Oddelku nuklearne medicine v Gorici preti zaprtje Podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina: 15 milijonov evrov za ozemlje /7 | Na Borznem trgu se odpadki skrivajo v podzemlju Primorski Dogovor v upanju na »novo Koroško« Ivan Lukan Na Koroškem bodo torej predvidoma jeseni letos postavljene dvojezične krajevne table v skupno 164 krajih, rešeno naj bi bilo tudi vprašanje uradnega jezika v občinskih upravah, za slovensko manjšino pa bo nekaj dodatnega denarja za preživetje njenih ustanov in za financiranje nekaterih projektov. In da bo Koroška ostala Koroška, bo o vsem tem, torej o manjšinskih pravicah, zapisanih v mednarodni pogodbi kot je Avstrijska državna pogodba, še glasovala večina ... V torek po pravem pogajalskem maratonu doseženi dogovor s predstavniki koroških Slovencev z zgoraj navedenim skromnim, a pričakovanim, rezultatom so včeraj slavili politiki od Dunaja do Celovca, njihovi oceni, da je šlo za zgodovinski dogodek, pa so se pridružili še skoraj vsi mediji. Za vse je z dogovorom o 164 tablah - tako poudarjajo - končno zaključeno skozi 56 let nerešeno vprašanje tabel in tudi drugih obveznosti, čeprav so za takšno stanje vsa leta in desetletja poskrbeli prav oni. In kaj pravijo manjšinci? Njihova ocena je bolj zadržana in to upravičeno. Konec koncev so šli v pogajanja z zdaleč prevelikimi pričakovanji: od zahtevanih 273 tabel so jih morali črtati nad 100, delno so popustiti pri ureditvi v zvezi z uradnim jezikom v dveh pomembnih občinah, od svežnja pospeševalnih ukrepov za preživetje manjšine pa je v memorandumu (vsaj za zdaj) ostalo bore malo. Izkazalo se je, da je politika manjšince v prvi vrsti potrebovala samo zato, da uradna Avstrija in Koroška lahko predstavita (mednarodni) javnosti rešitev, ki jo podpira tudi manjšina. In zakaj so predstavniki manjšine kljub temu pristali na dogovor, ki je boleč za manjšino in ki ji ne prinaša zaželenega napredka? Predsednik Narodnega sveta Valentin Inzko je pristanek vseh treh predsednikov pojasnil takole: »Nismo dosegli tega, kar smo si želeli, imamo pa več kot prej. Dogovoru pa smo se pridružili predvsem v upanju, da bomo z njim, tudi če je za nas boleč in nezadovoljiv, lahko odprli pot novi Koroški, ki bo manjšini bolj naklonjena. Vsi upamo, da bo res tako! Že naslednji tedni, ko bo na političnem dnevnem redu nedemokratično glasovanje večine o manjšinskih pravicah, se bo pokazalo, ali so bili ti upi dnevnik ČETRTEK, 28. APRILA 2011_ Št. 100 (20.115) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € upravičeni i! ITALIJA - Vojna v Libiji zaostrila odnose v vladi Severna Liga vse bolj kritična do Berlusconija Napetosti pred pomembno majsko volilno preizkušnjo kultura - Odločitev upravnega sveta SSG Slovensko stalno gledališče bodo • I I •• • ■•■• i •• v« •• v prihodnji sezoni vodili trije režiserji TRST - Slovensko stalno gledališče bodo v sezoni 2011/2012 vodili trije režiserji: Jaša Jamnik, Boris Ko-bal in Sergej Verč. Tako je na svoji torkovi seji sklenil upravni svet gledališča, ki je v krajšem tiskovnem spo- ročilu tudi napovedal, da bo odločitev o ekipnem vodenju gledališča utemeljil v prihodnjih dneh Novice, ki so se v preteklih dneh pojavile v javnosti, so bile torej utemeljene. Dosedanji umetniški vodja Primož Bebler, ki je SSG vodil v zadnjih dveh sezonah, bo poleti zapustil tržaški teater. Upravni svet se mu je v tiskovnem sporočilu zahvalil za opravljeno delo. Na 12. strani RIM - Severna liga se tokrat menda ne šali. Potem ko je Umberto Bossi zaradi bomb nad Libijo sicer kritiziral Silvia Ber-lusconija, a izključil možnost vladne krize, je včeraj popoldne Roberto Maroni zelo ostro napadel ministrskega predsednika. »Liga je naveličana stalno kimati in nemo podpirati vlado, tudi takrat ko dela hude napake in se premier požvižga na mnenja zaveznikov«, je dejal notranji minister. Bombne napade na Libijo mora po Maronijevem mnenju obvezno odobriti parlament, v katerem bo Liga volila proti. V vsaki normalni demokraciji bi to odprlo pot vladni krizi, v Italiji pa se to najbrž ne bo zgodilo. Na 6. strani V Avstriji slavijo dogovor o tablah Na 3. strani V Trstu najdražja stanovanja v deželi Na 4. strani Pri Križu umrl voznik Na 8. strani Radioaktivnost od odkritja do danes Na 9. strani Goriški župan razpisal referendume Na 14. strani Gorica mačehovska do kolesarjev Na 15. strani Mladoletni priseljenci pobegnili iz zavoda Na 16. strani budimpešta - Paravojaške skupine Nov izbruh nasilja nad Romi n Madžarskem BUDIMPEŠTA - V novem izbruhu nasilja med Romi in radikalnimi nacionalisti v kraju Gyonyospata na severu Madžarske so bile v torek zvečer ranjene štiri osebe, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Aktivisti nacionalistične paravojaške skupine Vedero so po besedah Organizacije za zaščito državljanskih pravic Romov Rome izzivali cel dan. Do spopada med skupinama je prišlo, potem ko so pripadniki paravojaške skupine Vedero začeli s kamni obmetavati hišo v podeželskem romskem naselju, je povedal vodja Romov Aladar Horvath. Med ranjenimi so tudi pripadniki skupine Vedero, še poroča MTI. Po pretepu, ki ga je končalo posredovanje policije, so policisti nekaj oseb pridržali. Območje je trenutno pod strogim nadzorom policijskih sil, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Konflikti med Romi in radikalnimi nacionalisti v Gyongyospati se nadaljujejo že več tednov. Še pred tem je marca vas obiskala druga skrajno desničarska uniformirana skupina, kar je prestrašilo številne Rome. Svoja dejanja madžarski desničarji opravičujejo z besedami, da želijo v severnih in severovzhodnih krajih, kjer je visoka raven brezposelnosti in kriminala, »ponovno vzpostaviti javni red«, še navaja MTI. (STA) Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V drugem sklicu, danes, 28. aprila 2011 ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva, zapisnikarja, imenovanje verifikacij ske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega odbora in predstavitev bilance; 3. poročilo Nadzornega odbora; 4. razprava in odobritev bilance; 5. potrditev nove članice Upravnega odbora; vabilo in pooblastilo na 2. strani 2 Četrtek, 28. aprila 2011 ALPE-JADRAN / ankaran - Za uvod v letošnjo turistično sezono Praznik cvetja, vina in oljčnega olja tudi letos izpolnil pričakovanja Prireditev, na kateri je sodelovalo 46 razstavljavcev, je potekala že 20. leto zapored ANKARAN - Eden večjih dogodkov ob praznovanju velike noči na obali je Praznik cvetja, vina in oljčnega olja v Ankaranu, ki je letos v organizaciji domačega turističnega društva potekal že 20. leto zapored. Po besedah vodje projekta Ade Marije Butinar se dvodnevne prireditve, ki pomeni vstop v turistično sezono, udeleži več tisoč obiskovalcev. Sodelovalo je 46 razstavljavcev, največ vinarjev in oljkarjev, pa tudi ponudnikov drugih istrskih dobrot kot so med, medeni izdelki, domači sir, izdelki iz tartu-fov, zelišč in še marsikaj drugega. Največ razstavljavcev je bilo iz zaledja Slovenske Istre, nekaj pa jih je bilo tudi iz Hrvaške in Italije. Izbrana vina so na stojnicah v palači obnovljenega hotela Convent, ki se trudi pridobiti štiri zvezdice, ponujali domači vinogradniki, vinarji in oljkarji, združeni v Društvo vinogradnikov in pridelovalcev oljčnega olja Vinjol Bertoki, Pobegi, Čežarji in Sv. Anton, Vina Montis in številni drugi. Posebno pozornost so tudi letos vzbudili skupina Društva oljkarjev Slovenske Istre, oljkar Dino Pu-cer s številnimi prestižnimi nagradami in ankaransko bučno olje, ki ga že pet let pridelujejo tudi v Istri, in sicer na kmetiji Zelenjak Starčič. Barve, vonje in okuse Istre so prinesli tudi člani Društva za trajnostni razvoj Istre iz Portoroža, Ivi-ca Jalovec iz Jelarjev in izkušena kuharica Emilija Pavlič, ki je za svojo drugo knjigo »Mamica, nauči me kuhati« letos prejela nagrado Najboljša na svetu v skupini kuharske knjige za družine in otroke na mednarodnem knjižnem sejmu kuharskih knjig v Parizu. Pavličeva je pripravila delavnice za otroke, ki so pripravljali in pekli pince ter kruh. S Krasa pa so sodelovali čebelarstvo Petelin iz Pliskovice, zeliščarka Jadranka Jerina (ki je ponudila tudi marmelado iz mete) in kmetija Živec iz Velikega Dola s kraškim pršutom in teranom. Vhod v razstavne prostore pa so krasile amfore iz Tunizije, ki jih je ponujalo podjetje iz Trevisa. Organizatorji so bili nadvse zadovoljni z nedeljskim obiskom, ki je presegel vsa pričakovanja. Sicer pa so otvoritev popestrili z nagovorom koprskega župana Borisa Popoviča in predsednika domačega turističnega društva Giovannija Miglioranze ob prej do novice Prejemniki priznanj in najbolj zaslužni za uspeh 20. praznika cvetja, vina in oljčnega olja (z leve) Vera Poljak, Anica in Esperij Kocjančič, Ada Marija Butinar in Giovanni Miglioranza o. knez navzočnosti vinske kraljice Slovenske Istre Debore Sosič. Pripravili so tudi priložnostni kulturni program z nastopom dveh flavtistk. Praznik so zaključili s slavnostno podelitvijo priznanj razstavljavcem in organizatorjem. Tako sta posebno priznanje za 20 let sodelovanja prejela Anica in Esperij Kocjančič iz Spodnjih Škofij, za 15 letno delo pri organizaciji prireditve pa je prejela priznanje glavna tajnica društva Vera Poljak. Posebno priznanje pa je šlo v roke Adi Mariji Buti-nar, vodji projekta, ki praznik uspešno vodi že od vsega začetka. Vsi sodelujoči pa so prejeli posebno priznanje orga- nizatorja, ki po besedah predsednika TD Ankaran Giovannija Miglioranze pripravlja prihodnje leto popestritev programa oz. tudi spremembo imena praznika, saj praznik ne ponuja le cvetja, vina in oljčnega olja, ampak še marsikaj drugega iz Slovenske Istre. Olga Knez www.primorski.eu] hrvaška - Trditve tednika Globus Poleti obtožnica proti Sanaderju še zaradi Hepa in Fimi-medie ZAGREB - Hrvaško pravosodje bo proti bivšemu premierju Ivu Sanaderju poleti vložilo dve obtožnici. Junija je tako pričakovati obtožnico zaradi nepravilnosti v Hrvaškem elektrogospodarstvu (Hep), avgusta pa obtožnico v primeru Fi-mi-media, piše zagrebški tednik Globus. Ob tem navaja, da še ni znano, kdaj bo Avstrija izročila Sanaderja Hrvaški. Hrvaško pravosodno ministrstvo je 19. aprila sodišču v Salzburgu poslalo ključni dokument, na podlagi katerega naj bi na naroku 9. maja odločili, ali bodo Sanaderja izročili Hrvaški ali pa bo ostal v avstrijskemu priporu, izpostavlja Globus. Obenem poroča, da bo Sana-derjev avstrijski odvetnik Werner Suppan nasprotoval izročitvi, ker bo vnovič trdil, da Hrvaška bivšemu premierju ne bo zagotovila poštenega sojenja. Časnik opozarja, da izročitev ne bo odvisna zgolj od tega, ali je Hrvaška Ivo Sanader poslala vso potrebno dokumentacijo niti od argumentov Sanaderjevih odvetnikov, temveč tudi od potreb avstrijskega pravosodja v primeru banke Hypo Alpe Adria. Navaja, da bodo ne glede na morebitni postopek proti Sanaderju v Avstriji bivšega premierja zagotovo izročili Hrvaški. Obstajajo različne ocene, kdaj naj bi se to zgodilo. Nekateri odvetniki so za Globus ocenili, da bodo Sa- naderja izročili pred poletjem, drugi pa dvomijo, da bo izročitev letos. Tednik ugiba, da se bo hrvaško sojenje desetletja začelo po parlamentarnih volitvah. Pojasnjuje, da je v "idealnih okoliščinah" za začetek sojenja potrebno najmanj šest mesecev, kar pomeni, da Sa-nader ne bo prišel pred sodišče pred decembrom, če ga bodo izročili pred poletjem. Kot bolj realen rok za začetek sojenja omenjajo sredino leta 2012. Sanader je od decembra lani v priporu v Salzburgu, na Hrvaškem pa proti njemu potekajo tri preiskave. Poleg suma nepravilnosti v hrvaškem elektrogospodarstvu in vpletenosti v primer Fimi-media, ko so črpali denar iz javnih podjetij in ministrstev za domnevne črne sklade v HDZ in zasebne žepe, preiskovalce zanima tudi Sana-derjeva vloga pri provizijah za posojila Hypo banke na Hrvaškem. (STA) Izginulega dečka našli živega in zdravega VIDEM - Karabinjerji iz Morte-gliana (Videm) so včeraj popoldne živega in zdravega našli 11-let-nega Georghija Romanellija, ki je v torek popoldne izginil v Basal-delli. Georghi je taval ob kanalu Cormor. Kot se je izvedelo, se je deček s svojim gorskim kolesom igral na dvorišču dedovega podjetja, od zgodnjega popoldneva pa o njem ni bilo več sledu. Iskalna akcija je stekla včeraj zjutraj. V akciji so sodelovali karabinjerji in policisti tudi s pomočjo helikopterja in posebej izšolanih psov, gorski reševalci in približno 60 prostovoljcev civilne zaščite. Popoldne se je vse skupaj srečno končalo. Kaj se je dogajalo ponoči in včeraj dopoldne se še ne ve, vendar pa vse kaže, da se je Georghi, ki hodi v peti razred osnovne šole, sam odločil za »izginotje«. Deček je namreč že nekajkrat samovoljno odšel od doma, vendar je doslej vedno ostal v bližini in nikoli ni izginil čez noč. Na Hrvaškem postopek proti Slovencu zaradi poskusa podkupovanja policista ZAGREB - Sodišče na Reki je včeraj določilo mesec dni pripora za 26-letnega slovenskega državljana, ki je v ponedeljek na mostu proti Krku poskusil podkupiti hrvaškega policista s 75 evri in 140 kunami (19 evrov), so sporočili s sodišča. Obstaja tudi možnost, da moški plača 25.000 kun (3.392 evrov) varščine namesto pripora.Slovenskega državljana sumijo, da je v večernih urah v ponedeljek pri cestninskih postajah na mostu proti otoku Krk pri prometnem nadzoru ponudil policistu denar, da ne bi bil kaznovan za prometni prekršek. Med hojo po tirih ga je povozil vlak NOVO MESTO - Pri kraju Muha-ber pod viaduktom Bezgavec v Novem mestu je potniški vlak v torek popoldne do smrti povozil občana, ki je hodil po tirih. Po navedbah predstavnice za odnose z javnostjo novomeške policijske uprave Alenke Drenik je moški hodil po desni strani tirov in se ni umaknil kljub temu, da je vlak uporabil zvočne signale. Posredovali so reševalci novomeškega zdravstvenega doma in novomeški gasilci, ki so zavarovali kraj nesreče. O dogodku so bile obveščene pristojne službe, so sporočili s Centra za obveščanje RS. Vabilo na občni zbor Zadruge PD Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v drugem sklicu DANES, 28. APRILA 2011 OB 18. URI v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH, Ul. RICREATORIO 1, OPČINE, TRST Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 27. januarjem 2011. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti izkaznico, kot dokaz članstva v Zadrugi PD oziroma veljaven osebni dokument. Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora izstriči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb. Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega. Upravni odbor Zadruge PD ! POOBLASTILO ! Podpisani/a........................................................................................................ j (članska izkaznica št.................) j pooblaščam člana/ico............................................................................................. ! da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v drugem sklicu ■ v četrtek, 28. aprila 2011, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricrea-\ torio 1, Trst in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve. ! Datum................................................................Podpis................................................ ! Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z. ' / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. aprila 2011 3 avstrija - Po sporazumu o dvojezičnih krajevnih napisih Avstrija in Koroška slavita dogovor, sporen je referendum Predsednik Fischer in kancler Faymann zadovoljna - Pozitivni signali za ustavni zakon od vseh parlamentarnih strank CELOVEC, DUNAJ - V torek doseženi dogovor med državnim sekretarjem Josef Ostermayerjem, koroškim deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem ter predsedniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev, ki predvideva ustavni zakon o postavitvi skupno 164 dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem še letos, prav tako ureditev uradnega jezika na občinskih upravah ter ukrepe za sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem in njeno pospeševanje, je včeraj pri najvišjih predstavnikih avstrijske države in tudi pri vseh parlamentarnih ter deželnozborskih strankah naletel na soglasno podporo. Sporno pa je napovedano povpraševanje prebivalstva o dogovoru, ki so ga izsilili svobodnjaki (FPK) in ki bo verjetno izvedeno že junija letos. Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Karl Kori-nek je s tem v zvezi opozoril, da bi bilo prvič v avstrijski zgodovini, da bi večina glasovala o uveljavitvi manjšinskih pravic! Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer je dogovor z manjšino izrecno pozdravil in poudaril, da je dogovor pozitiven tako za Avstrijo kot za Koroško in za slovensko narodno skupnost. Glede referenduma pa je izrazil upanje, da bo uspel in da se bo velika večina izrekla za dogovorjeni paket. Sicer pa gre za referendum, ki ni obvezujoč za zakonodajalca, je še pristavil avstrijski zvezni predsednik. »Čestitam vsem udeleženim pri zgodovinskem pogajalskem rezultatu,« je na primer dejal zvezni kancler Werner Faymann in menil, da je s to rešitvijo mogoče spraviti desetletja trajajočo razpravo v ustavno obliko, ki jo je mednarodni javnosti mogoče predstaviti kot pameten zaključek. Izrecno se je Faymann zahvalil glavnemu pogajalcu, državnemu sekretarju Josefu Ostermayerju in tudi deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju ter predstavnikom koroških Slovencev Valentinu Inzku, Bernardu Sa-dovniku in Marjanu Sturmu za njihov prispevk k rešitvi. Posebno razveseljivo je, tako zvezni kancler, da so se z rezultatom strinjale vse tri slovenske organizacije in vse v deželnem zboru zastopane stranke. »Ponovno se je pokazalo, da avstrijska tradicija, da skupno postavimo pred ločujoče, končno vodi do cilja. Ščuvanje ali oživljanje predsodkov za to ni primerno ravnanje«, je še pristavil kancler Faymann. Faymannov nov namestnik oz. podkancler in zunanji minister Michael Spindelegger je dogovor prav tako pozdravil in poudaril, da je Koroška s tem na poti v novo dobo. Avstrija je s tem dogovorom končno naredila domačo nalogo, ki bi jo morala narediti že zdavnaj, je dejal novi podkancler in novi predsednik avstrijske ljudske stranke (OVP) ter izrazil upanje, da bo ustavni zakon o tablah in uradnem jeziku v avstrijskem parlamentu sprejet s široko večino in čim prej. Minister za kmetijstvo Niki Berlakovic (OVP) se je dvojezično (nemško/hrvaško) veselil dejstva, da so pogajalci v torek zvečer na sedežu Največji koroški dnevnik Kleine Zeitung je dogovor pozdravil z naslovom v obeh jezikih deželne vlade v Celovcu podpisali skupni memorandum: »Predložena rešitev je kot nalašč za Koroško«. Z veseljem, a tudi kritično je reagiral na dogovor o dvojezičnih napisih manjšinski govornik avstrijskih Zelenih Wolfgang Zinggl. »56 let so na Koroškem prezirali državno pogodbo in ustavo. Zdaj končno lahko začnejo s sodelovanjem vseh Korošcev.« Temu je predstavnica Zelenih na Koroškem in manjšinska govornica Zalka Kuchling dodala, da je treba sedaj upoštevati dogovor, glede napovedanega glasovanja pa je svarila pred novo polarizacijo prebivalstva na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. Predsednik koroške ljudske stranke Josef Martinz pa čuti olajšanje svojih sodeželanov, ki da si lahko končno oddahnejo. Dodal je še, da je bila rešitev tega vprašanja mogoča le za okroglo mizo. Dogovor je pozdravil tudi predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser. Predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik pa je v izjavi za javnost zapisal, da bi po 56 letih neizpolnjevanja Avstrijske državne pogodbe pričakovali, da bi se zvezna in deželna politika odločili za bolj velikodušno rešitev odprtih vprašanj, kljub temu pa zagovarja doseženi sporazum. Smrtnik od dogovora namreč pričakuje novo kakovost sožitja na Koroškem. »Upam na nujno potre- bno spremembo miselnosti, ki bi omogočila, da bi dvo-jezičnost postala samoumevna. Moramo storiti vse, da osvobodimo južnokoroško regijo iz klešč narodnostnega konflikta,« je še zapisal Smrtnik v sporočilu za medije. Jasen »ne« pa je Smrtnik izrekel v zvezi z napovedanim ljudskim povpraševanjem, ki ga je na pogajanjih izsilil predsednik FPK Uwe Scheuch. »Kaj lahko tako ljudsko povpraševanje prinese, razen popolnoma nepotrebne potrate denarja in vnašanja konfliktov v dvojezične vasi,« se sprašuje Smrtnik. Prav tako se predsednik EL sprašuje, ali imajo »duhovni očetje« tega ljudskega povpraševanja sploh interes, da pride do pomiritve narodnostnega konflikta ter poziva predsednika FPK, da se v interesu dežele Koroške odpove ljudskemu povpraševanju. To se verjetno ne bo zgodilo, saj je kolegij koroške deželne vlade že včeraj razpravljal tudi o ljudskem povpraševanju in o sprejetem dogovoru o dvojezični topografiji. Ostale deželnozborske stranke, torej socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni so se sicer izrekli proti povpraševanju, vendar bi ga vzeli na znanje. Tudi, ker rezultat referenduma za uveljavitev paketa ne bi bil pravno zavezujoč. Ivan Lukan minister žekš »Zadovoljni zaradi enotnosti manjšine« LJUBLJANA - Na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravljajo torkov dogovor glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Žekš v pisnem odzivu urada dogovor označuje kot kompromis med željami obeh strani, ki pa "kot vsak dober kompromis ne zadovoljuje nobene strani". Zato tudi mi nismo popolnoma zadovoljni, navaja. Bo pa dogovor po mnenju ministra "bistveno prispeval k izboljšanju položaja slovenske manjšine v Avstriji in k izboljšanju klime, kar bo omogočilo reševanje drugih problemov in uveljavljanje ostalih obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe". Na uradu še poudarjajo, da je do sporazuma prišlo predvsem zaradi enotnega nastopa vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev, "ki so ob vsej svoji različnosti uspele uskladiti svoja stališča". Nekoliko nenavadno pa se jim zdi, da nameravajo na Koroškem dogovor preveriti še z referendumom. Slovensko zunanje ministrstvo pa dogovor razumejo kot nadaljnji korak Avstrije k izpolnjevanju njenih mednarodnopravnih in notranje-pravnih obveznosti, v smeri polne izpolnitve obveznosti iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). "Pri tem Slovenija kot naslednica ADP meni, da je kakršna koli oblika ureditve sprejemljiva le, če omogoča in zagotavlja nadaljnji razvoj manjšine ter uveljavljanje njenih pravic v skladu z ADP in drugimi relevantnimi mednarodnopravnimi akti. Kot zaščitnica slovenske manjšine si bo Slovenija v skladu s svojimi pristojnostmi za to še naprej prizadevala," so še zapisali na MZZ. 4 Četrtek, 28. aprila 2011 GOSPODARSTVO nepremičnine - Po analizi vodilnega spletnega portala Casa.it V Trstu najdražja stanovanja v FJK, vključno z najemniškimi Če imajo teraso, se jim cena zviša za 15 odstotkov - Na drugem mestu je Videm, Gorica in Pordenon cenejša TRST - Po podatkih observatorija spletnega portala Casa.it je Trst na področju stanovanjskega trga še naprej najdražje mesto v Furlaniji-Julijski krajini. Kvadratni meter stanovanjske površine stane namreč v povprečju 2100 evrov, če pa ima stanovanje še teraso s pogledom na morje, se njegova cenitev zviša tudi za 15 odstotkov. Casa.it je vodilni spletni nepremičninski posrednik v Italiji, ki posreduje več kot 700 tisoč oglasov, na mesec pa našteje približno 3,9 milijona uporabnikov svojih strani. Pri analizi nepremičninskega trga v Furlaniji-Ju-lijski krajini se je tokrat usmeril na elemente, ki povečujejo vrednost stanovanja, in na tiste, ki se razlikujejo v štirih pokrajinskih središčih. Kot omenjeno, je v Trstu dodana vrednost terasa, medtem ko se cena stanovanja v Vidmu zviša tudi za 12 odstotkov, če ima samostojno ogrevanje. Če je povprečna cena kvadratnega metra stanovanjske površine v Trstu 2100 evrov, se ta bistveno zviša, če se premaknemo v zgodovinsko središče mesta ali v najbolj razgledne stanovanjske soseske. V centru se cena kvadratnega mesta giblje okrog 3100 evrov, če pa je stanovanje luksuzno, lahko pridemo vse do 5000 evrov na kvadratni meter. Na drugme mestu v deželi se po ceni stanovanj nahaja Videm, kjer je treba za kvadratni meter odšteti v povprečju 1350 evrov, medtem ko se cene v središču mesta dvignejo na 1900 do 2300 evrov za kvadratni meter. Na četrtem mestu sta s približno enakimi cenitvami Pordenon in Gorica, kjer stane kvadratni meter stanovanja v povprečju 1300 evrov, v primeru središčne lege in novih stanovanj pa se dvigne do 1700 evrov. Avtorji analize na koncu Tržača-nom svetujejo nakup stanovanja s teraso (+15%), ki ga je po potrebi tudi lažje prodati. Videmčani ravnajo modro, če ob nakupu stanovanja izberejo avtonomno ogrevanje (+12%) in lego v bližini prometnih povezav in drugih storitev (+9%). V Pordenonu in Gorici pa se stanovanja najbolj ovrednotijo v primeru, če imajo tudi garažo. Prvi mož spletnega portala Ca-sa.it Daniele Mancini je v zvezi z analizo pojasnil, da je nepremičninski trg v Furlaniji-Julijski krajini razmeroma stabilen. Izjema je le Videm, kjer so cene v zadnjem letu padle v povprečju za 3,2 odstotka. Glede na stike, ki jih Najdražja stanovanja v Furlaniji-Julijski krajini se nahajajo v središču Trsta arhiv beleži portal, pa je Mancini povedal, da se spleta pri iskanju ali prodaji stanovanja v največji meri poslužujejo-Tržačani (35%), sledijo jim Videmča-ni (27%), Pordenončani in Goričani (19%) pa imajo raje tradicionalne oblike kupoprodaje stanovanj. Tudi na trgu najemnih stanovanj je Trst najdražje mesto v deželi, saj se najemnine za dvosobno stanovanje, ve- generali - Na skupščini delničarjev V soboto debut novega vrha družbe krilatega leva MILAN - Zavarovalna družba Generali, ki postaja vse bolj multinacional-na, se pripravlja na sobotno skupščino delničarjev, ki bo potekala na tržaški Pomorski postaji. Dan prej, v petek, pa se bo v Trstu sestal upravni svet krilatega leva pod vodstvom novega predsednika Gabrieleja Galaterija. Med temami, ki jih bo imel na dnevnem redu, izstopa imenovanje predsednika odbora za model upravljanja družbe, po neuradnih virih pa naj bi tudi to zadolžitev prevzel Galateri. Na sobotni skupščini delničarjev bodo na preizkušnji nova pravila o sodelovanju na skupščinah, na osnovi katerih je - po lanski udeležbi zastopnikov 3,5-odstotnega deleža tujih investicijskih skladov - mogoče pričakovati več kot podvojeno navzočnost tujih institucionalnih delničarjev. Za Galaterijev debut v vlogi predsednika krilatega leva vlada veliko pričakovanje, saj se bo začela nova faza za zavarovalno družbo. Skupščino bo vodil z britanskim stilom, zagotavljajo poznavalci, tako da bo zajamčil ravo-težje med družbeniki in tudi med njimi in menedžerji, hkrati pa tudi podpiral operativni vrh pri upravljanju družbe. Nova pravila za skupščine so bila uvedena januarja lani, s čemer je krilati lev osvojil evropsko direktivo o pravicah delničarjev, pred nekaj leti pa je družba podaljšala mandat predsednika in upravnega sveta z enega na tri leta. Lani je odpravila še dvojno funkcijo pooblaščenega upravitelja in uvedla vodjo podjetja (CEO). eu - Vse tri faze prehodnega obdobja sta uporabili le Avstrija in Nemčija Prvega maja padejo še zadnje ovire za prost pretok delovne sile v Evropski uniji BRUSELJ - Čez tri dni, s 1. majem, bo konec sedemletnega prehodnega obdobja, v katerem so lahko stare članice EU omejevale prost pretok delavcev iz osmih vzhodno- in srednjeevropskih držav, vključno s Slovenijo, ki so se uniji pridružile maja 2004. To obdobje je bilo razdeljeno na tri faze in v zadnji, od maja 2009 do 2011, sta pri omejitvah vztrajali le še Avstrija in Nemčija. Načelo prostega pretoka delavcev je del načela prostega pretoka oseb, ki je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ena štirih temeljnih svoboščin skupnega notranjega trga EU. Prost pretok oseb v EU pomeni uresničevanje pravice do vstopa, bivanja in dela v drugi članici. Splošnega prostega gibanja oseb v EU pa ni, saj lahko posameznik v drugi državi biva le, če tam dela, študira, je upokojen oziroma ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje in tako ne pomeni socialnega bremena za državo gostiteljico. Pred vstopom Slovenije in preostalih članic, ki so se EU pridružile maja 2004, je bilo dogovorjeno sedemletno prehodno obdobje za sprostitev prostega pretoka delavcev. Slovenski delavci bodo tako šele od 1. maja letos uživali polno pravico do prostega gibanja v EU. Prehodno obdobje sta v pogajanjih za vstop novink v EU zahtevali predvsem Avstrija in Nemčija, ker je bila cena delovne sile v tedanjih prihodnjih drža- vah članicah veliko nižja kot v teh dveh državah, ki neposredno mejita na največ novih članic. Avstrija in Nemčija sta med pogajanji izražali predvsem bojazen pred padcem cene delovne sile v gradbeništvu, Nemčija še v sektorju notranjega opremljanja, Avstrija pa za varnostne storitve, vrtnarstvo, obdelavo kamna in kovin, socialno varstvo in nego na domu. Le tri stare države članice - Velika Britanija, Irska in Švedska - so svoje trge dela sprostile takoj in niso uveljavile prehodnega obdobja. Preostalih 12 starih članic EU pa je to pravico izkoristilo. Pravico do uveljavljanja sedemletnega prehodnega obdobja so izkoristile tudi preostale tri članice Evropskega gospodarskega prostora (EEA) - Norveška, Islandija in Liechtenstein - in Švica. Sedemletno prehodno obdobje je bilo razdeljeno na tri faze (2-3-2). Veljalo je za Slovenijo, Madžarsko, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Češko in Slovaško, ne pa tudi za otoški državici Malto in Ciper, ki sta bili iz te omejitve zaradi svoje majhnosti in oddaljenosti izvzeti. V prvi, dveletni fazi prehodnega obdobja, od 1. maja 2004 do 1. maja 2006, so lahko države članice delavcem iz omenjenih držav omejevale dostop do delovnih mest, zagotoviti pa so jim morale prednostno obravnavo pred iskalci zaposlitve iz tretjih držav. Po EVRO 1,4668 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 27.4. 26.4. ameriški dolar 1,4668 1,4617 japonski jen 120,66 9 5508 119,43 9 5418 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,6500 651850 40,6750 65,0750 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4558 0,88640 7,4566 088715 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ V^OOUTTV 8,9364 7,7885 8,9257 7,7800 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,136 1,2886 24,100 1,2830 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona inan7?ircKi TArint 15,6466 264,79 15,6466 264,48 1 1 la KRKA I I IKA KOPER 58,75 13 50 - LUKA KOPER MERCATOR PETROL 172,05 226 10 -- TELEKOM SLOVENIJE 71,00 -- BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 - ACDnnDnh/i i n IBI IAMA um DELO PRODAJA ETOL 23,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 79,00 14,00 -- ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,50 8,60 -- KOMPAS MTS NIKA 4,50 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 8,86 -- PROBANKA SA! MS HIB! IANA 7,79 22,95 312 00 -- SALUS, L_IMBt__IANA SAVA TERME ČATEŽ 57,00 174 00 -- TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 101,00 16,11 - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. aprila 2011 +1,39 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,213 104,00 1633 +2,36 +0,78 +0 55 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,024 0918 +3,64 +1 72 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 2,318 +2,02 EDISON ENEL ENI 0,8385 4,76 17 79 +3,45 +1,36 +1 83 FIAT FINMECCANICA 7,075 -0,49 +1 52 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,37 15,94 +1,66 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,226 1484 +2,68 +1 50 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,06 -0,47 +1 00 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,458 7,67 +1,05 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,55 6,915 15 83 -0,39 -1,57 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 38,20 4 184 -0,44 +1,17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,095 1 00 +0,87 -3,97 TENARIS TERNA 16,75 +0,70 -0,30 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,378 0,0788 6015 +0,36 UNICREDIT 1,733 +2,38 +2,73 SOD NAFTE (159 litrov) 113,20 $ +0,39 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 775,70 - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.237,82 1.157,59 +0,30 -010 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.347,84 -0,07 Beiex i5, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 738,56 305,87 1.779,36 +0,25 +1,01 -0 11 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.536,57 +0,20 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.690,96 2.413,59 +0,76 +0,73 S&P 500, New York 1.355,66 +0,62 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.366,68 7.404,95 6.068,16 +0,68 +0,66 -0,02 CAC 40, Pariz 4.067,72 +0,55 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.826,00 1.263,60 2.977,59 +0,68 +1,22 +0,75 Nikkei, Tokio 9.691,84 +1,39 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.182,68 23.892,84 2.925,53 +0,34 -0,48 -0,46 Sensex, Mubaj 19.448,69 -0,49 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. aprila 2011 5 GLOSA /^v v* v v • »Očiščenje in pomlajenje« Jo2e Pirjevec Na obeh proslavah 70. obletnice Osvobodilne fronte, ki sta bili v torek v Ljubljani, tako na tisti, ki jo je zjutraj na mestnem gradu organizirala Zveza borcev, kot na tisti, ki je bila zvečer v Cankarjevem domu, sta predsednika Danilo Türk in Janez Stanovnik izpovedala isto misel. Da je bila namreč OF poglavitni dogodek v zgodovini našega naroda, ker se je z njo odločil, da si piše svojo usodo sam. Povedala nista sicer nič novega, saj se je do istega spoznanja že pred njima dokopal Josip Vidmar, predsednik OF, pa še mnogi drugi, ki niso bili in niso zaslepljeni od kolabo-rantske mržnje in zamere. Sprožila pa sta v meni vrsto razmišljanj, ki se navezujejo na besedilo, s katerim se pravkar ubadam, namreč s kratko prestavitvijo Cankarjevega delovanja v Trstu. Kot znano je veliki pisatelj, ki je bil po ideološkem prepričanju socialdemokrat, na vabilo Ljudskega odra na začetku prejšnjega stoletja večkrat govoril v našem mestu, zadnjič komaj pet mesecev pred smrtjo, ko je nastopil z znamenitim govorom »Očiščenje in pomlajenje«. Cankar ni bil politik v strogem pomenu besede, saj je bila njegova forma mentis preveč široka, da bi bil primerna za vsakodnevno računico, kakršno zahteva konkretno delo na družbenem polju. Zato pa je znal razumeti utrip časa in zaznati novosti, ki so se v njem rojevale pod pritiskom velikih sprememb, katerih katalizator je bila prva svetovna vojna. Razumel je, da je velika tragedija, v katero je bil vpet naš narod, Slovence bistveno spremenila in jih iztrgala stoletnemu hlapčevstvu. In s svojo vizionarsko močjo je to resnico tudi prvi izpovedal na zgoraj omenjenem predavanju. Da je imel prav, se je izkazalo prav kmalu, ko je ob razpadu Avstro-Ogrske general Maister organiziral četo prostovoljcev, ki so nam z zasedbo Maribora začrtali mejo na Štajerskem. Bil je to prvi simptom nove značajske poteze našega naroda, ki je do tedaj nismo poznali: namreč zmožnosti, da se Slovenci znajo postaviti v obrambo lastnih interesov tudi z orožjem v roki. V razmerah, kakršne so se ustvarile ob koncu prve svetovne vojne, kaj več ni bilo mogoče storiti, čeprav bi si verjetno, ko bi imeli zmožnejšo politično elito, lahko na Koroškem zakoličili mejo vsaj ob Dravi. Na Primorskem, kjer smo se morali soočati z zmagovito Italijo, nam je bila diplomatsko-politi-čna in vojaška situacija ob koncu vojne tako nenaklonjena, da bi bil vsak odpor obsojen na neuspeh. Deset let kasneje, ko je fašizem razmahnil ves svoj genocidni potencial, pa se je Cankarjeva napoved o novi prerodni sili slovenskega naroda znova udejanjila v tigrovskem gibanju, s katerim smo se Primorci dvignili proti črni tiraniji. Če ta način mišljenja drži, ne bo verjetno zgrešeno reči, da je OF bila tretja in najbolj pomembna etapa zgodovinskega razvoja, ki se je začel med prvo svetovno vojno (morda z vojaškimi upori, kot je bil tisti v Judenburgu), se izrazil v Maistrovem boju za severno mejo in v tigrovskem gibanju, dosegel pa svojo zrelost med leti 1941-1945 v narodnoosvobodilnem boju. Očitno je, da bi brez teh izkušenj ne bilo še četrtega poglavja naše zgodbe, na katerega je treba spomniti (in biti nanj ponosen), namreč osamosvojitvenega procesa osemdesetih let prejšnjega stoletja. Če naredimo račun vsega tega burnega dogajanja, lahko po pravici rečemo, da je bil Cankar prerok, ko je spomladi leta 1918 v Trstu govoril o »Očiščenju in pomlajenju«. Napovedal je čas, v katerega bo slovenski narod stopil s samozavestjo, kakršne v preteklosti ni poznal. Ta čas, ki nam je narekoval, da se moramo boriti za obstoj in identiteto, pa je minil. Z ustanovitvijo lastne države, vključene v evropsko družino narodov, se nam postavljajo novi izzivi, ki niso več vezani na golo preživetje temveč na oplemenitenje našega kolektivnega osebka. Rabimo nove impulze za »očiščenje in pomlajenje«. Kje in kako jih bomo dobili? VREME OB KONCU TEDNA Tudi v naslednjih dneh spremenljivost z občasno nestanovitnostjo Darko Bradassi Vremenska slika je bila v zadnjih dneh občasno spremenljiva, vendar je bila nestanovitnost v Furlaniji Julijski krajini in na Primorskem v glavnem omejena, medtem ko je bilo drugod po Sloveniji v popoldanskih urah več oblakov in so se pojavljale padavine, deloma plohe. Podobno vreme se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Nad nami se je zaustavilo obsežno območje vlažnega višinskega zraka, ki bo vztrajal vsaj do konca tedna. V naši daljni okolici ni večjih nihanj v zračnem tlaku, vremenska slika je umirjena in ponavljajoča brez večjih preobratov. Območje enakomernega zračnega pritiska pa nam prinaša vsaj občasno spremenljivost. Vrstili se bodo dnevi z večjo dopoldansko jasnino in pogostejšo popoldansko oblačnostjo. Ker je ozračje nestanovitno zaradi vlažnega višinskega zraka in toplih prizemnih temperatur, bo nastajala predvsem kopasta oblačnost, iz nje pa ponekod plohe in morda kakšna nevihta. Možnost popoldanskih ploh in neviht bo nekoliko večja nad Slovenijo in ob vznožju gora, manjša pa ob morju, kjer pa vseeno ni izključeno vsaj nekaj občasnih kapelj dežja. Kakorkoli že, kljub občasni nestanovitnosti, energija v igri ni ravno posebno velika, zato ne gre pričakovati močnejših pojavov, prej bi lahko zapisali obratno. V zadnjih dneh se je najbolj ohladil zračni sloj na višini okrog 3000 metrov. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne na tej višini namerila -6,9 stopinje Celzija, kar je za 6 stopinj Celzija manj kot v preteklih dneh in je za približno 2 stopinji Celzija manj od dolgoletnega povprečja. Ničta izo-terma pa se je spustila do višine 2218 metrov. Včeraj popoldne je na Kredarici nastala snežna ploha in je zapadlo nekaj centimetrov snega, živo srebro pa se je spustilo do -2 stopinj Celzija. V prihodnjih dneh se vremenska slika na širšem evropskem območju ne bo bistveno spremenila. Skupni imenovalec bo občasna, predvsem popoldanska nestanovitnost. Kot verjetno že veste, to še ne pomeni, da bo povsod deževalo, kopasti oblaki so namreč predvsem krajevnega izvora. Popoldanske plohe zato lahko zajamejo določene predele, druge pa ne, in to lahko tudi v bližnjih krajih, ki so oddaljeni tudi le nekaj sto metrov. Proti koncu tedna bodo zapihali šibki jugozahodni vetrovi, ki bodo prinesli še nekaj vlažnega zraka. Nad zahodnim Sredozemljem se bo namreč poglobilo ciklonsko območje s hladnejšim atlantskim zrakom. Po vsej verjetnosti pa ne bo bistvenih sprememb. V soboto in nedeljo bo prav tako prevladovalo spremenljivo vreme, tudi z daljšimi sončnimi obdobji, vendar z manjšo možnostjo občasnih krajevnih ploh, ki bodo verjetnejše v popoldanskih urah. Večjih poslabšanj vsekakor ne pričakujemo. Od ponedeljka ali torka se bo našim krajem približal hladnejši višinski zrak in se bo nestanovitnost še nekoliko povečala. Po sedanjih izgledih v prihodnjem tednu kaže na spremenljivost vendar s pogostejšimi padavinami. Na sliki: nad našim širšim območjem se zadržuje precej vlažen zrak spletna anketa pd Večina pripravljena sprejeti begunce Večina sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika bi bila pripravljena sprejeti pribežnike iz Afrike v svojo občino. Za to možnost se je opredelilo 64 odst. anketirancev, proti pa jih je bilo 36 odst. Problem se je postavil, ko je kazalo, da bo morala Italija sprejeti več deset tisoč beguncev in pri-bežnikov iz severne Afrike, ki so v glavnem »pristali« na otoku Lampedusa. Izbruhnile so politične polemike in nastal je meddržavni spor med Rimom in Parizom, nakar so velik del prišlekov porazdelili po italijanskih deželah, zlasti na jugu države. Sprva se je govorilo, da bi begunce namestili tudi v zapuščeni vojašnici pri Briščikih v zgoniški občini, ta načrt pa se je izkazal kot neizvedljiv. Bi bili pripravljeni sprejeti pribežnike iz Afrike v svojo občino? DA 100 - 63% 59 - 37% i < www.primorski.eu www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Se strinjate z odprtjem trgovin v nedeljo, 1. maja? o da o ne o odvisno kje PISMA UREDNIŠTVU Prunkove dobrote z grenkim priokusom Hvala Ivu Vouku, da je javno povedal, kar je bilo za povedati slovenskemu tako zvanemu podjetniku Prunku, ki je pred kratkim odprl svojo trgovino v Trstu. Kot smo se -nas je kar lepa skupina - veselili odprtja njegove slovenske gastronomije v našem mestu, tako se je bomo tudi načrtno izogibali, vsaj dokler se ne bo v njej prikazal kakšen viden pristop tudi do javnosti tržaških slovenskih gurmanov. Ladi Vodopivec Jakominova Vprašanja in odgovori Ne kaže molče in z naglo pozabo mimo prazničnega nagovora Vprašanja in odgovori, ki ga je v nedeljskem Primorskem dnevniku namenil bralcem duhovnik Dušan Ja- nia komin. Gre za zares opazen, morda izjemen primer sodobne slovenske pridigarske kulture, živo posodobljene tako v svoji vsebini kot v jeziku. Kristusov problem je z vso svojo kompleksnostjo postavljen v človekovo sodobno življenjsko izkušnjo in zavedanje o njej. Jakominov govor je osvobojen tradicionalne retorične shematike in pridigarske citatologije. Je oseben in neposreden pogovor z nagovorjenim. Mislim, da bo treba te reči opazovati na visoki črti slovenske pridigarske kulture od Trubarja in Svetokriškega naprej ter njenega jezikovnega osvobajanja. Preboji utrjene konfekcijske retorike, pa naj se dogajajo v cerkvi, politiki ali v javnih občilih, so zanesljivo znamenje naše notranje živo-sti. Boris Paternu slori in isk - Tečaji slovenščine Štipendiranje tečajnikov iz videmske pokrajine na tečajih slovenskega jezika v Sloveniji Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo (ISK) objavlja razpis za sofinanciranje tečajev slovenskega jezika v Republiki Sloveniji kandidatom iz vi-demske pokrajine Razpisni pogoji za študijsko leto 2011/12 1. Skladno z okvirnim sporazumom med Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in Inštitutom za slovensko kulturo (ISK) o sodelovanju in sofinanciranju raziskovalne dejavnosti slovenske manjšine v videmski pokrajini, SLORI in ISK objavljata razpis za sofinanciranje tečajev slovenskega jezika v Republiki Sloveniji kandidatom, ki prihajajo iz vi-demske pokrajine. S tem želita spodbujati perspektivne mlade sile, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k utrjevanju znanja slovenskega jezika ter k sodelovanju s slovenskimi društvi in ustanovami na Videmskem. 2. Na razpis se lahko prijavijo mla- di do 35. leta starosti, z italijanskim državljanstvom in stalnim bivališčem v videmski pokrajini, ki se prepoznavajo v slovenski narodni skupnosti v Italiji in bodo obiskovali tečaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji v študijskem letu 2011/12. 3. Višino štipendij določi upravni odbor SLORI vsako leto posebej. 4. Razpisni rok zapade: 20. maja 2011 5. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati priložiti: a) fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in stalno bivališče; b) potrdilo o vpisu na tečaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji; c) kratek življenjepis in motivacijsko pismo. 6. Prijave je potrebno odposlati na naslov: Inštitut za slovensko kulturo Ul. Alpe Adria 67/b 33049 Špeter (UD) Prijava mora biti oddana na sedežu ISK ali po pošti s priporočenim pismom oddanim do 20. 5. 2011 v ovojnici, opremljeni z napisom na prednji strani »Vloga za razpis SLORI-ISK - tečaj slovenskega jezika v RS«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. 7. Razpisna dokumentacija je do- stopna na sedežu ISK v Špetru (Ul. Alpe Adria 67/b; tel: 0432 727490; e-mail: isk.beneci-ja@yahoo.it ) in na njegovi spletni strani www.mismotu.it/ ter na spletni strani SLORI www.slori.org . 8. Razpis se izvaja v sodelovanju z navedenimi institucijami, pri katerih je dostopna razpisna dokumentacija: v Špetru: Slovenski kulturni center; v Čedadu: Kulturno društvo Ivan Trinko, Novi Matajur, Dom; v Ukvah: Slovensko kulturno središče Planika; na Solbici (Rezija): Zveza slovenskih kulturnih društev. 6 Četrtek, 28. aprila 2011 ITALIJA / politika - Vojaški napad na Libijo Premier ni prepričal Lige Napetosti v vladni koaliciji Med ligaši je do Berlusconija najbolj kritičen notranji minister Maroni RIM - Severna liga se tokrat menda ne šali. Potem ko je Umberto Bossi zaradi bomb nad Libijo sicer kritiziral Silvia Berlusconija, a izključil možnost vladne krize, je včeraj popoldne Roberto Maroni zelo ostro napadel ministrskega predsednika. »Liga je naveličana stalno kimati in nemo podpirati vlado, tudi takrat ko dela hude napake in se premier požvižga na mnenja zaveznikov,« je dejal notranji minister. Bombne napade na Libijo mora po Maronijevem mnenju obvezno odobriti parlament, v katerem bo Liga volila proti. V vsaki normalni demokraciji bi to odprlo pot vladni krizi, v Italiji pa se to najbrž ne bo zgodilo. Dogodki v Libiji niso edini, ki so v zadnjih dneh in tednih zaostrili odnose med Severno ligo in Ljudstvom svobode. Ligaši niso zadovoljni z »razprodajo« italijanske živilske industrije Franciji in tudi ne z zadnjimi Berlusconijevimi izjavami o jedrski energiji. Motijo jih tudi skoraj vsakodnevni napadi na sodnike in predvolilna situacija v nekaterih velikih mestih, začenši z Milanom. Bossije-va stranka tukaj podpira ponovno kandidaturo županje Letizie Morat-ti, na tihem pa računa, da bi po številu glasov prehitela stranko Ljudstva svobode. Skratka, kar precej napetih žarišč za vlado, in to ravno v času, ko je Berlusconi skoraj prepričan, da bo brez večjih težav prišel do naravnega izteka zakonodajne dobe, to se pravi do spomladi leta 2013. Obrambni minister Ignazio La Russa vsekakor ni videti pretirano zaskrbljen, kar velja tudi za zunanjega ministra Franca Frattinija. Oba sta prepričana, da Bossi ne bo zapustil Berlusconija in da se bo tudi z Libijo vse rešilo brez vladne krize, ki bi pomenila predčasne volitve. Bolj kot od vojne v Libiji je usoda Berlusco-nijeve vlade odvisna od izidov majskih upravnih volitev. Odločilna bitka se igra v Milanu, kjer bo sodeč po predvolilnih anketah kandidat leve sredine Giuliano Pisapia izsilil drugi volilni krog. Levosredinska opozicija je prepričana, da smo že v »predkrizni« politični situaciji in da po tej poti ni mogoče več naprej. Čeprav se Berlusconi v primeru vojne v Libiji hvali, da ima za seboj predsednika republike Giorgia Napolitana in tudi Varnostni svet ZN. Umberto Bossi in zlasti Roberto Maroni sta zelo kritična do predsednika vlade Silvia Berlusconija ansa biološka oporoka - Demokratska stranka kritična Berlusconi za takojšnjo odobritev spornega zakona RIM - Premier Silvio Berlusconi se je osebno zavzel, da bi bil čim prej odobren sporni zakonski predlog o biološki oporoki. Za predlog je že prižgal zeleno luč senat, dokončno pa bi ga morala potrditi še poslanska zbornica. Biološka oporoka bi morala biti uradni zapis, v katerem polnoletna zdrava oseba določi, kako naj zdravniki z njo ravnajo v primeru terminalne bolezni in ko ne bi bila več sposobna odločati ali komunicirati. Sedanje zakonsko besedilo v parlamentu pa je za mnoge sporno iz dveh temeljnih razlogov. Najprej zato, ker prepoveduje, da bi prekinili hranjenje in hidracijo pacientov, ne glede na njihovo stanje. Poleg tega zato, ker dejansko daje zadnje besedo zdravnikom. Po oceni nekaterih naj bi bilo to dvoje skregano s temeljnim smislom same biološke oporoke. Berlusconi se je za čimprejšnjo odobritev sedanjega zakonskega predloga zavzel v pismu, ki ga je naslovil na poslance Ljudstva svobode. V njem med drugim napada sodnike in javne tožilce, češ da bi bil zakon nepotreben, ko bi se predstavniki sodstva v brk parlamentu ne lastili pravice, da odločajo o smrti neke osebe, kot se je zgodilo v primeru Eluane Englaro. Sicer pa premier zatrjuje, da je sedanje zakonsko besedilo »visok kompromis« razli- SILVIO BERLUSCONI ansa čnih stališč, ki pa vsekakor zavaruje temeljno pravico do življenja. Poslanska zbornica je včeraj dejansko začela obravnavati zakonski osnutek. Na predlog sredincev UDC je vladna večina v ta namen celo spremenila dnevni red. A že po pičli uri je bila obravnava odložena. Verjetno se bo nadaljevala šele prihodnji teden. Demokratska stranka se je kritično odzvala na pospešitev zakonodajnega postopka. Njen voditelj Pier Luigi Bersani se je vprašal, ali se vladi ne mudi s tem spornim zakonskim predlogom predvsem zato, ker bi hotela odvrniti javno pozornost od drugih bolj žgočih zadev. Riina naj bi bil odgovoren za atentat na vlaku l. 1984 NEAPELJ - Nekdanji vodja mafijske organizacije Cosa nostra Toto Riina, ki je od leta 1993 zaprt pod strogim nadzorom, naj bi bil odgovoren za atentat na brzi vlak 904, v katerem je 23. decembra 1984 v predoru pri kraju San Benedetto Val di Sambro blizu Bologne umrlo 15 ljudi. Neapeljski preiskovalni sodnik Carlo Modestino je na predlog tožilcev Paola Itrija in Sergia Amata Riini že posredoval zadevno sodno obvestilo. Sum proti Riini naj bi potrdili številni mafijski skesanci, preiskovalci pa so poleg tega ugotovili, da so pri atentatu uporabili isti eksploziv kot v drugih napadih Cose nostre za časa Riinovega vodstva. Mafija naj bi z atentatom skušala doseči omilitev sodno-policijske represije proti njenim pripadnikom. Direktor Masi zapušča RAI RIM - Mauro Masi bo vsak čas zapustil mesto generalnega direktorja RAI. V vladni večini so se namreč dogovorili, da ga bo predvidoma 11. maja upravni svet javne zavarovalnice Con-sap imenoval za pooblaščenega upravitelja te družbe. Predsednica Consa-pa bi morala postati poslanka »odgovornih« Maria Grazia Siliquini, mesto generalnega direktorja RAI pa naj bi prevzela sedanja Masijeva namestnica Lorenza Lei. Masi je že dalj časa tarča hudih kritik zaradi spornega vodenja javne radiotelevizije. po berlusconijevih izjavah Zaostritev spora med vlado in opozicijo okrog referendumov RIM - Po nedavni odobritvi v senatu je včeraj formalno prispel v poslansko zbornico večnamenski vladni odlok z določili, ki naj bi preprečila referendum o jedrski energiji. A zadeva je v središču polemik, odkar je premier Silvio Berlusconi na torkovem srečanju s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem dejal, da vlada ne misli resno z ukinitvijo jedrskega programa. Šlo naj bi le za taktično potezo, s katero bi preprečili, da bi ljudje pod vtisom nesreče v Fukušimi na referendumu za dalj časa zavrnili jedrsko energijo. Nekateri menijo, da naj bi Berlusconi s svojo »neprevidno izjavo« postavil v dvom preklic referenduma. Kasacijsko sodišče, ki ima zadnjo besedo, bi lahko na tej osnovi odredilo, naj se referendum kljub odloku izvede. Na to možnost sta včeraj opozorila voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in sredinec Francesco Rutelli. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pie-tro pa je menil, da bi po Berlusconijevih izjavah lahko predsednik republike sklenil, da zakonskega odloka sploh ne razglasi. Medtem pa se vse vztrajneje širijo govorice, po katerih naj bi vlada pripravljala amandma k odloku, ki naj bi preprečil tudi izvedbo referenduma o privatizaciji vode. Vse to naj bi ne nazadnje preprečilo, da bi 12. in 13. junija dosegel kvorum tretji referendum, ki je razpisan za ta datum, in sicer tisti o upravičeni zadržanosti, ki premierja neposredno zadeva. Vse to je seveda tudi dvignilo na noge vse referendumske odbore, zlasti tistega proti privatizaciji vode, ki je za danes in jutri napovedal proteste pred prefekturami po vsej državi. nafta - Kljub libijski krizi V prvem četrtletju Eni za 15 odstotkov RIM - Največja italijanska energetska družba Eni je v prvem letošnjem trimesečju ustvarila 2,55 milijarde evrov čistega dobička, kar je za skoraj 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. In to kljub temu, da so proizvodnjo nafte in zemeljskega plina zaradi krize v Libiji bili primorani skrčiti za 8,6 odstotka. Po pojasnilih pooblaščenega upravitelja družbe Paola Scaronija so dobre finančne rezultate zabeležili predvsem zaradi višjih cen nafte, dobre poslovne rezultate pa pričakujejo tudi v prihodnjih mesecih, čeprav še ni jasno, kdaj bodo lahko znova zagnali proizvodnjo v Libiji. Eni je največja tuja naftna družba v Libiji, njene proizvodne zmogljivosti v tej državi pa predstavljajo okoli 14 odstotkov celotne proizvodnje skupine. Večino libijskih lokacij so bili prisiljeni zapreti konec februarja letos, kljub povečanju proizvodnje v Italiji, Egiptu in Iraku pa jim izpada ni uspelo nadomestiti, so zapisali v sporočilu za javnost. Proizvodnja nafte je v prvem četrtletju v Libiji upadla za približno 130 milijonov sodov, zaradi zaprtja plinovoda Zeleni tok, ki povezuje Libijo in Italijo, pa so morali v celoti ustaviti dobavo plina. Libijski zemeljski plin tako zdaj uporabljajo le še za proizvodnjo električne energije za oskrbo lokalnega prebivalstva. Za tekoče leto v Eniju napovedujejo povečevanje povpraševanja po nafti in s tem naraščanje cen surove nafte Brent. V prvem letošnjem četrtletju je povprečna cena nafte Brent znašala 104,97 dolarja za sod, medtem ko je leto prej dosegla dobrih 76 dolarjev za sod. Za celotno leto v Eniju napovedujejo 101 dolar za sod nafte Brent. arheologija - Restavrirali so jo s pomočjo zasebnega donatorja V Herculaneumu po dveh desetletjih za javnost ponovno odprli antično cesto Decumanus maximus NEAPELJ - Na arheološkem najdišču na lokaciji antičnega mesta Herculaneum, ki ga je uničil izbruh Vezuva leta 79, so po več kot dveh desetletjih za javnost ponovno odprli antično cesto, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Cesta, imenovana Decumanus maximus, je bila glavna cesta v mestu in je vodila v smeri vzhod-zahod. Je ena izmed cest, ki je bila restavrirana v sklopu iniciative, poimenovane Konservatorski projekt Herculaneum. V projekt je ameriški podjetnik David Packard vložil 15 milijonov evrov. »To je izjemen projekt, saj smo z njim Herculaneum vrnili obiskovalcem,« je za Anso povedala vodja projekta Jane Thompson in dodala: »Službe, pristojne za kulturno dediščino, so si sicer prizadevale, da bi sproti reševale težave, vendar pa je bila situacija takšna, da je bilo za javnost zaprtih vedno več hiš tega antičnega mesta in da je bilo na najdišču vedno več zapor.« Arheologi upajo, da bodo v naslednjih letih za javnost lahko ponovno odprli »hišo Telephusovega reliefa«, katere površina meri 1800 kvadratnih metrov, in pot, ki je nekdaj vodila ob obali in ki bo povezana s turistično potjo do »vile Papyri«. Slednja je poznana po obsežni knjižnici, v kateri je bilo 1800 zvitkov papirusa. Vila je ena največjih in najrazkošnejših, kar so jih arheologi doslej odkrili izven Rima. »Leta 2000 je bila, ker je bila v slabem stanju, za javnost zaprta približno tretjina tega arheološkega najdišča,« je še povedala Thompso-nova in dodala, da bosta, zahvaljujoč konservatorskemu projektu, do konca leta 2012 ponovno odprti dve tretjini te arheološke lokacije. Ostanki antičnega mesta Her-culaneum ležijo v bližini ostankov širši javnost bolj poznanih antičnih Pompejev, ki so prav tako potrebni obsežnih restavratorskih posegov. Tudi v tem primeru računajo na zasebne donatorje. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pogovor - Obračun ob skorajšnjem izteku petletnega delovanja Podpredsednik Pokrajine Godina: »15 milijonov evrov za ozemlje« Pozornost kraškemu ozemlju in njegovim proizvodom - Vzklili čezmejni projekti Walter Godina je začel svojo politično pot kot rajonski svetnik pri Sv. Ivanu, nadaljeval jo je kot občinski svetnik v prvem Illyjevem županskem mandatu, pred petimi leti ga je predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat imenovala za odbornika za gospodarski razvoj, kmetijstvo, lov in ribolov, Kras in za evropske in čezmejne odnose, postal pa je tudi podpredsednik Pokrajine. Pred skorajšnjim iztekom mandata je čas za obračun petletnega dela. Kako ocenjujete teh vaših pet pokrajinskih let? »Bila so navdušujoča, predvsem zaradi tesnega stika z ozemljem in ljudmi, ki na njem živijo in delajo.« Kakšen je bil začetek? »Pokrajini je bilo treba vrniti njeno vlogo povezovalca med mestom in okolico. Pokrajina je leta 2003 prevzela mesto Kraške gorske skupnosti, pod prejšnjo desnosredinsko Scoccimarro-vo upravo pa je postala le nekakšen posredovalec prispevkov, in še to le delno, saj jih večji del ni razdelila.« Kaj ste vi storili? »Naša, levosredinska uprava je prva ustanovila odborništvo za Kras, okoliško ozemlje je postalo s tem strateškega pomena za pokrajinski razvoj. Ob tem je bilo ustanovljeno tudi odborništvo za čezmejno sodelovanje, kar je omogočilo nadaljnje odpiranje pokrajine.« Rezultati odborništva za Kras? »Na Krasu je moje odborništvo investiralo 6 milijonov 231.380 evrov iz Walter Godina kroma nekdanjega sklada KGS. Kmečki turiz-mi so bili deležni prispevkov v višini milijona 500 tisoč evrov. Popravili smo poljske poti in ceste. Razdelili sredstva za nakup kmetijskih strojev. Pripravili smo načrt za ureditev nekdanjega taborišča pri Padričah. Skoraj 800 tisoč smo investirali za obnovo kraške gmajne pri Bazovici.« Drugi posegi? »Nastavili smo temelje za pomembne posege v kmetijstvu, ki bi jih morali izvesti v prihodnji mandatni dobi.« Znesek? »Šest milijonov evrov.« Kaj pa vinogradništvo? »Omenil bom primer kontovel-skega in proseškega brega. Dve leti smo čakali, da je tržaška občina odobrila ustrezni urbanistični načrt. V teku leta bomo oddali dela v zakup, uredili bomo paštne, poti, vodno napeljavo. Tako bodo lahko tamkajšnji vinogradi spet zaživeli.« Aktivni ste bili tudi pri promociji domačih proizvodov. »Več kot 600 tisoč evrov smo in- / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. aprila 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 vestirali za promocijo manifestacij in krajevnih proizvodov.« Nekaj primerov? »Morje in vitovska, Terranum, promocija na Barcolani, Olio capitale. Na vseh naših manifestacijah ponujamo izključno domače proizvode. Nadalje smo investirali milijon 600 tisoč evrov za boljši turistični sprejem v pokrajini. V ta namen smo obnovili sedež v Sesljanu.« Kaj pa ste storili na področju čezmejnega sodelovanja? »Pokrajina Trst ni imela doslej toliko sosedskih odnosov, stikov in sodelovanja s čezmejnimi občinami, kot se je to zgodilo v našem mandatu. Na ta način smo lahko postali partnerji pri čezmejnih projektih. Osebno sem tudi predstavnik vseh krajevnih uprav iz Furlanije-Julijske krajine v nadzornem odboru programa Italija-Slovenija 2007-2013.« Rezultat tega sodelovanja? »Soudeleženi smo pri štirih evropskih načrtih, vrednih več kot 10 milijonov evrov, ki jih bo koristilo obmejno območje v Italiji in v Sloveniji.« Vse povsod omenjate milijonske vsote ... »Če izvzamem financiranje iz evropskih programov, je moje odborni-štvo iz resorjev za promocijo ozemlja, za Kras in za razvoj kmetijstva zagotovilo pokrajinskemu ozemlju več kot 15 milijonov evrov.« Marjan Kemperle VOLITVE 2O1 1 Jutri Bersani v Trstu Vsedržavni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani bo jutri ob 16. uri obiskal volilni »šotor« Roberta Cosolinija na Borznem trgu. Pol ure kasneje se bo udeležil srečanja z županskim kandidatom in s kandidati Demokratske stranke za pokrajinski svet ter za občinska sveta v Trstu in v Miljah. Antonione in Ret na Opčinah Županski kandidat Ljudstva svobode Roberto Antonione se bo danes ob 18.30 v restavraciji Daneu na Opčinah srečal z domačini in s prebivalci Krasa. Dopoldne ob 10.30 bo Antonione v hotelu Vis a Vis (Trg Squero vecchio 1) imel volilno srečanje skupaj z aktualnim županom Robertom Dipiazzo. Op-čine bo danes obiskal tudi predsedniški kandidat Ljudstva svobode za Pokrajino Giorgio Ret. Z domačini se bo srečal ob 11. uri na domači tržnici. Achille Serra gost UDC Senator UDC in bivši milanski kvestor Achille Serra bo danes ob 17.30 v hotelu Savoia govoril o vprašanjih varnosti in priseljenstva. Navzoča bosta kandidata UDC za Občino Edoardo Sasco in za Pokrajino Roberta Clon. Cervesi kritičen do Pokrajine Kandidat za Pokrajino gibanja Un' altra Trieste Francesco Cervesi zelo kritično ocenjuje kulturno politiko Pokrajine. Svoje kritike bo predstavil danes ob 11.30 na sedežu gibanja na Trgu Benco 2. volitve - Županski kandidati o sodobni umetnosti Trst žal ni Bilbao Mnogo obljub in obvez, a malo konkretnih in zlasti izvedljivih predlogov Trst ima tudi na področju sodobne umetnosti velike možnosti, a kaj ko nima razvojnih vizij in sposobnih upraviteljev, ki bi jih uresničili. To je grenka ugotovitev, ki je prišla do izraza na včerajšnjem soočenju z županskimi kandidati v priredbi odbora Casa dell'arte, ki združuje 22 organizacij, združenj in društev s pisanega področja sodobnih umetnosti. Vabilu odbora so se odzvali Roberto Antonio-ne, Roberto Cosolini, Uberto Fortuna Drossi, Michele Lobianco, Paolo Me-nis in Renzo Maggiore, navzoča je bila tudi aktualna predsednica Pokrajine in kandidatka Maria Teresa Bassa Poropat. Kandidati so se na srečanje dobro pripravili in iznesli vrsto sugestij, konkretno izvedljivih predlogov pa ni bilo slišati veliko. Če izvzamemo nesrečno zgodbo starega pristanišča. Trst bi se moral zgledovati po baskovskem Bilbau, ki ni velemesto, s časom pa se je po propadu najpomembnejših industrij razvil v ugledno mednarodno umetniško in muzejsko središče. Bilbao je znan po svetu predvsem zaradi Guggenheima, ki so se mu v zadnjih letih pridružila gledališča, razstavne dvorane in marsikaj, ki je vezano na sodobno umetnost. Trenutno žal ni nobenih možnosti, da bi Trst »postal« Bilbao, nekaj pa se lahko vseeno naredi. Antonione je dejal, da bi se morala kultura tesneje povezati z gospodarstvom, medtem ko je Cosolini opozoril, da bo v prihodnosti tudi za kulturo in za umetnost vse manj javnega denarja. Treba bo izkoristiti ob- (Od leve) Uberto Fortuna Drossi, Roberto Cosolini in Roberto Antonione kroma stoječe strukture ter tudi s pomočjo javnih ustanov omogočiti »dostop« do kulture čim širšemu krogu ljudi, je bil mnenja županski kandidat leve sredine. Uberto Fortuna Drossi, pristaš tržaške mestne občine. Izvedljiva se mu zdi zamisel, da bi Trst lahko gostil nekatere prireditve beneškega umetnostnega Bienala, mestna uprava pa bi morala smotrneje izkoristiti nekdanjo glavno ribarnico. Na srečanju v Novinarskem krožku je bilo večkrat omenjeno staro pristaniške, ki je politični, gospodarski in tudi kulturni problem Trsta. Vsi navzoči županski kandidati ocenjujejo, da mora ta del dejansko bivšega pristanišča zaživeti v službi mesta, vedno pa se najde kdo, ki to zavira. kultura - Obisk pri Bassi Poropat Pokrajina je veliko naredila za gledališče Pokrajina je v ključnih trenutkih finančne krize veliko naredila za Slovensko stalno gledališče. To ji priznava tudi nova predsednica SSG Maja Lapornik, ki je predsednici pokrajinske uprave Marii Teresi Bassi Poropat včeraj predstavila svoje načrte v spremstvu članov upravnega sveta Giannija Torrentija in Adriana Sossija (foto Kroma). Slovensko gledališče ne igra pomembne vloge le za slovensko narodno skupnost, temveč tudi za tržaško in širšo deželno stvarnost, prispeva pa tudi h krepitvi kulturnih odnosov med Italijo in Slovenijo, je dejala Bassa Poropat. Predlog za dvojezični napis na Velikem trgu Trst mora čimprej premostiti spore in razkole, ki so zaznamovali prejšnje stoletje, pravi Patrick Karlsen, kandidat za tržaški občinski svet na občanski listi Liberta civica-cittadini per Trieste, ki podpira Roberta Cosolinija. V ta namen predlaga, da bi na osrednjem tržaškem trgu postavili dvojezični napis Piazza Unita d'Italia-Trg zedi-njenja Italije. Karlsen, ki je po poklicu zgodovinar, je ta svoj predlog predstavil v vi-deoblogu na svoji spletni strani: www.patrickkarlsen.eu DS: Ženske ogrožena družbena skupina Demokratska stranka je včeraj priredila srečanje kandidatk za pokrajinske in občinske volitve s senatorkama Rito Ghedini in Tamaro Blažina. To je bila priložnost za temeljito razpravo glede problematike zaposlovanja žensk. Kandidatka za pokrajinski svet Nadja Debenjak je izpostavila pristojnosti Pokrajine na področju zaposlovalnih politik žensk, ki predstavljajo v tej splošni gospodarski krizi eno izmed ogroženih družbenih skupin, ki se s težavo ponovno vključujejo v splošne delovne tokove. 8 Četrtek, 28. aprila 2011 TRST / dolinska občina - Odobritev na včerajšnji seji občinskega sveta Dolina, obračun 2010: preostanek 69 tisoč evrov Soglasno odobren rebalans proračuna - Županja Premolin o obnovi poslopja šole Anne Frank Dobrih 69 tisoč evrov preostanka, tolikšno »doto« je prinesel obračun lanskega leta dolinski občini. Občinska skupščina je obračun odobrila na včerajšnji seji z glasovi večine, predstavnik Italije vrednot-Zelenih Rossa-no Bibalo (ki je na prejšnji seji zamenjal Dina Zappadorja) se je vzdržal, medtem ko so svetniki desnosredinske opozicije glasovali proti. Preostanek kaže na gospodarno upravljanje levosredinske uprave, ki je znala v obdobju suhih ekonomskih krav primerno varčevati z javnim denarjem. Na težak trenutek kaže analiza obračuna po sektorjih revizorja Vojka Lovrihe. Davčni prihodki so se znižali v primerjavi z letom prej za 8,4 odstotka, »v glavnem za črtanje postavke o soudeležbi pri davku Irap.« Priliv davka na nepremičnine je znašal milijon 394 tisoč evrov, priliv občinskega dodatka davku Irpef je znašal 386 tisoč evrov, dodatek pri uporabi električne energije pa 67 tisoč evrov. Tudi prenosi so se znižali za skupno 0,5 od- stotka (glavni so od države za 86 tisoč evrov, od Dežele za 2 milijona 549 tisoč evrov in od Pokrajine za 26 tisoč evrov). Zunajdavčni prihodki so se skupno znižali za 0,9 odstotka, v glavnem zaradi nižjega dohodka vodovodne službe in aktivnih obresti, medtem ko so se povišali dohodki od šolskih prevozov in kuhinje ter od upravljanja občinskega premoženja. Županja Fulvia Premolin se je zahvalila knjigovodji Martini Kosmina in revizorju Lovrihi za opravljeno delo. Občinska skupščina je nato soglasno odobrila rebalans proračuna. Ta predvideva štiri deželne prispevke za skupnih nekaj več kot 37 tisoč evrov »za financiranje projektnih predlogov za sprožitev družbeno koristnih del« in sicer za skrb za javno zelenje 12.300 evrov, za spremstvo na šolskem avtobusu in vzdrževanje šolskih vrtov nadaljnjih 12.300 evrov, za urejanje občinskih arhivov 6.500 evrov in za informatizacijo pokopaliških storitev prav tako 6.500 evrov. Rossano Bibalo Na začetku seje je županja Pre-molinova poročala o delih na šolskem poslopju italijanske osnovne šole Anna Frank pri Domju. Deželna direkcija za civilno zaščito je dodelila prispevek za prvi poseg za zavarovanje stavbe. Za ta dela je bila odrejena najvišja prioriteta, sedaj so že v zaključni fazi, je pojasnila županja. Pred dnevi je potekalo srečanje z osebjem glavne deželne direkcije za izobraževanje. Kaže, da bi lahko bil edini vir financiranja obnove Sklad za izredne posege pri predsedstvu ministrskega sveta. Ta predvideva financiranje za posege strukturalne prilagoditve in za protipotresne posege javnih šolskih poslopij. »V tem primeru pa je potrebno izvesti drage in časovno dolge analize in tehnična preverjanja, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti količnike za določitev potresne ogroženosti, je poudarila Premolinova, ki je omenila še dodatno težavo: poslopje je bilo zgrajeno za časa Zavezniške vojaške uprave leta 1949 in doslej ni bilo mogoče dobiti originalnih projektov gradnje. Občinski svet je nazadnje z glasovi levosredinske večine izglasoval sklep o odobritvi zunajproračunskega dolga, ki je nastal zaradi nespretnega upravljanja pri odvozu odpadkov 2. januarja 2009. O tej razpravi bomo še poročali. M.K. brišče - Včeraj ob zori umrl 69-letni Bruno Angelucci Vozniku niso mogli pomagati, bržkone mu je postalo slabo Za 69-letnega tržaškega upokojenca, ki se je včeraj ob zori na pokrajinski cesti med Križem in Božjim poljem s svojim osebnim avtomobilom zaletel v drevo, je bila bržkone usodna slabost. Po podatkih na-brežinskih karabinjerjev, ki raziskujejo vzroke nesreče, je do dogodka prišlo ob 6.10. Bruno Angelucci, 69-letni Tržačan po rodu iz Zadra, je ob zori vozil športno terensko vozilo opel antara. Na pokrajinski cesti št. 1 ga je v bližini Brišč nenadoma zaneslo v drevo ob cesti. Po trditvah osebja operativno komunikacijskega centra službe 118 naj bi voznik sam stopil iz avtomobila in se nato zgrudil na tla, kar so potrdili tudi nabrežinski karabinjerji. Po prvih informacijah, ki so prišle v javnost, naj bi voznika iz razbitin potegnili gasilci, kar pa ne drži. Vsi so se strinjali, da je včerajšnjo prometno nesrečo in bržkone tudi voznikovo smrt skoraj gotovo povzročila kap ali kaj podobnega. Omenjala se je sicer tudi možnost, da je voznika premagal spanec, toda vse kaže, da naj bi Angelucci izgubil nadzor nad vozilom zaradi nenadne slabosti. Reševalci mu niso mogli pomagati, saj je bil ob njihovem prihodu že mrtev. Na prizorišču so bili tudi gasilci, z meritvami in zapisnikom pa so se ukvarjali karabinjerji. Velikonočna tatvina pohištva Velikonočni prazniki so za tatove lepa priložnost, da zlezejo v zaprte trgovine ali stanovanja in odnesejo vse, kar zmorejo. Včeraj smo poročali o tatvini v sedežu podjetja Illiria v Ulici Caboto (tatovi so ukradli 65 tisoč evrov), v prejšnjih dneh pa se je nekaj podobnega zgodilo v Ulici Malaspina v industrijski coni, kjer so neznanci okradli podjetje, ki se ukvarja s pohištvom. Tatovi so vlomili v sedež podjetja Zinelli e Perizzi in nabrali plen, vreden od 15 do 20 tisoč evrov. Eden izmed družabnikov podjetja je v torek ob jutranjem odprtju naletel na neprijetno presenečenje. Poklical je policijo, ki si je ogledala sedež. Tatovi so očitno prečesali pisarno, razstavne prostore in delavnico. Brskali so po pohištvu, odnesli pa računalnik, nov hladilnik, električni pečici, umivalnika, stenske slike in štiri torbe z orodjem. Na koncu so pobrali še ključe vseh avtomobilov podjetja in se z enim od vozil odpeljali (izginil je fiat punto bele barve). Policisti so na zadnjih vratih opazili znake vloma. Tatovi so razbili in odstranili žabico, v trgovini pa je ležala zagozda, s katero so odprli železna vrata. Dogodek preiskujeta forenzični in mobilni oddelek tržaške kvesture, škoda znaša od 15 do 20 tisoč evrov. sodišče - Sum korupcije Javni tožilec zahteva sojenje zoper policijskega funkcionarja Javni tožilec Raffae-le Tito je včeraj od sodnika za predhodne obravnave Luigija Dainottija zahteval, naj zaradi suma korupcije uvede sojenje proti nekdanjemu poveljniku tržaške prometne policije Francescu Pontiju, 44-letniku, ki je nazadnje vodil openski komisariat, decembra lani pa se je vrnil v rodni Sassari (na sliki). Sodni postopek zadeva nepravilnosti v zvezi z upravnimi zasegi avtomobilov, med obtoženci pa so tudi lastnik remize Au-tronica Alessandro Russi ter karabinjerja Giuseppe Ga-gliano in Domenico Trenga. Včeraj je Ponti sodniku pojasnjeval svoj položaj, njegova odvetnika pa sta izročila obsežno dokumentacijo, ki naj bi izpodbijala trditve nekaterih prič. Preiskavo so na osnovi raznih pričevanj vodili karabinjerji iz Istrske ulice. Nekdanji poveljnik prometne policije in lastnik remize naj bi si delala usluge. Ponti naj bi po znižani ceni kupil več vozil in jih nato prodal. Gagliano pa naj bi na razne načine favoriziral podjetnika Russija in tudi vdrl v računalniški sistem notranjega ministrstva. sv. ivan - Po nesreči ni pomagala mopedistu Avtomobilistka s 3,6 grama alkohola Avtomobilistka, ki je v soboto popoldne povzročila prometno nesrečo pri Sv. Ivanu, je po vsej verjetnosti postavila nov, četudi še kako svojevrsten krajevni rekord - v ženski konkurenci prav gotovo. Po nesreči, ki jo je povzročila ob 14. uri, je pri belem dnevu napihala nič manj kot 3,63 grama alkohola v litru izdihanega zraka. Tolikšna stopnja bi marsikoga že spravila v bolnico, tokrat pa so na Katinaro odpeljali žrtev nesreče, mopedista, v katerega se je voznica renault clia zaletela v križišču med Lonjersko cesto in Ulico Cozzi. Križišče je le nekaj deset metrov višje od liceja F. Prešerna. Po navedbah tržaške občinske policije se je voznik motornega kolesa ducati corse resneje poškodoval, voznica pa mu ni priskočila na pomoč in je odpeljala dalje. Kake pol ure po prihodu mestnih redarjev se je na kraj vrnila peš in (ne brez govornih težav) razložila, da je svoje vozilo parkirala doma, saj stanuje v bližini. 44-letna M. H. se je na koncu odločila, da se vrne in ugotovi, kaj se je zgodilo z mopedistom. Redarji so jo podvrgli alkotestu, ki je pokazal izjemno visoko stopnjo alkoholiziranosti. Razpredelnica italijanskega zdravstvenega ministrstva pojasnjuje, da so za človeka s tolikšno stopnjo alkohola v krvi značilni popolno pomanjkanje refleksov, inkontinenca in resna nevarnost alkoholne kome. Ministrstvo obenem opozarja, da se za voznike z več kot gramom alkohola v krvi možnost vpletenosti v prometno nesrečo zviša za 10 do 25 odstotkov. Občinska policija navaja, da je M. H., upoštevajoč njeno telesno težo, v soboto bržkone popila toliko alkohola, kolikor ga je v več kot 14 pločevinkah piva. Tržaško voznico bo zaradi vožnje pod vplivom alkohola in opustitve pomoči poškodovancu doletela denarna kazen od 3000 do 12.000 evrov. Predvidena zaporna kazen znaša za prvo kaznivo dejanje od 6 do 12 mesecev, za drugo pa od 6 mesecev do 3 let. Avtomobil in vozniško dovoljenje ji bodo odvzeli, sledil bo kazenski postopek. ob 25.aprilu - V mestu in okoliških vaseh Pobude ob dnevu osvoboditve VZHODNOKRAŠKA KULTURNA DRUŠTVA ZSKD (SKD Kraški dom - Repentabor, SKD Tabor - Opčine, SKD Grad od Banov, SKD Primorec - Treb-če, SKD Slovan - Padriče, SKD Skala - Gropada, SKD Lipa - Bazovica, SKD Krasno polje - Gročana. Pesek, Draga), ki se prepoznavajo pod geslom Prešerno skupaj, bodo združeno obeležila tudi obletnico osvoboditve. Pri zgoraj omenjenih društvih so namreč mnenja, da je tako kot dan slovenske kulture tudi dan osvoboditve taka priložnost, za katero velja združiti moči in se predstaviti s skupno pobudo, saj gre za praznik vseh. Predstavniki omenjenih društev bodo tako jutri, v petek, 29. aprila, počastili padle za svobodo pri vsakem vaškem spomeniku s polaganjem cvetja in minuto zbranosti. Ob 18. uri se bodo zbrali v Repnu, od koder bodo nadaljevali proti Opčinam, Banom, Trebčam, Padričam, Gropadi, Bazovici in Gročani. Odporništvo v filmih V Multikultura Centru (Ul. Valdirivo 30) bodo drevi ob 20.30 v okviru niza Da ne bi pozabili oz. Odporništvo v filmih, ki ga prireja kinematografski krožek Charlie Chaplin, predvajali film Ali Pariz gori? (Rene Clement, 1967), v soboto, 30. aprila, pa film Obsojeni na smrt je pobegnil (Robert Bresson, 1956). Vstop je prost. Večer partizanskih pesmi v Škednju Ženska pevska skupina Ivan Grbec vabi ob 66-letnici osvoboditve na večer partizanskih pesmi in predstavitev dokumentarnega filma Aljoše Žerjala s pričevanjem o bombnem napadu na Škedenj. Prijetno druženje bo drevi ob 20. uri v društveni dvorani KD Ivana Grbca v Škedenjski ulici 124. Tramvaj spet vozi Podjetje krajevnih prevozov Trieste Trasporti obvešča, da bo tramvaj danes spet krenil na pot. Modri vlakec bo torej spet redno povezoval Trst in Opčine. Zaradi tehnične okvare je bil ustavljen od 10. aprila. Razpis za stanovanja Devinsko-nabrežinska občina obvešča družine z bivališčem v Občini Devin-Nabrežina, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti (z izjemo subvencioniranih stanovanj) za leto 2010, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave vložiti izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in je na voljo na občinski spletni strani www.comu-ne.duino-aurisina.it - albo pretorio ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina - Sesljan (Naselje sv. Mavra 124 (od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17. ure). Rok za vložitev prošenj zapade 4. maja ob 12. uri. Občina Devin-Nabrežina pa hkrati sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Devin-Nabreži-na, ki je bila pred tem neoddana oz. so jo dali v najem manj premožnim osebam, da lahko zaprosijo za zakonsko predvideni prispevek. V ta namen je treba predložiti prošnjo izključno na posebnem obrazcu, ki je priložen razpisu in je na voljo na občinski spletni strani (glej zgoraj). Tudi v tem primeru zapade rok za vložitev prošenj 4. maja ob 12. uri. Susičevi letni časi V gostilni Guštin v Zgoniku bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo akvarelov Mateja Susiča z naslovom Letni časi/Stagioni/Seasons. O Španiji v Podlonjerju V Ljudskem domu Giorgio Cancia-ni iz Podlonjerja (Ul. Masaccio 24) bodo drevi ob 19. uri predstavili knjigo Spagna '36, voci dal POUM Isabelle Lorusso o prvem mednarodnem ljudskem uporu fašizmu in nacizmu. Prisotna bo avtorica. Ob tej priložnosti bo v dvorani na ogled tudi razstava plakatov Zgodovina KPI. Večer za Emergency Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency vabi drevi ob 22. uri v Naima Jazz Caffe (Ul. Rossetti 6) na večer posvečen Emergency. Zbrane prispevke bodo namenili centru za prvo pomoč in zdravstvenemu središču v Angharamu v dolini Panshir v Afganistanu, kjer vsako leto brezplačno nudijo zdravstveno pomoč deset tisoč osebam, predvsem ženskam in otrokom. Černobil, Krško in še kaj V knjigarni Borsatti bodo v soboto, 30. aprila, predstavili knjigo Giu-seppeja Naccija o nuklearnih centralah. Avtor, ki je strokovnjak nuklearne medicine, ponuja koristne informacije o nevarnosti central v Černobilu, pri Krškem in v Fukuši-mi, saj moramo po njegovem mnenju spoznati preteklost, tako da lahko gradimo prihodnost. Liberty in arhitektura V avditoriju nekdanje tržaške ribarnice bo jutri ob 17.30 gost 41-letni tržaški arhitekt Giulio Polita, ki bo predaval o stilu liberty in arhitekturi na mednarodni sceni. Poškodba v jami V torek se je med ogledom Bri-škovske jame poškodoval turist. Osebje službe 118 je v jami nudilo poškodovancu prvo pomoč, na površje pa so ga prinesli člani gorske jamarske reševalne službe. Sprejeli so ga v katinarsko bolnišnico, zdravstveno stanje ni vzbujalo skrbi. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. aprila 2011 9 kavarna san marco - Predavanje Radioaktivnost od začetkov do današnjega »jedrskega terorizma« Prof. Tunizje nazorno orisal zgodovinski razvoj od radioaktivnosti do današnje uporabe jedrske energije Skupina študentov fizike s tržaške univerze, podiplomskih študentov in raziskovalcev je aprila ustanovila odbor Nucleare e Ragione (Nuklearna energija in razum) z namenom, da bi javnosti predstavila različne vire energije, njihov vpliv na zdravje in okolje ter stroške njihovega pridobivanja. Novonastali odbor deluje predvsem na tržaškem območju z javnimi srečanji, seminarji in posveti, na katerih želi širši javnosti posredovati znanstveno utemeljene informacije o energetskem problemu v Italiji in uporabi jedrske energije. Prvo srečanje je bilo v torek v kavarni San Marco, kjer je direktor Mednarodne šole za jedrsko varnost IAEA/ICTP Claudio Tuniz spregovoril o radioaktivnosti. Tuniz je številnemu občinstvu, med katerim so bili tudi nekateri strokovnjaki, v glavnih obrisih in s preprostimi besedami orisal zgodovino radioaktivnosti - od pionirskega dela in odkritja polonija 210 Marie in Pierra Curieja, preko prvega jedrskega reaktorja italijanskega fizika Enrica Fermija v Chicagu in odkritja umetne radioaktivnosti, do današnje uporabe jedrske energije v vojne in industrijske namene. Profesor je svojo razlago uvedel z zgodbo agenta nekdanje sovjetske varnostne službe KGB Aleksandra Lit-vinenka, ki je zaradi zastrupitve s polonijem 210 umrl v Londonu leta 2006. Strokovnjak je opozoril, da smo z radioaktivnostjo obdani stalno. Ko se sončimo, izpostavljamo lastno kožo pravi »jedrski peči«, čeprav so sončni žarki radioaktivni le v zmerni meri. Zemljina notranjost je tekoča zaradi radioaktivnosti, supernove pa izvržejo v okolje delce z visoko energijo. Tuniz je pozornost publike vzbudil predvsem z nekaterimi zanimivostmi. Tako je povedal, da je bila radioaktivnost v prvih letih 20. stoletja prava »moda«. Ljudje so kupovali radioaktivno vodo, čokolado in kozmetične izdelke, toplice z radioaktivnim radonom v vodi pa so postale prava turistična atrakcija. Čeprav so radioaktivni žarki v večji meri škodljivi, brez teh ne bi bilo življenja in poletov v vesolje, pravijo znanstveniki. V zadnjih desetih letih smo prešli v fazo »jedrskega terorizma«. Na mednarodni šoli IAEA pa so najbolj zaskrbljeni zaradi treh vrst kraje, in sicer jedrskega orožja, jedrskega materiala (npr. urana) in radioaktivnega materiala za izdelavo t.i. umazanih bomb ter sabotaže reaktorjev ali jedrskih infrastruktur. Odbor Nucleare e Ragione ima v Profesor Tuniz predava številnemu občinstvu v kavarni San Marco kroma programu še druga srečanja o jedrski energiji. Maja bosta dve srečanji o ionizirajočem sevanju v medicini ter o onesnaženju okolja z radonom. Načrtujejo pa še vrsto srečanj o življenjskem tveganju, delovanju nukleark, problemu radioaktivnih odpadkov in tradicionalnih in alternativnih energetskih virih. Andreja Farneti gledališče miela - V torek in sredo tri zanimiva srečanja Posnetki in zvoki Palestine Predvajali bodo dokumentarna filma, ki sta osvojila že več nagrad - Tudi srečanje z režiserji in koncert Marwana Abada rec A new day has come, ki ga je lani posnel Emiliano Sacchetti. Film je bil nagrajen na številnih mednarodnih festivalih, v njem pa je rimski režiser opisal nepoznan vidik palestinske diaspore: zgodbo številnih palestinskih družin, ki so po padcu Sad-dama Husseina morale zapustiti Irak. Sledilo bo srečanje z režiserjem, po krajšem premoru, med katerim bodo udeležencem ponudili kuskus, pa bo na oder stopil Marwan Abado. Palestinski glasbenik in pevec živi že preko dvajset let na Dunaju in velja za pravega ambasadorja orientalske glasbe; svoje komade bo spremljal na tradicionalni inštrument »oud«. V sredo, 4. maja, pa bodo ob 19. in 21.30 zavrteli dokumentarec This is my land ...Hebron. Delo Giulie Amati in Step-hena Natansona, ki je prejelo že več mednarodnih nagrad, je bilo uvrščeno tudi med finaliste italijanske filmske nagrade David di Donatello. Film nam na doživet način predstavlja hebronski vsakdan, ki ga žal zaznamujeta nasilje in sovraštvo. Med obema projekcijama je predvideno srečanje z režiserjema. (pd) Splet družbene angažiranosti in želje po »normalnem« življenju bo zaznamoval niz Palestina, posnetki in zvoki, ki bo prihodnji teden na sporedu v gledališču Miela. V Mieli bosta na sporedu va večera, posvečena Palestini in pravkar preminulemu mirovniku Vittoriu Arrigoniju Organizacija Salam Ragazzi dell'uli-vo nam v sodelovanju z gledališčem Miela in zadrugo Bonawentura ponuja dva večera, posvečena Palestini. V torek, 3. maja, bodo ob 18. uri predvajali dokumenta- kraška hiša - Jutri »Zora« na slikah Borisa Zuliana Galerija Kraške hiše odpira vrata v novo razstavno sezono z razstavo novejših slik priznanega tržaškega likovnika Borisa Zuliana. Jutri bo ob 19.30 v Repnu odprtje v znamenju subtilne vezi med likovnim ustvarjanjem in glasbo, saj se je umetnik navdihoval po glasbi Pavleta Merkuja in vsaki od izbranih skladb posebej posvetil sliko, od tod tudi sam naslov razstave po istoimenski skladbi Alba. Zora vzbuja pričakovanje po svetlobnem žaru in zaživi v čudežnem stiku konkretne otipljivosti zemlje z neotipno razprostra-nostjo neba. S to prispodobo smemo pristopiti tudi do slikarskih del, abstraktnih kompozicij, ki opevajo nematerialno, prostorsko neomejeno razsežnost glasbe. Glasba je tudi sicer protagonist večera z nastopom dveh mladih glasbenikov, učencev šole Glasbene matice v razredu profesorice Erike Slama - Sara Bembi in Carlo Venier bosta zaigrala na flavto. V našem času se razmejitve med ustvarjalnimi področji podirajo, soočanje med sorodnimi zvrstmi lahko postane nov izziv za zvestejše prodiranje v raziskovanje pretanjenih možnosti binoma glasbe in slikarstva. Vir ustvarjalnega navdiha je globoko zakoreninjen v človekovem jazu in se lahko udejanji preko različnih sredstev, da ga lahko podelimo z drugimi in dopolnimo z osebnimi vtisi. Ek-spresivne glasbene kontraste Merku-jeve glasbe je Boris Zulian preoblikoval z odločnimi in gibkimi potezami. Barve, ritem, kompozicija in tonski prehodi spremljajo napetosti dramatičnih prehodov, medtem ko zažarijo lirično izpovedni trenutki v žarjenju toplih barvnih tonov. Abstrakcija nas nasploh tesneje povezuje z občutki in preko njih z bistvom našega biti. Ze v dobi avantgarde je Vasilij Kandinskij sodeloval s Schonbergom v raziskovanju duhovne razsežnosti vezi med glasbo in slikarstvom. V šestdesetih letih je napredna slovenska skupina OHO podobno vzpostavljala tesno vez med sluhom in vidom. V tej sinergiji je moč popolnejšega podoži-vljanja življenja. Pobudo so podprli Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Repentabor. Razstava bo odprta do srede, 25. maja, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure. Jasna Merku borzni trg - Tehnološka pridobitev v središču mesta Podzemno ločeno zbiranje odpadkov Občina Trst in podjetje AcegasAps slovesno predala namenu ekološki otok z zabojniki, ki se skrivajo pod trgom - Bo Trst prej ali slej dohitel evropsko raven? Na Borznem trgu so predstavniki podjetja AcegasAps in Občine Trst včeraj slovesno predstavili in predali namenu nov ekološki otok s podzemnimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Na površju opazimo samo smetnjake, v katere odvržemo papir, steklo in pločevino, plastiko ali pa navadne odpadke. Omenjeni materiali so označeni v italijanskem, angleškem, slovenskem in nemškem jeziku. Smeti se nabirajo v velikih zabojnikih, ki se skrivajo pod trgom. Ko nastopi čas za odvoz odpadkov, se tla odprejo in iz podzemlja pokukajo dvižne ploščadi z zabojniki. Pooblaščeni upravitelj podjetja AcegasAps Cesare Pillon je izrazil svoje zadovoljstvo, saj gre za pomembno inovacijo v osrčju mesta. Novi ekološki otok, ki se nahaja v najbolj turističnem delu mesta, sodi v program, v okviru katerega skušata občinska uprava in Ace-gasAps izboljšati storitve na tem področju. Znano je, da tržaška občina krepko zaostaja za ravnjo ločenega zbiranja odpadkov, ki jo priporoča Evropska unija. V Trstu predstavlja delež ločenega zbiranja manj kot 20 odstotkov, v raznih italijanskih mestih (med naprednejšimi je Pordenon) pa presega 40 ali celo 50 odstotkov. Ekološke otoke naj bi odprli v raznih predelih Trsta, s čimer naj bi v kratkem začeli spreminjati doslejšnji trend. Župan Roberto Dipiazza je večkrat izjavil, da je zgleden primer uspešnega upravljanja z odpadki Ljubljana. Ekološki otok na Borznem trgu z dvižnimi ploščadmi in podzemnimi zabojniki kroma 10 Četrtek, 28. aprila 2011 TRST / Včeraj danes Danes, SREDA, 28. aprila 2011 PAVEL Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 14.10 - Luna vzide ob 3.35 in zatone ob 15.38 Jutri, PETEK, 29. aprila 2011 ROBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,7 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, veter 36 km na uro severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 13 stopinj C. [13 Lekarne U Kino Od torka, 26., do sobote, 30. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 (040 368647), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. {10 let) zaščitni zakon: je tudi tvoj! / Volilne izkaznice { Po 8.členu zaščitnega zakona 1 za slovensko manjšino v Italiji J AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Thor 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »L'altra verita«. CINECITY - 16.20, 18.50, 21.30 »World Invasion«; 16.15, 18.45, 21.30 »Thor 3D«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Cap-puccetto rosso sangue«; 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 22.15 »Rio 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Habemus Pa-pam«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Limitless«; 20.00, 22.10 »Scream 4«. FELLINI - 17.30, 19.45, 22.00 »Come lo sai«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Poetry«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Hitri in drzni 5«; 15.10, 17.20 »Paul«; 19.20, 21.40 »Thor 3D«; 19.30 »Kraljev govor«; 21.50 »Kako veš«; 15.00, 17.10 »Rio (sinhr.)«. KOPER - PLANET TUŠ 10.55, 11.50, 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 19.25 »Teden brez pravil«; 10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10 »Hitri in drzni 5«; 12.05, 14.15, 16.25, 19.05, 21.15 »Vitez in sitnež«; 12.00, 16.20, 18.40, 20.50 »Hitro maščevanje«; 18.25 »Rio (sinhr.)«; 14.05, 19.00, 21.20, 21.55 »Thor 3D«; 20.35 »Cirkus Columbia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cappuccetto rosso san-gue«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Rio 3D«; 18.15, 22.15 »World invasion«; Dvorana 3: 17.00, 20.30 »Rio«; 18.30 »El cantante«; 22.10 »The next three days«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Faccio un salto allAvana«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »Cappuccetto rosso san-gue«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.30 »Thor (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Faccio un salto allAvana«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Habemus Papam«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis OB OBLETNICI OSVOBODITVE Večer partizanskih pesmi izvaja ŽPZ Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski m predstavitev dokumentarnega filma Aljoše Žerjala s pričevanjem o BOMBNEM NAPADU NA ŠKEDENJ danes, 28. aprila, ob 20. uri v društveni dvorani KD I. Grbec, Škedenjska ulica 124 ß I. Grbec P^KJV.NGI/ 41 TRIESTE Vljudno vabljeni! S Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira večdnevni izlet po Makedoniji od 28. julija do 7. avgusta. Če se nam nameravate pridružit lahko pokličete na tel. 040 220155 (Livio) kjer boste dobili potrebne informacije. Pohitite. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Ur-hu pri Ljubljani in v Kamniško Bistrico ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. štev. 040 220155 (Livio) SKD TABOR OPČINE prireja v četrtek, 12. maja, izlet v Verono in vožnjo z ladjo po Gardskem jezeru. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zadnji rok za vpis je v ponedeljek, 2. maja. Info od 16. do 19. ure na tel. št. 040-213945 ali 040-211936 ob uri kosila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinari-ka od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi, v sodelovanju s TIC Štanjel, v nedeljo, 15. maja, na krožni sprehod po Fabianijevi poti med Štanjelom in Kobdiljem. Zbirališče na nabrežinskem trgu ob 9.15, odhod z osebnimi avtomobili do Štanjela ob 9.30. Pohod traja približno 2 uri, primeren je za vse. Za informacije: 040-200924 (Zulejka). ROMARSKI IZLET NA BLED Toplo vabljeni v soboto, 21. maja, na romarski izlet na Bled, Brezje in okolico. S čolni bomo odpluli na otok, nakar si bomo ogledali okolico Bleda in Bre-zij, kjer nas bosta čakala dobro kosilo in sv. maša. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, iz Nabrežine ob 7.20, iz Sv. Križa ob 7.25, s Proseka ob 7.30 ter z Op-čin ob 7.45 (po želji odhodi tudi iz ostalih vasi). Za vpis (čimprej!) in ostale informacije pokličite tel. št. 347-9322123. Ikuko in Janu se je rodil mali Yurii Staršema čestitamo, novorojenčku pa želimo veliko zdravja in sreče vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper Včeraj je uspešno zaključil univerzitetni študij Matjaž Romano Iskreno mu čestitajo vsi Slogaši so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabre-žina Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). ¿j Čestitke Pa je prišel ta dan, ko privekal je DANJEL k vam. Iz pleničk se vam smehlja nekaj čisto majhnega. Nedolžno zre vam v oči in k mamici v naročje si želi. Vso srečo mu želimo prijatelji iz Skednja. DRUŽINA LAURICA je v Dolini odprla osmico. Tel. št. 040-228511. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič. Tel. št.: 040-229164. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca 4. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. Tel. 040-2229281. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 346-7590953. V KRIŽU sta odprla osmico Martin in Erika. Tel. 040-220605. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. H Mali oglasi ČERNIGOJEVO INTARZIJO prodam. Samo resni interesenti. Tel. št.: 3386097735. www.primorski.eu1 S Poslovni oglasi SLOVENSKO PODJETJE s področja elektronike, v Trstu, išče mlado/ega sodelavko/ca za opravljanje komercialnih oz.tehničnih dejavnosti. Zahteva se diploma višje srednje šole, poznavanje angleškega jezika, programskih orodij Corel Draw! in podobnih. Od vas pričakujemo redoljub-nost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktivnem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com DEKLE išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejši oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040-212694 ali 329-6055490. KOSILKO BCS prodam po dogovoru; tel. 0481-882421. MESECI MINEVAJO, Kraška ohcet se približuje, naramne in naglavne rute, ročno vezane, so na razpolago. Tel. 040-299820. NA OPČINAH na glavni ulici dajem v najem prostor 45 kv. m., z dvojno izložbo. Tel. št.: 333-8658801. PRODAM AVTO toyota rav4 2000 diesel, 3 vrata, letnik '03, 87.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Edini lastnik, nekadilec, parkirana v garaži, redno servisirana pri prodajalcu. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-3120247. PRODAM MOTOR BMW r1200r, letnik '07, 14.000 prevoženih km, črne barve, v odličnem stanju, abs-esa, cena 6.500 evrov. Tel. št.: 349-7172249. PRODAM žensko kolo znamke bot-tecchia, city bike, zelo malo rabljeno. Klicati na tel. št. 339-3132487. V BLIŽINI TRGA OBERDAN oddam v najem sobo za urad v večjem stanovanju. Tel. št.: 333-7751752. Prispevki V spomin na gospo Anno Bezeljak daruje družina Perosa 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ignacija Oto daruje družina Ota 50,00 evrov za zbor Valentin Vodnik in 50,00 evrov za društvo Valentin Vodnik. / TRST Četrtek, 28. aprila 2011 1 1 □ Obvestila FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset-urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v Ul. S. Giorgio 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Ci-vardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (tel. št.: 3391536990 Luka) ali na civa@inwind.it. AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elektrovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šempo-laju, ter v raznih javnih lokalih v Na-brežini. AGRARNA SKUPNOST JUSOV SRENJ, Združenje zasebnih kraških lastnikov ter Kmečka zveza vabijo danes, 28. aprila, ob 10.30 na jusarsko zemljišče KP. št. 993/46 (za nogometnim igriščem v Vižovljah pri Stražni dolini), da skupaj preprečimo vstop predstavnikom družbe Terna Spa, ki namerava pričeti z deli še na bližnjih zemljiščih. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 28. aprila, ob 11. uri v prvem sklicanju in v petek, 29. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. OBČNI ZBOR SDD - Slovensko dobrodelno društvo sklicuje danes, 28. aprila, redni občni na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Prvi sklic bo ob 17. uri, dejanski začetek pa ob drugem sklicu ob 18. uri. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 28. aprila, ob 20. uri na sedežu, Prosek 159. SLOVENSKA MAŠA V ITISU, domu za starejše v Ul. Pascoli 31, bo danes, 28. aprila, ob 16.15 z velikonočnimi voščili tamkajšnjim gostom; vabljeni verniki z vseh slovenskih župnijskih občestev. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 29. aprila, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 29. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnoštevilno udeležbo članov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševal-cem vina. Večerja bo v petek, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK vabi ob 66-letnici osvoboditve v petek, 29. aprila, na »Pohod mimo spomenikov padlim v NOB« v organizaciji AŠK Kras (zbirališče ob 19.00 pred spomenikom v Zgoniku); v soboto, 30. aprila, ob 17.30, pred spomenikom padlim v Zgoniku in na prireditvenem prostoru osrednja proslava. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda-Devin, vrtec Gabrovec, šoli 1. maj 1945 in L. Ko-koravec-Gorazd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Prisotne bo nagovorila pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbe-ro Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra. Predvidena delavnica za petek, 29. aprila, od 16. do 18. ure: »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pina«. Informacije na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. SiVince Tutto 27 aprila 2011 Super Enalotto Št. 1 1 19 32 41 71 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami 11 dobitnikov s 5 točkami 1.106 dobitnikov s 4 točkami 37.316 dobitnikov s 3 točkami 24.265.187,50 € --€ 750.014,89 € 2.211,51 € 363,62 € SKD TABOR ZA OTROKE - Ura pravljic v Prosvetnem domu v petek, 29. aprila, ob 16. uri. Pripoveduje Jasmina Smotlak. Vabljeni! SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v petek, 29. aprila, in četrtek, 5. maja, od 17.30 do 19.30 na sedežu v Ul. Risorta 3. TABORNIKI RMV bodo do konca aprila zbirali star papir v okviru vseslovenske dobrodelne akcije »Star papir za novo upanje«. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo šla na dva naslova - polovica sredstev bo namenjenih financiranju humanitarnega projekta v Afriki, druga polovica pa pomoči v Sloveniji. K sodelovanju vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, podjetja in javne organizacije. Star papir lahko oddate: 29. aprila na Proseku (Kulturni dom Pro-sek - Kontovel) od 16.00 do 17.00 ter v Trstu (Stadion 1. maj) od 18.00 do 19.00; 30. aprila na Opčinah (Prosvetni dom) od 17.30 do 18.30 in v Dolini (Športni center S. Klabian) od 15.00 do 16.00. (Dodatne informacije: kresny@gmail.com ali taborni-kirmv.blogspot.com). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 29. aprila ob 17.45 odhod avtobusa za nastop v Turjaku, v soboto 30. aprila, ob 20.uri nastop v Križu, v nedeljo, 1. maja, ob 17. uri nastop na Opčinah. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA obveščata, da v soboto, 30. aprila, bosta ob 17. uri položili cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), v Ul. Orsenigo, na hribu Valerio ob obeležju Franca Azza-ra in pri krožku Pečar v Ul. Fleming. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 30. aprila, ob 7.30 v operativnem sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, in v drugem sklicanju v torek, 17. maja ob 20.30. MAJ V RICMANJIH bomo dvignili v soboto, 30. aprila, ob 22. uri, podrli pa v torek, 3. maja, ob 18.30. Dogodka, se bosta vršila na trgu nad vaškim pokopališčem v Ricmanjih. Nastopil bo Pihalni orkester Ricmanje, poskrbljeno pa bo za lačne želodce in žejna grla. Toplo vabljeni! SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 30. aprila, ob 18. uri na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v soboto, 30. aprila, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom, ob 15. uri spomeniški park v Dolini. Ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin bo zapel MPZ upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purgerja. Ob 15.30 Dolina - spomenik padlim, ob 16.30 Domjo - spomenik padlim, ob 16.40 Ricmanje - spomenik padlim na pokopališču, ob 17.uri Boršt - bunker in spomenik padlim na pokopališču, ob 17.15 Gročana - spomenik padlim, ob 17.30 Boljunec - spomenik padlim. Za dodatne informacije je na voljo občinski Urad za upravljanje kulturnih in športnih prireditev - tel. št.: 0408329 231-230-245. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN - v okviru pobude Okrasi Opčine s cvetjem prireja v soboto, 30. aprila, razstavo in tržnico cvetja in rastlin na Nanoškem trgu od 9. do 18. ure. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 30. aprila, urad zaprt. Maja meseca pa bo odprt vsako soboto od 14. do 16. ure. DEVINSKO - NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA bo ob prazniku dela v nedeljo, 1. maja, ob 9.15 položila venec pred spominsko obeležje padlim na delu na trgu v Nabrežini. DRUŠTVO PROMEMORIA vabi v nedeljo, 1. maja, ob Dnevu osvoboditve Trsta, ob 13. uri v Rižarno, na kratko slovesnost v poklon borcem vseh narodnosti, ki so žrtvovali življenja v boju proti nacifašistični zveri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja v nedeljo, 1. maja, budnico po vaseh zgoniške občine s sledečim sporedom: Briščiki 9.30, Repnič 10.45, Zgonik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30, Gabrovec 13.15. Vabljeni! TRADICIONALNA VAŠKA TEKMA Gurnci - Dulnci bo v nedeljo, 1. ma- ja, ob 19. uri na kriškem nogometnem igrišču. Pred tekmo bodo nastopili mladi plesalci hip-hopa AŠD Mladina. Vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo v ponedeljek, 2. maja, zaprta za dopust. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vljudno vabi otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na zadnje pravljično urico in likovni laboratorij »Pika Pikapolonica«, ki bo v torek, 3. maja, ob 17.30. V četrtek, 5. maja, ob 20. uri bo v društvenih prostorih potopisno predavanje Biserke Cesar »Etiopi-ja...13 mesecev sonca!«. Obenem vabimo v četrtek, 12. maja, ob 20.30 na pogovor s pisateljico Evelino Umek ob predstavitvi njenega romana »Zlata poroka ali tržaški blues«. Vsa srečanja bodo v društvenih prostorih na štadjonu 1. maj. Vljudno vabljeni! DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voranca, Dolina 419, 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU -ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel 5. maja. Prijave in info na: tel 328 4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org TRŽAŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE v sodelovanju z združenjem As.Tr.A, ki se bori proti prekomernemu pitju in posledični odvisnosti od alkohola, prireja tudi letos izobraževalni tečaj za vodje skupin samopomoči. Petdnevni, brezplačni tečaj bo potekal v vili Rener od 5. do 11. maja (premor v soboto in nedeljo) in vodili ga bodo zdravniki in strokovnjaki s področja alkoholizma in problematik, ki so z njim povezane. Na voljo je samo še nekaj prostih mest (tudi za slovenske operaterje). Za informacije in vpis tel. 040/639152 od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure oz. elektronski naslov astra-ts@libe-ro.it. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse svoje člane in simpatizerje na 28. redni občni zbor, ki se bo odvijal v društvenih prostorih v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno od sobote 7. maja do 18. junija. Vse podrobne informacije na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 13., 20., in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040-220155, Livio. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da mora dovoljenja za poletne centre in letovišča za mladoletne izdati občina, na ozemlju katere se le-ti odvijajo. Zaradi tega morajo ustanove, ki nameravajo organizirati in upravljati dnevne poletne centre z urnikom, ki presega tri ure, ter tiste z več kot štirimi nočitvami, predložiti občini ustrezno prošnjo do 16. maja. Za informacije ter za dvig obrazcev za prošnjo je na razpolago Urad za šol- stvo - Nabrežina 102, tel. 040 2017370. INTERCAMPUS 2011 - Zveza slovenskih kulturnih društev in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18.letom. Vse informacije dobite na tel.št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. 0 Prireditve LETNI ČASI - RAZSTAVA AKVARELOV MATEJA SUSIČA Vabljeni ste na otvoritev razstave danes, 28. aprila, ob 18.30, v gostilno Guštin v Zgoniku. Umetnika bo predstavila prof. Majda Jevnikar. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA (Ul. Masaccio, 24) vabi danes, 28. aprila, ob 19. uri na predstavitev knjige »Spagna'36 - Voci dal POUM« Isabelle Lorusso. Na ogled bo razstava plakatov »Zgodovina KPI«. OB OBLETNICI OSVOBODITVE, ŽPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Popovski, vabi na večer partizanskih pesmi in na predstavitev dokumentarnega filma Aljoše Zerjala s pričevanjem o bombnem napadu na Ške-denj danes, 28. aprila, ob 20. uri v društveni dvorani KD I. Grbec, Škedenj-ska ul. 124. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na pokopališču v petek, 29. aprila, ob 11. uri. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje osnovnošolskih otrok in priložnostna misel. Vabljeni! VZPI Prosek Kontovel, SDD Jaka Što-ka in MKPK prirejajo prvomajsko praznovanje: petek, 29. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu predavanje »Lik Antona Ukmarja (Sandi Volk, Odsek za zgodovino NŠK); sobota, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu »Prvomajsko srečanje« (govornica Maja Humar, sodelujejo vaška društva in OŠ A. Černigoja; sledi kres); nedelja, 1. maja, ob 8.30 budnica z GD Prosek (zbirališče pred Soščevo hišo). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 29. aprila, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Borisa Zuliana »Alba«. O avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Mer-ku'. Glasbeni uvod: duo flavt Sara Bembi in Carlo Venier, učenca GM iz razreda prof. Erike Slama. BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na sklop pobud ob praznovanju prvega maja: v soboto, 30. aprila, ob 20.30 spominska svečanost pri vaškem spomeniku. Ob 21. uri taborni ogenj pri Kalu, prijave na nočni pohod in ob 22. uri start vodenega pohoda na Kokoš. V nedeljo, 1. maja, ob 7. uri budnica z godbo Viktor Parma iz Trebč in poklon padlim v NOB na vaškem pokopališču. Ob 10.30 v vaški cerkvi maša za padle v NOB. GKD DRUGAMUZIKA vabi v soboto, 30. aprila, na Balkan Grill Fest, praznik glasbe in balkanskega roštilja. Na novem prireditvenem prostoru pri Briščikih bodo nastopile skupine Giu-lia Pellizzari Ballaben(d) in trubaška skupina Dej Še'n Litro. Od 18. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala pod šotorom. Vstop je prost! KD SLOVAN IZ PADRIČ IN KD SKALA IZ GROPADE ter VZPI vabijo Padri-čarje in Gropajce, da se poklonijo svojim padlim v NOB s polaganjem venca pred vaškima spomenikoma v soboto, 30. aprila, ob 20. uri na Padri-čah in ob 20.15 v Gropadi. Proslava se bo zaključila na dvorišču OŠ Karel Destovnik Kajuh z nastopom domačega MePZ Skala-Slovan. MAJ V LONJERJU V soboto, 30. aprila, bomo ob 19.30 polagali cvetje na spomenik padlim v Lonjerju, sledilo bo slovesno dviganje maja. V nedeljo, 1. maja, nas bo med 8. in 9. uro obiskala godba na pihala Breg in nam zaigrala budnico. Toplo vabljeni! PRVOMAJSKI PRAZNIK NA OPČINAH: pod šotorom na dvorišču Prosvetnega doma v soboto, 30. aprila, in v nedeljo, 1. maja. Program: sobota, 30. aprila, ob 18.30 razprava »Problematika dela«; od 20.30 koncert skupine »Kraški ovčarji«. Nedelja, 1. maja, odprtje kioskov ob 14. uri, ob 16. uri prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in Kombinat, sledi ples s skupino Alter ego. SKD VESNA IN VZPI EVALD ANTON-ČIČ STOJAN vabita v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v dom Alberta Sirka v Križu na proslavo ob »Dnevu osvoboditve«. Sodelujejo: učenci osnovne šole Alberta Sirka in TPPZ Pinko Tomažič, priložnostni govor prof. Miran Košuta. Sledita baklada k spomeniku padlim in prvomajski kres. GLAS HARMONIKE - KD FRAN VEN-TURINI vabi na tradicionalno prvomajsko mednarodno ne tekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko. Začetek revije ob 15. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Dom-ju. Vabljeni godci in prijatelji domače glasbe. PRVOMAJSKA BUDNICA NA OPČINAH Bivši sodelavci Radia Opčine, Agrososič, Pizzeria Rino, Bar Tabor Kristjan, restavracija Max, Sladole-darna Arnoldo, Bar sladoledarna Vat-ta vabijo na tradicionalno prvomajsko budnico s spremljavo godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, zbirališče ob 9.15 pri spomeniku padlim na Opči-nah. SKD V. VODNIK iz Doline prireja ob priliki Majence razstavo domačih umetnikov/ustvarjalcev. Za podrobne informacije pokličite na 333-9857776. UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK, Trnovca 15, je postavil razstavo z 250 deli štirih umetnikov: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenko-vich, Vesne Benedetič in Febe Sillani, pod imenom »Svet domišljije med Krasom in morjem«. Prost vstop. Urniki: od ponedeljka do petka za šole z rezervacijo, sobote in nedelje od 10.30 do 18. ure za publiko. Za informacije www.skerkcenter.it ali in-fo@skerkcenter.it DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado Vstajenje vabita v ponedeljek, 2. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Alenki Rebula. Začetek ob 20.30. SKD TABOR IN KRAJEVNA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi v torek, 3. maja, na praznik ob 66-letnici osvoboditve. Zbirališče ob 19.45 v Prosvetnem domu na Opčinah, sledila bo slovesnost ob osrednjem vaškem spomeniku. Sodelujejo otroci iz vrtca A. Čok in učenci osnovne šole F. Bevka ter MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala. Priložnostna misel Irina Če-bulec. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Prosvetnega doma. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce ter Katedra za slovenski jezik in književnost Leposlovne in filozofske fakultete Univerze v Trstu v sodelovanju s Študentsko založbo prirejajo srečanje z akad. prof. dr. Matjažem Kmeclom, ki bo v sredo, 4. maja, ob 11.30 v Narodnem domu v Trstu. Pogovor o slovenski kulturni zgodovini in vlogi slovenske književnosti pri oblikovanju slovenske narodne identitete bosta vodila prof. Ivan Verč in prof. Miran Košuta. Vljudno vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabi na predstavitev antologije »Mlada lipa«. Knjigo in avtorje bo predstavil prof. Roberto Dapit v mali dvorani Narodnega doma v Trstu v četrtek, 5. maja, ob 17.30. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI- NI bo do nedelje, 8. maja, na ogled razstava več kot 700 pirhov iz vsega sveta. Urnik: v četrtek od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 9. do 12 ure ter od 16. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 13. maja, »Umor na plaži« v izvedbi Dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Avtor Bogdan Novak, dramatizacija Rafaela Petroni, priredba in režija Adrijan Rustja. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! 1 2 Četrtek, 28. aprila 2011 KULTURA / SSG - Odločitev upravnega sveta Novo sezono bodo načrtovali - • • v • • • trije režiserji Boris Kobal kroma Sergej Verč kroma JašaJamnik kroma Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča se je na svoji torkovi seji odločil za spremembo na čelu SSG. Dosedanji umetniški vodja Primož Bebler, ki je tržaški teater vodil v zadnjih dveh gledaliških sezonah, ne bo načrtoval tudi njegove prihodnje sezone. Mandata, ki poteče v prihodnjih mesecih, mu ne bodo obnovili. Kot smo bili napovedali v včerajšnji izdaji Primorskega dnevnika, se je upravni svet odločil za »triumvirat«, oziroma za »teamsko umetniško vodenje gledališča«, kot je upravni svet zapisal v krajšem tiskovnem sporočilu. Upravni svet je sklenil, da podeli mandat za umetniško vodenje gledališča režiserjem Borisu Kobalu, Ser-geju Verču in Jaši Jamniku. V sezoni 2011/2012 bodo torej tržaški teater vodili trije režiserji, ki so med gledalci SSG dobro poznani. Vsi trije so med drugim tudi med sooblikovalci njegove gledališke šole Studio Art. prej do novice www.primorski.eu1 »Gre za vsebinsko in formalno inovativno odločitev, ki upošteva specifiko prostora in namembnosti našega gledališča,« piše v tiskovnem sporočilu. »Gledališče mora še naprej utrjevati svojo vlogo osrednje kulturne in umetniške ustanove Slovencev v Italiji, ki s svojim nesporno kvalitetnim estetskim izrazom bogati in dopolnjuje pluralna hotenja naše skupnosti in je kot taka tudi kulturni posrednik med narodi, tako na krajevni kot na deželni, državni in evropski ravni.« Upravni svet, ki mu predseduje Maja Lapornik, se v tiskovnem sporočilu obenem tudi »iskreno zahvaljuje dosedanjemu umetniškemu vodji g.Primožu Beblerju za opravljeno delo, saj je v času najhujše krize SSG znal ohraniti visoko umetniško raven in sporočilnost našega gledališča, in upa, da bo lahko tudi v prihodnje sodeloval z njim«. Upravni svet je v sporočilu za javnost še zapisal, da bo »v prihodnje na tiskovni konferenci predstavil novo umetniško vodstvo in smernice njegovega delovanja«. Kaj več nam včeraj ni uspelo izvedeti. (pd) GLASBA - Tržaško društvo Chamber Music Maja Komorni salon in mednarodno tekmovanje Pobudi predstavili včeraj - Nastopila bosta tudi imenitna violinista Uto Ughi in Salvatore Accardo Mesec maj bo za tržaško glasbeno društvo Chamber Music zelo delaven: kar dve pobudi bosta potekali skoraj vzporedno, niz koncertov z naslovom Komorni salon in mednarodno tekmovanje Tržaški trio - Trio di Trieste. Na včerajšnji tiskovni konferenci je najprej spregovoril predsednik društva dr. Ettore Campailla, ki je izpostavil kulturne vrednote in umetniško vsebino delovanja. Na mednarodni natečaj, ki bo letos posvečen duom s klavirjem, se je prijavilo kar šestinpetdeset dvojic, ki prihajajo od vsepovsod - od Armenije do Litve, vse do Avstralije in ZDA, kar pomeni, da bo Trst stična točka najboljših mladih umetnikov, torej bo naše mesto igralo pomembno vlogo v karieri tistih, ki se bodo najlepše izkazali. Umetniški vodja društva Fedra Florit je podrobno razčlenila vsebino obeh pobud in znova potarnala nad težavami finančnega značaja, ki so pestile društvo do zadnjega trenutka in postavile pod vprašaj izvedbo tekmovanja. Zahvalila se je odborniku za kulturo Dežele FJK Eliu De An-ni, ki je pokazal dober posluh in je upošteval zasluge društva, zato bo morda v bodoče deželni prispevek rešil stisko. Dve imeni imenitnih violinistov (Uto Ughi in Salva-tore Accardo), ki bosta oplemenitila koncertno ponudbo, sta privabili še dodatne sponzorje, zato so najhujši problemi zaenkrat premoščeni in obeta se privlačna komorna sezona, ki se bo odprla prihodnji ponedeljek, 2.maja, v dvorani Victor De Sabata z nastopom tržaškega trobentača Maura Maura , pianiste Francoise De Clossey in Novega italijanskega kvarteta. Program bo lahkoten in prijeten, kajti slonel bo na filmski glasbi italijanskih mojstrov kot Ennio Mor-ricone (s katerim je Maur pogosto sodeloval) , Piero Pic-cioni in Nino Rota. Tudi drugi koncert bo živahen: 9.ma-ja bo nastopil trobilni kvintet Gomalan Brass Quintet s transkripcijami opernih odlomkov Verdija in Puccinija ter melodijami ameriških mojstrov s področja filma in glasbenih komedij. Tretji koncert bo 16.maja oblikoval kvartet Avos, sestav, ki je pred dvema letoma osvojil najvišjo (drugo) nagrado na tržaškem tekmovanju, kajti prva ni bila podeljena. Ansambel je pred kratkim zamenjal čelista, v novi zasedbi bo igral edini dokončani stavek klavirskega kvarteta Gustava Mahlerja (18.maja bo stoletnica smrti velikega skladatelja), zraven pa Mendelssohna in Brahmsa. 27. maja bo v dvorani Tripcovich izvenabonmajski koncert, ki ga bo oblikoval slavni violinist Salvatore Accardo s pianistko Lauro Manzini; od 23.maja dalje bo v isti dvorani potekalo temovanje, vsak dan od 9h do 19.30, vstop je prost, in Accardo bo zmagovalcem tudi podelil nagrade, med katerimi je letos posebej pomembna medalja Predsednika republike Napolitana. Zmagovalci bodo nastopili v ponedeljek, 30.maja, v dvorani tržaške Prefekture in koncert bo posvečen nedavno preminulemu tržaškemu skladatelju Giampaolu Coralu: komponist je namreč spisal obvezno skladbo za tekmovalne preizkušnje in njegova glasba bo zazvenela na zaključnem koncertu ob Brahmsu. Salvatore Accardo Zmagovalci si bodo poleg denarnih nagrad prislužili tudi bogato koncertno turnejo, ki obsega dvajset koncertov v Italiji, New Yorku in Londonu. Mednarodna žirija bo letos imela težko in naporno delo: predsedoval bo Marcello Abbado, častni predsednik bo Dario De Rosa, člani pa Maureen Jones (Avstralija), Carsten Dürer Nemčija), Rocco Filippini (Švica), Alberto Martini (Italija), Vladimir Mendelssohn (Nizozemska), Henry David Va-rena (Estonija), čelist, ki je član kvarteta Petersen in je bil izbran na predlog konservatorija Tartini, kjer bo vodil mojstrski tečaj. Kar dva člana žirije zastopata slovensko glasbeno šolstvo: ruski pianist in pedagog Sijavuš Gadžijev, docent na SCGV Emil Komel v Gorici in na ljubljanskem konservatori-ju, ter violinist in pedagog Tomaž Lorenz, profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo z bogatimi izkušnjami kot član družinskega Tria Lorenz. O zmagovalcih bo odločala tudi petčlanska žirija mladih študentov tržaškega konservatorija. Na pobudo društva Chamber Music bo 5.maja v Novinarskem krožku razprava o tržaškem glasbenem življenju, ki jo bodo vodili kandidati za župansko mesto. Fedra Florit se je zahvalila vsem, ki so omogočili izpeljavo projektov, od Dežele FJK preko Ministrstva za kulturne dejavnosti, tržaške občinske in pokrajinske uprave, zavarovalnice Generali, ne nazadnje tudi gledališču Verdi, ki je društvu dal na razpolago svoje dvorane po znižani ceni. Katja Kralj GLASBA - Tretje oko - diplomska naloga zborovskih skladb na besedilo Marka Kravosa Petra Grassi v Trstu uspešno dokončala študij glasbene didaktike Z diplomsko nalogo iz glasbene didaktike je na začetku marca Petra Grassi uspešno zaključila študij na tržaškem konservatoriju. Diplomska naloga nosi naslov Tretje oko in je prevzeta po istoimenski pesniški zbirki Marka Kravosa. V bistvu gre za tri kompozicije za šestglasni dekliško-ženski zbor. V svoji diplomski nalogi se je Petra Grassi osredotočila na glasbeni študij slovenske fonetike v sodobnem izrazu. Skupaj z mentorjem, prof. Bello-nom, ki poučuje kompozicijo na tržaškem konservatoriju, je mlada glasbenica stopila v stik s Pavletom Merkujem. Ta ji je svetoval, naj se odloči za Marka Kravosa, ker pri tem pesniku pride do izraza igra fone-mov. Petra Grassi je izbrala tri pesmi Marka Kravosa, ki so nastale v sedemdesetih letih: Vrata, Cunja in Prazno. Zadnjo pesem je na zagovoru diplomske naloge občuteno podala, v slovenščini in v italijanskem prevodu, Tamara Stanese. Na koncu diplomskega zagovora se je Petra Grassi preizkusila še v vlogi zborovodje 30-članskega ženskega zbora s praiz-vedbo njene skladbe Prazno. Na oder velike dvorane tržaškega konservatorija Tar-tini so stopile pevke čezmejnega dekliškega zbora Krasje iz Trebč, pri katerem Petra Grassi sodeluje kot pevka in asistentka dirigenta, in ženskega zbora Ipavska iz Vipave. Oba zbora vodi Matjaž Šček, ki je bil od vsega začetka mentor Petre Grassi. Ob zaključku zagovora diplomske naloge smo zastavili nekaj vprašanj pes- niku Marku Kravosu, ki je ob tej priložnosti prvič vstopil v dvorano tržaškega kon-servatorija Tartini. Kakšen vtis vam je zapustila izvedba poezije Prazno v glasbeni po-ustvaritvi Petre Grassi? Prav gotovo je doživetje, ko človek posluša glasbeno interpretacijo svojega teksta. Pa še se je to zgodilo v meni tako nedomačem ambientu, kot je velika dvorana tržaškega Tartinija. Ubrano in razigrano petje mladih ženskih grl je seveda očaralo ne samo mene, pač pa tudi vse, ki smo prisostvovali diplomske- mu nastopu Petre Grassi. Glede uglas-bitvenih elementov: čeprav sem čisti in-tuitivec, bi rekel, da je mlada skadatelji-ca pokazala velik register glasbenih izraznih sredstev, ob katerih se je lahko izkazala tudi kot dirigentka: zbor sam pa je zablestel v svoji izvedbeni veščini. Tako menim, da je mlada glasbenica izbrala učinkovit pristop in si odlično oceno strokovne komisije res zasluži. Besedilo moje igrive pesmice je kar se da elementarno: a prav elementarnost je kar najbolj pripravna za preigravanje v glasbenem mediju. Rekel bi skratka, da sem vesel, ko sem ob petju zbora začutil radoživost in sproščenost pevk. Tudi sam sem skozi ustvarjanje takih pesmi želel obujati v sebi veselje do življenja, sproščenost. Pisanje zborovske glasbe je tesno povezano s premišljeno izbiro pesniškega besedila. Je že kak skladatelj uglasbil Vašo poezijo? Seveda, najprej naj omenim Pavleta Merkuja. Bil je moj profesor na gimnaziji, a tudi pozneje me je uvajal v ustvarjalno okolje in me potrjeval v ustvarjalni drži. Pa Lojze Lebič, Nino Špehonja. Sergej Verč je z mojimi pesmimi, ki jih je uglasbil Aleksander Vodopivec, postavil na oder kar nekakšno rock opero ... Kaj bi zaželeli mladim ustvarjalcem zborovske glasbe in poezije na našem območju glede rabe slovenskega jezika? Za vsakogar, ki se odloči za umetniško početje na kateremkoli področju, si predstavljam, da nekaj da nase. Le osebnost se lahko spušča na neshojene poti in ustvarja. Jezik, v katerem človek vdihuje in izdihuje, mu določa identiteto ter mu s tem dodeli ceno pri osebah iz lastne in iz drugih kulturnih sredin. Slovenščina kot izrazilo - seveda! A le, če je to koža, v kateri se počutimo doma in smo zaradi nje občutljivi do drugih, do narave, kozmosa. Po drugi strani pa smo lahko zaradi avtentične govorice komu še lepi in zanimivi. Erik Kuret PORDENON Slovenci in sodobna umetnost V opatiji v kraju Sesto al Reg-hena bo od sobote, 30. aprila, do nedelje, 5. junija, na sporedu mednarodna razstava sodobne umetnosti. Slavnostni gostje prihajajo tokrat iz Slovenije. Pet umetnikov - Klemen Brun, Etko Tutta, Jožec Šubic, Tomo Vran in Boris Zapla-til - bo nameščenih v srednjeveškem salonu opatije, kjer bodo razstavljali svoja najnovejša slikarska dela in inštalacije. Umetniki, ki so se že uveljavili tudi na evropski ravni, se v svojih delih posvečajo predvsem interpretaciji in upodabljanju vsakdana oz. emocij, ki jih v njih vzbuja. Vselej pa v njihovih delih izstopa tesna povezava med človekom in naravo, kar velja tudi za značilnost slovenske kulture. Razstavo prireja združenje Pro Sesto s podporo Občine Se-sto al Reghena, Pokrajine Porde-non in generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu. Generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan se bo sobotnega slovesnega odprtja ob 17. uri tudi udeležila (najbrž se bo v Sesto al Reg-hena pripeljal tudi minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš), umetnike in njihovo delo pa bo predstavil kurator razstave Fabio Favretto. ROYAL WEDDING - KRALJEVSKA POROKA_Četrtek, 28. aprila 2011 1 3 VELIKA BRITANIJA - V Londonu jutri glamurni dogodek leta Poroka med Kate in Williamom za ogled ne potrebujete vabila Jutrišnjo poroko bodo neposredno prenašale tudi italijanske in slovenske televizije - Na poročnem obredu 1.900 povabljencev • •• »To je glavni medijski dogodek leta, ker je vesel. Vse, kar smo letos doslej videli, so bile tragedije, ena za drugo, vojne ali potres,« je poroko med britanskim princem Williamom, najstarejšim vnukom kraljice Elizabete II., in njegovo izbranko Catherine Middleton (za prijatelje Kate) ocenil britanski strokovnjak za odnose z javnostjo Max Clifford. Po oceni marsikoga bo torej jutrišnja poroka v Westminstrski opatiji dogodek leta. William in Kate si bosta ob 10. uri po londonskem času (ob 11. po našem) obljubila večno zvestobo, dogodek pa je že več tednov deležen neverjetne medijske pozornosti. Prav zato pa ne potrebujete vabila, da bi poroko spremljali iz prve vrste. Tisoči svetovnih medijev bodo namreč poroko pokrivali do njenih najmanjših detajlov in ji posvetili ure neposrednega prenosa. Po ocenah britanske vlade bosta poročni obred, kateremu bo sledil sprevod po londonskih ulicah, pred televizijskimi zasloni spremljali dve milijardi gledalcev. Številka, ki je težko preverljiva, naj bi v vsakem primeru presegla 750 milijonov ljudi, kolikor si jih je po televiziji pred natanko tridesetimi leti ogledalo poroko Williamovih staršev, princa Charlesa in Diane. Navdušenje je zajelo tako rekoč ves svet, od San Francisca do Pekinga. V Nemčiji bodo poroko v živo prenašali v 16 kino dvoranah, dogodku pa bodo neposredno sledili celo v Pakistanu, Maleziji in na Filipinih. Posnetek obreda, ki ga bo snemal britanski BBC, se v skladu s prakso prodaja na minuto: uradne tarife niso znane, po navedbah enega od novinarjev britanske televizije minuta posnetka ni bila še nikoli tako draga. Najboljši prostori za fotografiranje prvega poljuba poročenega para, ki naj bi se zgodil na balkonu Buc-kinghamske palače, pa se prodajajo za dobrih 1000 evrov ..., kar je glede na odmevnost dogodka pravzaprav skoraj »demokratična« cena. Pri BBC bo za spremljanje poroke skrbela več kot 550-članska ekipa. Podrobnosti dogodka bo v Westmin-strski opatiji in med sprevodom beležilo 100 kamer, ki bodo zagotavljale neposreden prenos v več deset državah, vključno z Italijo in Slovenijo. Poroki bo mogoče slediti tudi preko spleta, na uradnem spletnem kanalu britanske monarhije (www.youtu-be.com/theroyalchannel), poroka pa ima seveda tudi svojo uradno spletno stran (www.officialroyalwedding2011.org), na kateri je mogoče marsikaj izvedeti o paru in na primer njunih željah glede poročnih dari: Wlilliam in Kate sta se jim odpovedala v zameno za podporo nekaterim dobrodelnim projektom. 29-letna Kate bo zadnjo noč »v ledih stanu« preživela v Goring hotelu -5 zvezdic nedaleč od Buckinghamske palače. Marsikateri oboževalec kraljeve družine pa že bivakira pred Westmin-strsko opatijo, da bi poroko opazoval iz najboljšega izhodišča, ki je na voljo »navadnim smrtnikom«. V opatijo bo lahko vstopilo »le« 1.900 povabljencev. Prve vrste bodo rezervirane za kraljevo družino in za nevestina starša, bivšo hosteso in uslužbenca letalske družbe, ki sta obogatela s spletno prodajo opreme za zabave. Poroke pa se bodo udeležili številni znani in manj znani obrazi, od britanskega premiera Davida Camerona do poštarja iz Kateinega domačega kraja, od monaškega princa Alberta do nogometaša Davida Beckhama in »spice« Vic-torie, od igralca Rowana Atkinsona do bivših sostanovalcev para iz študentskih let, saj sta William in Kate med študijem na univerzi St. Andrews na Škotskem delila stanovanje s kolegi-študenti. Na sprejem v Buckinghamski palači je bilo povabljenih 650 svatov, na slavnostno večerjo pa le 300. Največ zanimanja seveda velja za nevestino obleko: je osnutek zanjo res Zgoraj posnete s poroke med Diano in Charlesom, desno kraljica Elizabeta skrajno desno pa hudomušna napisa na londonskih ulicah: To bi bila morala biti jaz!! oz. Harry, medve sva naslednji! narisala sama? Je navdih res dobila med svojim večmesečnim bivanjem v Firencah, kjer se je navdušila za italijansko renesanso? Skrivnost bo znana čez nekaj ur, ko bo tudi jasno, ali bo Kate v srcih Britancev prevzela mesto, ki ga je zasedala ljubljena princesa Diana. Če naj sodimo po njenem skrbno urejenem zunanjem videzu, ki izžareva pravo mero diskretnosti in glamurja, bi ji lahko uspelo. V upanju, da se ne bo tudi nje kmalu oprijel naziv »žalostna princesa«. Tudi v tem primeru njeni dosedanji nastopi v javnosti dobro obetajo: »Waity Katie« (Čakajoča Katie), kot so jo zaradi potrpežljivosti, s katero je čakala na zaroko, preimenovali zlobni jeziki, je bila doslej vsakič prijazna in nasmejana ... (sta/pd) 1 8 Četrtek, 28. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Zdravstveno osebje in politika zaskrbljena medicine polom za zdravstvo Obstanek oddelka odvisen od nakupa nove naprave in selitve v novo bolnišnico »Zaprtje oddelka nuklearne medicine, kjer letno opravijo dva tisoč izvidov, pomeni dokončni polom za goriški zdravstveni sistem in hud udarec za delovanje kirurgije, medicine, ortopedije, nefrologije in onkologije. To se zna zgoditi na začetku letošnjega poletja.« Alarm je v javnosti včeraj sprožil goriški tajnik Demokratske stranke, Giuseppe Cingolani, ki pojasnjuje, da se na politične predstavnike obrača zaskrbljeno zdravstveno osebje iz bolniš-niških oddelkov, ki bi jih zaprtje omenjenega oddelka najhuje prizadelo. Na začetku poletja bo stopil v veljavo državni zakon, na podlagi katerega se morajo oddelki za nuklearno medicino opremiti s posebno napravo za varno pripravo radiofarma-cevtskih izdelkov. Zakon naj bi začel veljati že pred enim letom, a je bil tedaj rok odložen, težko si je zato predstavljati, da bo prišlo do ponovne odložitve. »To pomeni, da čez nekaj mesecev bo goriška nuklearna medicina ukinjena, razen v primeru - opozarja Cingolani -, da v najkrajšem možnem času kupijo novo aparaturo, za katero bi morali odšteti sto tisoč evrov.« Oddelek za nuklearno medicino ostaja trenutno in začasno v poslopju nekdanje bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto, ker zanjo niso našli mesta v novi bolnišnici v južnem delu mesta. »Že pred časom smo javno izrazili bojazen, da bodo prostorsko stisko nove bolnišnice reševali z ukinjanjem zdravstvenih storitev. Upamo, da ni to način za reševanje problema nuklearne medicine,« dodaja mestni tajnik politične stranke. »Generalnega direktorja zdravstvenega podjetja zato sprašujemo, zakaj dve leti po odprtju nove bolnišnice ostaja nuklearna medicina na starem sedežu, zakaj v planu investicij za leto 2011 ni načrta za njeno selitev, ali načrtujejo nakup nove naprave, ki bi jo začasno namestili v Ulico Vit-torio Veneto, nato pa z oddelkom vred preselili v novo bolnišnico,« navaja Cingolani in pristavlja, da pregledi v oddelku nuklearne medicine, za katere je predvidena GORICA - Radikalci Univerzitetni konzorcij »škodljiv« »Dejstva in čas bodo pokazali, če bo sodelovanje z Novo Gorico lahko obogatilo univerzitetno didaktično ponudbo, gotovo pa je, da je projekt razvoja kakovostnega univerzitetnega pola mednarodnih in diplomatskih ved v Gorici popolnoma propadel.« Tako pravi Pietro Pipi,predstavnik goriškega združenja radikalcev Trasparenza e partecipazione in tudi sam nekdanji študent goriške univerzitetne smeri za mednarodne in diplomatske vede, ki trdi, da je konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola »škodljiv in nepotreben«. »Dejstva dokazujejo, da je to res. Današnja uprava konzorcija se od ostalih razlikuje po hiper-aktiv-izmu: rokovanja, najrazličnejših sporazumov, zunanjih svetovanj ter obljub o praznovanjh in diskotekah je na pretek, kje so pa rezultati?« pravi Pipi, ki opozarja, da je goriška smer za mednarodne in diplomatske vede v zatonu. »Dokaz je v raziskavi ustanove Almalaurea iz leta 2010, v kateri ni o goriški univerzitetni smeri niti sledu. To pomeni da bo študent, ki se namerava vpisati na smer za diplomatske vede, s težavo izvedel, da v Gorici sploh obstaja ta možnost,« je še izjavil Pietro Pipi. prisotnost kardiologa, že danes potekajo v Trstu in ne več v Gorici, ker oddelka niso preselili, da pa bi imela dokončna ukinitev oddelka zelo hude posledice, saj večina bol-nišniških oddelkov lahko kakovostno deluje ravno na osnovi diagnoz, ki jih zagotavlja nuklearna medicina: »Naj povem primer: brez nuklearne medicine v Gorici ne bo več mogoče opravljati izvidov varovalne bezgavke, ki je temeljnega pomena za odkrivanje in zdravljenje raka na prsih. V Gorici izvedejo vsako leto okrog sto takšnih kirurških posegov, saj naj bi bil pri nas sedež za opravljanje tovrstnih operacij. Brez nuklearne medicine bi tudi to šlo po vodi, saj bi pacienti iskali pomoč drugje.« Oddelek za nuklearno medicino ostaja v poslopju nekdanje bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto, ker zanjo niso našli mesta v novi bolnišnici v južnem delu mesta bumbaca GORICA - Sklic Občinski referendumi 12. junija Goriški župan Ettore Romoli je v torek razpisal tri občinske posvetovalne referendume, ki bodo potekali v nedeljo, 12. junija. Županov odlok predvideva, da se bodo v zvezi z ukinitvijo kvoruma za občinske referendume, spremembo postopka za odobritev občinskih odlokov in drugačno sestavo odbora garantov goriški volivci lahko izrekli med 8. in 20. uro. Obveljalo je torej stališče desne sredine, ki je nasprotovala predlogu opozicije in pobudnikov referendumov po sočasni izpeljavi občinskih in državnih ljudskih posvetovanj. Datuma treh državnih referendumov sta 12. in 13. junij, za občinske referendume pa bo mogoče oddati svoj glas izključno 12. junija. Drugačen bo tudi urnik glasovanja: volišča bodo za državne referendume odprta med 7. in 22. uro, za občinska posvetovanja pa med 8. in 20. uro. Posvetovanja bodo verjetno potekala tudi v drugačnih prostorih, kot je v pismu županu priporočala goriška prefektura. Predstavniki leve sredine v občinskem svetu so ločeni izvedbi referendumov nasprotovali, saj so prepričani, da bo vse to privedlo do velike zmešnjave. Večini so večkrat predlagali, naj sledi zgledu občine Milan, ki se je s sklepom odločila za hkratno izvedbo vseh referendumov, njihova želja pa ni bila uslišana. (Ale) VOLITVE 2O1 1 Tomsiceva se predstavlja Tajniki krožkov Demokratske stranke (DS) iz Doberdoba, Sovodenj in Zagraja sklicujejo danes ob 18.30 tiskovno konferenco v občinski sejni dvorani v Sovodnjah. Predstavili bodo kandidatko DS za pokrajinski svet v zagrajskem okrožju Vesno Tomsic, ki bo orisala smernice programa in predstavila javnosti koledar srečanj z volivci. Bersani jutri v Tržiču Državni tajnik Demokratske stranke, Pierluigi Bersani, bo jutri v Tržiču. V tamkajšnjem občinskem gledališču bo z začetkom ob 18. uri javni shod, na katerem bo predvsem govor o delu, krizi in zaposlovanju. Ob Bersaniju bodo sodelovali predsedniški kandidat za goriško pokrajino Enrico Gherghetta ter županska kandidata v Tržiču in Ronkah, Silvia Altran in Roberto Fontanot. Shod SEL na temo dela V tržiškem Europalaceu bo ravno tako jutri ob 18. uri javno zborovanje na pobudo Levice ekologije in svobode (SEL). Zasedali bodo na temo dela, prekernih zaposlitev, sindikalnih odnosov. Prisotni bodo Giorgio Airaudo iz vodstva CGIL za področje avtomobilske industrije, Loredana Panari-ti, pokrajinska koordinatorka SEL, in Giovanni Iacono, županski kandidat v Tržiču. Vecchijeva izpostavlja Ikeo Desnosredinska kandidatka za predsednico goriške pokrajine Simonetta Vecchi se je sestala s pokrajinskimi tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki na Goriškem zastopajo kar 43 tisoč delavcev. Poseben poudarek je namenila odprtju Ikeine trgovine v Vilešu, saj kandidatka in hkrati tamkajšnja županja računa na to, da bo komercialni park, ki bo nastal ob Ikei, prinesel dvig zaposlitvene ravni. Altranova jutri s Slovenci Slovenska društva, ki delujejo na Trži-škem in v Laškem, se bodo jutri ob 19. uri srečala z levosredinsko župansko kandidatko Silvio Altran. Srečanje bo potekalo v Ulici Rosselli 19 v Tržiču. ŠTANDREŽ - Shod kandidatke na pokrajinskih volitvah Mare Černic Za okoljsko vzdržen razvoj Infrastrukture je treba prilagoditi novim izzivom, kulturna in športna društva imajo nezamenljivo družbeno vlogo, med prioritetami sta soški park in kolesarska steza V Štandrežu se je na prvem javnem predvolilnem shodu predstavila Mara Černic, kandidatka Slovenske skupnosti (SSk) na listi Demokratske stranke (DS), ki cilja na izvolitev v goriški pokrajinski svet in na potrditev v pokrajinskem odboru. Na torkovi predstavitvi, ki je pred kakimi tridesetimi ljudmi potekala na Pilošču, so nastopili še pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek, koordinator goriškega krožka DS Giuseppe Cin-golani in pokrajinski koordinator Slovencev v DS Aleš Waltritsch. Čavdek je pozdravil prisotne in opozoril na pomen izvolitve slovenskega kandidata. Cingolani mu je pritrdil in dodal, da ima Černičeva odlične možnosti volilne uveljavitve. Waltritsch je poudaril, da »je kandidatura Mare Černic pomembna, saj je to poleg Vesne Tomsic v do-berdobsko-sovodenjsko-zagrajskem okrožju in Aljoše Sosola v okrožju Gorica II (Straž-ce, Podgora, Pevma, Oslavje, Štmaver) tretje slovensko ime na listah Demokratske stranke, kar potrjuje pluralnost in multie-tničnost vodilne levosredinske stranke«. Dodal je še, da shod poteka na predvečer 70-letnice Osvobodilne fronte, »kjer so se ljudje različnih narodov in svetovnih nazorov skupaj borili za svobodo proti okupatorju, isti ideali svobode in sožitja pa nas vodijo tudi danes«. Med vidnimi političnimi predstavniki so se shoda udeležili še deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, deželni tajnik SSk Damijan Terpin, pokrajinski predsednik stranke Silvan Primosig, občinski svetniki Marilka Koršič, Božidar Tabaj in Federico Portelli. Zapel je moški zbor Sraka pod vodstvom Janka Bana, glavno besedo pa je seveda imela Mara Černic, ki ji je predsedniški kandidat Enrico Gherghetta pripravljen zaupati podpredsedniško mesto v pokrajinskem odboru. V petletnem mandatu se je ukvarjala z okoljem in ravnanjem z odpadki. Najpomembnejši dosežek je novi načrt za gospodarjenje s komunalnimi odpadki, je povedala. Načrt postavlja cilj 65-odstotnega sortiranja do leta 2012 na ozemlju goriške pokrajine. Prioriteti sta torej reciklaža in proizvodnja izdelkov iz odpadnih materialov. S tem v zvezi je še poudarila, da je pokrajina odredila dokončno zaprtje odlagališča Pe-col dei Lupi v Krminu in predvidela možnost, da se tudi na Goriškem zgradi industrijski obrat za proizvodnjo surovine iz odpadnih materialov. Černičeva je izpostavila zelo dobro sodelovanje z organizacijami kmetov in z lovci, ki so »najprej in predvsem čuvaji lastne zemlje, bogate kulturne dediščine in zdrave ljudske modrosti«, ter še pomoč, ki jo je pokrajina nudila čebelarjem. Poudarila je spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in odstranitev 10.000 kv. metrov azbesta z objektov v zasebni lasti; lastniku so izplačali polovico celotnega stroška in zagotovili celoten servis. Podčrtala je še prednosti projekta Kras 2014+. Med prioritetami njenega volilnega programa je ovrednotenje Gorice kot glavnega mesta pokrajine. »Gorica in Tržič mo- Mara Černic, kandidatka Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke, na štandreškem predvolilnem shodu med Julijanom Čavdkom in Giuseppejem Cingolanijem bumbaca rata ustvariti sistem, ki bo prinesel gospodarski in družbeni razvoj. Ta mora biti spoštljiv do okolja, tudi zato je potrebno ovrednoti že obstoječe ustanove in infrastrukture,« poudarja Mara Černic in dodaja: »Slovenci moramo še naprej uveljavljati pravice, ki nam jih zagotavljajo zaščitna zakonodaja in mednarodne pogodbe, še pose- bej na območjih, kjer smo zgodovinsko prisotni, kot je to Štandrež. Tu prisotne infrastrukture je treba prilagoditi novim izzivom, vendar tako, da bodo omogočale primeren življenjski standard. Kulturna in športna društva moramo podpirati zaradi njihove nezamenljive družbene vloge. Uresničiti je treba soški park in urediti kolesarsko stezo.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. aprila 2011 15 GORICA - Zveza Legambiente o kolesarskih stezah Mačehovski odnos mesta do kolesarjev »V zadnjih letih izboljšave, nujen pa je celovit načrt«- Pri železniški postaji je potrebna pokrita kolesarnica Študija zveze Legambiente navaja, da je bilo leta 2009 na območju goriške občine kolesarjem na voljo le 5,2 kilometra kolesarskih stez. Položaj je danes nekoliko boljši, saj so v zadnjih letih v nekaterih mestnih ulicah uredili dodatne pasove za kolesarje, po besedah predsednika krajevnega krožka zveze Legambiente Luce Cadeza pa ostaja Gorica kljub temu še vedno »zelo daleč od cilja«. Namesto urejanja posameznih odsekov, pravi Cadez, bi bilo nujno sestaviti celovit načrt kolesarske mreže, ki bi goriško središče povezovala s predmestjem in sosednjima občinama, Novo Gorico in Šempetrom, za spodbujanje trajnostnega prometa pa bi bile potrebne tudi druge storitve. Gospod Cadez, kakšen odnos ima Gorica do kolesarjev? Zelo slab. Pri tem ne gre toliko za mrežo kolesarskih stez, ki se je v zadnjih letih nekoliko okrepila, pač pa za odnos voznikov do kolesarjev. Mnogi so popolnoma brezbrižni in nespoštljivi do ljudi, ki se po mestu premikajo s kolesom. Vzemimo primer Korza Italia, kjer številni av-tomobilisti, ki za to nimajo dovoljenja, parkirajo na stranskih pasovih in s tem ovirajo kolesa. Na problem smo pred enim mesecem pisno opozorili občinsko upravo, odgovora pa še nismo dobili. Koliko kilometrov kolesarskih stez imamo danes v Gorici? Točnih podatkov še ni na razpolago, saj jih bo državna zveza Legambiente objavila junija, od leta 2009 pa smo vsekakor pridobili nekaj kilometrov. Ureditev začasne kolesarske steze na Korzu Italia je, denimo, korak naprej, vendar ne zadošča. Urejanje posameznih odsekov kolesarskih stez je seveda dobrodošlo, potrebovali pa bi celovit občinski načrt, ki bi upošteval tudi novogoriško kolesarsko mrežo in sosednje vasi. Širši projekt bi omogočal tudi vlaganje prošenj za prispevke na deželo, kar je z načrtovanjem posameznih odsekov skoraj nemogoče. V načrtovanje bi bilo ne nazadnje treba vključiti tudi sistem javnih avtobusnih prevozov. Lani je goriški krožek zveze Legambiente objavil nekaj predlogov za izboljšanje kolesarske mreže v mestu. Jih je občina upoštevala? Skušali smo izdelati globalen načrt, v katerem so kolesarske steze povezovale mestni center s predmestjem, vasmi in slovensko stranjo meje. Nekatere predloge je občina uresničila, drugih pa ni. Med uresničenimi sta kolesarski stezi na Korzu Italia in na Drevoredu 20. Septembra. Uprava je ob tem napovedala, da bo v okviru obnovitvenih del uredila kolesarski stezi tudi v Ulici Diaz in na Verdijevem korzu. Ulica Diaz je prevozna le v smeri proti oširku Culiat bumbaca GORICA Ulica Diaz enosmerna Od torka popoldne je Ulica Diaz v Gorici enosmerna. Gradbeno podjetje Pessot je po odstranitvi osmih lip, o kateri smo poročali prejšnji teden, začelo z obnavljanjem pločnika in ceste na strani palače Alvarez, zato je moralo zapreti za promet en vozni pas in ukiniti več parkirnih mest. Ulica Diaz bo torej začasno prevozna le v smeri iz Verdijevega korza proti oširku Culiat. Po obnovitvenem posegu bo Ulica Diaz dobila popolnoma nov videz. Podjetje bo uresničilo kolesarsko stezo, ki bo široka dva metra, od ceste pa bo ločena z gredico, tako da bo vožnja po njej povsem varna. Zaradi gradnje kolesarske steze bodo odpravili parkirišče pred višješolskim zavodom Fermi, namesto njega pa bodo uresničili deset parkirnih mest, ki bodo postavljena vzdolž ulice. Drevesa, ki so jih prejšnji teden posekali, so že nadomestili z novimi, kot je razvidno iz fotografije. (Ale) Mnogi menijo, da je kolesarska steza na Korzu Italia nevarna zaradi so-bivanja pešcev in kolesarjev. Res je, da obstajajo nekatere kritične točke, kot so območja pred bari in prehodi čez stranske ceste, menimo pa, da je bolje kot nič. Upoštevati je treba, da gre za začasno rešitev, saj bodo korzo prej ali slej obnovili. Občini pa smo predlagali, naj uredi na Korzu Italia in drugod po mestu več parkirišč za kolesa. Nove in pokrite kolesarnice s primerno razsvetljavo bi bile potrebne predvsem pred železniško postajo, saj je današnje parkirišče za kolesa res nespodobno. (Ale) Predlog za ureditev kolesarske steze na Korzu Italia v Gorici je prišel iz vrst zveze Legambiente bumbaca TRŽIČ - 3. maja Vse občane pozivajo h kolesarjenju Tudi občina Tržič je pristopila k oko-ljevarstveni pobudi »Giretto d'Italia«, ki jo v sedemindvajsetih velikih, srednjih in malih italijanskih mestih prirejajo zveza Legambiente, organizacija FIAB in združenje Cittainbici. Tekmovanje, ki se ga v Furlaniji-Julijski krajini udeležujeta tudi Videm in Pordenon, bo zmagalo mesto, po katerem bo v torek, 3. maja, krožilo največ kolesarjev, zato občinska uprava vabi občane, naj se tistega dne po možnosti poslužujejo kolesa za odhod na delovno mesto, v šolo in za druge premike po tržiški občini. Tržiška uprava, ki želi v prihodnjih mesecih spodbujati uporabo koles tudi z informativno kampanjo, je k pobudi »Giretto d'Ita-lia« pristopila na predlog podžupa-nje Silvie Altran. V Tržiču so v zadnjih letih uresničili kar nekaj novih kolesarskih stez, občina Tržič pa si je že priskrbela potrebna sredstva tudi za dodatne odseke, ki bodo v prihodnjih dveh letih dopolnili mestno mrežo. Okrog 600 metrov dolgo kolesarsko stezo bodo na primer uredili med Ulico Canneti in Agraria, ki bo povezala rajon Panzano s tržiško obalo. 3. maja bodo število kolesarjev po tržiških cestah preverjali mestni redarji, ki bodo med 7.30 in 9.30 prisotni v ulici Bonavia (med Drevoredom Cosulich in Ulico Napoli), v Ulici Rossini (med Ulico Sanzio in Ulico Pon-ziana) in v Ulici Terenziana. Mesta, v katerih bo 3. maja krožilo največ kolesarjev, bodo nagradili v nedeljo, 8. maja, ko bo ministrstvo za okolje priredilo drugi državni dan kolesa. »Iz organizacijskih razlogov nam letos ni uspelo pristopiti k pobudi, morda pa bomo to naredili prihodnje leto,« je povedal predsednik goriškega krožka zveze Legambiente, pri katerem smo se pozanimali, zakaj se Gorica ne bo udeležila tekmovanja »Giretto d'Italia«. TRŽIČ - Še nepojasnjen vzrok požara Avtomobil zgorel Bil je last moškega iz Ronk - Policija in gasilci ne izključujejo, da je bil ogenj podtaknjen Policija tržiškega komisariata preverja vzroke požara, ki je prejšnjo noč v Tržiču popolnoma uničil avtomobil. Avtomobil Renault Megane, ki je bil parkiran v Ulici Primo Maggio, je bil po navedbah policistov last moškega iz Ronk. Možno je, da je bil ogenj podtaknjen, preiskovalci pa te hipoteze še niso hoteli potrditi. Avtomobil je zgorel v noči med torkom in sredo v Ulici Primo Maggio, kjer ga je lastnik parkiral. Dim, ki se je dvigoval iz vozila, so opazili nekateri občani, ki so nemudoma poklicali gasilce. Leti so ogenj pogasili v kratkem času, avtomobil pa je požar popolnoma uničil. Policisti v zvezi z dogodkom zaenkrat še niso posredovali podrobnih informacij, povedali pa so, da ne izključujejo nobene hipoteze. »Trenutno pričakujemo rezultate analiz, ki so jih opravili gasilci. Šele nato bo jasno, kaj se je zgodilo,« je povedal vodja komisariata Andrea Locati. Ronški avtomobil je bil le še za odpad bonaventura {10 let) zaščitni zakon: je tudi tvoj! / Volilne izkaznice { Po 8.členu zaščitnega zakona 1 za slovensko manjšino v Italiji J 1 6 Četrtek, 28. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / SOLKAN - Kraj ohranja svojo identiteto GRADEŽ 1010. obletnica omembe MMjn priložnost za praznovanje Nekdaj v svetu znani po mizarstvu, danes pa predvsem po visokotehnoloških podjetjih priseljenci pobegnili iz zavoda Solkanski kamniti orjak foto k. m. Danes mineva 1010 let od prve pisne omembe Gorice in Solkana. Z darovnico je cesar Oton III. v Raveni 28. aprila leta 1001 podelil oglejskemu patriarhu Janezu »polovico gradu, ki se mu pravi Solkan (Ca-stellum Siliganum), in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica«. Ta pisna omemba ne potrjuje samo obstoja Solkana, pač pa tudi njegovo prednost pred Gorico, ki je bila le vas. Solkan je danes zelo povezan z Novo Gorico, vseeno pa je ohranil svojo identiteto in deluje kot urbanistična celota s svojim centrom. V spomin na obletnico prve pisne omembe kraja bo danes v hotelu Sabotin -nekdaj je to bila vila Puppa, lovska rezidenca furlanskega grofa Puppe - potekalo praznovanje, ki bo obiskovalce popeljalo več sto let v preteklost. Ob 19. uri bo namreč v avli grofica Puppi na dvorišču svoje vile sprejemala goste, nato pa si bodo vsi skupaj ogledali dvoboj vitezov Pelegrina Herbersteina in Giovannija d'Orzona. Sledil bo pozdravni govor Jožefa Lebana, predsednika krajevne skupnosti Solkan, in predavanje Jerneja Vidmarja o Solkanu v 17. in 18. stoletju ter predstavitev baročnih oblačil. Na ogled bo razstava grbov, ki so jih ustvarili učenci osnovne šole Solkan, ter fotografij solkanske baročne arhitekture Jerneja Vidmarja. Ogledati si bo mogoče tudi dvoboje vitezov in poizkusiti jedi po receptih iz 18. stoletja. Dogodek prirejajo solkanska krajevna skupnost, vodička Evelin Bizjak in Hit hotel Sabotin. V darovnici omenjeni kastel je najverjetneje stal na 322 metrov visoki vzpetini nad Solkanom, na sveti Katarini, danes imenovani Kekec. Naselje je nastalo ob njegovem vznožju. Zaradi zemljepisne lege je bil Solkan pomemben od prazgodovine do današnjih dni. Po arheoloških najdbah sodi Solkan, poleg Gorice, med najstarejša naselja v Posočju. Njegovo ime izvira iz predslovanske-ga časa, medtem ko so Gorici ime dali Slovani oz. Slovenci, o življenju na tistem področju pa pričajo sledovi stari več tisoč let. Solkan sodi tudi med najstarejše župnije na Slovenskem. V njeno okrilje je sodila tudi Gorica, ki je šele konec 14. stoletja dobila lastno cerkev. Z rastjo Gorice pod goriškimi grofi je Solkan izgubil upravni pomen, leta 1399 pa še cerkveno oblast nad Gorico. Odtlej je bil goriško predmestje, kjer so imeli posesti cerkveni in posvetni fevdalci. V srednjem veku je bil Solkan predvsem kmečko naselje, zanimivo pa je, da položaj solkanskega kmeta je bil edinstven v monarhiji, saj so imeli v deželnem zboru svoje predstavnike in tako vplivali na odločitve o dajatvah, tlaki in 1010. OBLETNICA - Mestne oblasti prezrle jubilej V Gorici pa nič Waltritsch: Je krivo slovensko ime ali kratkovidnost in malomarnost desnosredinske uprave? »Pozdravljena Gorica, spoštljiva gospa z zavidljivo preteklostjo, zibelka našega življenja, dovoli mi, da ti ob rojstnem dnevu izrazim občuteno voščilo.« Tako piše Aleš Waltritsch, občinski svetnik in pokrajinski koordinator Slovencev v Demokratski stranki, ki ugotavlja, da mestnih oblasti obletnica ni ogrela, saj so jo enostavno prezrle. »Danes praznuješ 1010 let od prve pisne omembe - tako Waltritsch -, ko te je cesar Oton izrecno omenil s slovenskim imenom. Ali je morda to razlog, da so tvoji upravitelji pozabili na tvoj jubilej? Ali pa, kar je še huje, je to posledica kratkovidnosti in malomar- nosti desnosredinske uprave? Res je, pridobila si na šarmu, ulice tvojega jedra so po dolgih letih bolj vabljive in prijaznejše, vendar to ni dovolj. Rad bi ponovno začutil tiste objeme, ki si jih v minulem desetletju znala ob velikih priložnostih mogočno izraziti. Kdor te danes upravlja, se ni izkazal, lahko bi te ponudil širšemu okolju, lahko bi ponovno postala središče svojega naravnega zaledja, tvojega duha in tvoj šarm bi lahko zaznali daleč naokrog, nasmehnila bi se življenja željnim študentom, zagotovila bi umirjeno življenje starejšim občanom. Svoje zaklade bi lahko izkoristila za boljše življenje ljudi, ki jih pesti go- spodarska stiska, približala bi se malčkom in jim ponudila priložnosti za varno zabavo, popravila bi lahko svoje neurejene poti, poskrbela za obilno zelenje ... Vsega tega je bilo malo, premalo, predvsem ni bilo več tistega duha, s katerim si pred devetimi leti naužila Goričane, ki so v prazničnih pobudah zadihali prijateljsko vzdušje. Tudi desna sredina je takrat navdušeno privolila na moj predlog, naj se tvoj rojstni dan praznuje kot dan Goričanov, in to v štirih goriških jezikih, danes pa ti nekateri veljaki niti ne privoščijo zdravice ob rojstnem dnevu. Srečno, predraga Gorica, nazdravimo si z željo po novih, tebi prijaznejših časih!« Solkanski kajakaški center drugem. V 17. stoletju se začenjajo v Solkanu pojavljati plemiške družine, ki gradijo re-zidenčne stavbe in dajo kraju meščanski videz. Izstopal je Palač ali Grimarjeva graščina z vrtom in cipresami, vila Paniaco, vila Puppi, danes znana kot hotel Sabotin, pa vila Bartolomei, kjer ima prostore Goriški muzej ter vila Lenassi. Okoli 1858 se začne razvijati mizarstvo, ki je postalo zelo znano v svetu. V začetku 20. stoletja dobi Solkan most iz klesanega kamna z največjim lokom na svetu. Med prvo svetovno vojno je bil na frontni črti Soške fronte in docela porušen, prebivalci pa v begunstvu. Spadal je pod Italijo in občino Gorica vse do mirovne pogodbe septembra 1947, ko je pripadel Jugoslaviji. Med drugo svetovno vojno je bil Solkan jedro upora, Solkanci pa so sodelovali v ilegalnem boju proti fašizmu in veliko žrtev je padlo v NOB. Pod Jugoslavijo je bil najprej fotok.m. ... in solkanski zapori začasno središče okraja Gorica, kasneje se je zlil z Novo Gorico in prenehal obstajati kot naselje vse do leta 1988. Iz Solkana izvira veliko znamenitih ljudi: tam je bil rojen predhodnik moderne bakteriologije Marko Anton Plen-čič, nevrolog Anton Mihelič, lutkar in slikar Milan Klemenčič, filozof in alpinist in filozof Klement Jug, narodni heroj Jože Srebrnič, kiparja Boris in Zdenko Kalin, literarni zgodovinar Dušan Pirjevec, olim-pionika Fedja Marušič in Jure Franko, grafik Vladimir Makuc, politika Joško Štrukelj in Tomaž Marušič, zgodovinar Branko Marušič in diplomat Štefan Cigoj. Solkan kljub vse bolj razvijajoči se Novi Gorici ne izgublja na pomembnosti. Z naravnimi danostmi je uspel pomembno vlogo ohraniti tudi v sedanjosti. Vse bolj se uveljavlja kot pomembno središče kajakaštva, z foto km. modernim kajak centrom in progo, zgrajenim pred petimi leti. Solkancem so pred kratkim v Parizu zaupali organizacijo članskega svetovnega prvenstva v spustu s kajakom. Če je bil kraj nekdaj v svetu znan po mizarstvu, danes v tamkajšnji obrtni coni domujejo predvsem visokotehnološka podjetja, ki so si tudi pridobila svetovni ugled. Med drugimi gospodarskimi ustanovami, ki delujejo v kraju, je treba omeniti še Solkansko industrijo apna, Gostol in Livarno. V Solkanu nastaja novo kulturno središče: z dozidavami ob vili Bartolomei bo nastal muzejski kompleks, ki bo pod eno streho združil upravo Goriškega muzeja, zraven pa bodo še prostori za restavratorske delavnice, knjižnico, razstave in drugo. Sicer pa za kulturno življenje v kraju živi po zaslugi tamkajšnje krajevne skupnosti, osnovne šole, turističnega in upokojenskega društva. (km) TRŽIČ - V Fincantierijevi ladjedelnici Družbi Carnival izročili velikanko za 6.000 oseb Danes bo podpisan dogovor o izredni dopolnilni blagajni Razkošni salon ladje Carnival Magic bonaventura V Fincantierijevi ladjedelnici v Tržiču so sinoči predstavili in predali lastniku -družbi Carnival Cruise Lines - najnovejšo velikanko, Carnival Magic, devetindvajseto ladjo za križarjenje, ki so jo zgradili v tamkajšnji ladjedelnici, in obenem najbolj ino-vativno. Težka je 130.000 ton, dolga 306 metrov, široka 37 metrov, lastnika pa je stala preko 560 milijonov evrov. Gre za največjo tovrstno ladjo, ki je za družbo Carnival nastala v Tržiču, saj premore 1.856 kabin za potnike, ki jim gre dodati še 746 kabin za posadko, skupno pa lahko gosti 6.000 oseb. Izbrano občinstvo v amfiteatru nove ladje sta nagovorila tudi poverjeni upravitelj Fin-cantierija, Giuseppe Bono, in predsednik Corrado Antonini. Po sinočnji predaji bo »krst« ladje v nedeljo v Benetkah, od koder bo odplula v smer Barcelone. Ravno danes pa bo podpisan dogovor, na podlagi katerega se bo v Fincantierijevi ladjedelnici redna dopolnilna blagajna spremenila v izredno; ta bo startala s koncem meseca maja in bo trajala eno leto. »Še ne vemo, kakšen bo učinek izredne dopolnilne blagajne na trži-ško ladjedelnico, a pričakujemo, da bo omejen in ne bo posebej prizadel sedanjega organika,« pravijo v kovinarskem sindikatu CGIL, kjer pa opozarjajo, da mora družba predvsem odgovoriti na vprašanje o okrepitvi tržiške ladjedelnice, ki bo še naprej ostala temeljnega pomena za Fincantieri. Skupina devetih mladoletnikov iz Egipta, ki so prejšnji teden skupaj z drugimi priseljenci pripluli do gradeške obale s tovorno ladjo, je pobegnila iz zavoda Civi-form v Čedadu. Direktor zadruge, ki upravlja vzgojno izobraževalni in nastanitveni center za priseljence, je povedal, da je devet Egipčanov odšlo iz zavoda v prejšnjih dneh, nato pa se je za njimi izgubila vsaka sled. »Zavod so prostovoljno zapustili med veliko nočjo in velikonočnim ponedeljkom, nihče izmed njih pa se ni vrnil,« je poudaril Civiform Diego Martinuzzi. Direktor zadruge je povedal, da so v torek in sredo čakali mlade priseljence iz Egipta zdravstveni pregled in kolokviji s psihologi in vzgojitelji, medtem pa je zadruga sprožila tudi postopek za pridobitev dovoljenj za bivanje. Deveterica Egipčanov je v FJK prišla s 26 drugimi priseljenci iz Severne Afrike, ki so jih prejšnji četrtek karabinjerji izsledili v Gradežu. Bili so v dobrem zdravstvenem stanju, s seboj pa niso imeli osebnih dokumentov. Medtem ko jih je osebje civilne zaščite nahranilo, so se gradeški karabinjerji obrnili na tržiško poveljstvo, ki je uvedlo preiskavo skupaj z osebjem tržiške luške kapetanije. Devet mladoletnikov so prepeljali v vzgojno izobraževalni in nastanitveni center za priseljence Ci-viform v Čedadu, ostale, med katerimi so bili tudi državljani Libijci in Palestinci, pa so zadržali v Tržiču. Dvajset so jih še isti večer pospremili na letališče v Ronkah, od koder so odpotovali ponovno v domovino, šest pa je ostalo na razpolago sodnim oblastem, v kolikor naj bi pomagali pojasniti okoliščine prihoda v Gradež. Skupina priseljencev pristala v Gra-dežu v noči med 20. in 21. aprilom. Pripluli so s tovorno panamsko ladjo Fedel Moon, ki je odpotovala 7. aprila iz pristanišča libanonskega mesta Beirut.Karabinjerji so v petek dopoldne aretirali poveljnika ladje, Omarja Daho Kaleda, ki je osumljen spodbujanja nezakonitega priseljevanja v obte-žilnih okoliščinah, in enajst članov posadke. 26-letni poveljnik naj bi bil vpleten v egiptovsko kriminalno združbo, ki se posveča trgovanju s priseljenci. (Ale) V Podgori nočejo topol Potem ko je goriška občina v zadnjih dneh posadila več novih dreves, predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj opozarja, da so v Podgo-ri pred časom zahtevali, naj se posekajo topole ob športni palači Palabigot in jih nadomesti z drugim drevjem. Topol nočejo več, ker ima veliko prebivalcev sosednjega območja težave zaradi alergij. Božanski vinorodni okoliš Danes ob 17.30 bo v kompleksu bivšega samostana v Ul. Santa Chiara v Gorici posvet »Božanski vinorodni okoliš - Prihodnost brezmejnih vinogradov in njihovih žlahtnih sadov«, ki ga prireja SKGZ z Videmsko univerzo in dnevnikom Il Piccolo. Razpravi bo sledila de-gustacija vin in izdelkov. Odbor bo javno zasedal Danes ob 9. uri bo v dvorani občinskega sveta v Gorici javno zasedanje občinskega odbora, ki bo obravnaval urbanistični akt PAC o ulicah Trento, Donizzetti, Du-ca D'Aosta in Ariosto. V načrtu so predvidena nova stanovanja in parkirišča. Alkohol v deželi FJK Danes ob 9. uri bo goriško zdravstveno podjetje priredilo posvet, na katerem bo govor o zdravljenju alkoholikov v FJK. Sodelovali bodo izvedenci, prostovoljci in občani. Štirideset let Manifesta Ob 40-letnici dnevnika Manifesto bodo njegovi podporniki danes med 7. in 13. uro v ljudskem vrtu na Verdijevem kor-zu v Gorici prodajali praznično številko časopisa, ki bo stala 50 centov. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. aprila 2011 17 SSG V GORICI - Drevi enkratna ponovitev predstave Vrtiljak izpraznjenih čustev in brezupnega iskanja vrednot Ko je Arthur Schnitzler leta 1896 namenil ožjemu krogu prijateljev in znancev omejeno število kopij svojega dramskega teksta »Rondo« (Vrtiljak), je v uvodni besedi napisal: »Objava naslednjih prizorov trenutno ni v načrtu. Dal sem jih natisniti kot rokopis, saj menim, da njihova vrednost ne tiči v vsebini, ki po občem prepričanju naj bi preprečevala njihovo objavo, ampak drugje. Ker sta vsekakor neumnost in nasajenost stalno na preži, izražam jasno željo, da ga moji prijatelji, katerim bom izročil rokopis, razumejo samo kot takega in ga sprejmejo preprosto kot darilo, ki jim ga posveča avtor.« Zanimanje do teksta pa je takoj prekoračilo previdnost danih meja in tekst je z burnimi reakcijami občinstva in kritike doživel vrsto uprizoritev, najprej v nemškem in avstrijskem prostoru. Odkrita obtožba meščanskega li-cemerstva v opisu zaporedja površnih odnosov med osebami različnih slojev se je namreč brezobzirno dotaknila navidezno neoporečne družbene fasade, ki je skrivala dejansko moralno pustoto. Zato je tekst še danes izredno aktualen, kot je dokazala posodobljena priredba dramatur-ginje Željke Udovičic in priznanega bosanskega režiserja Dina Mustafica, ki je postavil na oder Slovenskega stalnega gledališča (SSG) prodorno razmišljanje o sodobnem vrtiljaku izpraznjenih čustev in brezupnega iskanja vrednot, v katerem se vrtijo cipa, vojak, igralka, pesnik, a tudi tajnica, japi, tajkun, travestit in muslimanski par. Ob sporočilu besedila ima najnovejša produkcija SSG tudi dodano vrednost telesne ekspresivnosti koreografskih gibov Sonje Vukičevic ob izvirni glasbi Vladimirja Pejkovica. V predstavi igrajo člani stalnega ansambla SSG Maja Blagovič, Luka Cimprič, Romeo Grebenšek, Lara Komar, Vladimir Jurc, Primož Forte in Nikla Petruška Pani-zon ter gostje Gojmir Lešnjak, Mairim Cheber in Jure Ko-pušar. Goriška enkratna ponovitev predstave bo danes, 28. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi. Vstopnice so na voljo pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). Prizor iz predstave foto agnese divo [I] Lekarne fi Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 7. maja, ob 20.30 »Cena di fa-miglia (cognate)«, nastopa Nautilus cantiere teatrale iz Vicenze; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: danes, 28. aprila, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI v torek, 3. maja, ob 20.45 »Serata Ba-lanchine«, nastopa balet narodnega gledališča iz Georgije; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA 28. in 30. aprila, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; predprodaja vstopnic in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Cappuccetto Rosso sangue«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Thor« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Habemus Papam«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Cappuccetto Rosso sangue«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Li-mitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.50 - 20.30 »Thor« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Fac-cio un salto allAvana«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Habemus Papam«. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini (Prešernova ulica 3, tel. 0038653689177) je na ogled razstava 10. Ci-ci umetnije. Sodelujejo otroški vrtec Ajdovščina, reviji Ciciban in Cicido, Mladinska knjiga založba; na ogled bo do petka, 29. aprila, od torka do petka med 9. in 16. uro, zaprto ob sobotah, nedeljah in praznikih. V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V GALERIJI PAVILJON Poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava z naslovom »Visual communications« Bojana Boleta; do 30. aprila vsak dan med 10. in 19. uro. FOTOKLUB SKUPINA75 obvešča, da bo fotografska razstava SkupinArt v Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu na ogled do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na in-fo@skupina75.it. POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi na ogled fotografske razstave Gigliole Colausig z naslovom »Gorici!« v baru Cichetteria v Ul. Petrarca v Gorici; do 1. maja. SKD HRAST vabi na sedež društva za cerkvijo v Doberdobu na ogled slikarske razstave »Arhitekture neznanega - Kraške glave« mladega do-berdobskega slikarja Cristiana La-vrencica; do 1. maja. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NU OVO LAVORO v Raštelu 74 v Gorici je na ogled razstava Diega Kuzmina z naslovom »Perspektive«; do 4. maja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal svoja dela, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 (Vesna). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava goriškega slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«; do 13. maja ob prireditvah ali po domeni na tel. 0481-531445. V GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Il quando di adesso«. Razstavljajo Francesca Mottola, Marko Vogrič, Enzo Tedeschi, Giovanni Viola, Valentina Brunello, Chiara Sreber-nic, Tarcisio Scappin, Franco Spano, Giovanni Di Natale, Luciano Berini, Sara Occhipinti, Roberto Francomano; na ogled bo do 14. maja ob četrtkih in petkih med 16. in 19. uro, ob sobotah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo do 22. maja na ogled razstava antičnih ruskih ikon. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Trgu De Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava na temo Darwinovega drevesa življenja; do 19. junija vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici v Gorici je na ogled zgodovinska razstava z naslovom »Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 18151915« (Gospodje, na pot! Kako smo potovali v srednji Evropi 1815-1915); do 24. julija (ob petkih in sobotah 10.00-13.00, ob nedeljah in praznikih 15.00-19.00, ob nedeljah ob 16.30 voden obisk). Vstop je prost. Koncerti Ü3 Obvestila DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. IŠČEJO PRIČE NEZGODE: v sredo, 13. aprila, okrog 10.30 se je kolesarka peljala iz Drevoreda 20. septembra v Ulico Cadorna v Gorici. Tam je avtomo-bilist, star približno 40 let, naenkrat odprt vrata avtomobila in povzročil padec ženske. Priskočil je na pomoč, kolesarka pa mu je zagotovila, da je z njo vse v redu. Kmalu zatem so se pojavile bolečine, v bolnišnici so ugotovili zlom stegnenice in jo podvrgli operaciji. Svojci ponesrečene ženske iščejo voznika, ki je povzročil padec; ne nameravajo vložiti prijave, temveč uve- V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 29. aprila, ob 20.30 koncert skupine Pink Passion iz Gorice; informacije in rezervacije vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20; tel. 0481-33288; in-fo@kulturnidom.it). ■t? M cA I T i 8i.0KN8KDI0l.TWW0 H» \\ \ «5 J)+t ^m^F BRIŠKI GRIČ Pod pokroviteljstvom Občine Števerjan Prvomajsko slavje v Števerjanu 11. maj 20111 ob 1730 KLAPA NEVERA iz Opatije Slavnostni govor: Enrico Gherghetta; predsednik pokrajine Gorica ob 18.30 Ples NAVIHANKE RAZSTAVA OLD TIMER-jev Program se bo odvijal na prireditvenem prostoru na Bukovju Fotografska razstava v Galeriji 75 Deloval bo dobro založeni buffet In pokušnja domačih vin D4t>**d4 r S-LVU-JU D-alhr nl-ali b. 5-nvadnjp ljaviti odškodninski zahtevek na zavarovalnici. S pozivom, naj pomagajo najti moškega, se obračajo tudi na morebitne priče. Kdor lahko pomaga, naj pokliče na tel. 348-1256181 (Francesca S.). JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja tečaj jamarstva prve stopnje v sodelovanju z društvi Seppenhofer iz Gorice in Amici del Fante iz Tržiča. Tečaj za vse, ki imajo vsaj 16 let, se bo začel v četrtek, 5. maja, in se zaključil s sklepno večerjo v jamarski koči na Vrhu 11. junija. Teoretski del tečaja bo potekal na sedežu jamarskega društva Seppenho-fer v Ulici Ascoli v Gorici, praktični del pa predvideva niz nedeljskih ogledov jam po Tržaškem Krasu; lekcije iz teorije se bodo začenjale ob 20.30, zbirališče za ekskurzije bo v Tržiču ob 8.30. Organizatorji sporočajo, da je na tečaju še nekaj prostih mest, vpisnino, ki znaša sto evrov, pa je mogoče poravnati tudi na dan prve teoretske lekcije, v četrtek, 5. maja; informacije na michele-delo@tiscali.it in na www.kraskikrti.net. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. PREDPRODAJA VSTOPNIC V GORICI ZA KONCERT GORANA BREGOVI-CA, ki bo v petek, 15. julija, pri Bri-ščikih (občina Zgonik pri Trstu) poteka v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). Cena vstopnice znaša 15 evrov. UPOKOJENCI SINDIKATA CISL za Gorico, Moš in Števerjan obveščajo, da je informativno okence na občini v Števerjanu odprto vsak ponedeljek med 9.30 in 11. uro. Izvedenci nudijo informacije o pokojninah, obrazcih 730, Unico in Isee, o socialnih ustanovah in zakonodaji za nezgode na delu, nasvete o zakonodaji za dedovanje, o zaščiti potrošnika in podobno. Okence je na razpolago vsem, tudi nevčlanjenim, in je brezplačno. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme: ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za dopust od 27. do 29. aprila. RAJONSKI SVET PODGORA vabi na otvoritev steze pri kapelici Matere Božje v soboto, 30. aprila, ob 11. uri pri cerkvi Sv. Justa v Podgori. SZSO - GORIŠKI SKAVTI IN SKAVTI-NJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v ponedeljek, 2. maja, od 18. do 20. ure na sedežu na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi vse svoje člane na 12. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20 v petek, 6. maja, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po ra-zrešnici odboru. Ob priložnosti bo razstava slikarskih del društvenih članic in bo nastopil društveni ŽePZ. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gori- ci, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Pro-sek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). Prireditve KNJIGA OB 18.03: danes, 28. aprila, ob 18.03 v dvorani APT pri goriški železniški postaji bo predstavitev knjige Laile Wadia »Come diventare ita-liani in 24 ore«. Z avtorico se bo pogovarjal Vincenzo Compagnone. V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli v Gorici prireja Državna knjižnica iz Gorice v sodelovanju s centrom Seppenhofer danes, 28. aprila, ob 17.30 predavanje geologa Roberta Ferrarija z naslovom »Tecnic-he a basso impatto ambientale per la gestione ecocompatibile del territorio«. V GALERIJI V UL. DIAZ V GORICI bo v petek, 29. aprila, ob 20.45 predstavitev pesniške zbirke Giovannija Fierra z naslovom »Il riparo che non ho«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v petek, 29. aprila, ob 18. uri bo Carlo Ro-bustelli predstavil svojo knjigo »In-contro con lo yoga«. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA V SOLKANU bo v petek, 29. aprila, ob 20. uri 14. Festival Mesto mladih 2011 »Ghoriški kreativci se predstavljajo«; informacije na www.mestomladih.net. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU: v nedeljo, 1. maja, z začetkom ob 17.30 na prireditvenem prostoru na Bukovju nastop Klape Nevera iz Opatije, nagovora Enrica Gherghette in Maje Humar ter koncert Navihank. Istega dne bo potekal pohod od Krminske gore do Števerjana v okviru pobud z naslovom »Spoznavajmo Brda«: zaradi prevozov se morajo udeleženci prijaviti prireditelju in se pojaviti na zbirnem mestu na Bukovju ob 9.30, sledil bo prevoz do parkirišča pod vrhom Krminske gore. ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!?« (Oskar Simčič). 0 Mali oglasi PRODAM kombi nissan vanette 2.3 TD, letnik 2000, prevoženih 76.000 km, v odličnem stanju, cena 3.500,00 evrov. Tel. št. 393-8779444. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Nives Batti vd. Antonini v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na pokopališču Sv. Ane v Trstu. DANES V LOČNIKU: 9.30, Silvino Cu-mar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 11.40, Liliana Giordanino por. Collodi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V FARI: 14.30, Luciana Medeot por. Dionisio (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Ada Toma-doni vd. Terpin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Vincenzo Magrin iz bolnišnice na pokopališče; 10.50, Giorgio Ferigo iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. 1 8 Četrtek, 28. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Prva polfinalna tekma lige prvakov odbojka Messi utišal Bernabeu Barcelona na pragu finala Argentinski zvezdnik je dvakrat zatresel Realovo mrežo - Mourinho izključen Real Madrid - Barcelona 0:2 (0:0) Strelec: Messi v 76. in 87. min. Real Madrid: Casillas, Arbeloa, Sergio Ramos, Albiol, Marcelo, Xabi Alonso, Pepe, L. Diarra, Ozil (od 46. Adebayor), Cristiano Ronaldo, Di Maria. Barcelona: Valdes, Alves, Pique, Mascherano, Puyol, Busquets, Xavi, Kei-ta, Pedro (od 71. Afellay), Messi, Villa (od 90. Roberto). Rdeča kartona: Jose Pinto (45.), Pepe (61.). MADRID - Milijoni gledalcev po vsem svetu so čakali nov spektakel najboljših moštev na igrišču. Dobili pa so - vsaj v treh četrtinah tekme - šahovsko partijo dveh različnih nogometnih filozofij. Vložek, ki je bil v igri, je bil velik, temu primerna pa tudi predstava enih in drugih. Kljub temu je Barceloni z igralcem več v končnici tekme povsem zasluženo uspelo priti do prednosti, ki bržčas že nakazuje finalista iz tega dvoboja. Junak tekme - znova Leo Messi z dvema goloma. Obe ekipi sta imeli nekaj težav s sestavo obrambe, pri Realu je manjkal kaznovani standardni srednji branilec Ricardo Carvalho, zaradi poškodbe pa je bil odsoten tudi vezist Sami Khedira. Pri Barceloni Pep Guardiola v zadnji vrsti ni mogel računati na Erica Abidala, Adriana in Max-wella ter na izvrstnega vezista Andresa Iniesto. Zato pa so bila - z izjemo slednjega - trenerjema na voljo vsa napadalna orožja, vključno s prvima zvezdnikoma, Realovim Cristianom Ronaldom in Bar-celoninim Messijem. Tako Real kot Barca sta tekmo začela v svojem slogu. Obrambno strnjeni kraljevi klub je igro prepustil gostom, ki so imeli v prvih 15 minutah kar 82 odstotkov časa žogo v svoji posesti (tudi pozneje je bila Barcelona pri tem izrazito boljša). Madridčani so temu primerno v tem času sprožili le en strel (Cristiano Ronaldo v četrti minuti), Ka-talonci pa dva: Xavi v četrti in David Villa v 11. Prav strel slednjega je bil zelo nevaren, žoga je cilj zgrešila le za nekaj centimetrov. Novo lepo priložnost je imela Barca v 25. minuti, ko je po podaji Messija do strela z 12 metrov prišel Xavi, a se je izkazal Iker Casillas. V zaključku polčasa so več »poguma« v napadu pokazali tudi Madridčani, imeli na voljo nekaj prostih strelov, še najnevarnejši pa je bil Ronaldov strel v sodniškem dodatku s 30 metrov, ko je namučil Lionel Messi (desno Realov branilec Pepe, ki je prejel rdeči karton) je sinoči na madridskem Santiagu Bernabeu dokazal, da je eden izmed najboljših nogometašev na svetu ansa Barcinega vratarja Victorja Valdesa. Že po koncu polčasa je po prerivanju rdeč karton dobil rezervni vratar Barce Jose Pinto. Jose Mourinho je na začetku drugega polčasa namesto Mesuta Ozila v igro poslal Emmanuela Adebayorja in napovedal malce ofenzivnejši pristop. Toda ta zamisel se mu je kmalu pokvarila. V 61. minuti je namreč Pepe zaradi grobega prekrška nad Da-nijem Alvesom dobil rdeč karton, zaradi protestov pa je moral na tribuno tudi Mourin-ho, ki je bil po tekmi besen s sodniki. Številno prednost bi gosti lahko izkoristili že v 68. minuti, toda žogo po strelu Ville je Casillas odbil do Pedra, ki je streljal z glavo, a mimo gola. V 76. minuti pa je le odjeknila eksplozija veselja navijačev Barcelone. Rezervist Ibrahim Afellay je z desne strani kazenskega prostora žogo poslal pred gol, kjer je bil Messi in zadel za 1:0. V izdihljajih tekme je Barcelona brez večjih težav nadzorovala dogajanje na igrišču, za nameček pa je Messi v 87. minuti še enkrat pokazal svoje mojstrstvo, se sprehodil skozi Realovo obrambo in še povišal prednost pred povratnim obračunom. EVROPSKA LIGA - Danes (21.05), polfinala: Porto - Villarreal, Sporting Braga - Benfica. ACH Volley osvojil osmi državni naslov RADOVLJICA - Odbojkarji ACH Vol-leyja so v Radovljici dobili tudi tretjo tekmo finalne serije državnega prvenstva proti Uko Kropi in tako osvojili sedmi zaporedni naslov in osmi nasploh. Tako kot v prvih dveh so tudi tokrat zmagali s 3:0 (19, 21, 21). Varovanci trenerja Igorja Kolakovica v končnici niso izgubili niti niza, kar zgovorno priča o njihovi premoči. Kroparji, največje presenečenje sezone, so tako osvojili drugo mesto, tretji je Marchiol Vodi, četrta pa Panvita Galex. A1-LIGA - Polfinale, druga tekma: Ma-cerata - Cuneo 3:1 (23, 30, -17, 19; 1:1). Danes: Modena - Trento (0:1). REKORD - V konkurenci športnih parov na svetovnem prvenstvu umetnostnih drsalcev v Moskvi sta po kratkem programu v vodstvu Kitajca Pang Qing in Tong Jian. Kanadčan Patrick Chan vodi po kratkem programu v moški konkurenci. Chan je za svoj nastop dobil kar 93,02 točke, kar je nov svetovni rekord. PO ROMANDIJI IN TURČIJI - Rus Pavel Brutt (Katjuša) je zmagovalec prve etape dirke po Romandiji. Simon Špilak je bil deseti. V četrti etapi dirke Po Turčiji je slavil zmago sprinter Alessandro Petacchi. PAJO - Slovenski rokometaš Aleš Pa-jovič je novi član nemškega prvoligaša Mag-deburga, s katerim je podpisal dveletno pogodbo. KOŠARKA - A-liga: Montepaschi -Benetton 81:64. JUTRI V PD Zbigniew Bonjek brez dlak na jeziku V jutrišnji številki Primorskega dnevnika bomo objavili daljši pogovor z nekdanjim vrhunskim nogometašem Juventusa in Rome Zbi-gniewom Bonjekom. Brez dlak na jeziku je spregovoril o krizi italijanskega nogometa, o Juventusu, EP na Poljskem, Mourinhu in italijanskih novinarjih. Med drugim je dejal: » V Italiji trenirajo malo in slabo. Poletne priprave začenjajo s prijateljskimi telmiami, decembra pa A liga miruje dva tedna. Ampak ne zato, da bi v tem času trenirali, temveč zato, da nogometaši odletijo na Maldive in Sejšele. Domov se vrnejo tri dni pred začetkom prvenstva, tako da so poškodbe na dnevnem redu.« zanimivost - Andrea Petagna Od Bregovega kampa do Milana in »azzurrov« hokej na ledu - Jutri se bo začelo svetovno prvenstvo Branili bodo »elito« Slovenci v skupini z domačini Slovaki, Nemci in Rusi - Brez NHL-ovcev Muršaka in Kopitarja LJUBLJANA - Jutri bo prvi dan svetovnega hokejskega prvenstva v Bratislavi in obenem tudi dan za prvi nastop Slovenije v elitni skupini po letu 2008. Slovenija se bo v prvi tekmi predtekmo-valne skupine A pomerila s Slovaško, vzdušje v ekipi Matjaža Kopitarja pa je pred odhodom na Slovaško dobro.Slovenski hokejisti so v zadnjih dneh nekoliko popustili ritem napornih priprav. Nekaj podrobnosti pred odhodom na SP so Kopitar, ka-petan Tomaž Razingar in njegov pomočnik Mitja Robar razkrili na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani. »Vemo, kaj nas čaka. Tekmeci so težki, Slovaki igrajo doma in so v ekipo povabili še tiste zvezdnike, ki so izpadli iz končnice lige NHL. Rusi so vedno nevarni in neugodni, za nas kot vzhodnjaška ekipa še posebej, Nemci pa so nenazadnje polfinalisti lanskega prvenstva in imajo čvrsto, trdno ekipo,« je tekmece na prihajajočem tekmovanju opisal selektor Kopitar. V moštvu ima zdaj 25 igralcev, ni pa se še določil, kdo od njih bo vsaj na prvem dvoboju med gledalci na tribuni, saj vsi ne bodo mogli biti v postavi za tekmo. »Glede prvega in drugega napada so stvari dokaj jasne. Seveda se lahko tudi še kaj spremeni, še posebej ob morebitni igri 5-4, da ne bi teh igralcev preobremenili. Glede tega, kdo bo igral v tretjem in četrtem napadu ter kdo bo na tribuni, pa imam sliko v glavi, vendar zdaj še ne bi o tem. Sicer pa so igralci toliko pošteni, da sami približno vedo, kje so,« je bil o sestavi ekipe še nekoliko skrivnosten Kopitar. Kapetan ekipe bo na Slovaškem Tomaž Razingar, ki je prepričan, da jih sicer čakajo težke tekme, vendar se nikakor ne predajajo že vnaprej: »Vemo, koga od treh tekmecev bi bilo mogoče - beseda najlažje niti ne obstaja - premagati. Iskali bomo svojo priložnost proti Nemčiji. Ampak zavedati se moramo, da je Nemčija igrala v polfinalu lanskega svetovnega prvenstva. Ne bo lahko, stavimo pa na ekipni duh, dobro vzdušje in faktor presenečenja. Zakaj ne?« Eden od njegovih pomočnikov bo branilec Mitja Robar. Mariborčan se zaveda, da bodo dvoboji z močnimi tekmeci težki, obrambna vrsta pa še posebej na preizkušnji: »Ampak ne odloča vedno le obramba. Ne gre le za dva igralca v obrambi, cela ekipa mora delati in garati za uspeh. Niti slučajno ne smemo čakati na borbo za obstanek, ampak nam mora biti cilj presenetiti koga že v prvem delu. Reprezentance, ki so v našem rangu, so že naredile takšna presenečenja. To odločenost moramo pokazati na ledu.« Vsaj na prvi tekmi bo imela Slovaška precejšnjo prednost pri podpori na tribunah. V dvorani Orange Arena v slovaški prestolnici, ki sprejme 10.000 gledalcev, bodo imeli Slovenci predvidoma dobrih 1000 navijačev, večino pa bodo seveda sestavljali privrženci domače ekipe. A tudi vzdušja na tekmi se v slovenskem taboru ne bojijo. »Vemo, kaj lahko pričakujemo. Slovaški navijači bodo številni in glasni, vendar pa sem prepričan, da bodo navijali športno. Po drugi strani pa bomo tudi mi imeli podporo svojih navijačev,« meni Razingar. Prva tekma na prvenstvu pa Kopitarjeve izbrance čaka jutri ob 20.15. Že pred tem se bosta v popoldanski tekmi pomerili Rusija in Nemčija. Člani italijanske reprezentance med nagrajevanjem v Gradišču. Italija se je uvrstila na 3. mesto. Andrea Petagna na sredini (najvišji) s pokalom v roki. Na sliki zgoraj Euro Petagna Na gradiški mednarodni Trofeji narodov je bil najprej rabelj Slovenije, nato pa na polfinali tekmi proti Črni gori grešni kozel. Tržaški nogometaš Andrea Petagna je na prvem srečanju z italijansko nogometno reprezentanco do 16. leta starosti proti slovenski izbrani vrst zadel odločilni gol, proti črnogorskim vrstnikom pa je zgrešil enajstmetrovko. 14-letni Andrea Petagna (15 let bo dopolnil 30. junija), sin nekdanjega Bregovega trenerja Eura Petagne, je v letošnji sezoni z Italijo (U16) odigral devet tekem. »Prvič so me med 'azzurre' poklicali oktobra, ko smo nastopili na turnirju v Catanii. Od samega začetka sem igral kot standardni napadalec. Nato smo igrali še na Portugalskem in nazadnje v Gradišču,« je sprva o sebi dejal mladi tržaški nogometaš, ki drugo sezono igra z Milanom v državnem prvenstvu naraščajnikov. Svojo nogometno pot je 187 centimetrov (skoraj kot Ibra-himovic, ki je tudi njegov vzornik) visoki Andrea začel pri Domiu. »Nato sem odšel h gradiški Itali San Marco in pred odhodom v Milan (z njim igra tudi slovenski nogometaš Žan Benedičič) še k Donatellu, pri katerem sem bil stalno pod nadzorom Milanovih opazovalcev. Predlanskim so me povabili k Milanu, kjer sem letos najprej začel v deželnem prvenstvu, nato pa sem postal standardni član v državnem prvenstvu, v katerem smo po rednem delu prvi na le- stvici,« je povedal Petagna, ki je kot ciciban obiskoval tudi Bregove poletne kampe. »Moj oče je treniral Breg in tako sem jaz večkrat hodil v Dolino. Rad sem igral nogomet in vsaka priložnost je bila prava.« Andrea o sebi pravi, da mora še veliko napredovati: »Izboljšati se moram v vseh elementih, tehnično, taktično in fizično. Konkurenca je zelo ostra in moram se stalno dopolnjevati in izkazovati,« zrelo razmišlja mladi Tržačan, ki je svoje otroštvo preživel v tržaški mestni četrti pri Svetem Vidu. Andrea izhaja iz nogometne družine. Solidna in uspešna nogometaša sta bila tako oče Euro kot pokojni ded Francesco (sicer rojen v Tarantu), ki je za Triestino v petdesetih letih prejšnjega stoletja odigral kar 274 tekem (257 v A-ligi). Igral je z Maldinijem in Trevisa-nom. Euro, ki je že v lanski sezoni vodil dolinski Breg v 2. AL, je igral v D-li-gi. »Andrea je trmast in zaljubljen v nogomet. V vseh teh letih je veliko napredoval, mora pa še veliko dokazati, če se želi nekega dne uveljaviti na najvišji ravni. Prebroditi mora najprej najbolj kritična najstniška leta in seveda dokončati šolo. Šele nato se boi lahko stoodstotno posvetil nogometu,« je dejal oče, ki je o sinu še povedal: »Je tehnično dober, hiter in fizično močan napadalec. Tipična številka devet. Vedno mu ponavljam, da mora ostati trdno priklenjen z nogami na tleh.« (jng) / ŠPORT Četrtek, 28. aprila 2011 19 JADRANJE - V zlati skupini za svetovni pokal ISAF v Hyeresu v Franciji Čupina posadka je izboljšala uvrstitev Skupno 35, druga med »azzurri« - Ciljata med prvih trideset - Antonaz zadovoljen Na prestižni regati za svetovni pokal ISAF v Hyeresu v Franciji in drugi selekcijski preizkušnji za nastop na olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto sta Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti odjadrala prvi dve regati v zlati skupini. V ostri konkurenci 53 najboljših posadk sta se tržaška jadralca dobro odrezala in izboljšala izhodiščno 42. mesto. Po včerajšnjih dveh plovih in v pričakovanju današnjih zadnjih dveh, seveda če bodo vremenske razmere ugodne, je Čupina dvojica pristala na 35. mestu. Na prvi regati sta končala v zgornji polovici lestvice. Uvrstila sta se na 24. mesto. »Pri prvi boji smo bili celo sedmi, nato pa se nama je nekaj zataknilo. Vremenske razmere niso bile najboljše. Veter je bil zelo nepredvidljiv in je stalno menjaval smer. Zaradi tega smo nato zaostali in smo čez cilj prijadrali 24. Druga regata je bila nekoliko manj razgibana, saj smo bili stalno 21,« je včerajšnji dan v nekaj stavkih strnil flokist Jaš Farneti, ki si želi, da bi danes z Ja-šem naskakovala mesta v prvi tridese-terici. »Če bomo dobro jadrali in bomo zbrani, potem lahko še popravimo našo uvrstitev,« je še dodal Farneti. Podobno razmišlja tudi njun trener Matjaž Antonaz. »Glede na okoliščine in hudo konkurenco sem lahko s fanta zelo zadovoljen. Naredila sta določene napake, s katerih pa se bosta marsikaj izučila. Vsaka regata je poglavje zase in nova izkušnja. Treba je veliko jadrati in se bolje spoznati jadrnico. Veseli me, da so na prvi regati premagali avstralska olimpijska prvaka. To jim daje novega elana in prepotrebne samozavesti,« pravi Ču-pin trener. Čupina posadka je druga med »azzurri«. Pred njima sta le dvojica Zandona/Zucchetti. Slovenska jadralca v jadralnem razredu Koprčan Gašper Vinčec in Izo-lan Vasilij Zbogar finn sta nazadovala za eno oziroma šest mest. V zlati skupini so včeraj v Hyeresu izpeljali eno regato. Vinčec je tako 10. (53 točk), Zbogar pa 19. (72). V razredu finn vodi Anglež Ainslie (7 točk). Vrstni red po dveh regatah v zlati skupini: 1. Charbonnier/Mion (Fra) 18 točk, 2. Leboucher/Garos (Fra) 28, 3. Belcher/Page (Avs) 33; 24. Zandona/Zucchetti (Ita) 114, 35. Sivitz Košuta/Farneti (Ita) 145, 40. Zeni/Pi-tanti (Ita) 155, 41. L. in R. Dubbini (Ita) 157, 50. Bertola/Alcidi (Ita) 176. SKIROLL - Na Opčinah predstavili Mladinini tekmi Zgledno sodelujeta Prihodnji teden 7. Trofeja Adriaker KO sprint v Trstu - 5. junija 21. Grand prix Alpe Jadran Na lanski sprinterski preizkušnji je v Trstu slavila zmago Mladinina tekmovalka Mateja Bogatec kroma ŠD Mladina iz Križa že sedem let tesno sodeluje s tržaško Baviselo. »Ze sedmič bomo organizirali Trofejo Adriaker KO Sprint Mesta Trst, s katerim želimo promovirati skiroll in obenem obogatiti priljubljeno tržaško športno manifestacijo Baviselo, ki ni več samo maraton oziroma polma-raton (slednja bosta 8. maja), ampak vsebuje vedno več športnih panog,« je na včerajšnji predstavitvi v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah poudaril predsednik Mladine Boris Bogatec, s katerim je bil v sozvočju tudi predsednik Ba-visele Enrico Benedetti. »Z Mladino je lahko sodelovati, saj je resno društvo, ki ima marljive odbornike. V prihodnje bi radi rolkarski del Bavisele še razširili in želeli bi, da bi se v tej panogi, na sami tekmovalni progi, preizkusili tudi radovedneži, ki se zbirajo ob tržaškem nabrežju,« razmišlja Benedetti, ki je obenem pohvalil delo in trud Mladine. Mladinin predsednik Bogatec je nato predstavil tržaško preizkušnjo 7. Trofejo Adriaker KO Sprint Mesta Trst, ki bo v soboto, 7. maja, ob 15.30, na tržaškem nabrežju ter 21. Grand Prix Alpe Jadran, ki bo v nedeljo, 5. junija, v Križu. Okrog 140 metrov dolga sprinterska preizkušnja, ki bo tudi veljavna kot prva etapa državnega pokala, bo na tržaškem nabrežju, med Ponterošom in Velikim trgom. Najprej bo na vrsti kvalifikacijski del, nato bodo na sporedu sprinterski dvoboji. Na lanski izvedbi je slavila zmago domačinka Mateja Bogatec, v moški konkurenci pa je bil najhitrejši svetovni prvak Berlanda, ki bo tudi letos nastopil v Trstu. Na tržaški progi bo mogoče nastopila tudi Mladinina tekmovalka in trenerka Mateja Bogatec, ki pa še ni potrdila svoje udeležbe. Mateja je namreč po koncu lanske sezone odločila, da ne bo več nastopala z reprezentanco in da se umika od agon-izma. Prihodnji teden bodo v Trstu nastopili tekmovalci iz Italije, Slovenije in Hrvaške. 21. mednarodni Grand Prix, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, Zahodno-kraškega rajonskega sveta, ZSŠDI in ZKB, bo prvo nedeljo junija. Start bo ob 9.30 pri Samatorci. Na 3,6 kilometrov dolgi krožni progi okrog Samatorce in Sa-leža je lani nastopilo okrog 200 tekmovalcev. »Proga je zelo tehnična in razgibana. Tudi letos pričakujemo podobno število tekmovalcev. Naša tekma je zelo priljubljena in moštva se rada prijavijo na našo tekmo,« je še dodal Bogatec, ki je nato, pred pozdravi gostov, na kratko predstavil Mladinino prihajajočo sezono. »Letos imamo lepo število zelo mladih tekmovalcev, za katere je naš pokrovitelj Tecnoutensili poskrbel za nove drese. Nastopili bomo na številnih tekmah državnega pokala, čeprav je program prenasičen. Še dobro, da je zveza odločila, da za končni vrstni red je dovolj tekmovati na zgolj osmih preizkušnjah,« je povedal Bogatec, ki je še dodal, da bo Mladina tudi letos imela dva reprezentanta: »To sta mladinca Niki Hrovatin in Nicola Iona, ki bosta nastopila v svetovnem mladinskem pokalu.« (jng) PLANINSKI SVET Nordijska hoja SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Nordijska hoja je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Ohranja in izboljšuje vzdržljivost in je primerna tudi za posameznike s prekomerno telesno težo. Tečaj bo vseboval pravilne tehnike hoje, vaje za raztezanje in krepitev. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 13., 20., in 27. maja od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15 Za informacije in prijave tel. 040 220155, Livio. Velikonočni piknik Devina in Sloge Planinci Sloge Devin smo tudi letos na društvenem sedežu SKDevin priredili že tradicionalni Velikonočni piknik. V lepem suhem vremenu smo skupaj uživali ter se zabavali v raznih društvenih igrah. Kot po navadi smo se poleg veselega druženja tudi pogovorili o preteklem letu ter se pogovorili za razne pobude v tem letu. Kot prvo tako pobudo spada tudi naše vsakoletno tekmovanje s skrlami katero bomo priredili 8. maja v Bazovici na Stoparjevi domačiji. V soboto nočni pohod na Kokoš z dvigom zastave V soboto 30. aprila bodo vaške organizacije iz Bazovice obnovile tradicionalni nočni pohod na Kokoš (670 m). V sklopu praznovanj ob obletnici osvoboditve Bazovice in Trsta (1. maj 1945) se bodo Bazovci najprej ob 20.30 pred vaškim spomenikom NOB poklonili padlim partizanom. Ob 21. uri bodo »Pri kalu« prižgali taborni ogenj in hkrati zbirali prijave za pohod na Kokoš, kamor se bodo odpravili okrog 22. ure. Pohod je primeren za vse. Organizatorji priporočajo le primerno obutev in svetilko. Pod vodstvom vodiča bo do vrha približno ura in četrt nezahtevne hoje. Na vrhu bo tradicionalni dvig prvomajske rdeče zastave. Po povratku bo v vasi krajša družabnost s toplim čajem. BALINANJE - Konec zimske sezone Na turnirju četvork uspeh bazovske Zarje Ali bosta Polet in Primorje še nastopala? - Igor Milkovič drugi Balinarska dejavnost se postopoma iz zaprtih prostorov seli na zunanja igrišča. Naša društva urejujejo lastne objekte, saj se bo s prihodnjim mesecem začela sezona (odtlej dalje bo balinišče pri Briščikih zaprto). Kar se tiče dejavnosti balinarske komisije, pa se bo sestala v kratkem, da sestavi koledar zamejskega prvenstva. Trenutno ni še znana usoda Poleta in Primorja, ki sta bila na dobri poti, da prenehata z delovanjem. Morda jima bo uspelo, da se bosta društvi združili, tako da se bo število zamejskih ekip zmanjšalo le za eno enoto. V obratnem primeru si bodo balinarji, ki nameravajo še nastopati poiskali mesto pri drugih društvih. Zimska sezona se je zaključila z nedavnim tekmovanjem četvork z udeležbo 11 ekip. Turnir je odlično uspel, saj je ob zaključku uspešne sezone organizator nudil nastopajočim tudi kosilo. Končno prvo mesto je po spletu okoliščin premočno osvojila Zarja v postavi Guštinčič, Kastelic, Vrše in Bonin. Kot zanimivost naj navedemo, da so Ba-zovci že v uvodnem nastopu gladko (3:13) podlegli Krasu, nato so si z najboljšim bližanjem k balinčku (58 cm) priborili mesto v polfinalu. V popoldanskem finalu pa so upravičeno potrdili vlogo enega izmed favoritov. Na drugo mesto se je uvrstil štandreški Mak, na tretje Kras, četrti pa je bil Polet. V tem obdobju sezone so na sporedu v raznih zvrsteh pokrajinska prvenstva in deželne selekcije za uvrstitve na državno prvenstvo. Na prvem izmed teh namenjeno C-ka-tegornikom (24 udeležencev) je med posamezniki član Gaje Nazzareno Capita-nio postal pokrajinski prvak, tako da se bo 18. in 19. junija udeležil državnega prvenstva v Cuneu. Pred kratkim se je v Trstu odvijalo državno prvenstvo za slušno prizadete. Slovenskemu predstavniku Igorju Milkoviču se je le za las izmuznil naslov državnega prvaka. Potem ko je že vodil s 12:11 (igralo se je do 13) mu je nasprotnik iz Ligu-rije odvzel točko z zadnjo kroglo, nato se ga je držala neverjetna smola, ki mu je onemogočila svojevrsten uspeh. (Z.S.) JADRANJE Na Gardskem jezeru solidni nastopi optimistov Optimisti sesljanskega jadralnega kluba Čupe so na velikonočni konec tedna nastopili na mednarodni regati na Gardskem jezeru, ki jo organizira jadralni klub Fraglia Vela Riva. V hudi konkurenci se je Čupina šesterica kar solidno odrezala. V kategoriji mladincev se je Sebastjan Cettul v bronasti skupini uvrstil na 2. mesto. Luca Carciotti je bil v isti skupini 18., Samuele Ferletti pa 99. Pri kadetih je Giorgia Sini-goi v srebrni skupini zasedla 15. mesto, Nina Benedetti 21., Francesco Ferletti pa 48. ODBOJKA Sloga in Val Imsa že drevi Dve tekmi 11. kroga skupine za obstanek v moški deželni C-ligi bodo odigrali že danes. Val Imsa se bo, s pričetkom ob 20.30, v Štandrežu pomeril z vodilnim Fincantieri-jem, Sloga pa bo pol ure kasneje v Morte-glianu začela tekmo proti ekipi Basiliano. Resnici na ljubo, tekmi nista kdove kako pomembni. Val, ki si je že zagotovil obstanek, se bo skušal Tržičanom oddolžiti za poraz iz prvega dela, z gladko zmago pa bi se Štan-drežci vodilnemu približali le na dve točki. Sloga si sicer še ni dokončno zagotovila pravice do igranja dodatnih tekem za obstanek proti eni od boljših ekip za napredovanje v moški D-ligi, toda pokazalo se je, da je Cervignano preslab, da bi lahko ogrozil Slo-gino predzadnje mesto. V Morteglianu bodo fantje vsekakor skušali doseči zmago, ki bi jih opogumila pred odločilnimi tekmami v podaljšku sezone. KOLESARSTVO Christian Leghissa (še) ni v optimalni formi Nabrežinski kolesar Christian Leg-hissa (na sliki) je v nedeljo nastopil na tretji gorskokolesarski preizkušnji za pokal Veneta v kraju Collalto di Sussegana. Leghis-sa je zasedel 7. mesto. »Nisem v najboljši formi, ker ne treniram kot bi moral. Kot trener moram pač skrbeti prej za formo mlajših kolesarjev,« je dejal Leghissa, ki je pred tem zbral tri četrta mesta na dirkah pri Me-duni di Livenza, v okolici Bocna in pri Vi-cenzi. Konec tedna bo Leghissa tekmoval v kraju Farra di Soligo v Venetu. Junior bike: Presenetil Peter Chenda (SK Devin) Preteklo soboto so kolesarji SK Devin ZKB sodelovali na dirki, veljavni za 10. Veliko Trofejo Junior Bike, ki jo je organiziral klub Ciclistica Bujese v kraju Campolessi di Gemona. Kljub prazničnim dnevom se je dirke udeležilo kar 139 kolesarjev. V kategoriji G3 je presenetil Peter Chenda, ki je zasedel 3. mesto.Tristan Ta-verna je tokrat zasedel 5. mesto. Vrsti red: G0: Maj Sedmak G1 (nevč-lanjeni): 1. Liam Taverna (Devin) G2 (nevč-lanjeni): 1. Luka Sedmak (Devin) G3: 1. Valentino Nadalutti (Team Granzon); 3. Peter Chenda (Devin); 5. Tristan Taverna (Devin); 15. Tarek Nelson (Devin) G4: 1. Nicolo Bu-ratti (Manzanese); 15. Jan Godnič (Devin) G4 (nevčlanjeni): 1. Devan Sedmak (Devin) G5: 1. Johnatan Milan (Jam's bike team Buja);16 Ivan Brajko (Devin);17 Max Zannier (Devin); G5 (nevčlanjeni): 5. Jan Sedmak (Devin) ZA-ČETNIKI/NARAŠČAJNIKI: 1. Nadir Colle-dani (Jam's bike team Buja); 5. Erik Mozan (Devin); 16. Luca Goldin (Devin); ZAČETNIKI: (nevčlanjeni): 1. Daniel Sedmak (Devin); NARAŠČAJNIKI (nevčlanjeni): 1. Francesco Carletti (Devin) □ Obvestila AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). SK DEVIN vabi tekmovalce, člane in družine na društveni praznik, ki bo na sedežu v Slivnem v nedeljo, 8. maja, od 12. ure dalje. Ob 16.uri bo redni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje udeležencev društvene tekme. Informacije na info@skdevin.it OOZUS - Osnovna organizacija zamejskih učiteljev smučanja vabi člane/učitelje na 1. redni občni zbor, ki bo danes, 28. aprila 2011, ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Alberta Sirka v Križu. 20 Četrtek, 28. aprila 2011 TRST / ZDA - V odgovor na napade republikancev, češ da je rojen v Keniji Bela hiša je objavila rojstni list Baracka Obame Dokument potrjuje, da je rojen na Havajih, torej na ozemlju ZDA, in je s tem povsem legitimno na položaju WASHINGTON - Bela hiša je včeraj presenetila z objavo rojstnega lista predsednika ZDA Baracka Obame, ki ponovno dokazuje, da je bil predsednik resnično rojen na Havajih, torej na ozemlju ZDA, in je s tem povsem legitimno na položaju. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je dejal, da želi Obama s tem končati razpravo, ki je škodljiva za državo. Obama je nato sam stopil pred kamere in poudaril, da imajo v ZDA resne probleme, ki jih ne bodo rešili s postranskimi temami in karnevalskimi kričači. Obamov rojstni list vsebuje podpis ginekologa v bolnišnici Kapiolani v Ho-noluluju in njegove matere, takrat 18-let-ne Ann Dunham Obama, ki se je rodila v Wichiti v državi Kansas. Navedeno je tudi ime takrat 25-letnega očeta Baracka Husseina Obame, ki je bil rojen v Keniji. Pristojni državni urad je kopijo rojstnega lista poslal Beli hiši v ponedeljek. Vprašanja o Obamovem rojstnem kraju je pred kratkim spet obudil bogataš Donald Trump, ki razmišlja o predsedniški kandidaturi na listi republikanske stranke. Začel je širiti dvom v resničnost Obamovega rojstva na Havajih 4. avgusta 1961 in se z govoricami, da se je sedanji predsednik ZDA rodil v Keniji, prebil na sam vrh kopice republikancev, ki se nameravajo potegovati za strankarsko nominacijo za volitve prihodnje leto. Trump je v odzivu na objavo daljše oblike Obamovega rojstnega lista v državi New Hampshire izrazil zadovoljstvo. Dodal je, da se o tem ne bi več pogovarjal, ampak bi raje govoril o visokih cenah nafte. Trump ima sicer še več asov v rokavu. Pred dnevi je tako sprožil novo teorijo zarote in sprašuje, zakaj je bil Obama sprejet na univerzi Harvard in Columbia, s čimer namiguje, da ni bil dovolj nadarjen oziroma pameten za kaj takega, ampak je v ozadju nekaj drugega. Vmes pa Trumpova slava ob pomoči ameriških medijev še naprej raste. Da kritikov ni mogoče zadovoljiti v nobenem primeru, je predsedniku nemudoma po objavi rojstnega lista pokazala tudi izjava predsednika Nacionalnega odbora republikanske stranke Reinceja Priebusa. Potem ko je njegova stranka dve leti in pol vsaj tiho prenašala, če že ne odkrito podpirala teorijo zarote, je Priebus včeraj Obamo napadel, da z objavo rojstnega lista odvrača pozornost o resničnih gospodarskih težav ZDA. Obama je skrajšano obliko rojstnega lista objavil že leta 2008. Ker je razprava o njegovem rojstvu spet postala tako vroča, je Oba-ma zaprosil naj mu uradniki v Honoluluju objavijo še daljšo obliko rojstnega lista, ki vsebuje dodatne podatke tudi o njegovi družini. Kraj rojstva je pomemben, ker je lahko ameriški predsednik le tisti, ki je bil rojen v ZDA. Daljšo obliko svojega rojstnega lista je Barack Obama predstavil na včerajšnji tiskovni konferenci v Beli hiši ansa PALESTINCI Hamas in Fatah pobotana KAIRO - Palestinski gibanji Fatah in Hamas sta včeraj ob posredovanju Egipta v Kairu podpisali dogovor o spravi, poročajo tuje tiskovne agencije. Dogovor je po navedbah arabske televizijske mreže Al Arabija okvir za palestinske parlamentarne in predsedniške volitve in poziva k oblikovanju prehodne vlade. Predstavnik Hamasa je za televizijo Al Arabija dejal, da sta delegaciji obeh gibanj na pogovorih v Egiptu rešili tudi druga odprta vprašanja, med njimi tista, povezana s potekom meje, varnostjo in volitvami na palestinskih ozemljih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Odnosi med gibanjema so se močno poslabšali, potem ko je Hamas zmagal na parlamentarnih volitvah leta 2006 in leta 2007 prevzel nadzor nad območjem Gaze in Fatahu omejil nadzor nad Zahodnim bregom. (STA) ZDA - Mediji Pentagon bo vodil Panetta, Cio Petraeus WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se je po neuradnih navedbah ameriških medijev odločil, da bo nekoliko premešal vrhovne položaje v svoji ekipi nacionalne varnosti. Dosedanjega direktorja obveščevalne agencije Cia Leona Panetto naj bi postavil na čelo obrambnega ministrstva, Cio pa naj bi vodil general David Petraeus. Obrambni minister Robert Gates je že pred časom napovedal, da se bo upokojil, ko se bo končala vojna v Iraku, kar za Washington pomeni sedaj umik vojakov iz omenjene države. Ta bi se naj po tem kriteriju končal letos. Nameravano imenovanje Panette na čelo Pentagona je malce presenetljivo, vendar menda posledica njegovih izkušenj v Washingtonu. Njegove vojaške izkušnje zajemajo dve leti služenja v kopenski vojski od leta 1964 do leta 1966 s činom poročnika. Prav tako zanimivo je imenovanje generala kopenske vojske na čelo Cie, vendar pa se je Petraeus doslej izkazal, da obvlada krmarje-nje po divjih političnih vodah Was-hingtona ne glede na to, kdo ima oblast v Beli hiši. (STA) SIRIJA - Razmere v državi se zaostrujejo Režim nasilno zatira proteste Vse več držav razmišlja o sankcijah DAMASK - Sirska vojska je v okviru vse ostrejših poskusov zatrtja upora proti režimu predsednika Bašarja al Asada v južno mesto Dara poslala nove okrepitve in tanke. Varnostne sile tudi drugod po državi izvajajo racije. Z vseh strani še naprej prihajajo obsodbe nasilja, nekatere države pozivajo tudi k sankcijam. Iz Dare, kjer se je pred več kot petimi tedni začel upor proti režimu predsednika al Asada, so včeraj poročali o streljanju in eksplozijah. Oblasti poleg tega tako v mestu, ki leži 130 kilometrov južno od Damaska, kot drugod po državi še vedno izvajajo racije. V zadnjih dveh dneh naj bi samo v Dari priprli 400 ljudi. Po navedbah očividcev in borcev za človekove pravice je vojska včeraj namestila tanke tudi v predmestju Damaska Duma in v obalnem mestu Banias, kjer so v zadnjih tednih prav tako potekali protesti. Prebivalci pa poročajo o agentih varnostne službe, ki s seznami oseb hodijo od hiše do hiše in izvajajo aretacije. Sirija je prepovedala navzočnost skoraj vseh tujih medijev in omejila dostop do žarišč protestov, zaradi česar je sko- raj nemogoče preveriti podatke o dogajanju. Sirijo protesti pretresajo od 26. januarja, v večjih mestih po državi pa so se začeli 15. marca. Od takrat je bilo v nasilnih poskusih oblasti, da bi zatrle proteste, ubitih več kot 400 ljudi, 120 samo minuli konec tedna. A kot piše AP, je represija samo spodbudila protestnike, ki svoj upor začeli s pozivi k reformam, da sedaj vse bolj glasno zahtevajo odhod al Asada. Iz tujine prihajajo glasne obsodbe nasilja nad protestniki. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so včeraj tako v Parizu kot tudi v Veliki Britaniji, Nem- čiji, Italiji in Španiji poklicali sirske veleposlanike, da bi jim posredovali podali obsodbo nasilja v Siriji. O razmerah v Siriji je razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Štiri evropske države - Velika Britanija, Francija, Nemčija in Portugalska -, so pripravile osnutek izjave, ki obsoja nasilje v državi in o kateri so sinoči govorili v VS ZN. Pojavljajo se tudi pozivi k uvedbi sankcij. K njim je pred zasedanjem VS ZN pozvala Nemčija. A tako Rusija kot Kitajska, ki imata v Varnostnem svetu ZN možnost veta, sankcijam nista naklonjeni. Kot je dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert, Nemčija meni, da bi bile lahko sankcije sprejete na ravni EU. O njih bodo jutri v Bruslju razpravljali veleposlaniki držav članic unije, je še dejal Seibert in kot možne sankcije omenil zavrnitev viz za predstavnike sirske države, zamrznitev premoženja v EU in ukinitev gospodarske pomoči. Na posebnem zasedanju o Siriji se bo sicer jutri sešel tudi Svet ZN za človekove pravice. TIBETANCI - Prevzel bo del nalog dalajlame Novi predsednik vlade v izgnanstvu Lobsang Sangay NEW DELHI - Tibetanci v izgnanstvu so za novega predsednika vlade izvolili 43-letnega pravnega strokovnjaka Lobsanga Sangaya. Kot je včeraj sporočila volilna komisija v indijski Dharamsali, je Sangay prejel 55 odstotkov glasov. San-gay bo prevzel del nalog dalajlame, ki je marca uradno zaprosil za razrešitev s položaja političnega vodje vlade v izgnanstvu. Sangay je bil rojen na severovzhodu Indije in ni Tibeta nikoli niti obiskal. Študiral je pravo na univerzi v New Delhiju, nato pa je doktoriral na univerzi Harvard. Trenutno je na tej univerzi zaposlen kot raziskovalec, poročajo tuje tiskovne agencije. Predsednik tibetanske vlade v izgnanstvu naj bi nadaljeval boj za Tibet in spoštovanje pravic Tibetancev na Kitajskem, ki ga je začel dalajlama. 75-letni dalajlama, ki je bil doslej verski in politični vodja Tibetancev, je namreč marca zaprosil parlament, da ansa ga razreši s položaja političnega vodje vlade v izgnanstvu in preda to politično funkcijo izvoljenemu kandidatu. Dalajlama pa bo še vedno ostal verski voditelj Tibetancev. Sangay bo na položaju nasledil Lobsanga Tentzina, ki je svetu bolj znan kot Samdong Rinpoche in se mu mandat izteče 14. avgusta. 72-le-tni Rinpoche je bil predsednik vlade Tibetancev v izgnanstvu od leta 2001. Analitiki pričakujejo, da bo novi vodja vlade v izgnanstvu le stežka pridobil podporo zahodnih držav za podporo Tibetu v odnosih s Kitajsko, poleg tega pa naj bi bila pod vprašajem tudi njegova verodostojnost med Tibetanci v Tibetu, ki na volitvah niso sodelovali. Volitve predsednika tibetanske vlade so potekale 20. marca v 13 državah, kjer živijo Tibetanci v izgnanstvu. Za glasovanje je bilo registriranih kakih 85.000 ljudi. Ostali kandidati na volitvah so dobili znatno manj glasov od Sangaya. Nekdanjega predstavnika dalajlame v New Yorku in Washingtonu Tenzi-na Tethonga je tako podprlo 37,4 odstotka volivcev, Tashi Wangdi, ki je več let vodil nekaj resorjev vlade v izgnanstvu, pa je dobil 6,4 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Volitve novega premiera in tudi nekaj novih članov tibetanskega parlamenta so bile sicer napovedane že nekaj časa, a so na pomenu pridobile šele po nedavni odločitvi dalajlame za umik iz politike. (STA) LIBIJA - Skupna izjava Vodje 61 plemen za Gadafijev umik TRIPOLI - Vodje in predstavniki 61 plemen iz cele Libije so v skupni izjavi zahtevali konec vladavine Moamerja Gadafija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izjavo predstavnikov plemen je včeraj objavil francoski filozof Ber-bard-Henri Levy. "Soočeni z grožnjami enotnosti naše države, soočeni z manevri in propagando diktatorja in njegove družine, slovesno izjavljamo: Nič nas ne bo razdelilo," so zapisali v besedilu, ki so ga 12. aprila oblikovali v Bengaziju. "Skupaj verjamemo v ideal svobodne, demokratične in enotne Libije," so še zapisali predstavniki plemen: "Libija jutrišnjega dne, ki jo bo zapustil diktator, bo enotna, s prestolnico v Tripoliju, in kjer bomo lahko končno vzpostavili civilno družbo po lastnih željah." V Franciji zelo znan intelektualec Levy je postal neuraden predstavnik libijske opozicije v Parizu. Prav on naj bi s svojim pritiskom odločilno vplival na francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da se je odločil za francosko politično in vojaško podporo upornikom. Levy je za AFP povedal, da so izjavo pripravili v Bengaziju, potem pa je obkrožila državo in pridobila podporo številnih plemenskih voditeljev, tudi na območjih, ki jih še vedno obvladujejo Gada-fijeve sile. "Vsako libijsko pleme zastopa vsaj en predstavnik. Seznam 61 podpisov nekatera plemena zastopa stoodstotno, v drugih pa so mnenja še vedno deljena," je pojasnil Levy. Izjavo je Levy objavil na spletni strani svoje revije La Regle du Jeu, kjer je dostopen tudi seznam lastnoročnih podpisov vodij plemen v arabščini. (STA) / PRIREDITVE Četrtek, 28. aprila 2011 21 BRIŠČIKI - Predvečer prvega maja Balkanska zabava S skupinama Dej še'n litro in GiuliaPellizzariBallaben(d) - Specialitete iz Srbije na roštilju Nove pobude glasbenega kulturnega društva Drugamuzika bodo popestrile pomladanske in poletne mesece. Na predvečer prvega maja se bo na prireditvenem prostoru v Briščikih odvijala zabava Balkan Grill Fest, zasnovana na balkanski glasbi in ro-štilju. Ob 20.30 bo na oder stopila skupina Dej še'n litro, družba dvanajstih glasbenikov, ki je nastala na študentskih žurih v Ljubljani. Njihova značilnost je balkanska glasba, ki jo fantje na nastopih odigravajo strogo v živo. Za njimi bo večer popestril še trio GiuliaPelliz-zariBalladen(d), ki občinstvo navdušuje že dobrih dvajset let in je že večkrat nastopil v prose-škem Kulturnem domu. Poleg novih hitov igrajo tudi stare uspešnice iz 70ih, 80ih in 90ih let, bodisi iz svetovne kot tudi iz italijanske glasbene zakladnice. Na sobotnem večeru se bodo lačni obiskovalci lahko postregli s tipičnimi balkanskimi ga-stronomskimi specialitetami, kot so * * T" fl w m Ar HijL,.^ čevapčiči ali pleskavice, ki jih bodo organizatorji uvozili iz Srbije. Na večer, ki ga bo povezoval dj Stoner, ni vstopnine. V nedeljo pa bo na istem prireditvenem prostoru popoldanski sproščen piknik z glasbo v živo, ki ga Drugamuzika prireja v sodelovanju s klubi Trieste in Levare, Skavillage, Radio Fragola in drugimi združenji. Na odru se bodo že od 12.30 vrstili priznani dj-ji in sedem glasbenih skupin. V primeru slabega vremena bosta prireditvi potekali pod velikim šotorom. Koncerti društva Drugamuzika se bodo nadaljevali tudi v maju, juniju in juliju, ko bodo na oder stopili Oliver Dragojevic, Giuliano Palma s skupino Bluebeaters, Goran Bre-govic in številni drugi. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 28. aprila, ob 16.00 in ob 20.30 / Gianni Clemente: »Ben Hur - Una storia di ordinaria periferia«. Režija: Nicola Pistoia. Nastopajo: Paolo Triestino, Nicola Pistoia in Eli-sabetta De Vito. Ponovitve: v petek, 29. aprila ob 20.30, v soboto, 30. aprila ob 20.30 in v nedeljo, 1. maja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 6. maja ob 20.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Pao-la Quattrini. Ponovitve: v soboto, 7. maja ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. maja ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. maja ob 20.30, v nedeljo, 15. maja ob 16.30. GORICA Kulturni dom (ul. Brass, 20) Danes, 28. aprila, ob 20.30 / Dino Mu-stafic: »Rondo (vrtiljak) - v okviru abonmajske sezone SSG SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. maja ob 20.00 / Gledališče Koper / Tamara Matevc, Boris Kobal »Poslednji termina(l)tor«. V petek, 13. maja ob 17.00 / Lutkovno-igrana predstava za otroke / Gianni Ro-dari »Modra puščica« LJUBLJANA MGL Veliki oder V torek, 3. maja, ob 16.00 in 19.30 / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Kranjc, Milko Lazar: »Dekameron«. Ponovitve: v četrtek, 5. maja in v petek, 6. maja ob 19.30; v soboto, 7. maja ob 16.00 in ob 19.30; v ponedeljek 9. maja ob 19.30 V sredo, 4. maja ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v torek, 10 maja ob 15.30 in ob 19.30 Mala drama V sredo, 4. maja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V četrtek, 5. maja, ob 20.00 / Maja Pa-levic: »Pomarančna koža«. V ponedeljek, 9. maja, ob 20.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V torek, 10. maja, ob 15.30 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 10. maja, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. TRST Gledališče Verdi Danes, 28. aprila ob 20.30 / »I solisti Veneti«, vodi Claudio Acimone, solist Uto Ughi Dvorana Tripcovich V torek, 3. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Andrea Battistoni. V soboto, 7. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Ryuichiro Sonoda. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali V sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Sa-verio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. Kulturni dom V soboto, 28. maja ob 21.00 / Lina Wertmuller / »Elio in Gain Burrasca« Gledališče Miela V soboto, 4. junija ob 21.30 / Koncert skupine »Jon Spencer Blues Explosion«. ■ Festival »Le nuove rotte del Jazz« V soboto, 30. aprila ob 21.30 / Nemška zasedba / »Project Christian Prom-mer Drumlesson Live«. V soboto, 7. maja ob 21.30 / Britanska zasedba / »Get the Blessing«. V soboto, 21. maja ob 21.00 / Švicarska zasedba / glasbenik »Nik Bartsch's Ronin«. V sredo, 1. junija ob 21.30 / zasedba / »Hammond Organ« (James Taylor Quartet). GORICA Kulturni dom V petek 29. aprila ob 20.30 / »A little help from my friends« mladinsko zborovsko srečanje z mešanim zborom »Coral...mente« liceja »D. Alighieri« iz Gorice, zborom »E' ancora Musica!« iz Gorice in dijaškim zborom gimnazije iz Nove Gorice. V sredo, 4. maja ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala Across the border 2011 bo koncert »Glasba skupine Pink Passion«. DOBERDOB Center Gradina V ponedeljek, 25. aprila ob 20.00 bo koncert skupine »Rock Partizani«. ŠTEVERJAN Na Bukovju V nedeljo, 1. maja ob 17.30 bo koncert »Klape Nevera« iz Rijeke (HR). VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V sredo, 11. in v četrtek, 12. maja ob 20.45 / Merce Cunningham Dance Company / »Legacy tour«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 15. maja ob 18.00 »7. baletna revija na Krasu. V petek, 27. maja ob 21.00 / 13. festival kitare Kras 2011 / »Duet kitar soloduo«, Matteo Mela in Lorenzo Mic-heli. V nedeljo, 29. maja ob 19.00 / »Baletni večer« ob 15-letnici baletnega društva Sežana. NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 11. maja ob 20.15 / Koncert / »Kijevski komorni orkester«, dirigent: Roman Kofman. LJUBLJANA Cankarjev dom ■ Predihano 2011 - Cikel nove glasbe Linhartova dvorana V torek, 3. maja ob 20.00 / »Ensemble experimental«, dirigent: Detlef Heusinger. V četrtek, 5. in v torek, 24. maja ob 20.00 / »Neofonia«, dirigent: Steven Loy. V petek, 13. maja ob 20.00 / Federica Lotti (flavta) in Alvise Vidolin (živa elektronika). V torek, 31. maja ob 20.00 / »Kvartet Diotima«. Channel zero (AKC Metelkova mesto) V petek, 29. aprila, ob 21.00 / DubLab: Duberman (Fra). Klub CD V torek, 3. maja ob 20.30 / Adriana Cal-canhotto (BRA), v sklopu niza »Obraz Brazilije«. Klub Gromka V ponedeljek, 9. maja ob 21.00 / Nastopajo: Cough (ZDA). Stožice V torek, 31 maja, ob 20.00 / Zucchero Fornaciari - Chokabeek World Tour. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fo- tografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): je na ogled razstava akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. Tržaška knjigarna (Ul. S. Francesco 20): je na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča z naslovom: »Sledovi tihe govorice - Segni di un racconto mu-to«. Razstava bo na ogled do 30 aprila, po urniku knjigarne. NABREŽINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdi-ja Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah 10.30 -18.00. od 15. maja dalje od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcen-ter.it info@skerkcenter.it". ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 13. maja je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni na tel št. 00390481531445. SKD Hrast: do 1. maja je na ogled, na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu slikarska razstava Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega do-berdobskega slikarja Cristiana Lavren-cica. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Števerjanu. Razstavljajo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na in-fo@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. GRADIŠČE Umetnostna Galerija La Fortezza (Ul. Ciotti 25): je na ogled razstava »La mia polvere da sparo« Guida Colettija; na ogled bo do 27. aprila od četrtka, do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov dom: do 8. maja je na ogled fotografska razstava Bogdana Macaro-la pod naslovom »Trenutki ujete kulture«. Coljava - Turistična Kmetija Ostrou-ška Pelicon: na ogled je razstava Fotografij Igorja Maherja »Od Gora Do Kalov«. Možnost ogleda vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. TOMAJ Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na ogled do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): na ogled je fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Mala galerija: Žiga Koritnik: Pikica Luči, fotografska razstava. Vstop prost. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600.. 22 Četrtek, 28. aprila 2011 AVTOMOBILI / NOVOST - Prilagodljivost ena glavnih lastnosti novega modela Mazda5 pomeni pravi preskok v primerjavi s prejšnjim rodom Dober 1600-kubično turbodizel in odličen menjalnik Nova mazda 5 bo med svoje privržence najbrž vnesla razdor. Kdor je bil navajen na dokaj klasičen videz prve generacije, bo na novo obliko gledal še kar kritično. Nova mazda5 je seveda ostal eno-prostorec in ohranja nekatere tipično hišne oblikovne in tehnične rešitve, glede na predhodnika pa je povsem nov avtomobil. Označuje ga »nagare«, fluidni stil, ki bo pisal zgodbo vsem novim mazdam. Gre za moderni prijem oblikovalcev, ki je prvič viden prav na tem avtomobilu. Zato je mazda5 za mazdo3 že druga s tipiziranim nosom in vsem prepoznavnim hišnim slogom. Sicer pa je peti-ca od boljših stvari predhodnice prevzela visoko strešno linijo, ravno odsekan zadek, dvoja bočna drsna vrata, lahko vstopanje v avtomobil, nizko in ravno dno prtljažnika, dobro preglednost, in prostornost. Nekaj »nagareja« se je v tej maz-di nalezla tudi notranjost. Strogo urejenost so zamenjale dinamične poteze in razgibanost v Mazdinem stilu. Novost je rahlo proti vozniku obrnjen sredinski, še vedno še kar nepregledni prikazovalni trak ter novi merilni instrumenti, ki so tokrat z zgolj indikacijsko lučko za mrzel motor ter nerodno majhnim digitalnim kockastim prikazovalnikom vse preveč skopi. Kot pri vseh zadnjih mazdah je število gumbov na sredinski konzoli odločno pretirano, kar velja tudi za volanski obroč. Treba pa pohvaliti izdelavo notranjosti, pograjati pa kvaliteto uporabljenih materialov. Sediš-ča prednjih sedežev so namreč precej mehka in se v prednjem delu uklanjajo navzdol, naslon je dober, nastavljivost er-gonomsko solidna. Zajetne mere in karakuri (japonski izraz, ki baje pomeni prilagodljivost) je že od prej znan kot odlična rešitev pri prilagajanju prostora potnikom ali prtljagi. V sredinski vrsti je za res udobno sedenje prostora samo za dva; ta imata po globini in naklonu nastavljivi naslanjali, vključno z bočnimi počivali za roke. Sredinski del je bolj zasilen in namenjen sedenju tistih res mlajših, manjših in lažjih. Zadnja, tretja vrsta, je primerna, bolj kot ne, zgolj za rešitev v sili, saj je tudi tu prostora malo, pa še prtljago velja v takšnem primeru odmisliti, ker prostora v prtljažniku v tem primeru skoraj ni. To pa je hiba skoraj vseh avtov s sedmimi sedeži. 1600-kubični turbodizel je za maz-do5 pravšnji motor, še zlasti v povezavi z odličnim šeststopenjskim menjalnikom. Edina hiba pri tem je dokajšnja požrešnost. PRIZNANJE Nissanov leaf Svetovni avto 2011 Nissanov električni avto se poleg lovorike za Evropski avto leta, zdaj ponaša še s priznanjem Svetovni avto leta. Na mednarodnem avtomobilskem salonu v New Yorku je bil popolnoma električni avtomobil Nissan leaf imenovan za svetovni avtomobil leta 2011 -»2011 World Car of the Year« - in tako za seboj pustil BMW serijo pet in Audi A8. Ta laskavi naziv je dopolnil številna druga priznanja, ki so bila do sedaj podeljena prvemu množično dostopnemu, popolnoma električnem globalnemu avtomobilu, med katerimi je tudi naslov Evropski avtomobil leta. Nissan leaf je trenutno naprodaj na Japonskem, v Združenih državah Amerike in na nekaterih trgih v Evropi. Na ostale globalne trge bo zapeljal leta 2012. Trenutno ga izdelujejo v Nissano-vi japonski tovarni v Oppami. Konec leta 2012 ga bodo začeli izdelovati tudi v ZDA, v tovarni v kraju Smyrna v zvezni državi Tennessee. V začetku 2013 pa bo stekla izdelava tudi v Nissanovi tovarni v Sunderlandu, v Veliki Britaniji. Stran pripravil Ivan Fischer VOLVO - S posebno izvedbo resna konkurenca nemški premium trojici S60, V60 in XC60 v izvedbi R-design Široka ponudba tako bencinskih kot dizelskih motorjev - Vrsta varnostnih sistemov platišča s petimi prečkami in paleto posebnih 8 barv. Presenetljivo Volvo ne predvideva meglenk. V notranjosti najdemo nadvse udobne športne sedeže, ki voznika in potnike zelo dobro oprijemajo v ovinkih in so prevlečeni z usnjem in tkanino. Edina hiba je morda nekoliko premalo prostora na zadnjih sedežih. Sicer pa se Volvo s tehnologijo ne šali. Naj navedemo vsaj nekatere od sistemov, ki pomagajo vozniku. Sistem opozarja ob menjavi voznega pasu, ko pozabiš vključiti smerokaz, se mi ni zgodilo, a bil sem vseeno večkrat drugače opozorjen. Z oranžno lučko na A stebričku opozarja na vozila v mrtvem kotu. Sistem zaznava tudi utrujenost voznika. Najprej vizualno, nato z močnim utripanjem rdeče luči, opozarja na premajhno varnostno razdaljo in da grozi trčenje s spredaj vozečim. Sistem je danes še boljši, saj prepozna pešce, motoriste, celo otroke in pri manjši hitrosti sam ustavi vozilo. Za praktični preizkus na srečo nismo našli kandidata. Volvo nas od časa do časa preseneti z novimi izvedbami že znanih modelov. Če so si za C30 omislili black design, ki je sicer na voljo samo na italijanskem tržišču in o katerem smo pi- sali pred kratkim, predlagajo za V60, S60 in XC60 izvedbo R-design. R-de-sign predvideva nekoliko prenovljeno masko s črno mrežo, dvojno kromi-rano izpušno cev, 18-colska lahka Navdušujoča je kamera, ki kaže stanje pred vozilom, ko se vključujemo na prednostno cesto. O tem, kako dobro deluje še v odzivnosti izboljšan radarski tempomat, ki mu je moč nastaviti več stopenj varnostne razdalje, ne gre izgubljati besedi. Paleta motorjev je kar se da raznolika in gre o 6-valjnega bencinskega agregata, ki zmore 304 KM, preko dveh dvolitrskih bencinarjev (203 in 240 KM) do dveh 1600-kubičnih štiri-valjnikov (180 in 150 KM), kar zadeva bencinske motorje. Na področju tur-bodizlov je ponudba skromnejša: imamo 2,4-litrski 5-valjnik (205 KM), dvo-litrski 5-valjnik (163 KM) in 1.6-litrski DRI Ve (115 KM). Naj omenimo, da močnejša turbodizla zmoreta 420 oz. 400 Nm največjega navora. Še več, za modelno leto 2012 predvidevajo 2400 kubični motor z 215 KM. Avto po obliki, notranjosti in voznih lastnostih torej konkurira nemški trojici, pri tehnoloških rešitvah pa jih prekaša. ŠKODA - Velik porast proizvodnje Dvajset let uspešnega sodelovanja s Volkswagnom Češka tovarna ponuja široko paleto vozil Češki avtomobilski proizvajalec Škoda je pred kratkim obeležil dvajseto obletnico povezave s koncernom Volkswagen. S slovesnostjo so pri Škodi obeležili poseben pomen, ki ga ima povezava s Volkswagnom. »Združitev je bila odločilna strateška poteza na poti do uspeha in ponovnega vzpona znamke Škoda v zadnjih 20 letih,« poudarja Winfried Vahland. »Od leta 1991 je Škoda pod okriljem koncerna Volkswagen prodajo povečala skoraj za štirikrat, svojo mednarodno prisotnost pa je razširila na več kot 100 držav. Iz proizvajalca, ki je izdeloval samo en produkt, se je Škoda razvila v ponudnika široke palete produktov. K takšnemu razvoju pa so pomembno prispevali tudi naši sodelavci. Celotno podjetje in vsi zaposleni smo ponosni na to skupno pot in si bomo zanjo prizadevali tudi v prihodnjih letih.« Pred točno 20 leti sta se Škoda in koncern Volkswagen dogovorila za dolgoročno sodelovanje. 16. aprila leta 1991 je družba Škoda automobilova a.s. začela poslovati kot samostojna znamka v okvi- ru koncerna Volkswagen. Začelo se je nadvse uspešno novo obdobje v dolgi zgodovini podjetja, ki ga je tovarna obeležila s slovesnostjo 15. aprila. Rolls Royce v Abu Dabiju zelo priljubljen Največji prodajni salon luksuznih vozil znamke Rolls-Royce se povsem logično nahaja v Abu Dabiju, v Združenih arabskih emiratih. Izmed 82 predstavništev po celem svetu jih je kar 8 na področju Srednjega vzhoda. Lansko leto je ta regija k rasti prodaje znamke Rolls-Royce prispevala kar 15 %. Kar 900 kvadratnih metrov površine omogoča prostorsko radodarno postavitev petih vozil, kava bar in posebni prostor s konfiguratorjem in vzorci barv ter oblazinjenj. Razstavni prostor je neposredno povezan z novim servisom. Ob otvoritvi so predstavili tudi omejeno serijo vozil, ki obeležujejo 100-letnico slavnega kipca na koncu motornih pokrovov rolls-royceov - duha ekstaze KITAJSKA - Novi lastniki se hočejo utrditi tudi doma Range Rover na Vzhodu Model»Autobiography Ultimate Edition« gre na Kitajskem za med Ker je kitajsko tržišče zaradi svojega tržnega potenciala čedalje bolj privlačno za večino avtomobilskih proizvajalcev, so se za nastop na letošnjem šang-hajskem avtomobilskem salonu odločili tudi pri znamki Land Rover. Najbrž je pri tem botrovalo tudi dejstvo, da so znamki Land Rover in Jaguar odkupili prav Kitajci, ki si na ogromnem domačem tržišču obetajo marsikaj. Letos so prodali že za 59 odstotkov več vozil kot lani. Glavni atrakciji njihovega razstavnega prostora pa sta modela evoque v tri- in petvratni različici, posebno pozornost pa so namenili tudi posebni seriji modela range rover, ki nosi dodatno oznako »Autobiography Ultimate Edition«. Letošnja ženevska novost bo tako na voljo tudi kitajskim kupcem, ki so že rezervirali približno 150 primerkov izvedbe »Autobiography Ultimate Edition«, ki s svojo prodajno ceno (približno 170.000 ameriških dolarjev) simbolizira najbolje opremljeni, najbolj prestižni in posledično tudi najdražji serijski range rover vseh časov. Približno 50 naročil za to prestižno športno funkcionalno vozilo pa prihaja iz ZDA, kjer bo ta serija vozil predstavljena v kratkem. Pod motornim pokrovom takšnega »road roverja« (prvotno planirana modelna oznaka) se lahko skriva 4,4-litrski dizelski motor LR-TDV8 (313 KM, 700 Nm), pravi bogataši pa si bodo raje omislili 5,0-litrski bencinski motor z oznako LR-V8 »supercharged« s 510 KM ter 625 Nm. Zelo dobro so Kitajci sprejeli tudi novi, najmanjši hišni model, znan kot evoque (240 KM), ker so zanj že prejeli več kot tisoč naročil. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Domovanje bobnov 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Ostržek, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Ver-detto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Variete: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Un medico in famiglia 7 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Can-tieri d'Italia V^ Rai Due 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 19.30 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.25 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Variete: Base Luna 1.05 Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: In Justice 2.10 Nan.: Life on Mars ^ Rai Tre Canale 5 show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Lo show dei record (v. G. Scotti) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.05 Risanke 9.35 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue freddo 10.45 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 12.10 18.10 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanke: E alla fine arriva mamma! 14.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.25 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.25 Nan.: Zeke e Luther 16.50 Nan.: Camera Cafe, sledi Camera Cafe Ristretto 17.35 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) La 7 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 23.25 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein 1.40 Glasba: La musica di Raitre K Rete 4 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-nieri 2 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Dok.: Vite straordinarie 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.55 Nogomet: tekma evropske lige, Porto - Vil-larreal 22.55 Šport: Speciale Europa Luague 23.25 Film: Imbattibile (dram., ZDA, '06, r. E. Core, i. M. Wahlberg, G. Kinnear) 1.35 Nočni dnevnik 2.00 Film: Paesaggio nella nebbia (dram., Fr./Gr., '88, r. T. Angelopo-ulos, i. T. Paleologou, M. Zeke) LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Non predicare... spara (western, ZDA, '71, r.-i. S. Poitier, i. H. Belafonte) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Leverage 18.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 2.05 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Sos Tata 0.10 Aktualno: Effetto domino 2020 1.00 Nočni dnevnik 1.15 Aktualno: Pros-sima fermata ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.35 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Vi-deomotori 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.30 Aktualno: Le-zioni di pittura 11.30 Borgo Italia 12.00 Salus TV 12.15 Musa TV 12.30 Aktualno: Ro-tocalco ADNKronos 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 15.05 Aktualno: Videomotori 15.20 Variete: Ostrega... In tour 16.00 Dok. odd.: Tethys 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Cono-sciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Nogomet: Anteprima Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Gli incontri al caffe - Ver-siliana d'inverno 22.20 Dok.: Agrisapori 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Licenza di uc-cidere (dram., ZDA, '84, i. D. Washington) iT Slovenija 1 7.00 Počitniški program - Otr. nan.: Tele-bajski 7.20 Risanka: Čarli in Lola 7.35 Lutk. predstava: Palček (pon.) 8.20 Risani film: Nevidni Ivor 8.45 Pod Klobukom (pon.) 9.20 Kratki igr. film: Hišica iz lecta 9.35 Sprehodi v naravo 10.00 Poročila 10.15 Počitniški program - Kratki igr. film: Ups! (pon.) 10.30 Film: Pismo za kralja (pon.) 12.20 Dok. odd.: Cerkniško jezero, 1. del 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Dok. odd.: Janez Pavel Veliki - Papež, ki je soustvarjal zgodovino (pon.) 14.25 Druž. nan.: Vedrana Grisogo-no (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Ogledalo 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Pogled na... 17.40 Nan.: Mistifikaci-je 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 21.10 Film: The Bourne Identity (voh., ZDA, '02, r. D. Liman, i. M. Damon, F. Potente)23.35 Variete: Le Iene (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 1.05 Poker1mania 1.55 Dnevnik - pregled tiska 20.00 film: Nora na Harryja, i. Brendan Gleeson, Amanda Donohoe 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Pisave 23.30 Vojaki zgodovine, Tv priredba predstave SNG Drama Maribor 1.50 Globus (pon.) 2.20 Dnevnik (pon.) 3.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.25 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 12.15 Glasba: Simfoniki Rtvs (pon.) 13.30 Dok. odd.: Hotel Rusija (pon.) 14.30 Ugriznimo znanost (pon.) 14.55 Evropski magazin 15.25 Pesem kamna 15.55 Firma.tv (pon.) 16.10 Mostovi -Hidak (pon.) 16.40 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 17.05 Firma.tv (pon.) 16.25 Moskva: SP v umetnostnem drsanju moški, prosti program, sledijo pari prosti program, posnetek 19.00 Glasborola (pon.) 19.55 Ekola! 20.00 Moskva: SP v umetnostnem drsanju moški, prosti program, najboljši tekmovalci, posnetek 20.30 Nogomet: polfinale evropske lige, Porto - Villareal, prenos 22.00 Nad.: Restavracija Raw 23.15 Nad.: Restavracija Raw, zadnji del 0.10 Nogomet: polfinale evropske lige, Benfica - Braga, posnetek 1.00 Zabavni infokanal (t* Slovenija 3 6.00 7.00, 9.00 Sporočamo 8.40 21.30 Žarišče 10.30-15.30 Poročila Tvs1 16.30 Na Tretjem... 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 22.50 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Effe's Inferno 15.25 Pustolovščina skozi čas 17.00 Slovenija magazine 17.30 Dokumentarec 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vseda-nes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage Live 20.20 Avtomobilizem 20.35 Dokumentarec 21.30 Komorni zbor Ave 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Lynx magazin 23.00 Primorska kronika 23.20 Izostritev 23.55 Primorski mozaik 0.30 Vremenska napoved 0.35 Čezmejna Tv - deželne vesti Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in vi-deostrani 18.00 2. Festival Pomlad pesmi, 2. del 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Odmevi iz Krpanove dežele (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV (dram. serija) 12.0017.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Charlijevi angelčki (akc. kom., ZDA, '03) 21.55 Na kraju zločina (krim. serija) 22.50 24UR Zvečer 23.10 Na robu znanosti (dramska serija) 0.10 Avant. serija: Skrivnostni otok 1.05 Moj najhujši sovražnik (akc. serija) 2.00 24UR, ponovitev, Novice 3.00 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.05 9.50 Družina za umret (hum. serija) 7.35 Pazi, kamera! (pon.) 8.05 Odklop (pon.) 8.55 11.15 Obalna straža (akc. serija) 9.50 Družina za umret (hum. nan.) 10.20 15.30 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.40 0.15 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.10 16.05 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Film: Nora ljubezen (rom., kom., ZDA, '03) 17.05 18.55 Na kraju zločina: CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Mož z zlato pištolo (akc., Angl., '74) 22.25 Film: Mož brez telesa 2 (horor, ZDA, '06) 0.10 Hum. nan.: Pa me ustreli! 0.40 Film: Davitelj proti davitelju (kom., Jugo., '84) 2.25 Love TV (erotika) 3.25 Nočna ptica (erotika) 7.05 14.00 Oprah show 8.00 14.55 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.1015.55 Grenko slovo (dram. serija) 10.3518.00 Ko se zaljubim RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Reka življenja - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Irena Knehtl: Gradovi iz peska, vrtovi z neba, 2. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Odraščajmo skupaj: »mladi želijo večni abonma v hotelu mama«, pogovor z dr. Vilijem Ščuko; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: koncertni cikel »Amabile«; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma: tekmovanje trobentarjev in hornistov, Kogojevi dnevi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33, 21.30 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fat-ta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 z arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 28. aprila 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla LONDON O 9/14 AMSTERDAM -»' 0 9/20 O PARIZ 11/21 BERLIN 11/18 O VARŠAVA O 9/22 O KIJEV 13/23 OBRUSELJ 7/21 1010C C ŽENEVA 6/20 O 1010 LIZBONA O 16/23 MILAN 0 13/21 DUNAJ 8/12 O LJUBLJANA o 9/18 MADRID O 8/17 3/21 x^y'sM w y ^oRIM 13/21 BEOGRAD O 14/20 SPLIT 10/19 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O - 6/15 v • V O SOFIJA 7/22 \ '„„ATENE , J1/19 O-»- •. C 1010 Nad našo deželo bo v prihodnjih dneh prisotno plitvo višinsko ciklonsko območje. V višinah, nad 2000m, bodo dotekali vlažni jugovzhodni tokovi, v prizemlju pa bolj suhi severovzhodni n vetrovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.08 Dolžina dneva 14.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.35 in zatone ob 15.38 A Nad zahodnim Sredozemljem je ciklonsko območje, nad srednjo Evropo pa se zadržuje višinsko jedro hladnega zraka. V višinah priteka k nam razmeroma vlažen in nekoliko hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo predvsem popoldne pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.17 najnižje -41 cm, ob 9.02 najvišje 19 cm, ob 14.33 najnižje -32 cm, ob 21.02 najvišje 52 cm. Jutri: ob 3.05 najnižje -54 cm, ob 10.04 najvišje 27 cm, ob 15.26 najnižje -28 cm, ob 21.43 najvišje 53 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........15 2000 m . 1000 m ..........10 2500 m . 1500 m............5 2864 m . . .2 . -1 . -3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 9/18 TOLMEČ O 10/19 J&.S TRBIŽ O 6/12 CELOVEC O 8/17 ČEDAD O 12/20 o 6/13 KRANJSKA G. N. GORICA 12/22 C O 8/17 S. GRADEC TRŽIČ 8/17 0 KRANJ 0<¿& LJUBLJANA 10/18 POSTOJNA O 8/16 KOČEVJE O . O ČRNOMELJ CELJE 7/18 O N. MESTO 8/18 O MARIBOR o 9/17 PTUJ O M. SOBOTA O 7/18 ZAGREB 12/19 O REKA 13/20 ^NAPOVED ZA DANES Danes bo spremenljivo oblačno, ob obali bo pihala burja; zlasti v gorah bodo možne posamezne krajevne plohe. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo krajevne padavine, večinoma popoldanske plohe. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Tam bodo tudi daljša sončna obdobja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 13 do 19, na Primorskem okoli 21 stopinj C. O GRADEC 8/18 M. SOBOTA O 7/18 CELOVEC O 8/17 TOLMEČ O 10/19 TRBIŽ O 6/14 a o 4/13 KRANJSKA G. O TRŽIČ 8/17 ČEDAD O VIDEM O 12/19 11/20 O KRANJ o LJUBLJANA O PORDENON <^>GORICAJr> O N. GORICA /7 10/18 & N. ME! 14/20* 0s. 10/22 -O KOČEVJE O PORTOROŽ O " ---^ ČRNOMELJ 11/22 REKA 12/20 OPATIJA UMAG POREČ O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo še oblačno, ob obali bo pihala burja; v gorah bodo Jutri bo nestanovitno vreme s krajevnimi plohami. Več možne posamezne krajevne plohe. sonca bo na Primorskem. Pihal bo še severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. SPLET - Med ukradenimi podatki morda tudi številke kreditnih kartic Hekerji ukradli podatke milijonov uporabnikov mreže Playstation SAN FRANCISCO - V Sonyjevo mrežo Playstation so vdrli hekerji in ukradli osebne podatke več milijonov uporabnikov, med drugim tudi njihova gesla, morda pa celo bančne podatke, je včeraj sporočil ta japonski proizvajalec elektronike. Kot je pojasnil Sonyjev tiskovni predstavnik Patrick Sey-bold, so hekerji napadli interaktivni portal, ki povezuje PlayStation 3 (PS3) z internetnimi igrami in filmi in pri tem ukradli osebne podatke uporabnikov, kot so njihovo ime, naslov, elektronski naslov, datum rojstva in geslo. V družbi se bojijo, da so med ukradenimi podatki tudi številke kreditnih kartic. Mreža Playstation ima v svetu okoli 75 milijonov uporabnikov. Sony je zaradi napada hekerjev, ki so v sistem vdrli med 17. in 19. aprilom, 20. aprila izključil mrežo Playstation, ki njene konzole za igrice povezuje z internetom, pa tudi glasbeno storitev Qriocity, je še povedal Seybold. Ali so odkrili hekerje, ki so izvedli napad, ni povedal, je pa napovedal, da bodo nekatere od storitev znova na voljo v tednu dni. V Sonyju se bojijo, da bi hekerji ukradene podatke lahko zlorabili. "Za zdaj nič ne kaže, da so bili ukradeni tudi bančni podatki, a te možnosti ne moremo izključiti," je poudarila družba v elektronskem sporočilu, ki so ga poslali kupcem spletnih iger in glasbe. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa bi lahko šlo za eno večjih kraj podatkov v zgodovini. Mreža Playstation je začela delovati leta 2006, uporabnikom pa omogoča igranje iger ter nakup iger, filmov in glasbe preko interneta. (STA) Igralna konzola Playstation v tokijski prodajalni ansa jORdANIjA - Arheologija Policija je zasegla sedem starodavnih krščanskih rokopisov AMAN - Vodja jordanskih arheologov Zijad al Saad je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejal, da je jordanska policija lokalnim tihotapcem zasegla sedem starodavnih rokopisov, ki bi lahko sodili med najzgodnejše ohranjene krščanske zapise. Zaseženi rokopisi so del zbirke 70 rokopisov, ki so jih jordanski arheologi odkrili pred petimi leti v jami na severu države. Kasneje so bili ukradeni in domnevno pretihotapljeni v Izrael. Jordanija je od Izraela zahtevala njihovo vrnitev, a ni dobila odgovora, poroča AP. Po oceni al Saada bi rokopisi lahko sodili med najzgodnejše ohranjene krščanske zapise. Njihovo starost in avtentičnost še ugotavljajo, a če bi se njegova ocena izkazala za resnično, bi to bila ena izmed najpomembnejših arheoloških najdb o krščanstvu od najdbe znamenitih kumran-skih rokopisov iz okolice Mrtvega morja leta 1947. (STA) INdIjA - Pogreb duhovnega voditelja Sai Babo pokopali ■ V • V I • «v - • z državniškimi častmi Krsta Sai babe z njegovo sliko v ozadju NEW DELHI - V mestu Putta-parthi v zvezni državi Andhra Pradesh na jugu Indije so se včerajh zbrali tisoči vernikov na pogrebu indijskega duhovnega voditelja Sathye Sai Babe. Sai Babo so pokopali s polnimi državniškimi častmi. Pogrebni obred so v živo prenašali vsi kanali državne televizije. Na pogrebu je bilo prisotno 15.000 podpornikov Sai Babe, med njimi številni ministri, uradniki in športni ter filmski zvezdniki in zvezdnice. Pogrebne slovesnosti, ki jih je vodil nečak umrlega duhovnega vodje, so potekale v dvorani Sai Babovega duhovnega središča ali ašrama. Več sto tisoč podpornikov Sai Babe je pogreb spremljalo na televizijskih zaslonih, ki so jih v ta namen postavili pred zgradbo duhovnega središča. Po vojaškem pozdravu, izkazanih državniških časteh in pripravi telesa na pogreb so Sai Babo pokopali pod odrom, s katerega je pridigal. Pogreba so po hindujski tradiciji deležni pred- ansa vsem duhovni voditelji, medtem ko navadne smrtnike najpogosteje kremirajo. Telo 84-letnega "živega boga", kot so Sai Babo imenovali njegovi privrženci, je bilo v prozorni krsti postavljeno na ogled v glavni dvorani njegovega ašrama takoj po njegovi smrti v nedeljo. Do torka si ga je po besedah upravnikov sklada, ki ga je ustanovil guru, ogledalo med 300 in 400.000 podpornikov. Sai Baba, ki je umrl zaradi odpovedi srca in pljuč, je upravljal s celim imperijem, ki je obsegal duhovne centre, šole in bolnišnice v Indiji in 126 drugih državah, še poroča ameriška tiskovna agencija AP. Premoženje njegovega sklada ocenjujejo na šest milijard evrov. Sai Baba, ki je bil v javnosti poznan po svoji oranžni obleki in afro pričeski, je trdil, da je reinkarnacija svetnika Sai Babe iz Shirdija, ki je umrl leta 1918. A številni kritiki so mu očitali, da njegovi "čudeži" niso pravi, nekateri pa so ga obtoževali tudi spolnega nadlegovanja mladoletnih oboževalcev. (STA)