Foštniiia plačana v gotovini Cena 1.50 din UQV4 DQDA Izhaia vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Urcdništvo: Ce!}e, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo /,' Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavoriu v Ljubljani Stev. 10.666 Leto XXI. ____________Celie, petek 24. novembra f 939____________________Žfeir. 48. Prol s kartell! V zagrebški »Novi riječi« čitamo: Pred dnevi mi je pripovedoval prijatelj: »Pred nekaj meseci sem kupil kubični meter bukovih drv po 135 din. Ko sem videl, da je v drvarnici še prostora za pol kubičnega metra, sem stopil k iste- mu trgovcu, mu dejal, da potrebujem še poJ kubičnega metra in vprašal za ceno. Odgovoril mi je: za pol kubičnega me- tra 100 din, za kubični meter pa 190 din. Začudil sem se: »Ista drva ste prodajali po 135 din, čemu sedaj tolika razlika?« On mi je zaupno, z nasmeškom odgovo- ril: »Prej smo si trgovci konkurirali in prodajali za majhen dobiček, sedaj pa smo se kartelirali...« Ljudje so se to- rej kljub naredbam zagrebške in beo- grajske vlade kartelirali in nastala je sedaj, na pragu zimc, razlika v zncsku 65 din pri kubičnem metru drv. Nekaj besed o kartelih v Jugoslaviji ne bo odveč. Povprečen državljan Jugo- slavije, toliko zaposlen z nogometnimi tekmami, kavarniškimi razgovori, razvi- janjem zastav, zvcnečimi patriotskimi govori in manifestacijami, ni prišel ni- koli do tega, da bi se bil pobrigal in iz- vedel: da je Jugoslavija najbolj karte- lirana država v Evropi, So mnnj pa da bi izvedel: kaj pomeni to za njega in njegovo rodbino. Kartei prevzame proizvodnjo ali pro- dajo blaga, ki je potrebno za življenje vsakega kupca. Država predpiše na uvoz takega blaga iz inozemstva visoko cari- no, recimo 20 do 50 in tudi do 100 od- stotkov. Kartei prcdpiše potem ceno svojemu blagu — plus 20, 50 ali 100 od- stotkov, kolikor bi bilo treba plačati ca- rine, če bi bilo blago uvoženo iz ino- zemstva. To razliko 20, 50 ali 100 od- stotkov v ceni plača kupec, konzument, dobri narod — in konec besedi. Da bi bila ta razlika kupcu slajša, ga resni, patriotski dnevni in periodični listi red- no prepričujejo o potrebi zaščite »do- mace« industrije. »Domača industrija« tu, »domača industrija« tarn. Refren vseh člankov o »domači industriji«, ki redno izhajajo od iste »domače indu- strije«, je: obzir do ubogih delavcev, ki bodo ostali brez zaslužka. Nihče ne bi verjel, da ima »domača industrija« tako čuteče srce za ubogega delavca. Skoraj bi dejali, da obratuje ta industri- ja samo iz usmiljenja do delavcev. Resnica pa je, da je 90% te »domače« industrije v rokah tujega kapitala, ki v upravne svete svojih podjetij redno po- stavlja »rodoljubne« Srbe, Hrvate in Slovence. In kolikor koli so se ti naši eksponi- rani Srbi, Hrvati in Slovenci sicer med seboj prepirali zaradi Dušana in Zvoni- mira, Kajmakčalana in diktature, te ali one zastave, se vam niso nikoli sprli za- radi svoje vloge v »domači« industriji, v »domači« banki in sličnem. Kadar hoče država, ki je po naravi bogata, a po narodu siromašna, razviti svoja naravna bogastva, a nima potreb- nega kapitala, pokliče tuji kapital, da izvrši to, česar saraa ne zna ali ne more. Da privabi ta kapital in mu zagotovi do- ber dobiček že kar od začetka, predpiše visoko carino na blago, ki ga bo ta ka- pital v državi izdeloval. Ona, kakor pravijo, zaščiti >domačo« industrijo z visoko carino. Ideja bi bila: dokler se industrija ne razvije in ne učvrsti, naj bo zaščitena. Na Balkanu pa je tako, da oni ;>dokler« nima roka, marveč osta- ne zaščita trajna in tudi blago ostane za 100% trajno dražje za konzu- mente. Da pa ostane zaŠČita trajna —• odnosno blago dražje ali dobiček izre- den —, skrbijo odlični rodoljubi v upra- vah »domačih« podjetij. Ta »domača« podjetja imajo tudi zelo izkušene in ve- šče knjigovodje, ki nas Jahko ob koncu vsakega poslovnega leta z golimi šte- vilkami v bilanci prepričajo o težkih izgubah vsake posamezne industrije, ki lahko zaradi teh izgub plačuje samo zelo skromne davke ... Tako vidimo, da imamo naravno bo- gato državo, da plačujemo proizvode te- ga bogastva zelo drago, da pa prejema država davek samo v obliki drobtin. Narodi sfopaio v odlocilno horbo Velifce demonstrative na Ceškem — Monakovski afenfafor — Nemška vojita z minami in ostri angleški protlukrepi — tnovanie profs jovjeflire Ironie — Nemška nagrada Slovaški za borbo prof! Poliski — Nova vlada v Romuniii V Pragi je prislo pred dnevi do veli- ; kin demonstracij čeških študentov proti ? j Nemcem. Demonstracije so bile tudi v i nekaterih drugih krajih. Nemškn oblast- va so nastopila izredno strogo ter so da- la okrog 6.000 Cehov aretirati in 12 Co- hov hi sicer 10 visokosolcev in 2 policij- ska urudnika ustreliti. Londonski listi j so poročali, da je pri teh dogodkih izgu- ! bilo življenje 130 Cehov. Nemšlia ! oblastva so zaradi teh dernonstracij za- ! prla vse češke visoke sole za tri leta. Po i teh dogodkih, ki so vzbudili silen oilniev ] | med čcškim narodom, je bilo proglaše- ! 1 no nad Prago in okolico obseclno stanjc. Praga je bila nekaj dni kakor i/umrla. Cehi so hodili iz his samo v najnujnej- ših prunorih. Obsedno stanje nad Prago ! in okolico je sexlaj zopet ukinjeno. Nem- ški porocevalski urad je poročal, da so demonstracije prircdili češki izobraženci, ki so v zvezi z bivšim predsednikom če- škoslovaške republike dr. Edvardom Be- nešem hi da so bili vodje tega odpora tudi na čeških visokih šolah. Dr. Beneš, predsednik češkoslovaške vlade v emi- graciji, je izjavil o teh dogodkih, da je j nastal na Ceškoslovaškem povsem enak položaj, kakor za casa svetovne vojne v Belgiji, ko ho vanjo vdrli Nemci. Policijska oblastva v Nemčiji so are- tirala kot atentatorja na meščansko piv- j nico v Monakovcm 3G-l.etnep;a (tcor^a j Elserja, ki je svoje dejanje baje žc prl- j znal. Elser je po tej vesti v/Jdal v ste- j ber mcščanske pivnic(^ peklcnski stroj, kt naj bi bil eksplodiral med Hitlerje- vim ^ovorom. Nemška poHcija trdi, da je bila v atentat zaplctcna tudi angloška j tajna služba Intelligence Service v Haa- j gu, kar pa angleške vesti odločno za- nikujejo. Nemška policija izja\ija, da je duševTii oče atentata radikalni narodni socialist in emigrant Oton Strasser, ki se je bil lani preselil iz Ceškoslovaške v Švico, odtoSoča« v Celju poziva vse emigrante, da se zgla- i sUo v zadevi državljanstva ob uradnih urah v društvenih prostorih. J c Opozorilo umetnikom! Sokolsko dru- I štvo Celje-matica razpisuje v okviru j proslave 50-letnice svojega obstoja na- tečaj za sestavo primcrnep;a znaka za vse prireditve v okviru te 50-letnice. Za prve tri najboljše osnutke bodo do- ločene primerne nagrade. Podrobnoati bomo še objavili. Pozivamo naše doma- če umetnike, ki se za zadevo zanimajo, da se obnejo na Sokolsko društvo Celje- j rnatico, kjer dobijo vsa zadevna pojas- nila. Tradicionalni akadcinski pies »Sloge« bo 5. janwarja 1940 v Narodnem domu. Cisti dobiček je namenjen pod po ram revnun akademikom. c Sodba po zakonu o zaščiti države. Petčlanski senat okrožnega sodišča v Celju je obsodil 29-letnega Adama Sto- sa iz Zagreba zaradi zločina po členu 1. točki 4. zakona o zaščiti države na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za dobo 3 let. c Dva drzna vloma. Na hribu sv. Jo- žefa sta bila v noči od sobote na nede- ljo izvršena dva drzna vloma. Na iati način kakor pred dvema tednoma v hi- šo čevljarskega mojstra Kosa pod hri- bom sv. Jožefa, o vlomilci s ponarcjo- nimi ključi vdrli v hišo upokojenega železniškega namešcenca Matije Zupan- čiča in odnesli več moških oblek v vred- nosti 2.500 din. Ko so odhajali skozi vežo, so bila tarn shranjena tri kolesa, ki se jih pa vlomilci niso dotaknili. V isti noči so vdrli skozi straniščno okno v stanovanje trgovskega sluge Antona Božičnika na hribu sv. Jožefa ter odne- sli iz stanovanja srebrno moško uro, ak- tovko in nekaj denarja v skupnd vred- nosti 600 din. Ko so odhajali skosi glavna vrata, so vrata za seboj zakle- nili. Policija je uvedla obširno preiskavo c Nagradno streljanje Strelske druži- ne v Celju je preloženo na pomlad. Sob- no streljanje bo redno vsak četrtek zve- čer v Oficirskem domu in to nagradno z enim do tremi lepimi darili. Vsi člaivl in ostali prijatelji strelskega sporta so vabljeni, da v čim večjem številu pose- čajo te strelske in obenem družabne ve- čere. c Zetev srarti. Na Masarykovem na- brežju 5 je umrla v ponedeljek v sta- rosti 68 let ga. Antonija Vondračekova, tašča zobozdravnika dr. Alojzija Kraut- bergerja. Pokojna je bila po rodu Ce- hinja ter odločno narodna in izredno blaga žena. V Novi vasi je umrl v torek j 3 mesece stari sinček pekovskega po- ! močnika Pavel Modere, v sredo pa 67- letni cinkarniški delavec Alojz Lastnak. V celjski bolnici so umrli: 16. t. m. I šestletna hčerka vojnega invalida Zofi- ja Kuglerjeva iz Galicije pri Celju, 17. t. m. 84-letna dninarica Terezija Zoher- jeva iz Creta pri Celju in 52-letna dni- narica Lucija Drofenikova od Sv. Bar- bare pri Smarju, v nedeljo pa dvcletna kočarjeva hčerka Dragica Jutriševa iz Rogaške Slatine. Pokojnim bodi ohra- njen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c strokovni tečaj iz damsko frizerske j stroke bo priredila Zveza brivskih po- močnikov v Celju. Opozarjamo vse briv- ske pomočnike, ki se želijo tečaja udele- žiti, da se bodo prijave sprejemale do torka 28. t. m. zvečer v prostorih Zveze V poslopju Delavske zbornice v Celju, I. j nadstropje, soba štev. 8. j c Andrejev sejem. V četrtek 30. t. m. ! bo v Celju kramarski sejem, znan pod j imenom Andrejev sejem. c Delovni trL. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 283 brezpo- sclnih (194 moških in 89 žensk) naspro- ti 302 (201 moškemu in 101 ženski) dne 10. t. m. Stev. 48. »NOVA DOBA« 24. XI. 1939 Strau S c Miklavžev obisk na domovih bo tudi ; letos opravila prostovoljna gasilska če- ! ta v Celju. Naročila se sprejemajo naj- pozneje do 3. dccembra v Gasilskem do- mu na dvorišču mestnega poglavarstva. Miklavž bo obiskal domove le ob po- voljnem številu naročil. c Dijaški kuhinji v Celju je darovala trgovka gdč. Ana Streherjeva v Celju 100 din namesto venca na krsto svoje tete ge. Karoline Streherjeve, vdove po sodnem kanclistu v Smarju pri Jelšah. Namesto cvetja na krsto ge. Antonije Vondračkove sta darovali gdč. Mila Si- moniskova in Nina Trdinova v Celju 50 dm Dijaški kuhinji v Celju. c Zilrawiisko tlcžurno službo za elane OUZD bo imel v nedeijo 26. t. m. zdrav- nik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. iokolslvo x Proslava prazuika narodncga zedin- jenja v Oelju. Kakor snio zadnjic sporo- | eili, priredi Sokolsko druatvo Celje-ma- ' tica v četrtek 30. t. m. ob 20. v Mcacnem gledališču v Celju akadeinijo z 12 toč- kami. Drugi dan, 1. decembra bo ob 11. dopoldne v društveni telovadnici slav- nostna proslava z zaobljubo novega članstva in z razdelitvijo diplom. JNa sporedu so med drugim nagovor brata staroste in deklamacije. Kakor na aka- demiji, bo tudi tu sodeloval drustveni orkesier. Bratje in sestre, ki imajo kroj, naj pridejo v kroju k večerni akademiji i in k dopoldanski proslavi. Za okolico bo društvo v nedeijo 3. decembra ob lo. ponovilo akademijo. Zveza je na vse ütrani ugoctna, ker lahko pridejo poset- niki a popoldanskimi vlaki in se z ve- černimi vrnejo. x Prvodecembrska prosiava So- kola Ctlja 1. Dne 1. dcceniDra se bo üruätvo udeiežiiu siužDe bužje v ka- toliski in pravoslavm cerkvi skupno z bralskim boKoisKim ilruslvom Celjeni- malico. Drustvena proslava pa bo uo- poiüiie OD pol 11. v teluvadnici v So- KolsKem üomu v (Jaderju. Poleg odi- čapiega spureda Doao pn proslavi soüeiovaii iuüi drušivem mail harmoni- karji. DsuSivena upiava poiiva Clanswo, naraäCaj in üecu, učni zbori teh pod- zvez morajo biti 10. decembra. Ogjaaj-eg. pod Sp. br. 969 od 28. X. 1033 x V hrvatsko-slovenski nogometni lift! je Bačka v nedeijo v Subotici premagala osiješko Slavijo z 1:0 (1:0). V srbski ligi je BSK v Beogradu premagal sara- jevsko Slavijo s 4:0 (2:0), tekma med Baskom in Zemunom je ostala neodlo- čena 2:2 (2:1), prav tako tekma v No- i vem Sadu med Jugoslavijo in Vojvodi- , no 2:2 (2:1), v Skoplju je Gradjanski j premagal Jedinstvo z 2:0, v Borovu pa j Bata enajstorico Zalca s 5:0. j - V tekmovaiiju za podsavezno prvou- ! stvo je SK Hrastnik v Hrastniku v ne- ; deljo premagal enajstorico SK Celja s ; 3:1 (1:1), v Celju pa je trboveljski : Amater premagal Atletike s 6:2 (3:2). ! * Nogometna reprezentanca Zagreba je v nedeijo v Zagrebu premagala repre- : zentanco Bratislave s 3:1 (1:0). Iz naših kraiev Laiko ¦"i*ii' \MA\ Wlf l'.""-^'J5. .«vr • toiil'jTOiafi»' : 'rfijTAjP tV"":«nV:il. ^5V ¦¦;J1. to.SttA ','i.ilii;'.-- •", ^ -".oi ^;>-,Mfl".i s^+i'^^v#t , i.« *.,'m^-h my&yi'vi jj . -ifii&.lli '.Xti ^ri '¦'.si1''.::.;-; ii1'???.«! ':'' •.'., . ^'i'.ii^.J «''^"..i» ."'¦' • u;>., 'tii'ft tasty* H0iu< :!. /'¦;i»fj>- «•.!«(!'.¦'¦ -•¦¦-¦-5^ wiiud. ':,¦ üb "< ' "'?'{» üIlrÄ-i1 )$[; ¦": ,.:-K>. : ff:>J:-«!'. ,-»..¦ :-,is.^;»; '¦¦ ¦•¦-*.Vm,.. ''''• 'v-'.-.'ii '* ' - , /I?",',/. • '.-,•,¦¦¦ : -:¦ i •' ¦' ¦ ¦ ¦ : '' '' '•'I /f;, 5'K .•¦^•."; HW •''-1"'1 »<¦¦,?.. '* VOWMUII,' \/,¦'- ¦ ,;¦.* i-Ä.,..<. ¦¦ ¦*;..' i?\Ai iJiWj 'if1 , J "s ¦ ' W..J ^ .. •'•• . .. ... 'yf.1 A<~' ^.-. . '>A ;$< Al. ^ A;..\ . : •" 'Alo Mix., » '".ck. V ?* .'¦ ::-.-': > -.>»<&.% &jm h* i « * mi's % &* ..¦-'¦• ¦ *wtä %'&*&>* \ to» ha, ...•¦ p. vii ixüm/t.-: . ^&i- <<»5 i3M»/i ¦¦'.«'.WA *,-* >¦ J«aji«&t ^0*^ tt* *& tyfi, ¦¦•,¦¦;>•; ivv«-» ^»^a^it^^» »H^- Rogaška Slatina in mena okoiita Zdravilišče leži v iopi dolinici, ki jo je napravil potok Rakovec med prijaz- nirni, s pretežno bukovimi gozduvi po- rasiimi griči: Janino, Tavčarjevim gri- čem in Tržaškim vrhom. Gosto obraslo sredogorje varuje zdraviliäce pred se- vernimi vetrovi. \ Rudninski vrelci so morali biti znani | že v prvih stolctjih po Kr., ker so nasli « v rudninaki vodi srebrne keitske novce. I Prvič se omenja ytudenec 1. 1141., točno | opisan pa je 1. 1572. Prvi tujec, ki se je zdravil a to vodo, ki jo ljudje imenu- jujo slatino, je bil gros Zrinjski 1.1640. Teiesni zciravnik na dunajskem dvoru I 1. 1679. je uvedel slatinsko vodo kot | adruvilo. Trgovanje s slatino se je taKO razvilo, da je cesar ta privilegij izročii dunajskemu gostilničarju Androniju Franku. Razpečavanje te slatine je leta 1721. prevzelo 11 dunajskih lckaiiiar- jev, ki so postavili še sedaj ohranjeni kip sv. Ivana Nepomuka sredi zdravili- ŠČa pri studencu Tempel. Okoli 1. 1800. a0 prevzeli Rogaško Slaüno stajerski deželni staaovi. V njihovem imenu se je za zdravilišCie posebno zanimal deželni glavar Ferdinand gros Attem»; njemu na east leta 1Ü28. postavljeno poprsje stoji še sedaj pod kapelo sv. Ane. Od » štujeiske dezole jC prevzela zdraviiišče leta 1918. jugosiovenska država, ki jo zdravilišče izročila dravski banovini leta 1929. 2e 1. 180-1. je bil tu nastavljen pose- ben zdraviliški zdravnik. Leta 1810. jc bilo zgrajeno večje kopaiišče. Leta 1819. so z istrskim marmorjem obzidali in z visokimi jonskimi stebri obdali najata- lejäi vrelec Tempel. Leta 1886. so zajeli nov vreloc Styria, 1. 1908. najmočnejši • izvir Donat. Tempel jc znan kot na- \ mizna slatina, medtern ko sta Styria in Donat zdravilni vodi za bolczni žclodca in črevesja, krvnega obtoka, jeter, led- i vie, mehurja in živčevja. Sezona zdravilišča je od začetka ma- ja do konca oktobra in pride do 9.000 gostov, za katere je oskrbljeno po zdra- viliških hotelih z vsem komfortom. Med rednimi gosti so bili zlasti znamenita škofa Slornšek, Strossmayer in sloveči arhcolog don Bulič. Pisatelj Stritai' je tu pi'czivel zadiija leta svojega življenja. Posebne znamenitosti so s freskami okrašena velika zdraviliška dvorana v Zdraviliškem domu, ki so jo znova zgra- ciili, ko je 1. 1908. prejšnji popolnoma pogorel, potem Aleksandrov dom, Stiossmayerjev dom, 1. 1903. zgrajena lična kapelica sv. Ane in 1. 1922. po- 8več»na pravoslavnu kapola «v. Petra in Pavla v prostorih prejšnje nalivalnice. (Dr. Kolterer, Zdravilišče Rogaška Sla- tina, zdravniški opis. Silvin Sardenko, Rogaaka Slatina v zarji zdravja (pe- smi). Silvin Sardenko, Rogaška Slatina (sprehodi in izleti). Dr. Ivo Sorli: Zad- nji val, roman). Tik zdravilišča je vas z župno cerkvi- jo sv. Križa, nekdanja pražupnija, iz ka- tere so se odločile sedanje sosedne žup- mje. Zupna cerkev je na riaestu, kjer je stala stara romarska stavba iz dobe okoli 1. 1300. s tlorisom križa. Leta 1864. so zgradili sedanjo triladij3ko baziliko, veliki oltar jc iz 1. 1900. Leta 1910. sta cerkev okrasila slikarja Markovič iz Ro- žeka na Koroškcm in domačin Kožel. Tudi okna so slikana. Nad vasjo stoji na vrhu hriba cerkev sv. Trojice, zgrajena v 15. stoletju. Le- ga in obrambni zid spominjata na nek- ' danji obrambni tabor pred Turki. Lep je oltar v nemškem preporodnem slogu s konca 17. stoletja. Tik Sv. Križa je premogovnik, ki oskr- buje s premogom steklarno, ki jo zagle- ! damo, če se napotimo naprej proti Ro- gatcu pod cerkvico sv. Marije na Trži- šču. V steklarni izdelujejo fino brušeno steklo in slike na steklo. Cerkev na hri- bu je iz 15. stoletja, zidana v gotskem slogu; nad pročeljem se dviga osmero- oglat zvonik z dvočebuljnalo atreho. Ko so bliaamo Rogatcu, imamo pred seboj lepo pobočje onstran Sotle, kjer stojijo cerkve Sv. Peter nad Prišlinom, Hum in Marija Taborska. Spodaj v so- teski, preden se izliva Draganja v Sotlo, pa leži Rogatec, važno križišče cest proti Krapini, Pregradi in 2etalam ozi- roma Majšperku. V Rogatcu je bilo eno izmed upravnih središč posestev pilštanjske sv. Erne. Grad v Rogatcu se prvič omenja leta 1192. Tu so gospodovali kot fevdniki Rogaški gospodje; od teh so ga dobili Lichtensteinci in od teh leta 1301. Zov- neški. Za Celjani so ga dobili Habsbur- žani, dokler ni prišel preko Attemsov v roke sedanjim posestnikom Windisch- grätzom. Grad je danes v razvalinah. Trg se prvič omenja 1. 1283. Turki so ga izropali 1. 1476. in 1532.; takrat je bil še močno obzidan. Grad Strmol je pivot- na last gospodov Strmolskih, ki se ome- | njajo v 15. stoletju. Tudi ta grad, ki pa je še dobro ohranjen, je v posesti Win- dischgrätzov, ki imajo tod okoli tudi silno velike gozdove. Dekanijska cerkev sv. Jerneja je bila prej grajska kapela, a so jo na novo sezidali v letih 1738—1743, freske so bile 1. 1859. prenovljene. (Slika kupol« iz župne cerkve v Rogatcu iz 1. 1743. gl. v Mon. art. slov. II. St. 41). V «ton« j« vzidanih več nagrobnikov. — Bliaaj« Stran 4 »NOVA DOBA« 24. XI. 1989 Stev. U. ,'/^'";, yWttipy ^*? --v"<*-o ,,*»«33 •^ igi''ty&% tf*},^ -v - •¦• •¦¦;,- • f" " .'¦•' ':}¦'¦¦.. '¦ I.' *:¦«.**. *U>\ '' 3 ^ L«"t t..< * •#!? ;'tf.^.' ^ r'. vi fcvx :^v, ¦» &> ,"'¦ 3» *¦»" ' *š* v1*. lijii Jo. »v f.ittöi. ;& & 6' -ath !Civ irt^V ;> . ¦ \ ¦ * " • a :. , :/7 l>V?s\ V -1 DAt W * ' ffcU ** 4C,\ i»t "^V vMh «».^ a v N v 4i«. -is *tr ¦"* M fc- jhr*r' ff» ' \' ta s& k ^*-« ftf jfU'Ä» a man. ^'^ ;-- ^ D : " | «,<'<. "V i »ü.' » a Ur1 .'I ('ai^'.'i l leiVl a '• '.) / xt $-. X' tV, > L * - ¦ tv^ Uv «l mUV .jo nkit kjsr.- wtwi» ii &¦*¦». " i: d^ V >A * olpito'^ vv'i 3u \bi i.»-r*S^.K>7 *b/ >,t, j* ?n rs awi»,« b« -4 ;\ \;tk *Jf. A\ U Iv3tw. >¦ A! ft. amr, töfct^v; ^tnvsw .7 a».- .•«*& .«'-v, ?'t ^ (o uasf ** a^*tT *5f-:¦• -,Ö^* ,».:-^ V.'- tuft iaci.jsl'r ¦; tf«-rttb. Al; ü* *»*.feö jt;C*>H .«HP* I I Ski' \u ^^JWffa U \*«- -*» I»» *"¦ ¦'''•knwf>C;1 ÖMi«w-*d»#». W |>- V vwliü ^i1? .:,fiÄ'. .ti Ä& S^^ *Ä4, Wulfe B«' *¦*•¦ A AV- . in*;, wT^. «äli.>. vS1* Jüiw- •y^*. ii* E*as»" ** '*Ö>.w. \^? »*S ..: ^f?^'i"".ü «-.I»;-.' •;:'.-.* |s tzl* 'm?%(ti&cr''; ^*a*« .* av. .-., -j'i'i && "&*¦ :"¦!; «•,.. * '$}..'¦>'¦. ¦¦¦?. & $&L!;*> yyfr.t ¦; *¦¦**«$ i . :. - '>~-^Delavski po- litiki«, je objektivni župan čez nekaj mesecev že jiresničil svojo namero. Ob- : čani občine Sv. Krištof so lahko ponosni na g. LešniJka, ki pravilno razume vsako objektivno časopisno kritiko, dočim 30 naši gospodje tostran Savinje po navadi gluhi za kakršno koli kritiko. G. Lešnik si je pridobil simpatije in zaupanje ob- čanov z mnogimi javnimi deli, med ka- terimi navajamo povečanje rečiške sole, gradnjo dveh sadnih sušilnic, postavitev lične kamnite ograje poleg občinskega poslopja in odlično vzdrževanje občinske ceste v Rečico. Velike zasluge ima zla- j sti za zgradbo gasilskega doma v Re- čici. Občani pričakujejo še mnogo ko- ristnih javnih del svojega priljubljenega župana: regulacijo potoka Rečice, ki tr- ga ob nalivih plodno zemljo, ureditev j nekaterih hudournikov po hribovitih va- j seh, določitev in nakup parcele za poko- ! pališče v Gornji Rečici, skrb za zdravo pitno vodo itd. Pri Ian3kih voiitvah je bil g. Lešnik deležen silnih napadov za- radi kandidaturc na Mačkovi listi in je bil cclo izločen iz ce3tnega odbora. Tudi se ni udeležil poleg g. Klenovška iz Trbovelj in g. Malovrha iz Hrastnika volitev senatorjev. 1 Odgovor dopisniliu Ijubljanskn »I'o- scbne iztlaje«. Laški dopisnik imenova- nega lističa je napisal članek pod na- slovom »Vzor političnega življenja«. V tcm članku govori 0 miru v Laškem, o dopisnikih raznih listov itd. Temu do- pisniku gre najbrž »Nova doba« silno na živce, ker hoče imeti mir. Mi vemo, za- kaj! Dandanes se vsi lizuni, priskledni- ki, stremuJii, politični izprijenci in lenu- hi, izkoriščevalci in lahkoživci silno bo- je vsake osti resnice in zahteve po pra- vici v javnem življenju. Oni hočejo imeti mir okoli sebe, ker se jim predobro godi. Kaj jim mar, če ti predpižejo še tako visok davek: plačaj, samo da je mir! Kaj jim mar razkopane ce3te, kaj ostala javna dela, kaj slabe delavske in urad- niške place, kaj socialna vprašanja, kaj težki položaj kmetov — občan naj iz- korišča ubčana, kakor hoče in poslova- nje uradov naj bo kakršno koli, samo da je mir. Če imajo politični generali maslo na glavi to »Nove dobe« nič ne briga, ker želi dopisnik »Posebne izda- je« mir. Naj bo potolažen, da miru ta- ko dolgo ne bo, dokler ne pridejo mladi narodni borci do pravic v vsem javnem življenju. 1 Socialen čiii dopisnikov »Nove dobe«. Gosp. Hrastelj je praznoval 15. t. m. 10-letnico svojega bivanja v Laškem. Ker je »Nova doba« že toliko pisala o njem, je povabil vse laške dopisnike >>Nove dobe« na banket v gostilno Gracit. Dopisniki »Nove dobe« pa so po- vabilo gladko odklonili, ker živimo v res- nih časih in so mnogi nujno potrebni pomoči. 2e v celjskem uredništvu »Nove dobe« je g. Hrastelj ponujal 100 din, ki jih je uredništvo seveda odklonilo. Končno jih je dal g. Hi^astelj g. Jelov- aku v Laškem, ta pa jih je po svojem socialnem čutu razdelil revicam v občin- ski ubožni hiši v Laškem. Sest ženak je dobilo po 14 din, neka 90-lctna, ki je najstarejša, pa 16 din-. Po našem računu bi bilo 11 dopisnikov porabilo najmanj ac enkrat toliko na banketu in bi bil moral g. Hrastelj dati še 100 din za ob- činske reveže. 1 Sokolsko društvo bo prüedilo na predvečer praznika zedinjenja svečano akademijo. Na sporedu so telovadne točke vseh oddelkov, recitacije in de- klamacije. Vabimo vse nacionalno občin- stvo, da se te proslave polnoštevilno udeleži. — Dne 1. decembra se bo sokol- stvo udeležilo službe božje po deputaciji. — Sokolsko društvo v Scvnici bo od- krilo 1. decembra spomenik blagopokoj- nemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in vabi tudi naše društvo, da se v čim večjem številu udeleži i.e mani- festacije. Pozivamo brate in sestre, da to store. 1 Davčua obremonitcv. V začetku te- ga sfieseca je naža davčua uprava zopet razposlala plačilne naloge, ki so povzro- čili med davkoplačevalci veliko razhur- jenje in pravcat poplah. Ljudje so tar- nali, jokali, obupovaii in sklepali, da bo- do opustili obrti itd. In res, četudi smo vajeni v laškeni okraju v po- gledu davčne obremenitve in izt,erjeva- nja davkov in davščin in doklad prven- stva ne samo v dravski banovini, mar- več inenda tudi v vsej državi, niso bili j davki nikdar tako težki, kakor Ieto3. Ne boino raziskovali kje je vzrok: ali v okolnosti, da referent morda še ne po- zna dovolj nasih prilik ali v sestavi davčnega odbora, glede katerega smo.že svojčas iznesli kritike. V davčni odbor spadajo gotovo ljudje, ki plačujejo sami davke in ki vedo, kako težko je v da- nasnjih časih zbrati denar za javne da- jatve, če hočeš pri tern še živeti in si obdi'zati eksistenco. Reklamacijski od- bor, ki je te dni zasedal, je sam uvidel pretirano obdavčenje, vendar pa ni mo- gel ali hotel v zadostni meri odpraviti te krivioe. Ni dovolj, če se davčna osno- va mu& za nekaj tisočakov, ko pa O3ta- ue podlaga za poslovni davek nespre- menjeno visoka, seveda na podlagi in- forinacij, ki si jih referent poišče pri železnici, odjemalcih in bogve kod še vse, ne da bi pri tem tudi poizvedovali, aii ni bil poslovni davek zaračunan ali plačan drugod. Takih primerov je več. Nastaja nujna potreba, da se davkopla- čevalci združimo in da skupno podvza- memo vse korake proti pretirancmu ob- davcevanju, ki nas pi'cti vse ugonobiti. Izvzet ni noben sloj in pokiic. Vsi ču- timo le eno: da moranio plačevati pre- več in da tega ne zmoremo. Tudi. naša daviina uprava bo moraia apozna- ti, da tako nc gre naprej. O tej stvari homo še ponovno spregovorili. 1 Zanimi^a obsodba. Clan cestnega odbora v Laakern in obcaiskega odbora Sv. Krištof je bil pred kratkim pri °krož. sodišču v Celju obsojen zaradi j prestopka po § 319. k. z. na 10 dni za- pora. Včasih taki ljudje niso mogli bil.i člani takih korporacij ali upravljati jav- nih funkcij. Danes gre menda tudi to.. 1 Pritožbe kmetov iz Gabeniega. Mi- mo Caslove trgovine vodi kolovozna pot v vas Gaberno. Ob tej poti teče tako zvani Gabrski potok, ki se ob nalivih često spremeni v hudournik. Ta potok je sčasoma docela uničil kolovoz. Pont- gt©v. 48. »NOVA DOBA« 24. XI. 1939 Stran 3 kod so več metrov globoki prepadi, ki , ogražajo ljudi in živali, posebno v zim- skem času. Ze pred pol leta je občinska komisija pregledala to pot in tudi ob- ljubila takojšnje popravilo, toda se da- nes ni noberue rešitve. V komisiji so bili Ivan Deželak, Peter Hrastelj in Janez Kolšek. Ko je g. Casl opomnil odbomika g. Bezgovška, da je občinska pot po- trebnejša kredita kot pa razni domovi, ga je g. Bezgovšek vprašal, ali je leak Caslov dinar na občini. Gosp. Casl mu je odvrnil: »Tisto pa, saj tudi plačam petkrat več davkov, kot pa g. Bezgov- šek!« Kmetje se tudi pritožujejo, da jim poštna uprava v Laškem ne vročuje več pošte, češ da pride vedno kdo iz Ga- bernega v mesto, pa naj odnese pošto. Kakor vidimo, današnjim činiteljem tu- di ni več dosti za kmete. Cudimo se, da pismonoše lahko vročujejo pošto na Pa- dežu, kamor imajo 1 uro in 15 minut hoda, dočira je do Gabernega samo 50 minut. Prav tako morajo nositi pošto v vas Tevče, kamor je tudi 1 uro hoda. Aid ne bi mogli priključiti pošte za Tevče pošti Sv. Lenart? 1 Glas Iz vrst našega meŠčanstva. Številni naši meSČani nas naprošajo, da objavimo v »Novi dobi« njih glas, da bi odloČHni činitelji ukrtnili vse - potrebne korake na pristojnih mestih. Vsi sloji: uradništvo, upokojenci, obrt- niätvo, delavstvo in svobodni poklici vsak dan bolj občutijo težo gospodar- skih razmer. Posebo jih zadeva v Živo Čedalje bolj naraščajoča draginja živil, oblačil, obutve in surovin za izdelo- vanje predmetov. NaSa podjetja bodo morala po nujnosti razmer čimprej po- viSati mezde delavcem, ker so delavci z draginjo pognani v pavperizem. Prav tako bi morala država povmiti urad- nikom in upokojeticem svoi čas od- vzete odtegljaje ali pa zvišati place oz. draginjske doklade v sorazmerju z današnjim indeksom cen. Vsi name- šČenci se omejuiejo pri svojih potre- bah na minimum, kar ni brez posle- dic za na§e obrtnike, ki so pri tem dvakrat udarjeni: nirnajo dovolj odje- malcev, davki pa so ostali na višini pred današnjimi razmerami. Davčna zakonodajo bi bilo nujno treba refor* formirati z uvedbo progresivnegadavka. Poglejmo si poloŽaj naših krojačev, čevljarjev, kleparjev, ključavničarjev in sličnih obrtnikov, ki morajo kupo- vati razno blago ozir. surovine za iz- delavo predmetov, ki pa so se podra- žila za 20 do 50 odst. Kako nai obrt- nik pri takem položaju Še zmaguje stare dajatve? V časopisju čitamo, da so nekatera podjetja povišala delavcem mezde za 10 odst., na drugi strani pa so se živila podražila za 20 in celo za 80 odst.! Poleg tega je bila pri nekatenh živilih letos še slaba letina. Zaradi zunanje- političnih dogodkov bo cena Živil in drugih življenjskih potrebščin gotovo še rasla. Zato bi moiüli pristojni čini- telji že danes misliti na neko socialno- ekonomsko rešitev vseh slojev. Pod- jetja odpušČajo mnogo delavcev, obrt- niki imajo čedalje manj naročil in od jemalcev, draginja stalno narašča. Vsi zro s strahom v bodočnost. Edina r-e- 5kev je v primernem povišaniu plač, strogi kontroli cen in znižanju davšfrn. Od kmeta ne moremo pričakovati bremen, ker sam životari iz dneva v dan. Vse to naj bo glasen memento onim, ki so danes poklicani, da raz- mišljajo o rešitvi teh neodložljivih nuj- nih vprašanj ! 1 Ne unJčujte fndustrije! V Laškem imamo dvoje tfkstiln h tovarn ; gornja je last gg. Bi-ečke in BlaSkov ča, spod- nja pa last g. Ludvika Gerkmana. V zadnjem času se Sinjo po mestu vzne- mirljive vesti, da bo moral gornji to- varnar oditi, ker ni naš dižavlian, da bo premestil tevarno na jug, da ima sodaljšano, oziroma odobreno 6-me pečno bivanje v našem mestu itd Ba je je v ozadju neka oseba, ki je imela pri volitvah leta 1936. precej vphva, še več pa osehnih in materialmh in- teresov, da odide gornia industnja iz LaSkega, z izgovorom, da je omenjeni podjetnik Ž d. Mi nimamo interesov, da bi zagovariali Z'de, toda gospod e naj pomisliio na 100 do 120 delavcev in njih družme, ki b> ostale brez kn ha. Kdo naj jamči, da dob mo po odhodu te industriie drugo. ki b' nudila tem Ijudem nadalinii kruh? Že naSi obd- narji so zakrivil-, da ie n*Se mesfo iz golih strankarskih razlogov i/jfiibilo nekaj novih podjetij. Ne posnemaite tujih vzorovl Najprej je eksistenca ! naših državljanov, poiem so druga , vprašanja ! Edino, kar bi mogli odo- . bravati, bi bila zahteva, da podjetnik j brezpogojno spoštuje državno socialno ' zakonodajo, da zaposluje samo naše državljane, da skrbi za higienične de- lovne pogoje v svojem obratu, za var- nost pri delu, za primerne place itd. če je poleg vsega tega vseskozi lo- jalen napram narodnemu Čustvovanju in hotenju, je po našem mnenju za- dostil vsemu, zlasti če bi v nasprot- nem primeru ostalo na stotine delav ce/ na cesti brez kruha in strehe. De- lavci bi v takem položaju ne bili več indiferentni in bi lahko zašli pod tujo propagando po krivdi nekaterih ljudi, ki imajo za seboj že itak žalostno po- litično preteklost. Kdor išče le sa- mega sebe povsod, ne bo nikdar zmo- Žen izvršiti kakega narodnega dejanja ne za domovino in ne za narod! Zna- nemu nestrpnemu gospodu pa povemo glasno, da je često velika razlika v plačevaniu delavcev na eni in na drugi strani. Gospod bi lahko prav v takem primeru najbolje dokazal, kdo je bolj in kdo manj naroden. Komur je res za narod, nai to tudi dokaže z dejanji ! 1 Prezgodnji grob. Dne 18. t. m. je umrl v Sp. Rečici 7 po daljši težki bo- lezni 33-letni g. Jože Flajs, tovarniški strojni strugar v podjetju »Zavora«, | kjer je bil zaposlen 19 let. Pokojnik je bil šele nekaj let poročen. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, njegovi ženi I naše iskreno sožalje! i 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 25. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 in 20.30 zanimivi in napeti film »Poročnik Perry«. V glavnih vlo- gah Robert Taylor in Barbara S t a n w i c k. Tednik. Žalec ž Drž. meščanska sola v Zalcu. Na tej šoli že od njenega početka dalje sklicujejo vsako leto redno po dva rodi- teljska sestanka. Na takšno posvetova- nje je uprava sole povabila starše tudi v nedeljo 19. t. m. Za solo, ki jo obisku- jfc 214 rednih učencov, katerih starši so iz 14 različnJh občin, so takšni sestanki neobhodno potrebni. Tega se starši tudi zavedajo, saj sc je povabilu odzvalo 97 oseb. V nabito polni risalnici je preda- val zobozdravnik g. dr. Herman o »Bo- leznih in negovanju zob«, razrednik I.a razreda g. St. Praprotnik pa je tolmačil staršem šolske predpise, zlasti one, ki so v zvezi z razredniškimi posli. Po pre- davanjih so daiali razredniki staršem informacije o napredku in vedenju učen- cev. Na drug sestanek v tem šolskem letu, ki bo aprila meseca, vabimo že v naprej tudi tiste ocete in matere, ki ne- deljskemu sestanku niso mogli ali niso hoteli prisostvovati. — Nainesto preme- ačenega učitelja Stanka Kodriča je te dni nastopila službo absolventka višje pedagoške sole Franja Koširjeva. Kljub temu pa manjka na šoli še ena učna moč. Iskreno želimo, da bi prosvetna oblast to učno moč čimprej namestila. z Zvočni kino Zalee. V soboto 25. t. m. ob 20. in v nedeljo 26. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Divne Laži Nine Petrovne«. Ve- lefilm iz ruskega življenja. V glavnih vlogah Isa Miranda in Ferdinand Gravey. Braslovce b Proslava državnega praznika. So- kolsko društvo v Braslovčah bo tudi le- tos svečano proslavilo državni in sokol- ski praznik 1. decembra. Ta dan bo pri- sostvovala deputacija s praporom sve- čani službi božji ob 8. zjutraj. Po sve- čani službi božji bo imelo Sokolsko dru- štvo v svojem domu svečano sejo in pro- slavo za vse pripadnike Sokola. Prosla- va bo vsebovala razne deklamacije in pevske točke. Nato bo svečana zaoblju- ba novih članov. Ob tej priliki bodo tudi razdeljene diplome onim oddelkom, ki so dosegli na raznih tekmah izvestno število točk. Brate in sestre vabimo, da se udeleže proslave državnega in sokol- skega praznika polnoštevilno. b Miklavževa obdaritcv. Sokolsko društvo v Braslovčah bo tudi letos ob- darilo svojo deco in naraščaj. Prihod Miklavža in obdaritev bo v nedeljo 3. de- cembra ob 15. v Sokolskem domu. Ob tej priliki bodo nastopili naši mali pri- Padniki z lepo igro ob prihodu Miklavža iz nebes. Starši otrok in prijatelji So- kola bratsko vabljeni! b Surovost brez primere. V braslov- ški občini je vasica, ki se imenuje Gli- I nje. Ta vasica ni znana vsakomur, saj 1 leži v zatifiju. Vendar pa ni toliko v za- tišju, da bi je ne našli razni agenti, krošnjarji, berači itd. Pa tudi zlobneži jo najdejo. V zadnjem času sta bila za- strupljena dva psa čuvaja. Surovež je opravil svoje ostudno delo ponoči. Toda star pregovor pravi, da ni nobena stvar tako skrita, da bi ne postala očita. Tudi ta storilec naj ne misli, da je bil neo- pažen. Naj pomni, da o pravem Času vse prav pride. Dovoljujemo si vprašati Lovsko društvo in pristojno oblast, ali je dopustno, da se nastavlja strup v tem j času in na vsakem prostoru, tako da bi ; se utegnile zastrupiti tudi krave in svi- nje. Prizadeta po3estnika pozivata suro- veža, ki je zastrupil njuna psa čuvaja, da se sedaj postavi na nočno stražo na- mesto zastrupljenih psov. Kakor kažeta ta dva primera, tudi pri nas ne manjka podlih ljudi. Gornii grad g Promet se je v zadnjem času ži- vahnejšerazvil v središču našega mesta. Tu je otvorüa tvrdka »Bata« pred ne- kaj dnevi v prenovljeni Žmavečvi hi§i v pritličju svojo podružnico in je bilo že prvi dan prav živahno v tej poslo- valnici, ki pomeni nekaj novega za gornji del našega okraja. Ob mostu postavlja uto za mesnico podjetni Franc Kolenc, ki je imel doslej mesnico v Mikuževi hiši. Pravijo, da bo hudo konkuriral drugim mesarjem z nizkimi [ cenami. g Obclnski dorn je bil pred krat- kim dograjen. Občinski urad se je Že preselil v ta dorn, ki ima v pntličju poleg uradnih prostorov tudi lepo sejno dvorano, na dvorišču občinske zapore, I v prvem nadstropju pa zasebno stano- vanje. g Sokolske vesti. Naše Sokolsko druStvo je priredilo 12. t. m. tradicio- nalno martinovanje z gledališko pred- stavo v Sokolskem domu. Prireditev je uspela prav dobro. — Občni zbor dru- štva bo v nedeljo 26. t. m. ob 14*30 v Sokolskem domu. Udeležba je ob- vezna za vse članstvo. Pričakujemo, da pride na zbor župna delegacija iz Ce- Ija. — Sokolska akademija v proslavo praznika zedinjenja bo, kakor vsako leto, tudi letos 1. decembra ob 15. v ¦šokolski dvorani. Nastopili bodo vsi telovadni oddelkf. — Za č/anstvo, ki bo letos prevedeno v sokoiske vrste, bodo prihodnji teden v domu preda- vanja o organizaeiji in zgodovini so- kolstva ter o sokolski ideji. g NoČnl Izgredl In nemir! se v zadnjem času ponavljajo v našem me- stu. Ponočniaki, ki se prej napijejo po gostilnah, razsajajo ponoči po mestu, rujejo klopi in mize Olepševalnega društva, pobijajo šipe, prestavljajo na pisne table, podirajo ograje in slično. Tega bo menda sedaj konec, ker se ie orožnikom posrečilo izslediti po ve- čini vse razgrajače. Uiamo, da bo imelo prebivalstvo v bodoče mir pred njimi. g Osebne vestl. Voditeljica tukajšnje zemliiSke knjige ga. Gu'eljeva je na- stopila bolniški dopust. Okrožno sodi- šče je poslalo na nieno mesto ofeiala g. Kramarja iz Celja. Na novo imeno- vani sreski veterinar g. Bregant iz Novega mesta je prevzel te dni svoje službeno mesto na tukajSnjem sreskem načelstvu. Sloveni Gradec s Vsem prljateljem severne meje ! Sloveni gradec, tih in skromen. sania- ioč sredi lepe Mislinjske doline ob ze- lenem Pohorju, pod ponosno Urško goro se obrača na vse prijatelie se- verne meie z vljudno proSnjo. V tem skntem kotičku Misliniske doüne de- luie več let Sjortni klub Mislinja, ki si je že ob svoji ustanovitvi nadel na- logo krepiti nacionalno zavest med mladino ter jo v/gajati na sportnem področju. Doslej smo se borili z raz- nimi težavami, a msmo klonili. Ko pa smo pred kratkim izgubili svoj sportni prostor in nam je za nabavo novega potreben kredit, smo prisiljeni, obrniti se na vsa podjetja in priva nike v drav- ski banovini s prošnjo, da nas podpro in nam omogočiio zgraditi sportno igri- §če na na§i severni meji, ki bo v po- nos naSemu mestecu in vsej banovini. Tukajšnje članstvo je prerevno, da bi niofclo samo zgraditi igriSče od svojih mmima'n'h plač, zlasti ker je večina brez stalnega zaslužka. Kličemo v po rncč vse sportne dobrotni'ke, da ne presl'sno na§ega klicca s severne meje in nam tako piipomorejo zgraditi sportni Vse šolske potrebščuie, nalivna pe- resa in vse v pisarni potrebni pred- meti poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celj©, Kralja Petra cesta 7. prostor, kjer se bo krepila naSa na- cionalna zavest, da bo mladina v pri- meru potrebe strnjena stopila na branik i domovine. Ziuani most z Novl upravni odbor učiteljskega društva JUU za srez Laško. Nedavno je bil na Zidanem ino^tu občni zbor učiteljskega druStva JUU za srez LaSko. Predložena je bila samo ena lista, brez predloga za tajno glasovanje. Po kon- stituiranju je upravni odbor sledeČ: predsednik g. Mahkota iz Hrastnika, podpredsednica gdč". Plavšakova iz Trbovelj, tajnica ga. Urbajsova, bla- gainik šolski upravitelj v Hrastniku g. Groznik. Za Clane odbora so bill izvoljeni gg. Kimovec, Švarc in PreSe- ren. Izvoljeni so bili tudi strokovni odbori in posamezni poverjeniki. Hrastnik h Proslava 1. decembra. Tukajšnje so- kolsko društvo namerava slovesno pro- slaviti praznik zedinjenja. Zjutraj se bo službe božje udeležil oddclek krojašev s praporom. Ob 20. pa bo slavnostna aka- demija. Skrbno izbrani spored obsega pestre telovadne, glasbene in recitaeij- ske točke. Po akademiji bo slavnostna seja, zaobljuba novih članov, podelitev diplom, odlikovanje itd. h Občni zbor Sokolskega društva v Hrastniku bo v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. dopoldne v dvorani Sokolskega diplom, odlikovanj itd. h Poslednja pot br. Staneta Groznika. V torek 14. t. m. popoldne je bil po- greb tragično preminulega Staneta Groznika na dolsko pokopališče. Iz hiše žalosti so nesli truplo Sokoli in pokoj- nikovi stanovski tovariši. Združeni pev- ski zbori so zapeli žalostinko, nakar je zaigrala rudniška godba. Na čelu spre- voda je stopal oddelek Sokola in pod- mladek Jadranske stražo, oba s praporo- ma, stanovski tovariši, zastopniki pod- jetja in številno občinstvo. Na Dolu pred cerkvijo in na pokopališču so za- peli pevci v zadnje slovo. Nato se je domači g. župnik v kratkem govoru po- slovil od tragično preminulega, godba je zaigrala žalostinko, naraščajnice so pa zasule grob s evetjem. Za tragicno pre- minulim Groznikom žaluje vsa javnost. Naj mu bo lahka domača zemlja! Radeie r Pomanjkanje in boda v nasih krajih. Po okoliških vaseh vlada velika beda. To se opaža zlasti pri družinah s števil- nimi otroki. Kmetje so le deloma zapo- sleni na svojih malih posestvih, ki jih po večini upravljajo žene in otroci, očet- je pa hodijo za zaslužkom v tovarne ali na železnico, kjer zaslužijo komaj toli- ko, da za silo prežive sebc in družino. Za obleko in obutev pa jim zmanjka denarja. Zaradi tega hodijo otroci v šolo slabo oblečeni ali celo bosi. Neka- teri stradajo, ker nimajo ničesar jesti. Ugotovilo pa se je, da povečini nosijo krivdo starši, ki ničesar ne privoščijo svojim otrokom bodisi iz zanikrnosti ali iz skoposti. Ob nedeljah mnogi otroci ne morejo k službi božji. Dogaja se, da si v družini izposojujejo obleko drug od drugega. Ob slabem vremenu in hudi zjmi mnogi otroci ne morejo niti v šolo, ker se starši bojijo, da bi se otroci ne prehladili. Zato prosimo vso radeško javnost, da bi priskočila tem bednim otrokom na pomoč. Prav umestno bi bilo, da bi bili ti jadniki obdarovani za božič s toplo obleko. Radečani, odprite sree za siromašno deco! r Vojaškim obveznikom. Ker je pri- javljanje in odjavljanje voiaških ob- veznikov v zadnjem času še mnogo važ- nejše nego sicer, strogo opozarjamo vse, da se pri potovanju iz kraja v 1- :i.j ta- koj ali najkasneje v 24 urah prijavijo pri občini svojega bivališča. Opaža se, da obvezniki ne izpolnjujejo te svoje dolžnosti ter s tem škodujejo sami sebi. Zaradi tega opozarjamo vse, da se pri j vsakem odpotovanju iz kraja odjavijo i pri pristojni občini bivališča. Proti vsa- kemu, ki se ne bo ravnal po teh vojnih določilih, se bo postopalo po zakonu. Stran 6 »NOVA DOBA« 24. XI. 1939 štev 48 y^^ßTlS^^Ny Lepe tiskoviiie, kakor: Iepake, letak<\ y^^M^K ^^t prospekte, stenske in žepne koledarjc, /A fe^Sf M A^\ diplome, srečke, časopise, knjige, cenik.; i^T ^A^ \\ n li ^er vse reklamne tiskovine za trgovee ly~^y \^1j] /11 v eni in več barvah vara solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERjEVA UL iLASTNA «njigoveznioa r Čedalje večja draglnja. Dasi smo imeli dobro letino poljskih pri- delkov, se cene venomer dvigajo. Ta teden je poskočila moka zopet za 0'25 din kg. Krompir prodajajo že po 175 do 2 din, izgleda pa, da bo še dražji. Fižol stane že 4 do 5 din kg, a ga je težko dobiti. Cena petroleja je poskočila za 1 din pri litru. Trgovci se pritožujejo, da ne rnorejo dobiti zadöstne količine petroleja nit za drag denar. Na Martinovem sejrnu so kmetje pokupili zelo mnogo rnila, s katerim so se do dobra založili. Cena orehov v lupinah je poskočila od 3"50 na 5 din in še višje. V splošnem so se po- dražila vsa živila in življenjske potreb- Sčine. Podražila se je tuctt goveja ži- vina. Kmetje koliejo sami ter prodajajo meso in slanino. r Martinova nedelja. Martinova ne- delja je biia izredno lepa. Solnčno vreme je privabüo neSteto izletnikov, ki so pohiteli v razne vinorodne kraje. Zidanice so po kratkem presledku zo- pet oživele, zlasti na Dolenjskem, kjer so ljubitelji cvička jemali slovo od — moSta. Cviček je letos zaradi lepe solnčne jeseni izredno dobrega okusa. Cena mu je 3'50 do 4'50 din za liter. r Nadležno beračenje. V zadnjem času se ie pri nas razpasla grda raz- vada, da hodijo iz kraja v kraj šte- vilni berači ali brezposelni, ki prosijo predvsem za alkoholne pijače. Ni do- volj, da jih ljudje odpravijo s kosom kruha. Nekateri so tako predrzni, da odklanjajo živila in zahtevajo le denar ali pa žganje. r Drzen vlom v Gasllskl dom. V noči na soboto je bil izvršen drzen vlom v GasiJski dom v Radečah. Vlo- milec se je priplazil do lesenih vrat, * ki vodijo v barako tik doma ob So- I poti. Tu je s silo odtrgal ključavnico in tako priSel v barako, kjer je vse razmetal. S posebnim železnim orodjem je zvil železno ograjo na oknu doma ter vdrl v glavni prostor, kjer so shra- njeni gasilski predmeti Gasilci so ugo- tovili, da so izginüe pnevmatike ga- silskega avtomobila in drugi predmeti. Vlomilec je zapustil dom po isti poti, po kateri je prišel vanj. Načelnik pro- stovoljne gasilske čete v Radečah je prvi opazil vlom in ga prijavil var- nostnim oblastem v Radečah. Upati je, da bo prišel vlomilec kmalu v roke pravice. r Novi grobovl. V zadnjem času so na Vrhovem umrli kar trije domačini. Najprej je umrla Helena Rodičeva, stara 62 let. Kmalu za njo je umrla znana gostilničarka ga. Marija Burkeljčeva, mati g. Leopolda Burkeljce, znanega pobornika gasilstva in napredne ideje na Vrhovem. Njeno smrt objokuje tudi hčerka ga. Marija v Trbovljah. Te dni pa je zavedno zatisnil oči Ivan Sotlar, star 78 let. Bolehal je že dalje časa za naduho. Pokojnirn bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno so- žalje! Sevnka se Odkritje spomenika blagopokojne- rau kralju Aleksandru I. Zedinitclju v Sevnici bo na praznik zedinjenja 1. de- cembra ob 11. dopoldne. Vabimo ponov- no vse organizacije, da bi bile najkas- neje do pol 11. dopoldne na mestu. Za- prošena je četrtinska voznina na želez- nioi, se ŽeleznlSka proga Sevnlca-Treb- nje ima slabo zvezo. Ni še dolgo, ko je bila otvoriena proga Sevnica-Trži- šče, po kateri smo dobili dobre zveze s Trebnjim in Novim mestom. Vsi smo bill te proge veseli, saj ie obetala pra- vo blagostanje za mirnsko dolino. V popolnem nerazumevanju naših razmer so pred kratkim ukinili celo vrsto via- kov v Sloveniji, pri čemer ie posebno prizadeta železniška zveza Sevnica- Trebnje. Z dneva v dan se čujejo pri- tožbe in proSnje za zopetno uvedbo rednih vlakov na omenjeni progi. Ljud- stvo se upravičeno vprašuje, čemu so gnidili progo, če je pa prebivalstvo ne more uporabljati. Naj navedemo samo najdrastičnejši primer I Potnik, ki po- tuje z Zidanega mosta, se pripelje po osmih zjutraj v Sevnico. Oni, ki prP spe z vlakom iz Zagreba, je v Sevnici že ob pol osmih. Oba pa morata tu čakati do 11. dopoldne, ker Šele ta- krat odhaja prvi vlak proti Trebnjemu in Novemu mestu ! V Novo mesto pri- spe šele ob 16. V tern Času bi lahko prispel potnik malone na Dunaj ! NaSi ljudje imajo vedno dovolj posla v No- vem mestu. Kadar potujejo tja, pora- bijo sedaj po ukinitvi vlakov kar dva dni. Pravtako nevzdržne so razmere pri zvezah drugih vlakov. Nuino potrebna je zveza z Mokronogom. Vlak, ki od- haja ob 11. iz Sevnice, pride Sele ob 12. v Bistrico-Mokronojr. Trg je odda- ljen 2 km od postaje. Če hoče potnik opraviti kaki posel v trgu, in če upo- števamo, da potrebuje skoraj tričetrt ure samo za hojo v obeh srnereh, je popolnoma izključeno, da bi se lahko vrnil z naslednjim vlakom, ki odpelje ob 14. iz Bistrice proti Sevnici. Na tej progi je neizogibno potreben jutranji vlak iz Sevnice v Trebnje in večerni vlak iz Trebnjega v Sevnico. Vsi uki- njeni vlaki so bili ves čas dobro za- sedeni, zato ne moremo doumeti pra- vih razlogov za ukinitev prepotrebnih vlakov. Prosimo ljubljansko železniško direkcijo, da bi pokrenila pri generalni direkciji v Beogradu vse potrebno, da se zopet uvede}o vlakt, KI ao voaiii pred ukinitvijo. i Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga čuvati naše meje in naso narodno posest. Ustanovitelji: Sokolskc župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljana, Sokol-matica:Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Vila z vrtom se adda najem. VpraSsti v trgovini Plavc, Celje, Vrazov trg. Dva radioaparata rabljcna (Philips 6 c. in Standard 6 c.) ugod- no napredaj. Aleksander Gatej, urarstvo, Celjc, Kralja Petra c. 26. $avini$ka posoiilnfca v Žalcu REGISTR0VAIMAZADRUGA2NE0MEJEN0 2AVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjlžlce in v tekoöem računu ter jih obreatuje najugodn(-je HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Raöun PoStne hranllnloe St. 10.904 Brzojavi: „Posojllnloa" Telefon ši 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlklh od 8. do 12. in od 14. do, 18., ob nedeljah do 0. do 11. Nekoliko deistev o kininu Na čem temelji slava tega izvrstnega zdravila, ki se imenuje kinin? 2e več stoletij je to zdravilo na glasu in njegova slava se še vedno čedalje bolj širi. Na to vprašanje sicer ni težko najti odgovora, ker odgovarjajo nanj vsakdan.jc izkušnje in izvestna določena dejstva. Kinin, to zdravilo, ki ga narava sama proizvaja, ni rešil, odkar obstoji, samo številnih bolnikov, obolelih za malarijo, marveč je rešil tudi cele vojske sramot- nega poraza. Po pravici pravijo, da bi bila brez ki- nina slehcina kolonizacija nemogoča. Nobena vojska ne bi mogla operirati v deželi, v kateri vlada malariia, če bi se čete ne zaščitile preventivno s kininom. Izkušnja iz več stoletij je zbrala vsa ta dejstva v serijo nepobitnih dokazov v korist zdravilnih lastnosti tega naravne- ga zdravila. Zdravniki, ki bedijo nacl zdravjem stotisočev oseb, vedo to do- bro. Kinin je njihova prva in zadnja be- seda. To je dokazal tudi slavni francoski strokovnjak za malarijo profesor Ser- gent med svetovno vojno in tudi njegov italijanski kolega profesor Aldo Castel- lani med abesinsko vojno. Leta 1916., med svetovno vojno, jo 60.000 vojakov, ki so pripadali francos- kim četam v Makodoniji, obolelo za ma- larijo. Vznemirjena vsled tega dejstva je poslala francoska vlada v Makedonijo brata Sergenta, da tam organizirata borbo proti malariji. S pomočjo vojaš- kih oblastev so zdravili vojsko s kini- nom in od tega časa so bile francoske čete uspesno zaščitene pred epidemijo mainrtjc. FTancoske ekspedicljsltc Cete j bi bile brez kinina dvojno poražene, pr- : vie od malaričnih komarjev in drugie, kot posledica prvega, od nemških na- sprotnikov. j Profesor Aldo Castellani, ki mu je bi- | la poverjena priprava italijanske ekspe- | dicije proti Abesiniji v sanitetnem po- | gledu, se je okoristil s to izkušnjo in j ni čakal, da postanejo čete žrtve mala- j ričnih komarjev, marvee je takoj odro- | dil sisternatično zdravljcnje vseh oddel- j kov s kininom. Vsak vojak je moral v j smislu izdanih naredb jemati vsak dan pastile kinina. Castellani je izračunal, da bi bilo brez zdravljenja s kininom zbolelo 400.000 vojakov za malarijo. Po zaključku vojne v Abesiniji (1. 1936.) je bilo ugotovljeno, da se je malarija zaradi sistematične uporabe kinina po- javljala samo v posameznih primerih. To dejstvo je bilo zabeleženo prvikrat v zgodovini vojaške medicine. Franjo Dolžan ¦ kleparstvo, vodovodne instalacije •frelovodne napravo I General Vassart, ki je načeloval sran- coskim ekspedicijskim četam v Makedo- niji, je izjavil nekega dne, da je uživa- nje kinina vojaška dolžnost. Komisija Društva narodov proti ma- lariji in njena poročila stalno potrju- jejo izredne zdravilne lastnosti kinisla. Ta komisija za pobijanje malarije je prav tako priporočila kratkotrajno | zdravljenje s kininom z naslednjimi be» j sedami: Jemljite vsak dan kot preven- j tivno sredstvo proti malariji v sezoni, j ko vladajo mrzlice, 40 centigramov kini- i na, za pravo zdravljenje pa dozo 1—1.30 grama dnevno 5 do 7 dni. Ni mogoče preceniti števila oseb, I moških, žensk in otrok vseh ras v vseh J delih sveta, kjer vlada malarija, ki se ! morajo zahvaliti za svoje zdravje na- j ravnemu zdravilu: kininu. Nogavlce vseh vrst, oblačila damska, moška, otroška tudi po ineri dobite najccnejSe v trgovini - plptilnici »Mara« Pongračič, Čcljc, SlomSkov trg 1. eTeKTRIČNE ŽflRNICE dobite p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 12* Kovačnico z orodjem in stanovanjem prodau! Salobir, Sv. Lenart, p. Laško. Veliko stoječe zrcalo (primerno za krojače in Sivilje) se poceni proda. Naslov v upravi lists. S o fc» a prazna ali opremljena, s posebnim vhodom, parketirana, se odda so- Hdni osebi. Celjc, Cesta na grad 51. Dve opreniljeni solnčni sobici s prostim vhodom oddam. Na žcljo tudi mala kuhinja na razpolago. Celje, hrib sv. Jožefa 56. Drobno koruzo in koruzno moko dobite pri tv. JUGOPROMET — Celje, Krekova c 11 Opremljeno sobo iSčem za takoj. Ponudbe na upravo lista pod >100«. Sivalni stroj po§rezljiv, malo rabljen se poceni proda. Na ogled pri mehaniku R. Perdanu, Celje, Mariborska c. 11. folio Za kresi'°4 ' WCIJC Telefon 245 Prevzema via v zgoraj nauedene stroke ipada]oLa dela in poprovlla — Cene zmerno — Postrežba toina In ioIWbb Celjskaposojilnicadd u Celju JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DBNAENI ZAV0D V 0ELJÜ Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJÜ so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domaČ denarni zavod, donaša koristi vsemu domaČemu narodnemu gospodarstvu ^?!rr» V^feW POSOJilnici d.d. vCeljU-Narodni dom POE$T.EČEK° RÄC5 To-591 CENTRALA: CELJE, NflRODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBQR, SOSTANJ 1 ^tgtttttttttKKKKtKKKKt^ Urejuje in aa konzorcij »Nove dobe« odgorarja Rado P«4oik — Za Zvesno tiskarno y Celju Josip Kladnik — Oba t Celju