Stev. 13.
V Ljubljani, 29. marca 1912
LIL leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vit spite, v oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov - vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta . . . , 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ ze nadaijna uvrščen j a od petit-vrste po 8 h-Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon ŠL 118).
Za reklamne notice, pojasnEa, poštena, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Svobodna državnozborska učiteljska zveza.
Svojčas so se že vršila pogajanja za ustanovitev internacionalne napredne učiteljske zveze cele Avstrije, in ta pogajanja se delno vrše še dandanes.
Ko pa se je ustanovila Nemško-av-stnjska učiteljska zveza in Slovansko-av-strijska učiteljska zveza, tedaj, ko so zastopniki teh dveh zvez imeli na Dunaju posvetovanje za parlamentarno akcijo v prilog izboljšanja gmotnega stanja učiteljstva, je padla ideja, da se naj osnuje v državnem zboru zveza vseh učiteljev, ki so državni poslanci.
Zadnji čas so se res sešli vsi poslanci, ki so ljudskošolski učitelji, in ustanovila se je svobodna učiteljska zveza, ki ji pripadajo vsi ljudskošolski uStelji-poslanci naprednega prepričanja brez ozira na narodnost.
Predsednikom zveze je ;bil izvoljen češki učitelj Alojzij Konečny, član češke napredne ljudske stranke, tajnikom pa nemški nacionalee nadueitelj I. Hedra.
Naloga te svobodne državnozborske učiteljske zveze je skrbeti v prvi vrsti za stanovsko-politiške interese učiteljstva in za šolsko-politiške Interese.
V parlamentu učiteljstvo danes ni imelo pravzaprav prave zaslombe, kar nam je jasne dokazal zadnji neuspeh naše akcije.
Politiške stranke so puščale pasti učiteljske interese pred interesi stranke; posamezni poslanci so pač nastopali za interese učiteljstva in šole bolj odločno, toda pravega trdnega ozadja niso imeli.
Sedaj pa je osnovana močna skupina, ki bo preko klubovih disciplin začrtovala svoje stališče in bo vodila stanovsko-po-litiski in kulturnošolski boj učiteljstva v parlamentu.
Pravega razrednega bega učiteljstvo do danes pravzaprav «e ni vodilo. To pa v prvi vrsti zaradi tega, ker je svoje stanovsko-šoteke zadeve prepuščal« vedno izvojevati polifiškim ¡stranem, ki so se pa izkazale nesposobne zalo veliko delo.
In v tem pogledu se je pričela med učiteJjstvom že jdavna potrebna -emancipacija učiteljstva, da samo nastopi v vseh korporacijah, «da sam© dobeguje stanovsko-politiški in krtlkerno-šolski Jaoj.
'Kot prvi uspeh te svobodne .učiteljske zveze imamo zaznamovati izraz solidarnosti državnega uredništva z ljudsko -šolskim učite^stvom.
,Z Dunaja smo dobili dne 24. L m. sledeče poročilo:
„Včeraj se je oglas2a deputacija prvega splošnega avstrijskega uradniškegadruštva pod vodstvom poslanca Markhla in Wedre ¡pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu ihs mu izročila peticijo uradniške zveze, v kateri se zahteva zenačenje ljudskošolskih učiteljskih plač s prejemki državnih uradnikov ©d XI.—ISTO. činovnega razreda. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada sama želi, da se ateši učiteljsko vprašanje na dostogen način, da je pa reforma glede določitve službenih prejemkov na podlagi točk predložene peticije z -oziram na položaj v posameznih deželah težko izvedljiva. Vendar pa je vlada zato in se bo tudi zavzela, da se da § 55. gofcovejša in jasnejša oblika, ker potem se b© moglo ustreči željam učiteljstva, ako parlament reši povoljno davčne predloge, da more potem vlada nakazati deželam primerne doneske. V istem soMi je odgovoril tudi finančni minister Zaleski, ki je deputacijo zagotavljal, da hoče že enkrat rešiti učiteljske zahteve, ker je uvidela nujno potrebo regulacije. Konferenca z ministrskim predsednikom je trajala nad eno uro. Po-
LISTEK.
f Tovarišica Marica Opresnikova.
Dne 21. marca smo na Prevorju spremili ob mnogobrojni udeležbi drago tova-rišico Marico Opresnikovo k zadnjemu počitku.
Nepričakovano je prišla bela žena ter si izbrala za žrtev bitje v cvetu mladosti, Ponos in veselje roditeljev, polno upov in idealov, čislano od stanovskih tovarišev in tovarišic kakor od občinstva, ljubljeno °d otročičev!
Ob tožnih zvokih žalostinke, ki so jo 2apeli tovariši, ni ostalo suho nobeno oko Mnogoštevilnih navzočih, ki so prihiteli navzlic slabemu vremenu izkazat pokoj-nici zadnjo čast.
Poslovila sta se od nje v imenu vseh tov. Pulko in tovarišica Milka Bračičeva, ZaPel ji že zbor tovarišev, nato cerkveni Devci zadnjo pesem in začulo se je votlo bobnenje prvih grud, ki so padale na kr-
sto. Šla si, draga tovarišica, ki si bila esna najboljših v naših vrstah. Truplo krije zemlja, tvoj duh pa se je preselil .v boljši kraj, kjer ni trpljenja, kjer je večna radost doma!
Ločila si se, a tvoj spomin živi med nami in ne ugasne nikoli!
Z druge strani smo dobili še ta ne-krolog:
Odprta noč m dan so groba vrata, a dneva ne pove nobena pratka.
Resničnost teh besed smo spoznali, ko smo prvega pomladanskega dne, t. j. 21. sušca, položili v grob našo tovarišico Marico Opresnikovo. Bila je šele v 23. letu, ko-ji je nagla smrt odprla grobna vrata; povsod okolo polno mladega cvetja, ki hrepeni proti solncu, a ona kot najlepši cvet je morala v mrzli grob.
Službovala je šele tretje leto, in sicer na Prevorju v kozjanskem okraju na Štajerskem. Kako resno je smatrala svoj stan, je pokazala s tem, da se je pridno pripravljala na izpit učiteljske usposobljenosti, ki ga je lansko jesen tudi dobro prebila. Ko-
slanec Wedra predloži peticijo tudi poslanski zbornici".
Novo korporacijo — svobodno učiteljsko zvezo — je smatrati vsekakor važnemu napredku učiteljskega vprašanja v parlamentu in mora ostati stalna točka našega organizovanja.
Deželnemu odboru vojvo-dine Kranjske.
Najvišja avtonomna oblast, kjer ima-ms® Slo ven d res edini odločilno besedo, je kranjski deželni odbor. Ta korporacija bi lahko predstavljala nekako državo v državi, nekako slovensko republiko, kar se tiče slovenskega značaja dežele. Velik je njegov vpliv, velike pa so tudi njegove dolžnosti in odgovornosti. Ne samo Kranjci, temveč Slovenci vseh dežel gledajo na njegovo nastopanje. Posebno kritično oko imajo ravno Slovenci drugih dežel, kjer so v majšini, kjer jim je dan na dan prenašati železno pest ondotnih deželnih odborov. Štajerski in koroški deželni odbor dajeta Slovencem pri vsaki priliki čutiti, da predstavljata avtonomno korporacijo nemške mooi. Oba imata pred očmi varstvo nemškega značaja cele dežele, oba protežirata nemštvo, a za slovenske sode-želane imata le šikane. Ako hočejo Slovenci v teh deželah doseči kako jezikovno pravico, morajo si jo iskati šele pri najvišjih oblastih na Dunaju.
Kranjskemu deželnemu odboru nikakor ne mislimo priporočati, naj se ravna po reku: zob za zob. Nastlstvo in kriviea sta grdi lastnosti, naj prihajata od koderkoli in naj se izvršujeta nad komurkoli Najmanj pa je znak viteštva, ako prizadeva nasilstvo In krivico močnejši slabotnemu. Naj se le potomci nemškega viteškega rodu proslavljajo z enakimi čini.
Slovenci smo boljši „divjaki", ki vidimo človeško bitje s pravico do življenja in razvoja tudi pri drugorodnih sodeželanih.
Nikakor pa ne more naš deželni odbor opravičevati napram samemu sebi, napram celi slovenski javnosti in napram našim potomcem, da zanemarja svoje narodne dolžnosti, da ima več srca za tujo, kakor za lastno narodnost.
Upamo, da sede v našem deželnem odboru tudi možje, ki jim narodnost ni prazna fraza, možje, ki ljubijo našo slovensko domovino ter ji žele najlepšo bodočnost. Na naslov teh bodi povedano sledeče:
Naša narodnost na Kočevskem, posebno v kočevskih obmejnih krajih hudo trpi in nazaduje. To velja posebno glede na slovensko šolstvo, dočim se nemštvo in renegatstvo bujno razvija, skoraj bi rekli, da v senci milosti slovenskega deželnega odbora. Nemški „Schulverein" zida palače in lovi v nje z nehonetnimi sredstvi slovensko deco. „Schulverein" lako izda našemu deželnemu odboru najboljše izpričevalo. Tako jovijalnih in dobrodušnih gospodov ne dobi v nobeni drugi kronovini, kjer vsaj soodločujejo nenemške narodnosti.
Palače nemškega „Schulvereina" so zrasle takorekoč čez noč v Lazah, Brčicah, Rodinah itd. Deželni odbor ni pri tej priliki preiskaval, ali so te šole potrebne, ali ne bodo v kvar slovenski narodnosti in ali je tam tudi kaj poskrbljeno za — slovensko šolstvo. Da se potem tudi slovenske občine ne zavedajo svojih pravic, je pač umevno. Kako pa nastopajo v sličnih slučajih nemčurske občine z deželnimi odbori vred na Koroškem in Štajerskem, dokazujejo dejstva, da se „Družba sv. Cirila in Metoda" že skoraj dve leti zaman feori za dovoljenje, da bi gradila nujno
liko zlatih upov je potem gojilo njeno srce, koliko sladkih sanj je sanjala njena duša; toda vedro in rožnato nebo nad njeno mladostjo se je hipoma izpremenilo v temno, mrzlo jamo. — Tudi njeni učenci so jo prav radi imeli; ko popoldne ni mogla več v šolo, so malčki s skrbjo povpraševali, ali že gospodična kmalu zopet ozdravi in pride k njim. Kot stanovska tovarišica nam je pa vsem bila prav ljuba.
Zaradi njenih lepih lastnosti pa so jo tudi vsi radi imeli. Na dan pogreba je bila domača cerkev vkljub slabemu potu in vremenu natlačeno polna domačega ljudstva; njeni tovariši in tovarišice so prišli iz domačega in tudi sosednega šmarskega in sevniškega okraja v prav obilnem številu in sedem gg. duhovnikov je opravljalo za njo pogrebne obrede. Po cerkvenem opravilu je stopil na prižnico domači g. župnik R. Skrbs in je v lepih besedah proslavil spomin po-kojnice kot cerkvene pevke in kot učiteljice. Ob odprtem grobu sta govorila predsednik Kozjanskega učiteljskega društva V. Pulko in gdč. učiteljica Milka Bračičeva. Učitelji pevci so zapeli v šoli in na pokopališču pretresljive žalostinke. Tudi domači pevci
so v ta namen zložili lepo pesem in jo po-kojnici zapeli za slovo. Pogreba so se udeležili tudi starši in sestra drage nam Marice, ki so bili zaradi toliko izrazov ljubezni do njih hčerke, oziroma sestre vidno poto-laženi.
Počivaj, tovaršica mila, v tihotnem grobu prav sladk6 težko, težko ti končati življenje bilo je mlado.
Ido.
Učna knjiga pomožnega svetovnega jezika „Ido" (Esperanto reformita) po A. Noetzli-jevi knjigi za Slovence priredil in razširil Jakob Kovačič (Št. Vid pod Juno na Koroškem). Samozaložba. Tisk družbe sv. Mohorja v Celovcu. Cena 1 K.
Kakor vsaka stvar na svetu, so tudi pomožni svetovni jeziki podvrženi svoji usodi in izpremembi. V tekmi številnih takih umetnih jezikov, ki naj bi bili nekako splošno občilo med različnimi narodi, si je v slednjem času dr. Zamenhofov .Esperanto* priboril prvenstvo: razširil se je med vse kulturne narode, tudi med Šlovence. Sčasoma pa se je opazilo, da tudi .Esperanto" ne



potrebni slovenski šoli v Vodičji vasi pri Beljaku in v Studencih pri Mariboru.
Toda ostanimo pri Kočevju ter si oglejmo imenovane tri točke. V Lazah je le par kočevarskih bajt, iz katerih pri največji rodovitnosti ni pričakovati otrok za en razred. „Schulverein" pa je zgradil šolo za dva razreda ter mislil pri tem celo na tretji razred. Računal je pač na zani-krnost, s kakršno se ustanavljajo šole za Slovence. Sosednja Vršna Sela so jedva četrt ure oddaljena. Tam se prebivalci branijo pošiljati otroke v mnogo oddaljenejšo šolo v Sušico. Po dolgih mukah so si priborili pravico do lastne šole, toda že dve leti imajo v rokah le — pisano pravico, za šolo pa se niti temelj še ni določil. In vse to zaradi neodločnosti deželnega odbora. Kaj se lahko zgodi? Prebivalci Vršnih Sel se znajo naveličati čakanja ter bodo začeli pošiljati svoje otroke v bližnjo ponemčevalnico v Laze, posebno, ker jih od tam vabijo z obljubami in darili. „Schulvereinu" je mnogo na tem, da pridobi iz bližine dovolj otrok, ker sedaj jih mora z bogatimi darili dobivati iz čr-mošniške župnije, a to otroke, ki imajo bliže v domačo šolo v Črmošnice. Ako bi Ciril-Metodova družba ne bila pravočasno z velikimi žrtvami zgradila šole v Rožnem dolu, bili bi danes vsi ondotni slovenski otroci v ponemčevalnici v Lazah.
V Brčicah je tudi le par kočevarskih bajt ter ni nemških otrok niti 10. Ker pa je kraj s sosednim Kotom (Kump-matel) zelo oddaljen od župne šole v Semiču, računal je zopet „Schulverein" na počasnost deželnega odbora ter ustanovil čisto na tihem šolo v Brčicah. Malo zavedni in slabo poučeni prebivalci so se brž oprijeli prilike, posebno, ker jim „Schulverein" preskrbuje otroke z učili, obleko in deloma celo s hrano. Naval je bil čimdalje večji in „Schulverein? je zgradil dvorazrednico, ki šteje že do 60 otrok, a med tem ni niti 10 nemških. Deželni odbor in semiška občina pa se menda za kratek čas dogovarjata, ali bi se naj v Semiču razširila šola, ali se ustanovila enorazrednica v Kotu.
Tretja točka so Rodine pri Črnomlju. Razun par kočevarskih bajtarjev visoko nad vinogradi proti Planini so prebivalci sami Slovenci. „Schulverein" ima tam v bližini, namreč na Mavrlu že skoraj 30 let nemško šolo, dočim so slovenski otroci še vedno morali hoditi nad uro daleč v Črnomelj. „Schulverein" je videl nezadovoljnost slovenskih staršev ter jim napravil v neki podrtiji v Rodinah samih šolo. S tem je prišla nevarnost, da se ponemčijo cele vinorodne Rodine. Ciril-Metodova družba je brž najela in za silo adaptirala neko vini-čarijo za šolo. Kupila je tudi prav primerno stavbišče, da ga izroči brezplačno občini Talčji vrh za zgradbo šole. Tudi k stroškom bi bila gotovo prispevala velik del. Toda od raznih spletkarjev nahujskani občinarji so začeli zahtevati, naj se jim šola zgradi spodaj v ravnini, a vsi višje ležeči prebivalci bi seveda rajši pošiljali otroke v bljižnjo šulferajnsko šolo. Take trme seveda Ciril - Metodova družba ni
mogla podpirati, prodala je stavbišče ter odrekla za slučaj, da se ne gradi šola zgoraj, kjer bi res pomenila jez proti po-nemčevalnemu „Schulvereinu", vsako podporo. To nezdržljivo stanje traja že nad tri leta. Občina Talčji vrh je brez prave šole, ker šola, ki se zdržuje v zasilnih prostorih, ki jih ima najete C. M. družba, ne zasluži tega imena. Šolska soba je v — kleti. Deželni odbor pusti občinarjem Talčjega vrha kuhati trmo in nagajivost. Vse to je bilo znano „Schulvereinu" ter zgradil pravo palačo za svojo šolo. Nič čuda, da imajo narodno neutrjeni Slovenci več zaupanja v tako lepo šolo, kakor do temne zidanice, kjer je slovenska šola ter pošiljajo rajši svoje otroke v nemško šolo, kjer dobe brezplačno kar potrebujejo za dušo in telo. Ako želi deželni odbor mu, lahko navedemo imenoma nad 10 slovenskih otrok, ki že sedaj obiskujojo ponemčevalnico. Deželni odbor pa bo prisilil trmasto občino, da si zgradi šolo, najbrž šele potem, ko bo „Schulverein" vlovil zadnjega slovenskega otroka.
Menda se gospodje pri deželnem odboru vendar ne bodo izgovarjali, da jim vse te razmere niso znane. Bila bi prehuda obsodba samega sebe. Nekateri teh gospodov so baš zadnje čase pogosto obiskovali te nesrečne, pozabljene kraje, oziroma so jih lahko vsaj od daleč gledali. Gg. dr. Lampe in Jarc bi se bila vsaj iz deželnega avtomobila lahko ogledala šul-ferajnski palači na Mavrlu in v Rodinah; slovenske šole seveda ni mogoče videti, ker je podobna solidnemu kurniku. Tudi skozi Kot, Laze in Vršna Sela bi se bila lahko peljala ter si ogledala naštete po-nemčevalnice za pozabljene slovenske otroke. Zaradi teh ovinkov bi bil g. Der-mastija vseeno izvoljen za dež. poslanca.
Deželni odbor naj pomisli, da so zanemarjeni naši rojaki v ondotnih obmejnih krajih večinoma volilci S. L. S., ako se že tako boji skrbeti za rojaka nasprotnega političnega mišljenja. So časi in prilike, ko deželni odbor ni taka „trapca", temveč zna prav odtočno in radikalno nastopiti, n. pr. proti ljubljanski mestni občini, pri podiranju Kobalove kleti itd.
In še nekaj bi moralo biti znano deželnemu odboru in deželnemu šolskemu svetu. Pri gradnji šolskih palač v Lazah, Brčicah in Rodinah je mislil „Schulverein" v prvi vrsti na slovenske otroke. Ko se je nekaj govorilo o tem v deželnem šolskem svetu, je nemški nadzornik, zaupnik „Schulvereina" in „Volksrata" g. Belar slovesno izjavil, da v šulferajnske šole ne bodo sprejemali slovenskih otrok. Ali se je kdaj kateri slovenski član deželnega šol. sveta in dež. odbora prepričal, ako g. Belar tudi izpolnuje dano obljubo? Ali je tema dvema korporacijama znano, da polnijo šulferajnsko šolo v Brčicah do *h slovenski otroci semiške župnije ? Izkaz lahko dobe pri šolskem vodstvu v Semiču.
Taka brezbrižnost merodajnih korpo-racij je že skoraj podobna nar. izdajstvu. V političnih gonjah zaslepljene mase tega danes morda še ne vidijo, toda prihodnja zgodovina slovenskega naroda bo morala
odgovarja povsem praktičnim zahtevam, da je potreben reforme. Reformiran esperantski jezik je ravno omenjeni „Ido". Kdor se hoče o njem vkratkem poučiti, ni mu potreba drugega, nego nabaviti si omenjeno knjižico, ki potom sintetične metode v dvajsetih vajah na lahek in precizen način uvaja v skrivnosti lahkopriučljivega, za prometno in poljudno znanstvo porabnega, logično sestavljenega in strogo mednarodnega jezika. Berilca, tabele in nad 1000 besed obsegajoč slovar delajo knjigo še bolj praktično in uporabno že za navadno korespondenco. „Tisti, ki Esperanto že znajo, si prenaredbe (Ida) zapomnijo in prisvoje v nekoliko urah," pravi avtor v predgovoru. Kakor prilogo čitamo slednjič še dr. I. Hermannov prevod Aškerčeve balade „Buddha ed Ananda". Dasi noben umetni jezik, niti „Ido", nima namena prevajati pesniških umotvorov, vendar se zdi ta prevod posrečen in dokazuje blagozvenečnosf „Ida".
Kdor bi imel z nacionalnega stališča pomislekov proti mednarodnemu pomožnemu jeziku, naj bo zagotovljen, da ni namen nobenega takega jezika izpodrivati materni
jezik, pač pa mu je namen zabraniti nad-vladje jezika močnejšega naroda nad jezikom šibkejšega.
Konflikt med rastočim internacionaliz-mom in nacionalizmom reši za obe stranki povoljno le umeten svetovni jezik. Da se takemu jeziku osobito „Idu" ni težko priučiti, kažejo sledeče številke. 40°/o vsega besednega zaklada in „Ida" najdeš v vsakem sledečem narodnem jeziku: v ruščini, francoščini, angleščini, nemščini, španščini, italijanščini. Osobito pa je 52o/0 indijskih besed skupnih z ruščino, 61°/o z nemščino, 79°/o s španščino in angleščino, 83°/o z italijanščino, 91 °/o s francoščino. Omikancu bo torej „Ido" že s kraja donel nekam znano, preprosti človek si ga potom zgoraj omenjene izborne knjige tudi prav lahko prisvoji. Knjigo priporočamo torej vsakemu, osobito trgovskemu naraščaju ter ji želimo prav dobrega uspeha.
Naročenim knjižicam se bodo prilagale poštne položnice.	F. Pl.
našo malomarnost kruto obsoditi.
Opisano zlo pa bo imelo še drugod posledice. Nemški „Volksrat" in „Schulverein" sta dalekovidna političarja. Zakaj sta se z mrzlično naglico vrgla ravno na samotne pokrajine Laze, Brčice in Rodine? Vedela sta po svojih kranjskih zaupnikih, ki jih je dobiti na vseh važnejših mestih, da bo mimo teh krajev stekla železnica. Prišlo bo delavstvo z rodbinami od vseh vetrov sveta, a otroci bodo obiskovali po-nemčevalnice, ker drugih šol ni. Že obstoječe nemško šolstvo bo pomagalo „Volks-ratu" pri njegovem rovanju, da se nastavijo pri novi železnici nemški ali vsaj nemško misleči uslužbenci. Pa tudi slovenski uslužbenci bodo primorani svoje otroke pošiljati v ponemčevalnice, ki bodo povsod takorekoč pri roki, slovenske šole pa so ali zelo oddaljene ali pa v nedostat-nih prostorih.
Po novi železnici bo prihajal slovanski jug spoznavat našo slovensko domovino, a takoj po vstopu v deželo se mu bodo kazale palače z bleščečimi napisi: „Deutsche Schule". Koga zadene sramota ?
Ako imajo torej možje v našem deželnem odboru le iskrico domovinske ljubezni, naj nemudoma popravijo, kar še ni zamujenega. Ponovim: Na Vršnih Selah naj se požuri z zgradbo šole ter se stre brezobzirno vsako kljubovalno nasprotovanje. Za Kot naj se prisili lastni šolski okoliš ter se čimpreje zgradi vsaj enorazrednica. Občinski zastop Talčjega vrha naj se prisili, da gradi šolo v Rodinah, kjer bo imela praktični in obrambni značaj. „Schulvereinu" naj se prepove sprejemati slovenske otroke, slovenskim staršem pa se ukaže potom občin in krajnih šolskih svetov, da pošiljajo svoje otroke le v pristojno slovensko šolo. Tudi za Slovence naj velja Lex Perek.
Kako bi se lahko priborila Slovencem v mestu Kočevju slovenska manjšinska šola, kjer je slovenskih otrok za tri razrede, tega menda deželnemu odboru ni treba razlagati.
Končno še nekaj, kar bi bil sicer pri strankarsko zaslepljenih dež. odbornikih bob v steno. Edino „Družba sv. C. in M", ima skrb in srce za pozabljene obmejne Slovence na Kočevskem. Z zgradnjami šol v Čepljah, Rodinah in Rožnem dolu je odvzela veliko breme občinam in tudi deželnemu odboru. „Schulverein" na Štajerskem in Koroškem ne zmanjšuje nikjer takih bremen občinam in deželi, ker stavi le konkurenčne raznarodovalne šole. Vendar gojita oba deželna odbora za to ponemče-valno društvo najvišje simpatije v dejanjih in denarnih prispevkih. Koliko srca in podpore pa ima deželni odbor vojvodine Kranjske za „Družbo sv. Cirila in Metoda"?
Videant consules pri deželnem odboru, ne . . .	A. B.
Ouod licet Jovi — non licet bovi!
Če bi zgodovina ne bila objektivnej-ša od naših klerikalnih zgodovinarjev, potem bi človeštvo ne imelo nikdar objektivne slike svojih del.
Pred desetimi leti je nastopil svojo nadzorniško kariero g. c. kr. okr. šolski nadzornik Anton Maier.
Kreaturo lahko danes imenujemo tisti list, ki je bil prvi, kateri je pred desetimi leti napadel okr. šol. nadzornika Antona Maierja. Mogoče je bila ista slomškarska kreatura, ki je pred desetimi leti napadla imenovanega nadzornika in je danes ista slomškarska kreatura, ki mu piše ob desetletnici v »Slovencu« sledeče:
»Ob desetletnici gosp. nadzornika Maierja. Danes, 20. marca 1912, je preteklo deset let, odkar je bil od kranjskega deželnega šolskega sveta imenovan nadzornikom ljubljanskih slovenskih ljudskih šol tedanji vadniški učitelj g. Anton Maier. Da je bilo modro in edino upravičeno, poveriti to mesto ljudskošolskemu učitelju, se sedaj jasno vidi. Kot spreten šolnik, s temeljito teoretično naobrazbo in bogato prakso je gospod nadzornik takoj izpočetka zastavil vse svoje moči v prospeh in pov-zdigo ljublj. ljudskih šol in njih učiteljstva. Z raznimi pomožnimi knjigami, ki jih je sestavil, je navajal učiteljstvo k enotnemu
in pravilnemu učnemu postopanju; z vsestranskimi modrimi uredbami je marljivim raznetil veselje do dela, manj vestne pa prisilil k točnemu izpolnjevanju stanovskih dolžnosti. Sadovi tega dela in požrtvovalnosti niso izostali. To je že pričala si-jajana šolska razstava leta 1905. S svojo raznovrstno vsebino je govorila o velikem formalnem napredku ljubljanskega učiteljstva in o odličnih uspehih, katere je isto dosegla. V vsej dobi nadzornikovega delovanja smo pa imeli tudi obilo prilike spoznavati v njem pedagoga, kateremu je nad vse blagor in sreča šolske mladine. Z vso odločnostjo je grajal in skušal zatreti vse, kar bi utegnilo le količkaj škoditi mladini. A prav ta njegova vestnost in neomajna pravičnost je izzvala že večkrat hud odpor, predvsem pri ljudeh, ki bi bolje storili, da niso nikoli z namenom poučevanja in vzgajanja prestopili ljudskošolskega praga. Ta odpor pa je dosegel višek v nizkotnih kle-vetvah, katere so nagromadili zlasti lansko leto zoper svojega nadzornika v „Učiteljskem Tovarišu". Mi nanje tedaj nismo reagirali, ker so bile toliko zlobne in neopravičene, da tisti, ki so jih pisali, niso zaslužili odgovora. Vpraševali smo se le, s čim je zaslužil toliko natolcevanja mož, ki je v šolo prihajal samo kot učitelj, ki tam ni iskal drugega, kot dobre vzgoje, lepe discipline in po možnosti dobrih učnih uspehov. In kjer je našel to, je kvalificiral dobro in ni vpraševal, je li dotičnik odličen strankar ali pa kaka neznatna redovnica. Za nas velja samo eno, da je on naš najboljši svetovalec in učitelj, naš sodelavec in sotrpin na polju jjudskošolske omike. In zato mu kličemo danes ob desetletnici: „Ohrani ga Bog še mnogo letal"
Prodane, podle duše, drugače jih ne moremo imenovati! Nesramni prekupovalci, svetohlinski farizeji!
Kake zasluge ima Anton Maier za ljubljansko šolstvo?
Uvedel je med ljubljansko učiteljstvo sistem „štrebarstva"; pokvaril je ves šolski sistem. „Divide et impera!" to geslo je bilo od pamtiveka načelo tega „strokovnjaka"! Njegova metamorfoza, nacionalna in politiška, nam je priča njegovega značaja I
Bil je „strokovnjak"! Da, gospoda! In ker ni hotel v svoji naivnosti priznati sebi manjše izobrazbe od podrejenih učiteljev z meščanskim izpitom, zato je v svoji nadutosti slabo kvalificiral te učitelje, je kvalificiral stvar, za katero ni kvalificiran jo kvalificirati, jo je kvalificiral negativno in si je hotel s tem ohranjati avtoriteto!
Počemu vlačite zopet na dan Maierja kot pedagoškega prijatelja? Ali ne veste, da odkrivate s tem prepotenco njegove umazanosti ? — Knjige nosijo njegovo ime, ki jih ni on spisal; in nemoralna kupčija pri tem?
Hm! Šolska razstava 1905 in Anton Maier — njen duševni očel Pri tej je on ravno toliko kriv, kakor pri tem — da je rojen.
Sedaj pa vsi naši članki zoper Maierja!
Naš list je pisal resnico, on jo piše in jo bo pisal vedno; naj jo piše komurkoli ; naj bi imel napisati smrtno obsodbo komurkoli.
Gosp. c. kr. okr. šol. nadzornik Anton Maier naj samo objavi oni odlok c. kr. dež. šolskega sveta, ki ga je letos dobil zaradi grajalnih dekretov. Tam je dovolj povedano, in če g. A. Maier objavi oni odlok, potem pade senca obrekovanja, da pišemo mi neresnico, na obrekovalce same in odkrije njih grdo svetohlinstvo.
Da pa Maier v šoli ni bil strankar; to pa pobijajo prav zadnji naši članki proti njemu; to pričajo seje c. kr. m. š. sv.; to pričajo dejanja grabenskega Jegliča v zadnjih letih. Saj je bil Maier v pravici in nepravici vedno na njega strani, dal se mu je voditi za nos, dal je njemu izrabljati njegov uradni vpliv in osebo; dal se je celo voliti za predsednika klerikalne garde „Vdovskemu učiteljskemu društvu" — a je tedaj najbolje spoznal, koliko velja med učiteljstvom!
Ob njegovi desetletnici mu pa kličemo samo to: Čas je že, da odide v pen-zijon, saj tisti, ki mu je spisal slavospev v „Slovencu", že komaj čaka da bo zase-
del njegov prestol; in ker ne namerava biti in ni zmožen biti boljši od njega, zato hvali njega.
„Slovenec" je napravil s svojim sla-vospevom Maierju slabo uslugo. M i imamo shanjene vse tiste »Slovence", kjer so klerikalci vehe-mentno napadali onegaistega M a i e r j a , ki ga zdaj hvalijo. Da tega ne pozabimo, bomo tiste napade ponatisnili. Mi smo hoteli Maierja pustiti pri miru. Ker pa sam „Slovenec" provocira, pa naj dobi, kar išče!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Društvo slovenskih učiteljic sklicuje občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 3. aprila 1912, ob 2. popoldne v slov. osemrazred-nici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Poleg običajnih poročil odbornic je na dnevnem redu poročilo gdč. M. Želetove o drugem gospodinjskem tečaju za učiteljice.
Kranjsko.
Društvo vpokojenega učiteljstva na Kranjskem je po sklepu odborove seje z dne 21. inarca t. 1. začelo delovati, ker mu je c. kr. deželna vlada potrdila pravila.
Pristopnina znaša 1 K, članarina za prvi slučaj smrti 2 K, ki jih sprejema ta-časni tajnik in blagajnik Sim. Puncah, nad-učitelj v pokoju, Ljubljana, Marmontova ulica št. 18. Udje se sprejemajo takoj ustno ali pismeno po imenovanem tajniku, kdor plača tja do občnega zbora, ki bo sklican na pondeljek, dne 6. maja t. 1. Kdor se pa vendar ne bo mogel udeležiti občnega zbora, temu je prosto, da pošlje vpisnino in članarino po pošti.
V društvo se sprejemajo vsi stalno vpokojeni ljudski učitelji, ki jih je vpokojil kranjski deželni šolski svet, četudi bivajo v kateri drugi deželi, in njihove žene; vse stalno vpokojene učiteljice in njih može čitelje, ali če so ti postali vdovci ali vdove.
Društvo se bo potegovalo za stanovske koristi in podeljevalo po smrti člana sorodnikom ali dotičnim denarno podporo k pogrebnim stroškom. Čim več bo društvo štelo članov, tem večja bo podpora. Pristop je zagotovljen že od mnogih strani
Štajersko.
Ormoško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 7. sušca, v ormoški okoliški šoli. Udeležba je bila sicer neko-Vito boljša nego pri zadnjem zborovanju. Pogrešali pa smo šo vedno nekatere člane, ki so bili poprej redni obiskovalci naših zborovanj. Navzočih je bilo 20 članov in gosta tov. Antonija Reboljeva, učiteljica v Središču, in gdč. Podkrajškova, otroška vrt-narica v Ormožu. Na novo je pristopila društvu tov. Roza Knezova, učiteljica pri Sv. Bolfenku. Opravičila sta se tovariša Kosi in Šalamun.
Predsednik tov. Rajšp pozdravi vse navzoče ter izjavi, da hoče opustiti vsako grajanje, ker ga itak ne slišijo tisti, ki jim to gre. Res žalostno, da se pojavlja pri vsakem zborovanju enoinisto: stanovska brezbrižnost.
Tajnik tov. Rosina prečita zapisnik občnega zbora, ki se odobri.
Dopisov je bilo takrat malo. Omeniti je le poziv naše Zveze, naj vsi člani stalnih konferenčnih odborov predlagajo za letošnje uradne konference edino temo: .Učiteljsko gmotno vprašanje ni toliko stanovsko, kakor veliko bolj šolsko vprašanje. Zakaj se mora to vprašanje pred vsemi drugimi vprašanji kot najbolj pereče najprej povoljno rešiti." Ker želi okrajni šolski svet, da bi tudi ostalo učiteljstvo vposlalo razne teme, se sklene, da odpošlje yse tuokrajno učiteljstvo edino le zgoraj imenovano temo okrajni šolski oblasti.
Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga je poslala računski zaključek za prvo upravno leto 1911. Iz tega je razvidno, da stoji zadruga dobro ter je že v prvem "pravnem letu dosegla lep čisti dobiček. Predsednik opozarja posebno na izkaz tistih tvrdk, s katerimi je sklenila zadruga pogodbe in ki dovoljujejo zadružnikom znatne Popuste. Oklenimo se torej zadruge, saj je le nam v korist!
Dalje poroča predsednik o najnovejših Pojavih v boju za zboljšanje našega gmot-n5ga stanja. Sedaj po odgoditvi deželnega j-bora čitamo po časnikih razna poročila, ^' Pričajo dovolj jasno, da nimamo učitelji nobenega prijatelja več, ampak smo nave-pni popolnoma sami nase. Slovenski uči-,elii to dobro vemo, saj naši ljubi kleri-alci gledajo le na to, da bi dobili nad "£mi večjo oblast, o zboljšanju naših sramotnih plač pa nočejo ničesar vedeti. Nem-
učitelje pa so pustili na cedilu ravno
poslanci, za katere je šlo to učiteljstvo 1 2 drn in strn. Žalostna perspektiva! j. Za glavno zborovanje štajerske Zveze, Se vrši o Binkoštih, sta se izvolila dele-tovariša A. Rosina in L. Musek. Natika sta tovariša Lj. Šijanec in J. Preindl. ^ . vr'hodnje zborovanje je prvi četrtek v imku, in Sicer v Ormožu.	—ič.
Književnost in umetnost.
Samostojno pevsko društvo „Svoboda" v Idriji je uprizorilo v soboto in nedeljo, dne 23. in 24. t. m., znano ljudsko igro „Rokovnjači", ki je nad pričakovanje lepo uspela, tako v igralskem, kakor v pevskem oziru.
Spričo dejstva, da ima društvo zaznamovati komaj leto dni obstoja, ter spričo ogromnih stroškov in ovir, ki so težile društvo zlasti ob pričetku razvoja, je proizvedba te predstave le pričala o neumorni in nesebični požrtvovalnosti posameznih dru-štvenikov, zlasti pa njih voditelja, učitelja Rudolfa Pleskoviča, ki mu gre v prvi vrsti priznanje in zasluga za končni uspeh.
Z ozirom na podrobnosti igre bi bilo omeniti, da so bile posamezne večje vloge v rokah igralcev, ki so znali predstavljati tipe s čuvstvom in umevanjem. Tudi drugi sodelujoči so bili na mestu in so se potrudili, da so pripomogli do celotnega uspeha, le da se je časih opazilo pomanjkljivo vpoštevanje poudarjanja. Na odru moramo tudi rabiti gledališki govor, to je čisti, pravi knjižni jezik z obsolutno pravilnostjo. Igralec se ne sme nagibati h ko-modnosti in govoriti v dialektu — izvzet je seveda oni, ki predstavlja kaj pristno originalnega. Izobražencu, kakor preprostemu človeku danes ne zadošča več samo ume-vanje knjižnega jezika, temveč tudi njega aktivno znanje, t. j. uporaba pri občevanju. Tembolj nam je to upoštevati na odru! Gotovo ne gre to zlahka, toda popolen uspeh je zagotovljen, ako se podvržejo igralci tudi v tem oziru strogi disciplini. Naloga idrijske javnosti pa je, da se ne obrača s predsodki od kulturnih, toda ne-politiških institucij. Dolžnost izobraženca je, pa jih pospešuje v gmotnem oziru ter tako prispeva k uresničenju njih lepe naloge.	R. N.
12. številka „Slovenskega Uustro-vanega Tednika" je jako bogato ilustrovana in vsebuje 18 zanimivih slik: Pogreb slovenskega mladeniča v Barbetonu v Ameriki; slovensko pevsko podporno društvo „Planinski raj" v Lorainu v Ameriki; ža-njice za C. M. D. na plesu Šentjakobske mladine v Trstu; narodni pipčarski klub v Trstu; trg Središče in pročelje župne cerkve v Središču; pevsko in tamburaško društvo „Danica" v Šturjah pri Ajdovščini; gdč. Anica Wintrova v ulogi „Vida" v Iv. Cankarja drami „Lepa Vida", prihod vojaštva v Vipavo dne 1. marca 1912; katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Frančišku na Stražah v Savinjski dolini; tam-buraši društva „Dobrač" na Bruci pri Beljaku; rožanska narodna noša na Bruci pri Beljaku; slov. drž. delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah (3 slike); pogorišče v Bučečovcih na Murskem polju; skrivalnica in 1 slika v romanu „V burji in viharju". — Ta številka je res vseslovenska, ker ima slike iz vseh slovenskih dežel naše stare in tudi nove (Amerika) slovenske domovine. — „Slovenski Ilustrovani Tednik" je res vreden, da se razširi med vse slovenske rodbine. Prihodnja številka priobči slike zbora in solistov,Glasbene Matice', keliha in vencev, ki sta jih sprejela skladatelj in pa koncertni mojster.
Spisi Mišjakovega Julčka. Te zbirke mladini namenjenih povesti je izšel sedaj v založbi „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta" tretji zvezek. Ta obsega štiri mične povesti: Uganila sta; Res je bilo drugače; Kočarjev Peter; In vendar gaje izmodrilo; Jozve Lajnar. Knjiga je okrašena s 16 ličnimi slikami. Cena 1 K 50 v, s pošto 16 v več.
Svetovni jezik Ido, t. j. reformovani Esperanto, vedno bolj napreduje. Danes po štirih letih njegovega obstoja izhaja že 15 časopisov v idskem jeziku. Za Nemce je tiskanih pet različnih učnih knjig, od katerih je Noetzlijeva pred kratkim izšla v5. izdaji (9. in 10. tisoč). Tudi slovanski narodi se pridno uče tega lepega in lahkega svetovnega jezika. Učna knjiga za Srbo-Hrvate in Bolgare je ravno v tisku, oziroma se pripravlja, medtem ko je slovenska učna knjiga svetovnega jezika Ido ravnokar izšla in se dobi v samozaložbi spisatelja Jak. Kovačič, nadučitelj, pošta Št. Vid pod Juno, Koroško. — Cena 1 K. Knjižica vsebuje tudi berila in dvojni bese-dar.
Politiški pregled.
* Lex Kolisko. Koncem seje dne 22. t. m. je odgovarjal naučni minister Hussarek na nemške interpelacije glede zloglasne lex Kolisko, ki jo hočejo Nemci na vsak način izsiliti, da bi mogli na ta način udušiti češko šolstvo na Dunaju in v Nižji Avstriji. Povedal je Nemcem prav naravnost, da je stališče vlade, ki ne more predložiti tega zakona sankciji, popolnoma pravilno, ker bi vlada na ta način očividno kršila § 6. državnega ljudskošolskega zakona. — V nemških krogih se sodi o vladnem odgovoru skrajno nevoljno in se splošno obsoja in obžaluje, da se vlada drži v tem vprašanju tako ozkosrčno zakonskega besedila. Tudi
po tem odgovoru bo Nationalverband posvečal lex Kolisko največjo pažnjo ter poiskal način, da vendarle doseže sankcijo zakona.
*	Češko-nemška spravna pogajanja. Na Dunaju so se vršila posvetovanja čeških vodilnih poslancev glede spravnih pogajanj med Čehi in Nemci na Češkem. Konstatirali so, da je rešitev tega vprašanja za Čehe ugodna. Gre le še za eno točko, o kateri se pa Nemci {še niso izrekli. Čehi zahtevajo namreč, da se ima v jezikovno mešanih
' krajih voditi sodno postopanje čeških strank v češkem jeziku. Pogajanja skupnih zastopnikov se bodo te dni nadaljevala, in sicer pri notranjem ministru Heinoldu.
*	Veliki narodni shod v Pazinu. Dne 19. t. m. je bil v Pazinu impozanten ljudski shod, ki se ga je udeležilo okoli 800 do 900 zavednih treznih mož in žena. Razpravljalo se je o nasilstvu pazinskih Italijanov (govoril prof. Novljan), o istrskih razmerah in o porotnem vprašanju (poročal dr. An-gueletto); o narodnih pogajanjih z italijansko stranko in o politiškem položaju (dr. Dinko Trinajstič) in o razmerah na Hrvaškem (dr. Š. Kurelič). Skupščina se je izrekla za nadaljno složno delovanje istrskih Slovanov ter je obsodila politiško cepljenje. Sprejeti sta bili naslednji resoluciji: 1. Hrvaški narod, zbran na velikem ljudskem shodu v Pazinu dne 19. t. m., se pridružuje svojim bratom v Trstu v boju za enakopravnost slovenskega jezika na tržaškem porotnem sodišču ter poziva svoje poslance, da izvojujejo našemu jeziku v državnih zakonih zajamčene pravice. Posebno pa naj ukrenejo vse mogoče, da bo na okrožnem sodišču v Rovinju sodila hrvaške obtožence hrvaška porota dosledno principu, da mora sodnik popolnoma poznavati obtožencev jezik, ki ga govori v Istri dve tretjini vsega ljudstva. — 2. Zborovalci zbrani na javnem shodu v Pazinu dne 19. t. m., ogorčeni zaradi samovoljnega postopanja neustavnega vladanja na Hrvaškem, kjer se teptajo brezobzirno pravice naroda in poedine, izražajo svojim bratom v kraljevini najtoplejše simpatije, poživljajoč merodajne kroge, da se končno pobrigajo, da tudi na Hrvaškem enkrat zavladajo evropske razmere.
*	Končni sporazum hryaških strank. „Reichspost" ima iz Zagreba poročilo: Ponovne konference med pravaši in hrvaško-sfbsko koalicijo so dosegle popolen uspeh ne le v taktičnih, ampak tudi v stvarnih vprašanjih. Med obema strankama je prišlo do jako ozkega programatičnega zbližanja. Hrvaško-srbska koalicija se je zavezala sprejeti pravaško zahtevo po financialni in gospodarski samostojnosti Hrvaške in po popolni neodvisnosti od Ogrske tudi v svoj program. Sprejetje te programatične točke in pa izjava hrvaško-srbske koalicije, da odsihdob ne bo pošiljala svojih delegatov v ogrsko hrvaško zbornico v Budimpešto, bo imela dalekosežne posledice za nadaljni politični razvoj na Hrvaškem.
*	Za žensko volilno pravico so manifestirale na Dunaju zastopnice avstrijskega ženstva ter sprejele resolucijo: Zastopnice komiteja za žensko volilno pravico raznih dežel in narodnosti Avstrije protestirajo proti nadaljni izključitvi žena od politiškega, zakonodajnega in administrativnega delovanja države ter zahtevajo za vse ženstvo aktivno in pasivno volilno pravico za parlament.
*	Brnski škof in grof Huyn je izdal odlok, ki sili sedemletne in osemletne šolske otroke k izpovedi in obhajilu. Zoper to škofovo odredbo so vložili socialno-demo-kratiški mestni zastopniki v Brnu protestni predlog, ki nalaga zastopnikom občine v mestnem šolskem svetu, da se upro znižanju starostne meje šolskih otrok za izpoved in obhajilo iz postavnih, vzgojnih in zdravstvenih razlogov. Enak nalog so dobili tudi zastopniki brnskega mesta v deželnem šolskem svetu. Predlog, ki so ga podpirali tudi meščanski zastopniki, je bil soglasno sprejet.
„ * Preosnova črnogorske sodne uprave.
Črnogorska vlada je sklenila, da preosnuje po modernih načelih pravosodje v Črnigori. Naprosila je zato avstrijsko vlado, da naj odpošlje v Črnogoro dva jezika sposobna uradnika, ki naj izvedeta preOsnovo, ki je po avstrijskih vzorcih posneta. Pravosodni minister je dovolil višjemu deželnosodnemu svejniku Ivanu Metličiču v Zadru in drugemu državnemu pravdniku v Splitu Antonu Zlosilu triletni dopust, da preosnujeta pravosodje v Črnigori.
*	117 milijonov mark povišanja zahteva Nemčija za svojo mornarico. Skupni stroški za nemško vojsko so proračunjeni na 1 milijardo. — Nemčija zgradi tudi posebno aeronavtično flotilo.
*	Ženska volilna pravica v ruski dumi. Napredni poslanci ruske dume so vložili predlog za uvedbo aktivne in pasivne ženske volilne pravice.
*	Obmejne vojaške čete v Bosni in Hercegovini. Poročajo, da ustaonvi vojna uprava posebne bosensko - hercegovske obmejne vojaške čete po vzoru tirolskih obmejnih čet. Te čete bodo imele nalogo, skrbeti za varstvo meja proti Črni gori, novopazarskemu Sandžaku in Srbiji. Za enkrat ustanove dva obmejna bataljona.
*Tečaji za črnovojniške častnike. Za
slučaj mobilizacije črne vojne potrebuje država posebno izvežbanih črnovojniških častnikov, ako hoče računati na uspeh in preprečiti zmešnjave med črnovojni-škim moštvom. Poveljstvo črne vojne prireja v novejšem času vedno pogosteje posebne tečaje za izobrazbo nekaterih črnovojniških častnikov v gotovih strokah. Tečaji se vrše tudi letos.
Kranjske vesti.
— r— Zahvala. Povodom pogreba svojega očeta, rajnkega večletnega predsednika krajnega šolskega sveta v Mošnjah, g. Jožefa Finžgarja na Brezjah, je daroval gospod Fran Finžgar, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Goriei, 40 K za tukajšnjo šolsko knjižnico. Tem potom se mu vljudno izreka zahvala. — Vodstvo ljudske šole v Mošnjah, dne 26. marca 1912. — Fr. Korošec, šol. voditelj.
—r— Obisk deželnega muzeja Rudolf inum je bil v preteklem letu 1911 naslednji: rednih obiskovalcev 13.763 (1. 1910 14.210) obiskovalcev v družbah 4078 (1. 1910 3768), obiskovalcev z vstopnico 436 (1. 1910 444); skupno je znašal celoten obisk 18.277 (1. 1910 18.422). Primanjkljaj 145 obiskovalcev v preteklem letu pripade zimskim mesecem, to je časovni dobi, ko vlada v muzejskih razstavnih dvoranah neznosen mraz. Največji je bil obisk meseca majnika (2547 obiskovalcev), najmanjši meseca februarja (694 obiskovalcev). Splošno pa moramo reči, da se je obisk deželnih muzejskih zbirk v zadnjih letih močno dvignil; vedno pa je neugodno vplivala v zimski dobi ostra mrzlica, ki je bila razširjena po vseh muzejskih prostorih. Z letošnjim letom pa bo tudi ta nedostatek izginil. Po ne-utrudljivem in tudi uspešnem prizadevanju muzejskega ravnateljstva je sklenil kranjski deželni zbor, da se vpelje v deželnem muzeju še to leto centralna kurjava. Ta, za muzej prevažna pridobitev bo nedvomno silno dvignila znanstveno delovanje in pa tudi obisk deželnega muzeja.
—r— Iz ljudskošolske službe. Za su-plentko na ljudski šoli v Ihanu je imenovana na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega nadučitelja Frana Jordana bivša provizorična učiteljica v Šmartnu, Te-rezina Črnalogarjeva.
—r— Ravnatelj Ivan Pezdič, ki je v Kranju umrl dne 23. t. m., je služboval kot učitelj celih 48 let in od teh 38 let v Kranju. Umrl je v starosti 66 let. Za svoje zasluge za šolstvo je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem in z naslovom ravnatelja. Nekaj let je bil tudi član deželnega šolskega sveta. Pridobil si je pa tudi zasluge kot učitelj petja, zborovodja kranjske čitalnice in muzik. R. i. p.!
—r— Šola se podira. V Banjaloki pri Kočevju imajo tako šolo, da so se začeli stropi vdajati in pokati. C. kr. okrajni šolski svet je ukazal I. razred dne 16. februarja podpreti. Tako bo notranjost tega vzgajali-šča otrok, opremljena s tramovi in stebri, podobna Ljubljani po potresu. Ker popravila še niso gotova, ni bilo mogoče še začeti s poukom. Dobro je samo to, da so nesrečo pravočasno preprečili, sicer bi med poukom omet zgrmel na otroke.
—r— Iz seje ces. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani dne 18. marca. Na ljudskih šolah so bili imenovani: za učno mesto v Starem trgu Angela Kunejeva, za učno mesto na Reki Marija Kotnikova, za nadučiteljsko mesto v Št. Lovrencu Mihael Jazbec, za učno mesto v Ostrožnem brdu Fran Pire, za učno mesto v Št. Petru pri Novem mestu v Marija Bulčeva, za učno mesto v Spodnji Šiški Vida Gaberškova, za učno mesto v Sodražici Angela Kokaljeva, za nadučiteljsko mesto ob Savi Anton La-molt, za nadučiteljsko mesto v Bohinjski Beli Josip Korošec; učiteljica Ana Pfeifer-jeva v Toplem rebru je premeščena na Bloke, učiteljica Julijana Zalokarjeva v Kopanju je premeščena v Kokro, učiteljica Al-bertina Vajdičeva v Št. Petru pri Ljubljani je premeščena na Blatno Brezovico, provi-zorični učitelj Ernst Šušteršič je definitivno imenovan v Zagozdec. Trirazredna ljudska šola v Št. Petru na Krasu se razširi v štiri-razrednico.
—r— Vabilo. Učiteljska protialkoholna zveza zboruje 3. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne v mali dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Na dnevnem redu je med drugimi običajnimi točkami znamenito predavanje gospoda nadučitelja Rudolfa Horvata o temi: „Mladina in alkohol."
P. n. učiteljstvo se vljudno vabi na to zborovanje.	Odbor.
Štajerske vesti.
—š— Tovariši kolesarji! — Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju poroča: Priroda nas zopet vabi na kolesa. Kdor želi kupiti dobro in fino kolo pod jako ugodnimi pogoji, naj se obrne na nas. Sklenili smo pogodbo s solidno svetovno firmo.
—š— Protest nenemškega dijaštva v Gradcu. 22. t m. je izročila deputacija
nenemškega dijaštva na graški univerzi, se-stoječa iz treh članov (enega Italijana, Hrvata in Slovenca), rektorju graškega vseučilišča sledečo resolucijo: Zastopniki nenem-ških narodnosti na graškem vseučilišču, zbrani 9. dne marca 1912 na protestnem shodu po § 2. konstatirajo, da se s tem, da je predavanje lektorja Ferdinanda Steila „Deutsche Vortragskunst" dostopno samo „für Hörer deutscher Nationalität" kršijo temeljna načela splošnega učnega reda glede svobode uka in pouka na avstrijskih univerzah in osnovnega državljanskega zakona o ravnopravnosti vseh avstrijskih narodnosti v šoli in uradu. Navedena omejitev prezira nadalje jasno in izrečno določbo ustanovne listine graške univerze (1. januarja 1585), po kateri je graška univerza izrečno ustanovljena za potrebe mnogojezične Notranje Avstrije. Zato protestirajo zbrani zastopniki proti tej kršitvi zakona in zahtevajo, da se še pred začetkom letnega semestra prekine.
Goriške vesti. 1
—g— Javna zahvala. Imenom vseh slušateljev zadiužnega tečaja — vršečega se v Gorici pod vodstvom našega delavnega tov. Fr. Mermolje, učitelja v Dobravljah na Vipavskem, in sotrudništvom g. dr. Petra Medveščeka, odvetniškega kandidata v Gorici, in tov. Fr. Merljaka, nadučitelja v Ba-tujah — se zahvaljujem najsrčneje vsem predavateljem, posebno pa prvoimenovanemu za trud, denarno žrtev in dr., ki so jih imeli s prireditvijo tega prepotrebnega tečaja. Hvala in uverjeni bodite o naši hvaležnosti.
Henrik Klavora, učitelj.
—g— Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti v ponedeljek, dne 6. maja t. i., ob 8. zjutraj. — Prošnje za pripustitev k izpitom morajo biti v rokah komisije vsaj do vštetega dne 25. aprila t 1.
—g— Zadružni tečaj v Gorici. Vele-važnega narodno-gospodarskega pomena je zdravo zadružništvo. Pomen tega so zpoznali vsi stanovi ter se tudi hočejo zadružnim potom okrepiti. Posebno je zadružno gospodarstvo velikega pomena za naše kme-tisko prebivalstvo. — V Gorici se je vršil Zadružni tečaj, ki je trajal od 3. decembra 1. 1. do 10. marca tega leta, katerega se je udeležilo 15 slušateljev, in sicer 8 učiteljev in 7 kmetovalcev. Na tečaju so predavali tov. Mermolja Fran, učitelj v Dobravljah, ki je bil tudi voditelj tečaja, dalje dr. Peter Medvešček, odvetniški kandidat v Gorici, in Merljak Fran, nadučitelj v Batujah. — Predavali so o knjigovodstvu, zadružništvu, zadružnem zakonu, meničnem pravu, korespondenci in o drugih potrebnih zadružnih znanostih, in sicer v učni sobi c kr. moškega učiteljišča. Zadnjo nedeljo so priredili poučen izlet v „Vinarsko in gospodarsko zadrugo v Dornbergu", dalje v „Mlekarno" v Črničah, „Prvo kmečko gospodarsko zadrugo" v Selu in „Kmečko delavsko gospodarsko zadrugo" v Dobravljah. Izlet je kar najlepše uspel, zakar se imenom vseh udeležencev zahvaljujemo vodstvom imenovanih zadrug, ki so šle s potrebnimi podatki na roko in ker so nas tako gostoljubno postregli. Vse štiri imenovane zadruge uspevajo dobro, nekatere najbolje. — Želeti je, da se v prihodnjem letu otvori enak tečaj, ki naj donese mnogo zanimanja in koristi na zadružnem polju. — Velecenjenemu g. ravnatelju Vikt. Bežku se najpresrčneje zahvaljujemo za blagovoljno prepustitev učne sobe, ker brez te bi se tečaj ne mogel vršiti v tako lepem obsegu.
—g— S Tolminskega nam pišejo: Ču-jemo, da je v našem okraju še mnogo uči-teljev-novincev, ki dosedaj še niso pristopili k našemu učiteljskemu društvu. Razposlala so se vsem vabila, a menda se je izmed sedmerih odzval samo eden. To je čudno znamenje časa — da ne rečem kaj več. Časih nam je bila prva skrb, da smo se oklenili takoj naše organizacije, ko smo zapustili šolske klopi, česar pa sedaj ni opažati. Zaradi tistih par kronic članarine se ne bo nikomur skrčil želodec. Zganite se tedaj še tisti, o katerih ne vemo, kje ste in kaj ste, da se spoznamo. Že preprosti delavci spoznavajo dandanes veliko moč organizacije, a inteligenten učitelj naj bi tega ne ume-val? Skrb starejšega učiteljstva pa bi morala tudi biti, opozarjati mlade tovariše pri vsakem sestanku: „Ali imaš že .Tovariša'? Si pristopil k našemu društvu?" Zakaj začetniku je večinoma res vse novo in se do-
stikrat sam ne ve kam obrniti. — Druga pesem pa velja onim „članom", ki blagaj-nikove položnice mečejo v koš. Nekateri dolgujejo članarino že za več let. In to so celo taki, ki rožljajo s cekini ter so polni navdušenih besed za našo stvar. Menda čakajo častnega članstva. — Oni, ki se vkljub tolikim opominom še ne zmenijo, se bodo vbodoče črtali, ker ne sprejemamo neplaču-jočih članov.
Istrske vesti.
—i— Odlikoyanje. Nadučiteljica splošne dekliške šole v Kopru Marija Almeri-gonja in nadučiteljica splošne dekliške šole v Miljah Silvija Rizzi-Udovičič sta dobili naslov ravnateljici.
in mondno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo
1 zmerne cene. Na željo dam tu Izgotovltl gosposke obleke.
Tržaške vesti.
—t— Imenovanje. Minister javnih del je sporazumno z naučnim ministrom imenoval profesorja na tržaški državni obrtni šoli, Ludovika J e r o n i t i j a , za člana tehničnemu poizkusnemu uradu dodanega sveta za prvo triletno poslovno dobo, t. j. do 9. marca 1915.
—t— Oddaja gradbe nove ljudske šole na Opčini. Za zgradbo nove ljudske šole na Opčini so se oglasili na tržaškem magistratu štirje ponudniki. Občinski svet je podelil gradbo najnižjemu ponudniku, tvrdki Ivan Martelanc v Trstu.
—t— Vpokojitev. Na predvečer sv. Jožefa so se s skromnim darom poslovili tržaški tovariši od Jožeta Pertota kakor aktivnega učitelja, ki je po 34tih napornih letih dal slovo svojemu učiteljevanju. Kdor je spoznal kdaj in kdor pozna našega „Pe-pota", mora pač reči, da je težko kje srečal bolj simpatične osebe, kakor je on. Skromen, a iskren tovariš, možat v svojem nastopu, kadarkoli je šlo za njegove ali tudi tuje pravice, demokratičen, kremen-značaj, vzor učitelj-vzgojitelj, si je tekom dolgih in grenkih let svojega službovanja pridobil spoštovanje višjih in ljubezen ljudstva ter tovarišev. Praznik je bil za nas, ko smo ga pred leti kandidirali in izvolili v občinski zastop tržaški. Tudi kot deželni poslanec je prispeval in še prispeva, da pade kakšno zrnce z bogato obložene mize deželnih gospodarjev v okraj, ki ga zastopa. Služboval je naš Pepo kot voditelj v Trebčah 6 let, v Bazovici 17 let in slednjič v Rojanu. Ustanovil je okrog leta 1898. blagonosno, še sedaj cvetočo „Zavarovalnico goveje živine proti nezgodam". Soustanovnik je našega mladega tržaškega učiteljskega društva, ki mu je bil dlje časa blagajnik, kakor je še danes blagajnik prospevajoče slov. kmetijske družbe v Trstu. Član je raznih drugih društev na tržaškem ozemlju. Dal je inici-jativo k roditeljskim sestankom v tržaški okolici ter je na prvem takem sestanku 1. 1909. v Rojanu kot prvi predaval o vzgoji. Razume se, da je ravno zaradi tega svojega delovanja moral v prejšnjih časih pretrpeti od strani gospodovalne italijanske stranke v Trstu marsikatero preganjanje, zvezano z materialno škodo, ki mu je pa po njegovih besedah rodilo le — „dobro kri". Tak je bil — na kratko rečeno — naš Pepo in tak — upamo — ostane še dolgo, dolgo časa. To mu želijo vsi tržaški tovariši prav iz dna srca!
Mnogi naročniki, katerim se je začetkom t. 1. doposlal izkaz o zaostali naročnini, se niti ne zmenijo za opomin. Ker list vzdržujejo plačujoči, ne pa či-tajoči naročniki, se zamudniki z naročnino vljudno prosijo, da jo vsaj deloma poravnajo, — ako ne, se jim ustavi po-šiljatev lista.	UpravništvO.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
¡3t. 145.
Kranjiko.
V tolminskem Šolskem okraju razpisujejo se sledeča stalna učna mesta:
a) mesto stalnega učitelja-voditelja enorazrednic: Borjana, Cadrg-Laz, Gorje, Hudajužna-Zakojca, Jevšček-Ravne, Lazeč, Logje, Nemškirut, Novaki, Orehek, Otalež, Pečine, Plužna, Podbela, Ponikve, Robidišče, Ruti, Sela-Log, Slap, Strmec, Stržišče, Temeljine-Loje, Trebuša, Trenta, Trnovo, St. Viškagora, Volarje, Vrsno-Krn, Zalaz,
b) mesto stalne učiteljice štirirazrednice v Kobaridu ter dvorazrednice v Breginju, Podbrdom in Podmelec.
Redno opremljene prošnje vloži se naj pri c. kr. okr. šolskem svetu predpisanim potom tekom 4 tednov po razpisu v uradnem listu .Osservatore Tri-estino* t. j. vštevši 10. aprila 1912.
Pripomni se, da so vsa gornja mesta vže začasno zasedena.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, dne 6. marca 1912.
St. 452
_ 1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Dolu pri Ljubljani se razpisuje učiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom semkaj vlagati do 2 5. aprila 1912.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci, morajo z državno-zdravniškim izpri-eevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet Kamnik, dne 16. marca 1912.
Sukna
in
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvomica za sukno :: v Humpolcu (Češka).
Vzorci franko.
J. Jax
Ljubljana
DHnajwk» cesla
ti H
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
® Pletilni stroji, ifr
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
i	poleg „Figovca"	—
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizknšnje.
Prevzema vsakovrstna steklarska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd.
dalmatinska, istrijanska in vipavska pošilja tvrdka
Bolnimi! Pooka
v Trstu.
Pošiljatve v sodčkih od 50 litrov više. Cene belega in črnega vina od 54 vinarjev za t lit. naprej.
Izpis iz cenika:
Vipavsko belo I.a.....54 vinarjev.
Istrijansko belo najfinejše . .	56
Istrijansko črno I.a ....	56 „
Dalmatinsko belo najfinejše .	60
Dalmatinsko črno „ .	64 „
Opollo močno I.a ....	62
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenj. gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega : Francka:" iz tovarne v Zagrebu vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
1887—1912 — 1887—1912
Blagovolite pisati po vzorce!
V. J. Havliček in brat
Kopališče Podëbrady (kralj. Češko)
slavnoznani Izvozni dom, ustan. 1. 1887
priporoča občeznane in pripoznane kakovosti
modno blago — zefire spomladanske in poletne novosti za 1912.
Havličkove tkanine, kanafare,
brisače, robce, namizne in kavlne garniture, batiste pralne svile itd.
Damaste, opreme
za neveste. XXV, trgovsko leto.
1 zavoj 40 m okusno zbranih ostankov v velikosti do 8 m pošiljam za 18 K po povzetju franko. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas najbolje. — Havličkova tkanina 1 kos 23 m za 12 K, 13-20 K, 14-50 K, 16 K,: 17-50 K, 20-40 K, 22-40 K.
Najugodnejši češki nakupni vir
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9
Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Konf ekciaj za dame in deklice.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah. ===== Ceniki zastonj in franko.	~
Krasne novosti za pomladansko in letno sezono!
Vzorci poštnine prosti proti vrnitvi.
Vzorci poštnine prosti proti vrnitvi.
Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom
Gorica Ivančič in Kurinčič
Gosposka ulica H*
(V. G. Carducci.)