//f> NO. 152 /Imeri$k/i Domovina AM€R|CAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 10, 1960 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR STEV. LIX - VOL, UX. Ike odredil okrepitev vojaike moči Amerike Zaradi spremenjenega stališča in nastopanja komunističnega sveta je predsednik Eisenhower odredil okrepitev oboroženih sil dežele. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je zagotovil Kongres, da so Združene države najmočnejša vojaška sila sveta in da bodo to tudi ostale. Napovedal je okrepitev vojaških sil in razširitev vežbanja. Nič ni povedal, ali bo potrebno zato predložiti Kongresu nova sred. siva ali bodo zadostovala že odobrena. Kongres mu je v sedanjem zveznem proračunu določil za oborožene sile $600,000,000 več, kot jih je Eisenhower želel. Predsednik je napovedal, da bo dobila armada več modernega orožja in več letal za nagel Prevoz, da bo pospešeno delo na satelitu Samos, ki bo nadziral s svoje poti okoli Zemlje ozemlje Sovjetske zveze in z njo povezanih dežel. Napovedal je pospešeno gradnjo bombnikov B-70, o katerih potrebi je nekdaj dvomil, In objavil, da je odredil gradnjo Potih atomskih podmornic, ki b°do opremljene z raketami Polaris, namesto prvotno določenih treh. Rakete Polaris bodo izpopolnili za večji domet. Dosedaj so se izkazale kot zanesljivo orožje na daljave do 1200 milj. Po predsednikovi izjavi so zadele cilj s “točnostjo strela iz puške.’’ Olimpijske igre naj bodo brez olimpijskih cen! HIM, It. — Letošnje olimpijske Igre se bodo začele 25. avgusta in Irajale do 11. septembra. Pri-leditveni odbor je v škripcih, kam bo epravil vse goste in turi-e';e, kajti Rim ima v hotelih in Podobnih podjetjih samo 32,000 Postelj, zasebniki kakih 40,000 in lažni penzijoni itd 222,500. Vse to je premalo. Zato se je odbor ^brnil na razne cerkvene zavode, i skrbijo za romarje, se pečajo 7 Vzgojo dijakov itd, in jih prosil na.i oru pomagajo iz zadrege. Zabodi bodo dali na razpolago oko-1 20,000 postelj. Rimska jav-nost je kar zadovoljna s tem, go-ar'njajo le komunisti, češ, da bo ?er'kev delala “nelojalno” kon-Wrenco -poklicnim turističnim Podjetjem. Odbor je tudi razpredel široko cljo proti navijanju cen za ča. sa iger. Vse trgovine in gostil-l'0’ hoteli, penzijoni, bodo mora-e hneti nabite cene, ki ne bodo ^biele biti višje od cen v letoš-^etn Poletju. V trgovski zbor-Cl l>o stalno posloval poseben j. 1 or za pritožbe. V s ah turist bo lahko telefoniral v svojem mačem jeziku in ga opozoril zd naPai^e’ ki bi jih morda opa-t ' kontrolo pridejo tudi Končno bo vsak turist d cenik s cenami za vse naj-_ aznejše predmete, ki jih človek i na 'potovanju. Vremensk prerok pravi: Delno oblačno. Najvišja tem-eratura 82, naj nižja 60, Novi grobovi V ponedeljek je bila Williamu in Eleanor Brandula s 579 Bishop Rd. rojena mrtva hčerkica. Pogreb ima v oskrbi Mary A. Svetek pogreb, zavod. Pokopana bo na Kalvariji. New York proti svoji volji dvojezično mesto NEW YORK, N. Y. — V New Yorku se je tekom let nabralo toliko Portorikancev in raznih A-merikancev iz južnih držav, ki ne obvladujejo angleščine, da so zasedli kar cele dele mesta. So to jezikovni otoki v angleškem morju. V njih prevladuje španščina, posebno pri starejših ljudeh. Na drugi strani imajo ti ljudje opravka z raznimi modernimi pridobitvami, ki lahko pomenijo nevarnost ali nesrečo, ako jih nteresentje me znajo uporabljati. Tako so ugotovili, da Porto-rikanci ne znajo uporabljati peči, ki uporabljajo plin ali nafto, radi česar je prišlo že do velikega števila nesreč. Mestna uprava si ni znala pomagati drugače, kot da je dala natisniti celo vrsto navodil v španskem jeziku, ki jih sedaj deli družinam, ki ne znajo ame-rikanskega jezika. Portodkanci kar radi segajo po takih navodilih. dominikanski diktator Je poslal sina v Švico CIUDAD, Trujillo. — Dominikanski diktator Trujillo je podal svojega sina v Ženevo kot “svetovalca” dominikanski delegaciji pri trgovskih pogajanjih G ATT organizacije. Diktator ;.am se je pa odločil, da bo na :elu dominikanske delegacije na esemskem zasedanju ZN. Kaj je diktatorja nagnilo, da gre začasno iz dežele, ni popolnoma jasno. Nekateri mislijo, da bo porabil priliko, da se brani pred napadi, ki bodo leteli nanj s sej OAS. Drugi zopet mislijo, da bi rad navezal preko ZN osebne stike z ameriškimi in evrop-kkni diplomati in politiki, ki bodo prišli na prve seje novega zasedanja ZN. Če bo komu v nadlego, bo naši policiji, kajti policija ZN je številčno preslaba, da bi mogla uspešno varovati življenja raznih diktatorjev. Rdeča Kitajska kriva hudih nasilj v Tibetu Mednarodna komisija pravnikov pod vodstvom Indijca Trikamdaaa je ugotovila kitajska nasilja v Tibetu tekom zadnjih deset let. ŽENEVA, gv. — Mednarodna komisija pravnikov, sestavljena iz 11 članov pod predsedstvom indijskega odvetnika Purshotta-ma Trikamdas, je izdala 340 strani obsegajoče poročilo o svoji preiskavi razmrver v Tibetu. Poročilo ugotavlja vrsto nasdij, ki so jih Kitajci Izvedli, med njimi tudi sterilizacijo celih vaši. Dalai lama, duhovni in svetni voditelj Tibeta do upora lani v marcu, je povedal komisiji, da so komunistični Kitajci prisilno Sterilizirali v dveh ali treh vaseh v Tibetu -vse moške in ženske češ, da je cepljenje proti neki na. lezljivi bolezni. Kitajdi so odvedli iz Tibeta najmanj 10,000 otrok proti njihovi volji in proti volji njihovih staršev. Od teh se jih je doslej vrnilo komaj kakih 500. Tekom bojev med Tibetanci in njihovimi kitajskimi gospodarji je v letih 1955 do 1959 padlo okoli 65,000 Tibetancev. Poročilo ugotavlja, da skušajo rdeči Kitajci v Tibetu načrtno zatreti narodno kulturo in vero, da skušajo deželo spremeniti v navadno (kitajsko pokrajino. James J. Wadsworth bo nasledil Henrya Lodge WASHINGTON, D. C. — Sodijo, da bo koncem tedna James J. Wadsworth, ki zastopa Združene države na konferenci, ki že skoro dve leti v Ženevi razpravlja o končanju preskušanja a-tCiAskega orožja, prišel domov, da prevzame mesto poslanika ZDA pri Združenih narodih v New Yorku. Henry Cabot Lodge, ki je bil imenovan za podpredsedniškega kandidata na republikanski listi, bo pred začetkom volivne borbe odstopil s svojega mesta. Wadsworth je sedaj namestnik Lodgea. Razgovori v Ženevi so v zastoju in je zelo verjetno, da bodo za dalj časa prekinjeni. — V brezzračnem prostoru voda vre že skoro pri ledišču. Havanski nadškoi je zagrozil, da bo Cerkev ustavila bogoslužje Macmillan v Bonnu Predsednik angleške vlade je odšel v Zah. Nemčijo na razgovore o vprašanjih mednarodne politike. BONN, Zah. Nem. — Po ne-davnem sestanku kanclerja dr. K. Adenauerja s predsednikom francoske republike De Gaullom ie bilo objavljeno, da bo temu sledil razgovor med Angleži in Nemci v Bonnu. O francosko-nemških razgovorih ni bilo objavljenega nobenega poročila, za aingleško-nemške pa je napovedan z nemške strani celo dnevni red. Jedro razgovorov naj bi bile razmere v Afriki in kako ta prebujajoči se kontinent zavarovati pred komunizmom. O tem vprašanju sta Ge posvetovala tudi De Gaulle in Adenauer. Nemškega kanclerja skrbi poleg tega sovjetska grožnja Zah. Berlinu. Vsi trije vodniki evropskih sil so mnenja, da je prišel čas, ko je treba NATO prilagoditi novim razmeram in zahtevam. Za to se prav posebno vnema Francija. , ;)■ Predsednik angleške vlade Macmillan, ki ga spremlja zunanji minister Rome, se bo z Adenauerjem razgovarjal brez dvoma tudi o gospodarskih in političnih vprašanjih združevanja svobodne Evrope. Evropski skupni trg Angleže še vedno bode v oči. Vodnik katoliške cerkve na Kubi je včeraj zagrozil, da bo dal ustaviti javno bogoslužje v vseh cerkvah na otoku, če vlada ne bo preprečila proticerkvenih demonstracij in jamčila za svobodo bogoslužja. HAVANA, Kuba. — Spor med Cerkvijo in Castrovo vlado dobiva novo ostrino. Včeraj so pristaši vlade demonstrirali pred stolnico, kričali proti papežu in Cerkvi in celo napadli nekatere vernike. Skupina kakih 30 mladih ljudi, je šla v samo stolnico, tam kadila in se nespodobno vedla. Policija se je odzvala šele tretjemu klicu in prišla delat red. Nadškof msgr. Evelio Diaz je napovedal, da bo dal ustaviti vse bogoslužje po vseh cerkvah na otoku, če vlada ne bo poskrbela za svobodo bogoslužja. Cerkev bi na ta način opozorila ves svet na razmere na otoku. Demonstracije Iz Clevelanda in okolice Dr. Kern odpotuje— Dr. Kern bo odsoten iz urada od 14. do 24. avgusta. Zadušnica— V petek ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Johna Čebul ob 4. obletnici smrti. i Popravek— Pok. Ludmilla Gruden je stanovala na 480 E. 143 St. in ne na 140, kot je bilo včeraj pomotoma objavljeno. S 75 leti se bo udeležila lepotne tekme! CHENANGO FORKS, N. Y.— Par mlekarskih zadrug je organiziralo za svoje članice lepotno tekmo. Zanjo ni bilo pravega zanimanja, dukler se ni priglasila za tekmo tudi 7,5 letna Mae Heath, vdova po farmarju, ki ima veliko molznih krav. Potem seveda je šel ves kraj po koncu. Dan tekme še ni določen, zato tudi rezultati tekme še niso znani. so vprizorili levičarski pristaši vlade verjetno zaradi pastirskega pisma, ki so ga brali preteklo nedeljo po vseh cerkvah. V njem so škofje opozorili vernike na komunistično nevarnost in izjavili, da se bo komunizem na otoku zasidral samo s prevaro ali z nasiljem. Vlada ni na izjavo nadškofa doslej še nič odgovorila. Nadškof je tekom demonstracij poklical predsedniško palačo, pa nato odšel osebno tja, kjer je kakih 25 minut govoril z Luisom Buch, ministrom .predsedništva. Palačo je zapustil, ne da bi dal kakršnokoli izjavo. Do demonstracij je prišlo med slovesno sv. mašo za kubanske duhovnike. Večja tolpa razgrajačev se je zbrala na trgu pred stolnico in kričala “Dol s papežem!”, “Proč z duhovniki!” in munizma in tesnih zvez vlade s Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko. Danes dopoldne razgovori med vodniki Cerkve in vlade HAVANA, Kuba. — Predsednik republike Dorticos je danes zjutraj v govoru pred skupino delavcev zatrjeval, da sta vera in cerkev na otoku svobodni in da bogoslužja nihče ne moti. Cerkvi ta zagotovila niso dovolj, napovedano je, da se bodo danes dopoldne njeni predstavniki sestali z vodniki vlade, da vprašanje razčistijo. -----—O----;--- .V Kubanski politični begunci se organizirajo za skupen nastop WASHINGTON, D. C. — Castrov rež;m je pregnal s Kube že toliko nasprotnikov, da so na i primer samo v naši deželi osno-napadla nekaj vernikov. Kakih |vali 39 različnih organizacij, ki imajo vse namen, da se bojujejo 30 mladih demonstrantov pa je šlo v cerkev, kjer so med sv. mašo kadili in govorili. Predno je prišlo do kakih resnejših izgredov, se je posrečilo v o j a š kemu kuratu Sardinasu demonstrante pregovoriti k razhodu. Policija je prijela dva duhovnika, pa ju kasneje spustila. Cerkve so za enkrat še odprte in bogoslužje se redno vrši. Da se bo vodstvo Cerkve odločilo za odločnejše korake, je razumljivo, ker se zaveda resne nevarnosti, ki grozi deželi od ko- Eisenhowerjeva spomenica ob nadaljevanju zasedanja Do te nenavadne spomenice je prišlo iz nenavadnih razlogov. V senatu sedijo kar trije kan-didatje za (predsednika in podpredsednika od štirih. V najbolj nerodnem položaju je podpredsednik Nixon. Ker predseduje senatnim sejam, nima prilike, da bi se vtikal v potek senatnih debat; mora namreč voditi seje čisto nepristransko. Njegov nasprotnik in tekmec senator Kennedy je pa boljšem; lahko govori k vsakem predmetu in bo to menda tudi storil. Pravijo, da ima na zalogi že vse polno govorov o vsakem sipomem vprašanju, ki bi vtegnilo priti na dnevni red v senatu. Kako pomagati Nixonu? Nihče drug, mu ne more pomagati kot (predsednik Dwight Eisenhower, kajti republikanska stranka je v manjšini, v senatu in predstav, niškem domu. Eisenhower mo. ra torej govoriti to, česar Nixon ne more ali ne sme. Eisenhower pa zopet ne more debatirati na Kapitolu. Ostane mu edina pot: pošiljati spomenice na Kongres. In še te spomenice morejo pom a. ga ti propagandi za Nixon ovo kandidaturo in ne morda izražati političnih idej in načrtov /sedanjega gospodarja v Beli hiši. In tako je Eisenhower res poslal spomenico na Kapitol, ki ne odgovarja ne njegovi politični filozofiji, ne njegovim političnim načrtom, kolikor jih sploh še ima. Spomenica vsebuje ogromen zakonodajen program. Ako bi ga Kongres hotel uzakoniti bi rabil par let, in ne par tednov. Že v tem se vidi, da je spo-menca čisto političnega značaja. Zahteva to, kar je v interesu republikanske stranke in ne tega, kar je izvedljivo v partedenskem 'zakonodajnem delu. Besedilo spomenice je tako, da je v nasprotju z dosedanjimi predsednikovimi spomenicami. Te so hotele biti predvsem stvarne. Predlagale so to, kar je predsednik smatral za izvedljivo, imele so pred očmi blagor vse dežele in ne morda interese republikanske stranke. Ako gledamo na spomenico s tega stališča, moramo reči, da je prišla ravno sedem let prepozno. Predsednik bi jo bil moral poslati Kongresu 1. 1953, ko je prevzel upravo dežele. Takrat je bila njegova priljubljenost na vrhuncu in z njo vred tudi njegov politični vpliv. Takrat bi spomenica učinkovala kot velika politična bomba na obe stran, ki. Konoervativni republikanci bi spregledali, da je minul čas za politiko “stare garde” in da je treba zaplavati v naprednejše vede, kajti proti Eisenhdwerje-vemu ugledu in vplivu ni takrat pomenila cela republikanska stranka ničesar. Demokrat j e bi morali neutegoma ugotoviti, da se je iz generala rodil preko noči politik, ki jim zna krasti ideje, kot jih do takrat še ni znal noben republikanski politik. Proti Eisenhowerjevim 'idejam bi ne mogli nastopiti tudi radi te* ga, ker bi predsednik dejansko zahteval v zakonodaji to, kar je zagovarjal njihov takratni kandidat Stevenson. Ker je spomenica prišla prepozno in Iker posi pečat, da je na- menjena samo propagandi za Nixona, ni vzbudila na Kapitolu nobenega strahu. Republikanci se sicer veselijo, da je -spomenica “zmešala” račune “demokratski stranki, toda stari političen maček senator Johnson se je hitro znašel. Rekel je, da se Kongres ni sestal na novo zasedanje, ampak da samo nadaljuje delo, ki ga ni mogel opraviti do konca junija. Dosledno temu stališču se mora Kongres pečati najpreje s tisto zakonodajo, ki še ni bila opravljena v juniju, in šele potem se bo zanimal za Eisenhow-erjevo spomenico, ako bo ostalo še kaj časa. Ostali demokratje so našli v spomenici celo vrsto •neipak. Najznačilnejša je bila morda tista, ki trdi, da je nova spomenica pravzaprav obsodba predsednikove politike: v njej namreč predsednik predlaga to, kar bi bil moral tekom zadnjih 7 let že vse narediti. Spomenica je tako postala politična kost, ki jo bosta glodali obe stranki, na potek zakonodajnega dela pa na prvi pogled ne bo dosti vplivala. proti kubanski diktaturi. Organizacije so številčno zelo slabe, manjka jim povrhu še pravega vodstva. Zato so sklenile, da osnujejo v New Yorku svojo centralo. Centrala bo stopila v zvezo s podobnimi kubanskimi političnimi organizacijami v drugih latinskih državah, kajti njen namen je, da očisti begunske. vrste sedanje razcepljenosti. Letalo doseglo hitrost 2,196 milj na uro EDWARDS AIR BASE, Calif. — Kot je znano, (Ji je federalna NASA organizacija postavila za cilj, da njeni strokovnjaki sestavijo tako letalo, ki bi letelo 4,000 milj na uro. Od cilja so strokovnjaki še daleč, pa vendarle dosegajo kar iejpe uspehe. Pretekli teden je letalo X-15 doseglo hitrost 2,196 milj na uro. Letalo so pritrdili na bombnik B-52, ki ga je nesel 45,000 čevljev visoko. Ko je bombnik dosegel to višino, se je letalo X-15 avtomatčno odklopilo od bombnika im pognalo s tako silo navzgor, da je tekom štirih minut doseglo viš:no 78,000 čevljev. Na tej višini je letalu pošlo gorivo in se je moralo v krožnem letu počasi spuščati na zemljo. Pilot je po pristaniku izjavil, da ni imel z letalom nobenih posebnih sitnosti in da so vsi instrumenti fumkcijonirali brez napak. Francija dobi nov tiskovni zakon PARIZ, Fr. — Vlada razpravlja o sprememlbi tiskovnega zakona iz 1. 1881, ki jamči tiskovno svobodo. Spremenjeni zakon, naj bi “zagotovil boljše varstvo svobode tiska.” Lastniki časopisov se boje, da bo z novim zakonom tiskovna svoboda preje omejena kot boljše zavarovana. Zaščita živali? Društvo za zaščito živali v Bruslju je priredilo loterijo, vendar so bili mnogi prijatelji živali neprijetno presenečeni, ko so izvedeli, da je prva nagrada lovska puška. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Senat je s 54 proti 28 glasovi sklenil, da se bo lotil najprej razprave o predlogih, ki jih ni mogel rešiti pred prekinitvijo zasedanja, in porinil predloge predse dnika Eisenhower ja vstran. MOSKVA, ZSSR. — Nikita Hruščev, pred sednik vlade ZSSR, je dejal dopisniku Pravde, da bo zanj “velika čast, če bo vodil vladno za- " stopstvo v ZN, ko bodo ti razpravljali o razorožitvi”. NEW YORK, N.Y. — Združeni narodi so objavili, da se bo v torek, 16. avg., sestal odbor za razorožitev k razpravi, kot je to predložila Amerika. Sov-jetija je brez uspeha skušala ta sestanek odbora preprečiti in prenesti razpravo v glavno skupščino. WASHINGTON, D.C. — Pentagon je objavil, da bo vlada uporabila okoli pol bilijona dolarjev, ki jih je Kongres odobril za oborožene sile preko predloga vlade. Glavni del bo uporabljen za novo opremo armade, za atomske podmornice opremljene s Polaris raketami in za moderne bombnike B-70. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Belgijski poslanik Van den Bosch je včeraj zapustil Kongo in se preko BrazzaviiUa podal v domovino. — Predsednik vlade Lumumba je napovedal, da pojde osebno v Ka-tango “ o s v obodit brate”. — Pred sednik vlade Katange Čombe je izjavil, da bo dovolil prihod čet ZN v pokrajino, toda le, če se ne bodo vmešavale v notranje zadeve dežele. NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN Hammarskjoeld bo verjetno že nocoj dospel v Kongo in osebno izvedel naročilo Varnostnega sveta o odhodu čet ZN v Katango. Napovedujejo, da bodo te odšle tja verjetno koncem tedna. BANGKOK, Taj. — Revolucionarji v državi Laos imajo trdno v rokah prestolnico. Izjavili so se za popolno nevtralnost in zahtevali odhod tujih vojaških misij. Položaj še ni jasen, ker izgleda, da vojska ni v celoti na strani upornikov, ki so streljali na njenega poveljnika. t 55 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 10, 1960 Ameriška Domovina /»■(VI K Btie/% IV—HOfVtE aJHSlBI* «117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland S, Oble National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week la July Publisher: Vidor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i ga Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S Mesec« ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 5 meaece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for S months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 152 Wed., Aug. 10, 1960 Združeni narodi in Kongo Razsulo novorojene republike Kongo je prišlo s tako hitrico, da je vse presenetilo in preplašilo, mnogim pa prekrižalo vse račune. ; , , Belgija si je zamislila bodočnost nove rdpubhke zelo preprosto. Sporazumela se je s črnimi politiki o prehodni dobi. Po tem sporazumu bi Belgija prispevala k prvim proračunom nove republike okroglo po 100 milijonov dol. na leto, pustila tam okoli 20,000 Belgijcev, ki naj bi vodili javno upravo in velika podjetja, dočim bi poveljstvo domače vojske, ki je obstojala iz 25,000 vojakov, postopoma prešlo v roke poveljnikov-domačinov. Sodelovanje pri novi domači upravi in letne podpore naj bi bilo jamstvo, da belgijski kapital v Kongu ne bo nasilno nacijonalizirdn. Ves ta načrt se je podrl v par tednih. Mnogo tujcev je slutilo, da vtegne priti do kaj takega. Odšli so pravočasno, ali vsaj poslali iz Konga svoje družine. Belgijski vladi so se pa odprle oči šele takrat, ko so se domači vojaki uprli belgijskim komandantom in se njihovi oddelki hitro prelevili v roparske tolpe. Takega razvoja niso pričakovali niti domači politiki v Kongu. Niso uvideli in ne uvidijo še danes, da so s svojim hujskanjem proti Belgijcem samo pospešili razpad nove republike. Ker si niso vedeli pomagati, so se obrnili na Združene, narode za pomoč s precej primitivnim prepričanjem, da jim morajo ZN dati denar, ki ga iz Belgije ne bo, in strokovno pomoč pri organizaciji države kot nadomestilo za pobegle Begijce. Ravno tako primitivno je bilo utemeljevanje njihove prošnje pred ZN: ker Belgija ni izpolnila svoje kulturne misije v Kongui zato so ZN moralno obvezani, da pomagajo novemu naredu in novi republiki. V ZN tudi niso prvi hip vedeli, kaj naj naredijo. Da je nekaj treba narediti, je bilo jasno. Očitna je bila namreč nevarnost, da bi kaos v Kongu privabil komuniste, da bi tam osnovali komunistični raj. Kako se iz kaosa da napraviti komunistična država, 0 tem imajo ja bogato skušnjo. Zato so bili v ZN kar hvaležni za prošnjo nove republike za pomoč in začeli pomoč organizirati na hitro roko, brez pravega cilja in prave metode! Glavno besedo je imel v začetku zastopnik ZN v Kongu, črni dr. Bunche, Njegovih nasvetov se je uprava ZN držala. Značilna za njegov optimizem je bila njegova izjava sodelavcem: Naša naloga je deželo pomiriti, potem pa upravljati. Ta načrt je spodletel že prve tedne posredovanja ZN v Kongu. Za pomirjenje dežele je treba najmanj 25,000 vojakov ZN, verjetno še več, in ne samo ubogih 9,000-10,000. Treba je iz ZN čet napraviti pravo armado, kar danes še ni. Niti poveljniki posameznih čet se ne morejo sporazumeti med seboj, ker ne obvladajo nobenega skupnega jezika. Poleg tega stavi oskrba nove armade ZN izredno težke naloge. Niti prave hrane vojaki še nimajo, kar je razumljivo, kajti muslimani nočejo evropske hrane, ostali pa ne muslimanske. Za upravo dežele je treba najmanj 10,000 izvežbanih upravnih uradnikov, teh ZN ne morejo sneti s kljuke. Naj-pripravnejši bi bili bivši belgijski uradniki, ti pa ne verujejo, da se bo ZN posrečilo doseči svoje cilje, zato nočejo nazaj v Kongo. Tako se sedaj ustvarja v Leopoldville' centralna administracija ZN, ki nima zunaj na deželi nobenih svojih agencij. Za upravo dežele je treva dalje imeti denar. Tega tudi ni. Sedanji kaos je popolnoma uničil finančno službo dežele: 1. avgusta so dobili plače komaj ministri in njihovi najbližji sodelavci, ostali morajo čakati. Finančni minister je rekel, da potrebuje okoli 10 milijonov dol., da bi v avgustu zamašil glavne luknje v proračunu. Odkod naj jih vzame? ZN mu jih ne morejo dati. Uprava ZN je dobila od predsedstva ZN samo 15 milijon dol. “za prve mesece,” ti so namenjeni za vzdrževanje armade in delegacije ZN v Kongu, ne pa za državni proračun nove republike. Najbolj so se v ZN urezali pri oceni, koliko časa je treba imeti na razpolago, da napravijo red v Kongu. Smejali so se Belgijcem, ki so govorili od 10-20 letih. Danes pa izvedenci ZN samo govorijo o 7 letih “in morda tudi več.” Kar je najneprijetnejše: že se kažejo prvi znaki nesporazuma med “domačo vlado” v Kongu in upravo ZN. Politiki v Kongu si predstavljajo zadevo zelo preprosto. ZN naj dajejo denar in držijo v Leopoldville svoje izvedence, da bodo na razpolago, kadar domača vlada ne bo vedela, kaj naj napravi. Vladanje v Kongu pa mora biti v rokah domačinov in ne tujih izvedencev. Na tem področju je že danes prišlo do močnih nesporazumov med delegati ZN in zastopniki domače vlade. Domača vlada je v tem pogledu precej nepopustljiva; v veri, da ima prav, jo podpira domača javnost v Kongu. Vidi namreč v armadi ZN in upravi ZN samo tujce, torej neke vrste naslednike Belgijcev. Pri tem je treba vpoštevati, da domačini ne marajo belih vojakov in strokovnjkov, ker imajo isto barvo kot Belgijci, da pa ne marajo tudi arabskih čet in izvedencev iz starega sovraštva do vsega, kar pride iz arabskega sveta. Črnci niso namreč pozabili, da so bili Arabci najbolj zverinski trgovci z zamorskimi sužnji in so deloma še danes, kjer se morejo izmuzniti mednarodni kontroli o prepovedi trgovanja s sužnji. Za nameček imajo ZN še sitnosti s sporom med centralno vlado in provinco Katanga. V tej provinci živi nekaj več kot 10% prebivalstva, toda provinca ima toliko pnrodnih bogastev, posebno bakra, kobalta, boksita itd, da v tem pogledu odtehta vse ostale province. Belgijci imajo tam investiranega skoraj polovico vsega kapitala v Kongu, to je okroglo dva bilijona dolarjev. Razumljivo je, da Belgija ne bi rada izročila tega kapitala in prirodnega bogastva nesposobni.centralni vladi; zato ji je prišlo čisto prav, da se je par politikov iz Katange uprlo vladi v Leopoldvillu in proglasilo svojo neodvisnost. Ta akcija bo verjetno kaj kmalu propadla, ker nima za seboj domačega prebivalstva v Katangi, toda zastopa zdravo idejo: bogate province niso za ta namen tu, da bi jih revnejše samo radi številčne premoči brezobzirno izkoriščale. ZN so v nerodnem položaju. Priznavajo samo vlado v Leopoldville in nobene druge. Upornike v Katangi samo tolerirajo. To seveda ne gre v račun Belgiji, ki trdi, naj se ZN rajše brigajo za red in mir v drugih provincah, ne pa za Katango, kjer domača oblast vzdržuje mir z belgijsko pomočjo. Belgija tudi ne misli umakniti svojih čet, dokler ji ŽN ne jamčijo za varnost belgijskih državljanov in belgijskega premoženja. Med tem so previdnejši Belgijci že začeli zapuščati Katango, kar bo spravilo gospodarsko življenje tudi v tej provinci na boben. Moskva je naravno na strani centralne vlade v Leopoldville. Njeno stališče osvetli dejanske nasprotujoče si sile: moskovski komunizem proti belgijskemu kapitalizmu. ZN pa se zvijajo v sredini. Vsaj deloma so zakrivili sami vse svoje težave: Varnostni svet je misijo ZN v Kongu obravnaval iz strahu pred Moskvo veliko prehitro in premalo temeljito. PennsyIvanski prepihi (Poroča Maj k) Pittsburgh, Pa. — V poletnih kratski “osel,” da' je nekaj črno, mesecih se ljudje kar malo polenimo — vsaj jaz se — in se mi kar nič ne ljubi pisati kake dopise. Take vrste ptič je tudi moj stari znanec Urban, ki sem ga zadnjič zopet podrezal, da naj kaj napiše za našo “Ameriško Domovino.” Pa me je mož nekam šaljavo pogledal in se zasmejal, nato mi je pa po njegovi “diplomatski viži” pojasnil, da se mu pisati malo ljubi, menda še manj, kakor se je kedaj ljubilo Adamu našemu prvemu predniku na tem svetu. Potem je seveda razodel, da to iz teh le razlogov: “Preljubi moj Majk,” je ljubeznivo povdaril, “za pisanje jaz nisem več bogvelkaj. Sicer na svetu som že dolgo, veliko doživel in mnogo videl v mojem življenju, dobrega im slabega, a sem tudi vsega tega veliko pozabil. Da še drugi razlogi so. Pozimi je mrzlo in mi spomini kar zmrznejo. Zdaj poleti je vročina, je pa prevroče in se mi misliti ne ljubi. Vidiš tako je in tak sem, če me bo pa kdaj “lušt” prijel za pisanje, pa ne rečem, da ne bi še kaj napisal.” Tako moj znanec Urban. Pozneje sem sebe ocenil glede tega in sem tudi jaz en tak ptič, kakor Urban. Sem že parkrat mislil, kar jenjal bom. Pa me zepet prime tisti stari “Šus”: Slovenski glasovi iz naše “Pan-slovanije” me smejo utihniti. In to me zopet prebudi tu in tam, da zopet kaj napišem. * POLITIČNE “PLAZE” ŠIROM NAŠE VELIKE DEŽELE USA obratujejo s polnim zamahom. To se pravi: odprte so za politični business. Radi starejših čitateljev, katerim razni novi izrazi niso tako znani, kakor mlajšim in novejšim: 'iplaza” je izraz, ki izvira iz španščine in pomeni “javni trg.” Zato vidite, ko zdaj razne veletrgovine grade in vodijo po predmestjih velemest n drugod takozvane “Shopping Plazas,” uporabljajo ta izaz za take trge. No, nikak greh ne bo, če se krsti v letošnjem volilnem letu pri nas v USA, vse politične kampanje te in one stranke za “Politične Plaze.” Kaj prodajajo v teh “plažah”? Kaj drugega kakor politiko. Demokrati jo ponujajo še bolj kakor so nekdaj naši Krašovci ponujali sol in bruse. Republikanci pa tudi, ker bi se jiim hudo “fržma-galo,” če bi njihovega slona po-r:nil iz Bele hiše v Washingtonu demokratski “osel.” Pa je ravs in kavs. Če pravi in trdi demo- tedaj z vso “ihto” rjuje in rohni nazaj republikanski “slon,” da ie belo. Tako igre naprej in naprej po tistem starem konkurenčnem geslu: “Kaj boš ti, ko še za v koruzo nisi! Mi smo nekaj, mi, na nas se “špeglaj”!” Tako bi kdo ocenil ta dirindaj. Ampak poleg vse šale je v tej letošnji politični- borbi velika važnost. Naša dežela Amerika je velika in bogata. Amerika predstavlja nekako zlitnino (zmes) vseh narodov in vsega sveta. Vse razne narodnosti imajo v tem kolosal-nem gospodarskem, političnem in socialnem napredku Amerike nekaj nekega deleža in prispevka. Vse narodnosti so ene več, druge manj prispevale k civiliziran ju te dežele in raznovrstnemu njenemu napredku. Pot k temu napredku je odpirala ameriška svoboda in demokracija. Brez teih dveh bi ne bilo teh uspehov, kalkoršni so. In v tej zlitini, (ki tvori ves ta napredek, ima več ali manj vsaka narodnost svoj delež. Tudi mi Slovenci imamo svoj delež, neglede kako majhni smo številčno. Če te zanima, kar računaj vse tam od prihoda misijonarja Baraga, poznejšega škofa, pa vse sem do zdaj, pa boš našel veliko zbirko vse raznih prispevkov h civilizaciji, duhovnemu, gospodarskemu in socialnemu življenju te dežele. Ni to kaka “črnogor-ka baharija” (ki ni ‘bila skromna, kadar se je predstavljala z: “Nas in Rusov je dve sto milijonov”), ampak je le resnica in le to kar je res želimo, da se nam prizna. Na ameriških političnih “plažah” bodo nam ponujali marsikaj. Na nas volilcih pa je, da vse njihove ponudbe otipljemo in ocenimo in da kupimo le tisto, kar menimo, da je za nas in našo bodočnost koristno. “Ni vse zlato, kar se sveti,” to velja za obe strani. To zato, ker ljudje so tu, ljudje so tam. In kjer so ljudje, tam je nekaj dobrega, nekaj slabega. Žal, včasih več slabega. Iz skušenj se ljudje učimo, a to kaj počasi. ' Do volitev je še nad tri mesece časa. Proučujmo programe obeh starnk, kaj nam z njimi obljubljajo, pa tudi to, kaj je mogočega in kaj ni .mogočega. Masam marsikaj obljubljajo, tudi take stvari, ki so nemogoče in nepoučeni in neizkušeni volil-ci marsikaj sprejmejo in kupijo, nezavedujoč ue, da je v Žaklju maček, kar sprejmejo in kupijo. Pametno in preudarno razsojaj- mo in potem volimo za najboljše in poštene kandidate. Pogoditi to je težko in je treba dosti treznega premišljanja in proučevanja kandidatov in njih programov. Kdor si resno in razumno prizadeva pronajti to pri kandidatih in njih prpgramih, ta navadno dobro ali vsaj blizu zadene. Kdor pa voli kar tja ven dan, ne vedoč kaj in koga, ta strelja v prazno in malo kedaj kaj zadene. Zdaj je čas, da pridno razsojamo in proučujemo kandidate in njih programe. Po volitvah bo za to reč prepozno. * “SELFMADE EXPERTS” — Ali so tudi take vrste strokovnjaki na svetu? Yes, nekaj jih je in nekateri taki samouki so celo boljši od šolanih in učenih •strokovnjakov. Povdarim, nekateri! Drugi zapet nekateri šolani so slabi na svojih mestih — slabi strokovnjaki. Navadno pa je, da se nešolani strokovnjaki in tisti, ki najmanj razumejo kaka vprašanja o istih izražajo in o istih delajo svoje zaključke in iste potem za veljavne zaključke drugim vsiljujejo. To se dogodi mnogokrat. Pred nedolgim mi je moj sosed dal šop izvodov slov. dnevnika iz Chicage, katerega idej ne smernice in stališča so znane. Naj takoj, povdarim, da se zavedam, da sem na tleh demokratične in svobodne Amerike. Obe ljubim, demokracijo in svobodo, kjer koli ju pošteno izvajajo. Kjer pa nista pošteno izvajani, pa tega imena ne zaslužita. Tako demokracijo in svobodo pa odklanjam, v kateri resnica in poštenost nimata mesta. Tako odklanjam tudi mnenja raznih dopisnikov, ki ponujajo in servirajo čitateljem na krožnikih demokracije in svobode laži in neresnice. Dopisnikom protiverskega tiska sicer ni toliko za zameriti. Pač pišejo kakor znajo. Svoje učitelje posnemajo, ki so jih zadnjih 50 let talko učili in to že desetletja po papagajsko ponavljajo. In kakor zgleda so pri tem prepričani, če smem verjeti njihovim izjavam, da s tem nekaj velikega prispevajo k vsestranskemu napredku njihove “naprednosti.” Bog bodi prizanesljiv njihovi “brihtnosti” — drugega nimam za pripomniti k tej njihovi domišljavosti. Listal sem in bral, da bi videl, kaj imajo naši ljudje, ki pišejo v “napredni” list za povedati in javnost poučiti o vseh raznih perečih vprašanjih. In kaj pov-darjajo, kaj pišejo in kaj priporočajo? Vse gre po enem in istem kopitu. Pa naj bo podpisan kak Drobnick, kak Pišek, kak Novak, ali kak drug ptič njihovega “naprednega” duha. Vedno ena in ista plošča in na nje ista po hripavo peta pesem. Nekako tako-le: “Kristusovi namestniki nas uče eno, delajo pa drugače. (Tu pa tam še kak masten Ocvirk, kako je kak kaplan kako punco pogledal.) Potem pa sledi dalje: “Kristus je učil tako — današnji Kristusovi namestniki pa tako. Kristus je priporočal mir — ti pa so vojni hujskači, itd., itd. Potem pripomni tak dopisnik, da ie vero že davno vrgel med staro šaro, ker ta le predstavlja bajke, on pa zdaj živi ves “napreden” cd pet do glave . . .” “Napredni” dopisniki vse vedo, kaj kak fajmošter uči — in poslušajte! — to kljub temu, da že desteletja ne hodi več v cerkev in sam pove, da je že davno vero zavrgel. Desetletja že ni slišal kake pridige, razlage evangelijev — a točno ve: “dandanes ne učijo tega, kar je Krist učil!” To vidite so tisti “Selfmade Experts,” katere sem omenil v naslovu tega sestavka. Pa saj imam greh, da jih tHuliram z “eksperti”! Popraviti moram, bolj pošteno in primerno ime za nje je: “Selfmade” reveži — in še kakšni! To velja tudi onim, ki jim dopise prepisujejo, solijo, objavljajo in tiskajo. Vsi spadajo v eno in ista komipanijo “selfmade” duševnih revežev! (i vERJaMEiTE AL' PA NE LPJLSULPJLO-O-SLgJLSLILiUULSUiJLfiJi. Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. °Q o O 0 0 O Q 0 Q QQ0 QQQQQQQQ0QQQ0 Naš Herblen, o katerem sem povedal, s kakšno neznansko hrabrostjo in nepopisnim pogumom je naskočil s svojo helebardo Jernej čo marelo, meneč, da ima posla s samim diplomatskim zastopnikom iz spodnjih prostorov, se je prav za prav ovekovečil s tremi čini, s kakršnimi se ne more ponašati noben drug Meniševec in ki zaslužijo, da se mu postavi spomenik, če že ne drugje pa v tej koloni. Ne vem, kateremu tistih njegovih dejanj ali činov naj bi dal prvo mesto, ker so, po mojem skromnem preudarku, vsi enako imenitni, neprekosljivi in za vse večne čase neizbrisljivi. Večkrat sem že o tem razmišljal in še nisem mogel izbrati enega, ki bi ga postavil narna-prej. Rečem samo to, da če bo katero teh treh slavnih Herbla-novih dejanj kdaj ugasnilo v ustnem izročilu meniševskih rodov, jim bo šteto v napak in ne bodo imeli sreče pri živini, ne pri otrocih. Torej, kot sem že povedal, eden njegovih doprinosov čast in slavo Menišije je bil tisti gigantski napad na Jernejčo marelo. Ampak kdo, vas vprašam, bi si upal v temiji noči naskočiti tako črno stvar, ki da glasu od sebe na feldruf našega nočnega varha, ki nima ne rok ne nog ne glave? Naš Herblen jo pa je in je šel oni svet, naj mirno počiva tam pri Sv. Jerneju, v trdni zavesti, da je premagal samega peklenščka. Tisto, da so govorili jeziki, da prikazen ni bila drugo kot čisto navadna marela in da je Blažonova Mica vpila po vasi: pijan je bil, klada, ni spravilo Herblana iz ravnotežja in nekajkrat je potem Cencova miza ječala pod njegovo pestjo, obilno kot slonova noga, ko je dokazoval, da je ugnal samega bognasvaruj in žugal s palico vsakemu, ki bi se upal o tem podvomiti.' Drugi njegov slavni čin, sem ga tudi že opisal, je bil ti- * MALO MEHA ZA SMEH: _ V TOLMINSKE HRIBE je svoj čas iprisel neka spanski kavalir, da bi se ogledal pokrajino. Ko je krenil v hribe in gozdove se je zgubil. Vjela ga je noč in iz gozda si ni znal najti izhoda. Šele okrog polnoči je prispel do neke gorske gostilne, kjer so pa že vsi spali. Začne trkati na vrata, toda nihče se ne gane, ne oglasi. Tedaj začne razbijati, dokler se ne prikaže pri oknu krčmar z nočno1 čep: s o na glavi. “Ha, oštriga — kdo tukaj?” zavpije krčmar. “Don Jože Juan Pedro Fernandes, Rodrigo d’ Villa Novo, Con-de d’ Malafa, Cavalero D’ Sant Jago ed d’Alcantara.” — odgovo. ri kavalir. “Oštriga, toliko sob sploh nimamo!” Zagodrnja krčmar in zaloputne okno. * — TAM OB LAŠKI MEJI j-e neka gospa šla mimo vojaške straže in ob vojaku, ki je stal na straži se ustavi in ga pobara! “Vojak, ali ta puška, ki jo imate, nosi na daleč?” “Seveda . . . prav ta!” odgovori vkojak, “že več kakor tri ure jo nosim, pa ta isakra . . . “capo pošto” nečo od nikoder priti, da bi me zamenjal!” * — Dovolj za enkrat pa še drugič kaj. Do tedaj pa višem lep pozdrav, od' Starega Majka. sti, ko je sunil medveda s smreke. S peto ga je treščil v smrček, mercino nemarno, ko si je upala za njim med veje. Saj ni naš Herblan planil gor na smreko iz kakšne bojazni, kaj še! Hotel je samo zvabiti strica kosmatega do sebe v višave, da ga je potem lahko poslal po ekspresu na tla, kjer si je potem hlačman razbil čelado ob skali, in si jo je, ne bodi grdo rečeno. Tudi takrat je vodila Blažonova Mica javno izmenjavanje namigavanj in govorila o neki žehti. Babje čenče, je Herblan na to moško odgovarjal, ki mu čast ni dovoljevala, da bi imel z babami špetir, posebno ne s starimi devicami, ki jim je bila Mica za zvesto vodnico in zgled. In tretji njegov slavni čin je Dil pa oni, ki sem ga tudi že mimogrede nekoč omenil, pa ste ga morda že pozabili. To je bilo takrat, ko so Čopči poklicali Herblana, naj jim pride zaklat orasjeo. Herblan je znal namreč vse važne obrti, ki so na kmetih potrebne in za katere ni treba hoditi po diplomo na univerzo. Herblan je torej zapičil prašiči nožiček v srce, ali kamor že, da je kmalu zadnjič brcnila in z elegantnim sunkom poslala Tomaževega Janeza, ki je bil slučajno pri zadnji premi, daleč po dvorišču, da se je komaj pobral. Potem so prasico vrgli v trugo, da jo opalužijo. To pa ni delo klavca, zato je Herblan vzel mehur izza pasa in si natlačil pest tobaka v usta, da se pripravi za nadaljno transakcijo, ko bodo opaluženo svinjo naložili na ploh in jo svečano nesli v hišo, kjer bo Herblan napravil iz nje razna telesna dobra dela. Prašiča je bila pa trmasta in se je menda samo potajila. Ko so jo namreč vrgli v krop, jo je hudo speklo, pa je močno zakrulila, se nakajkrat sprevrgla po trugi in kot blfsk skočila ven. Pa je menda delala v naglici in nepremišljeno, ali je pa slučaj tako nanesel, da je planila iz truge in Herblanu naravnost med noge. Moram povedati, da boste lažje razumeli, da je bil naš Herblan nasajen na zelo kratkih nogah, čez pleča ga je bilo pa za dva rezan-ska koša. Prašiča je bila pa velika in tako je naneslo, da se je znašel Herblan naenkrat na prašiči. Nikoli ni mogla naša Menišija ugotoviti, kdo se je tega nenadnega dotikljaja bolj prestrašil, ali Herblan, ali prašiča. Fakt pa. je, to je zgodovinsko dognano, da sta oba na-kmalu dala od sebe glas velikega začudenja (lahko je bila tudi protestna nota), kar je dalo prašiči novo moč, da jo je vlila s svojim jezdecem doli po vasi, kot milijon vragov. Kot “divja jaga” je šlo doli po vasi in se' končalo šele, ko je žival končno odienjala in počenila na tla, zares morto. To se je pa zgodilo (da se mora kaj takega pripetiti) ravno pred Blažonovo hišo in je bila Mica prva, ki je odprla vrata in se znašala nad Herblanom, enčeš da dedec nemarni nima prav nič srca, ki ubogo žival na tak način muči in je klicala na pomoč občinske može, naj vendar nekaj storijo, da se takega nevarnega človeka spravi kam na varno. Pa je naglo zaprla vrata, ker Herblan je pregovoril nekaj hudih besed in iskal kak pripraven kamen na cesti, da bi ji ga zarinil v njen hudobni jezik, ali kamor koli bi naneslo. Herblan je dokazoval, da je nalašč ostal na prašiči, da jo je na ta' način prej ukrotil in fen-tal, da se ne bi žival mučila. Za te tri slavne čine, če ne za drugo, stojim jaz pri Herblanu in ga hranim v sladkem spominu na presrečno Menišijo, ki je znala postaviti na svet take junake. France bevk: STRAŽNI OGNJI Pritisnil si je svoj veliki rde-r°bec na oči in jadrno odšel; rugače bi se bil moral na glas razjokati. Liza je zgrabila otroka. Vsem spričo prikazni zastala bese-a v grlu. Prišlec je gledal, ka-or da razbira v mraku, če je 'i0 V izbi, in je molčal. Prva je spregovorila Liza: “Kdo je?” Jaz sem. Ne bojte se!” Videli so roko, ki se .je dvig-jdia do obraza, kakor da je o-risala pot. Spoznali so, da je ZGriska, drugega nič, zakaj obraz Je<(bil v temi. ‘Kaj hočeš?” v. kovico prinašam. Ne ustra-site se!” Jezus, Marija!” je jeknila *Za. Materinsko čustvo je zagorelo v njej s tolikšno silo, da •le objela otroka, ki sta koprnela °d strahu. Ne bojte se!” je dejala ne-ZJ1ana ženska z globokim, spre-^oojenim glasom. “Andrejc se Je nocoj vrnil.’” Novica je bila taka in tako nenadna, da sta pred njo one-Jernej in Liza. Vse razli-cne možnosti hkrati so jima pla-^ije skozi možgane. Ne ustrašite se! V Vipavi v Urhovi krčmi je IpiL a §a je nekdo izdal.” Peseda je prebudila Lizo iz onemelosti. Z vso silo se je v ripavem glasu iztrgalo iz nje: ‘(‘Kie je zdaj?” Na gradu, v ječi,” je dejala ^eznana ženska. “Pojdite, prosi-^ oskrbnika, morda se orne' Otroka sta iz strahu, ki se °rodil iz materinega vzkri] S^asno zavekala. Liza je r, . nejasno razumela zj besede. Podvomila je o n resničnossti. Vse je pri a 0 nenadoma nad njo, da Je mešalo v glavi. Skrivm a vratih stoječe ženske i-2 §rozo- Liza je hoti v9Zluščiti vse, potrditi dej st Svojem srcu in razjasniti v; ° misel Posebej. !n kdo si ti?” ^nbila več odgovora, k natna''ŽenSka s^°PPa v ve o čez prag, njena senca busknila mimo okna. k.v koči sta ostala dva člove: s- S|;a se molče izpraševala ntroka 3 tZnala odSovoriti- E kr i 3 Sta ^knln v materini Uu Solze strahu in groze. so zaprli za nekaj čaf11'1^03 ]a 3 v ^uknjo, ki se je nahaja-so m Sra.‘'slcern pritličju. Vanjo pregreS služinčad- ki se ie bila dg . a> za krajše kazni. E-lzmed birigev je ostal pri djem. bil0 Prikazali And treba dolgo čakati, so se znova in peljali nizk-G''Ca P° ozkib stopnicah v vlažno podzemsko klet, v j.® v^1 Se je nahajalo nekaj sta- ga .ve’ miai in podgan, druge-hem11^ kleti so v skraj- Pred :°tU 23 Sodom’ ki je dil ake ure odvaljen, vo- ter9 V n^zka vrata, skozi kani apS° rnoraL vstopiti sključenih 80 v nizek, ozek hod-nat’ 1 ie Peljal sprva v ravni, j,ič °,V dvakrat zaviti smeri. Bi- svetiliu'’6 St°pal prvi’ nesel ' K°' Lu® j® padala po ste- *ah’ lz katerih Vlazni kamni. odn kodnrka je vodila majhna ^.Prtina v prostor, ki je bil še da ^ *n ^ako sk°PO odmerjen, ie p0 Se komaj zbasali vanj tri-obokUd'ie' ^^aL 80 na nekakem no°i U ^ P° sredi lese- . ln° z železnimi zapahi, ko-s toliko veliko, kolikor meri vednje debel človek v pas. s®okrog je ležal omet, po ko- so gledali črni, tih pa skriljasto kamenje. Andrejcu so odpeli verige, ki so padle s truščem na tla. Eden izmed biričev jih je pobral in vrgel na hodnik. Odprli so lino, skozi katero je bila vidna temna groza globine, iz katere je vel hlad. Andrejcu je nemirno bilo srce. Slišal je o grozotah ječ, videl jih ni. Mrzel pot ga je oblil po vsem telesu, od groze so mu stopile solze v oči. Upirati se ni mogel. Prepasali so ga z vrvjo in ga spustili skozi odprtino. Sprva je udaril z glavo ob zid, da je zajavkal, nato je obvisel v črni praznini neznanega prostora med nebom in zemljo. Nekaj pramenov svetlobe se je lesketalo na stenah. Počasi se je nižal, kakor da dva človeka izpuščata vrv, pest za pestjo. Pogrezal se je v nevidno črpo globočino, kakor da gine v žrelo smrti. Skoraj je omedlel. Pri zadnji kapljici zavesti je občutil pod nogami nekaj trdega, to ga je pomirilo. Noge so se md tresle, stopinja se mu je zdela negotova, zato je sedel. “Odveži vrv!” mu je zaklical eden biričev od zgoraj. Andrejc se ni zavedel, da velja njemu ta klic. V svojih mislih je pričel preudarjati usodo, v katero je bil pahnjen. “Odveži vrv, sicer ti vržemo kak spomin na glavo!” Dvignili so ga, da je zletel v zrak in znova padel na tla. Zdajci se je Andrejc zavedel. Mrzlični prsti so poiskali vozel in ga razrešili. Vrv je švignila kvišku, zadnji val svetlobe je ugasnil, lina se je zaprla. Nastal je mir, tema in hlad. “Moja krivda, moja velika krivda!” se je Andrejc v svoji sbupni skesanosti tolkel na prsi. “Zakaj nisem, šel po gozdovih in čez gore in sem ubral pot po cesti! Čemu sem verjel, da ni več Judežev Iškarijotov na svetu, in sem se po otročje razodel Petru, sinu onega . . . ter sem po vrhu tega stopil v gostilno! Moja krivda, moja velika krivda!” Mislil je nekaj časa in se je tolkel na prsi. “Ljudi sodim po sebi, ki sem bil ubijalec, Judež pa nikoli, ker vem, da je ljubezen več vredna nego umazani groši. Bog ve, mislil sem, da mi je Peter, sin Matijev, odpustil, ne radi moje besede, ampak radi mojega srca. Ali je bil on, ki je hinavčil vso pot z menoj? Ali pa mi Jurij ni prizanesel, ki mi ni imel za kaj prizanesti. Glej, Bog, če me je Peter izdal, še razumem, ali da bi me izdal Jurij, ne morem razumeti.” Zopet je nekaj časa mislil tiho v svoj grenkosti, nato so se mu ustnice znova premikale. “Ali je bila božja volja, da sem srečal ob svoji vrnitvi prav Petra in še Jurija? Če je bila božja volja taka, in se nisem zadosti spokoril, bodi . . . Posluhnil je. Neizmerna tihota je bila vseokrog, le vzdihe je slišal in bitje lastnega srca. “Čemu sem prišel to dolgo pot iz mraku tujih dežel po prašnih cestah in zdaj ne vem, ali bom gledal še kdaj luč sobica ali ne? Zato sem prišel, ker sem pustil srce doma in mi brez srca ni mogoče živeti. O moja Vipava, moj dom, ki ni več moj, moja žena in moji otroci! Naj mi Bog odpusti in žena in otroci, če sem kdaj napak delal. Naj bo za pokoro, o kateri sem mislil, da je že narejena, to trpljenje. Oče naš, kateri si v ne-, besih . . .” (Dalje orlhodnllfi). — Bolivija ima naj večja ležišča antimonove rude na svetu. Iz preteklosti osme umetnosti - filma (Nadaljevanje) Precej svojo pot v filmskem ekspresionizmu so šli Nemci, ki so ustvarili vrsto pošastnih, fantastičnih, tesnobnih del. Paul Wegener, Robert Wiene, Fritz Berger, Lupu Pick, so starejšemu rodu še morda v spominu z “Goolemom,” “Praškim vampirjem,” “Muzejem voščenih podob,’” “Kabinetom doktorja Caligarija” in tako dalje. Izmed njih sta se visoko razvila Fritz Lang ter Fted Murnau, ki veljata za ustanovitelja tako imenovane nemške filmske šole. “Nibelungi,” “Doktor Mabuse,” “Bes,” “Nedolžen sem,” “Nos-feratu,” “Poslednji smeh,” ‘Zarja,” ‘Naš vsakdanji kruh” in drugi so poglavitna dela te šole. Hkrati s temi čistimi in polovičnimi ekspresionisti so delali nemški filmski realisti, kakor Dupont, od katerega pomnimo “Variette,” Joe May, znan po delu “Asfalt” ter Georg Wilhelm Pabst, ki je v “Poti brez radosti” razodel izvenšvedske-mu svetu Greto Garbo, potem pa je ustvaril tri dela trajne veljave in sicer “Zahodna fronta,” “Žaloigra v rudniku” ter “Opera za tri groše.” Josef von Sternberg je s “Sinjim angelom” priklical v slavo še zdaj nezatonljivo Marlene Dietrich, potem pa je z Ernstom Lubit-schem vred šel v Ameriko in u-gasnil, dočim je Lubitsch odon-dot poslal v svet še “Veselo vdovo,” “Ninočko” ter “Nebesa lahko čakajo.” Vzpon severnjaškega in italijanskega filma Severnjaški, to je švedski in danski film, se je ta leta razvijal sam zase in tako dobil lasten značaj, ki mu je v marsičem ostal še dandanes. Sjoestrom z “Voznikom smrti’” ,ter Stiller z “Goesto Berlingom” sta razodela svetu filmsko Švedsko, k čemur je pozneje, po preselitvi v Hollywood, seveda največ pripomogla Greta Garbo. Danec Karl Teodor Dreyer, morda največji novotar in preobraže-vaiec osme umetnosti, pa je Danski zagotovil trajno mesto v filmski zgodovini s svojim, še danes prav tako ko tedaj osvajajočimi deli “Dies irae,” “Ivana Arška” in “Vampir.” Podobno kakor po drugi svetovni vojni, italijanski novi realizem je tedaj Evropo bežno zajelo občudovanje sovjetskega monumentalnega, a v glavnem zgolj propagandnega dokumen- tarizma, ki pa je le obetal, da se bo ruska filmska obrt razvila kam drugam, kakor se je potem. Tvorca sovjetskega filma sta Sergej Eisenstein, ki velja omeniti njegova dela “Križarka Potemkin,” “Deset dni, ki so pretresli svet,” ter “Generalna linija,” in Vsevolod Ptudovkin, čigar ime je povezano s filmi “Mati,” “iKonec Petrograda” ter “Vihar nad Azijo.” Oba sta s sovjetskim filmom vred zamrla, čeprav se je Eisenstein v poznejšem navalu stalinskega nacionalizma škušal dvigniti z “Aleksandrom Nevskim,” “Ivanom Groznim” ter podobnimi zgodovinsko-propagandnimi deli. Nekako na sredi svojega dosedanjega obstanka je osma u-metnost doživela okoli leta 1930 prelom z nastopom zvočnega filma, ki ji je po eni strani odprl nove izrazne možnosti, po drugi pa jo postavil pred nove probleme, ker je dotedanjo vesoljno dostopnost in govorico slike utesnil. Omogočil ji je dalje, da se je začela okoriščati z neizmernim kraljestvom glasbe in petja ter tako opravljati pomembno kulturno nalogo na tem področju. Ameriki je zvočni film dal sentimentalno komedijo in pravo dramo ter preporod cowboyske zvrsti. V prvi panogi se je uveljavil Frank Capra s filmi “Zgodilo se je neke noči,” “Prišla je sreča” ’in “Večna utvara,” v drugi Ma-miilian, Harhaway, Siodmak, v tretji John Ford, katerega “Rdeče sence,’’ ’'‘Bes/,,” “Izdajalec” ter “Pot brez konca,” so večini v spominu. Poleg Forda, ki ga nekateri postavljajo ob stran Dreyerju in drugim podobnim, sta se kot tvorca sodobnega ameriškega filma uveljavila še King Vidor, žnhn že od prej po delih “Velika parada,” “Halelujah” ter pozneje “Naš vsakdanji kruh,” in William Wyler, mojster psiholoških podrobnosti in raziskovalec ženske duše, popolno nasprotje teatraličnemu veličastju Forda in Vidorja. Povsem na svojem področju sta se povzpela Cecil De Mille s svojo poljudno, preveč zunanjo zgodovinsko monumentalnostjo ter nedosegljivi poet filmskih slikanic Walt Disney, ki je od vseh živih filmskih ustvarjalcev pokazal največ genialnosti v svojem osupljivem razvoju od prvih Micky mišk preko “Sneguljčice,” in glasbeno-barvnih kompozicij do zadnjih realističnih poezij iz življenja živali. Okrog teh vrhunskih režiserjev je v Združennih državah zrasel še roj drugih: Flaherty, Borzage, Ok'son Welles, Billy Wilder, Elia Kazan, Joseph Mankiewicz, Wellman, Dmy-tryk, John Huston, vsi z vrsto del, ki so dovolj blizu, da bi jih veljalo naštevati. Evropa si zopet opomore Evropa je zvočni film sprejemala in izkoriščala počasneje kakor Amerika, podobno kakor po drugi vojni barvni film. Toda ko so ga njeni režiserji ovla-dali, so dosegli v njem preneka-tero prvenstvo, največ Francozi, med katerimi je zvoku znal dati bistveno, ne zgolj spremljevalno funkcijo Rene Clair ,z deli, ki smo jih že omenili, potem z vrsto tistih, ki jih je napravil v Hollywoodu, do poslednjih kakor “Molk je zlato” ter (“Nočne lepotice.”1 Poleg njega, ki j^ vedno hodil svoja pota, je zavladala trojica realistov: Renoir, Duvivier, Čarne. Ti so dali francoskemu filmu že vso tisto vsebino in značaj, s katerima se je pozneje ponašal novi realizem, kakor pričajo Renoirjevi “Angel zla” in “Velika iluzija,” Duvivierjevi “Pepe le Močo,” “Izlet na deželo,” “Njen prvi ples” in, če hočgmo, tudi njegova najnovejša dela po Gu-areschijevih zgodbah o Don Ca-millu in Pepponu; še bolj pa Carnejevi filmi “Nabrežje v megli,” “Dan vstaja” in drugi. V vrsti Francozov velja omeniti še Fevderja in njegovo “Ker-messe heroique,” Chenela ter njegov “Zločin in kazen,” Be-noit-Levyja, Leonida Moguya, Clouzota (“Krokar,”’ “Mamon” in tako dalje), Autant-Laraja (“Vrag v telesu”), Cayattea in druge z vsem, kar smo ali še bomo od njih v kratkem videli. Druga svetovna vojna je prinesla popoln zaton nekdaj cvetočemu nemškemu, a prav tako avstrijskemu in češkemu filmu, kateremu so Machaty, Vavra, Rovenski ter Ucicky, Willy Frost in Geza von Bolvary dali vsaj evropski, če ne svetovni sloves. Nasprotno pa sta se dvignila angleški in italijanski film. Angležem je do svetovnega uspeha pripomogel največ režiser in igralec Lawrence Olivier z upodobitvijo Shakespearovih dram “Hamlet” ter “Henrik V,” v katerem je kot prvi dal barvi bistveno funkcijo. Italijan j so po vojni vzbudili zanimanje sveta z novim realizmom, za katerega tvorce veljajo De Sica, Rossellini, Ger- lili ilStlt® V POLNI OPREMI — V svojih slmvnost nih Wif°rrn 1960. ZAHOTELO SE MU JE NA TUJE • • • “ V Pittsburghu, Pa., so prebivalci poklicali policijo, ko so nenadno opazili na svojih vrtovih ponija, ki je mirno trgal njihovo zelenjavo. Policija je prihitela na mesta in odgnala ponija, za ta čas je bilo pa treba ustaviti promet na bližnji cesti. njim: “Bog ti povrni, Tevž! Pa gotovo se oglasi, ko se boš vračal!” Enkrat še se je staremu Dvor-niku obrnilo na bolje. Konec septembra so ga zopet prijeli krči in se odslej oglašali vedno pogosteje in huje. Bolnik je bil večkrat tako slab, da ni mogel spregovoriti razločne besede. Nekega večera ga je obiskal krojač “Krištof.” Ni verjel, da bi bil Dvornik že tako pri kraju; zato se je močno prestrašil, ko ga je zagledal. Čeprav bi bil rad kako besedo za tolažbo povedal, tokrat zgovornemu možaku ni prišla nobena na jezik. Obrnil se je in iz oči so se mu vlile debele solze. Tedaj ga je bolnik potrkljal po roki, češ, da mu hoče nekaj reči. Krojač se je nagnil k njemu in zaslišal rahle besede: “Jurij, brez zamere! Kajne? Brez zamere!” ‘Krištof moj!” je planil krojač. “Kaj bi tebi mogel zameriti, ti, ki mi nisi nikoli kaj drugega storil kakor samo dobro! Tako dober kakor tj ni nobeden pri nas. Prijatelj, bratranec, brat, jaz, jaz bi te moral prositti! Ali ne! Midva ninw va eden drugemu nič odpušča* ti.” Dvakrat še je prosil Dvornik za gospoda in obakrat je preje' sv. obhajilo z ganljivo pobožnostjo. Na roženvensko nedelj0 popoldne pa je omagal. Pokli' j cali so kaplana, tudi hčeri sta | bili pri njem. Vpričo duhovni* | ka in svojih otrok je stari kmet | na večer po kratkem smrtnem , boju umrl. Dva dni pozneje so ga nesli k fari. Ko so prišli sredi klapc3 i do tistega križa, so postavili | trugvo na klop, več ko sto ljudi je stalo naokoli in pomolilo p£i | očenašev rajnemu za slovo. fari je čakala množica vaščanov, da je kmalu ni bilo take na kakem pogrebu v Podkraja ' gmnnmnmnmmtnmmmnimttt; j POPRAVLJAMO : FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Arm. EN 1-1633 tmtmmimiimmnttmmtmmn"****’' C-^ Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Iglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA BI 17 St. Clair Ave. Cleveland S, Oklo HE 1-0628 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1.6300 ________Moderno podjetje — Zmerne cent ZBIRKA VRČKOV — Dr. Charles Dent iz Austina, Texas, je pred 15 leti začel zbirati vrčke za pivo. Ima jih že nad 200. Najstarejši je bil narejen v Napolju v Italiji 1.1759.