št 10. 146
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .T IN IANCUACE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 23, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
Za napredek fare sv. Vida
če je kdo v resnici neumorno na delu za največjo slovensko tajo v Ameriki, je to gotovo organizacija, ki je znana pod ime-"Skupna društva fare sv. Vida." Vsako leto priredi nekaj za-ivali drugih prireditev in ves svoj dobiček obrne v župnijske na-tne, da se manjša cerkveni dolg in izboljša finančni položaj. In !o bomo imeli priliko tudi v nedeljo zopet biti navzoči na prija-pikniku, ki ga priredijo skupna društva na lepi Pintarjevi fmi na 260. cesti.
Prijatelji, farani in farar.ke, udeležite se tega izleta v prosto favo. Saj se ne gre za to, da bi dosti potrošili, toda, ako se vas 6leži par tisoč, pa vsaki potroši malo svotico, se to ogromno 2tia, kajti v združenju je moč in sila.
i Pintarjevi prostori so obširni pa tudi jako pripravni za ena-Piknike in ljudje tja prav radi zahajajo. Imeli boste priliko »košatimi drevesi pogovoriti se s svojimi znanci, lepa sloven-' Pesem bo mogočno odmevala po okolici. Za jako izvrsten pri-in najboljšo pijačo bo pa seveda tudi za vse goste dobro Ntrbljeno. Da se boste tudi dobro zavrteli, zato bo pa skrbel ''jubljeni Sunny Ray orkester. Prijatelji, ako vam je mar napredek in izboljšanje finančne-Položaja pri župniji svetega Vida, tedaj prav gotovo ne boste ^rli te lepe prilike, da po svojih močeh pomagate in se udeležite Oljske prireditve, za katero so se zastopniki in zastopnice va-®kupnih društev toliko trudili, da bo uspešna. Uspeh boste pa tedili le vi, farani in faranke, ako se pokažete v častnem številu ^ostoru piknika. Saj ste imeli vselej dobro voljo pomagati in !°Vo tudi v nedeljo ne boste izostali. Prosf se vas torej, pridite! Mogoče vas bo mikala kakšna nagrada, katere boste deležni Mkniku? Prva nagrada je $25.00, druga $15.00 in tretja $10.00, rse bo izplačalo v gotovini onim, ki se udeležijo piknika. Skrat-Sabave, prilike in dobrega časa bo dovolj, in če imate vsaj ne-dobre in prave volje, tedaj se boste gotovo odzvali temu pri-"emu klicu.
Anglijo in Japonsko se pojavlja kriza, lonci tirajo zadevo Angležev do skrajnosti
I oiidon, 22. junija. Okoli an-I ke in francoske naselbine so '»lake vojaške posadke zadnje ;] I zgradile električne ploto-1 ia preprečijo vtihotapljenje | h Angležem in Francozom v s ffeinu.
; P se, da namerava priti do I Pga spopada med Angleži in | Pri. Japonska vlada je tako I nastopila proti Angležem, | pi naravnost hotela izzivati j '0. Anglija, ki je imela baš i resne pogovore z zastop-' tuske sovjetske vlade, je bi-! ^isiljena slednje prekiniti, J angleški interesi na Kitaj-1 ogroženi, in se obenem pri-i "ie, da bo Anglija pripravlje-^ več dovoliti Rusiji za njeno |i|f" loč v slučaju spopada z Ja- š «ko. '	Iv
-o-
Se zahvaljujejo ajnik Slov. društvenega do-v Euclidu nam sporoča, da društveni zahvali pomotoma 1 <8til zahvalo Slovenski zadru- 1 ^Vezi in se sedaj zahvaljuje 1 6Pi dar.
1
Lep dar	<
^ se ni mogel udeležiti pro- 1 ob priliki otvoritve novih ] ^orov Slov. društvenega dola Recher Ave., je daroval 'John Pollock, trgovec v S. • na St. Clair ju $5.00, za kar 1 iskrena hvala.	!
, Piknik sv. Lovrenca
' Nedeljo se vrši piknik slo- , ^e župnije sv. Lovrenca v ^urgu. Piknik bo na Zorno-toostorih na 4388 Bradley ' Natančneje o tem lahko či-J 6 v dopisu, več bomo pa še ju-
^apisali.
k Perušek trgovina
°iake prijazno opozarjamo ^las slovenske trgovine s po-Nm Perušek Furniture Co., fi* svoje prostore na 809 E.
St. Izredne ugodnosti do-!e vsi, ki tam kupujete.
^mčija ima na podlagi naj-^ega štetja 86,800,000 pre-J«ev v rajhu.
V	Londonu pričakujejo, da se bo spopad dal pomiriti potom diplomatskih posredovanj. Angleški ministerski predsednik se je izjavil v parlamentu, da nikakor ne pričakuje, da pride do spopada med Angleži in Japonci glede Kitajske.
V	Washingtonu se je izjavil državni tajnik Hull, da obstoječi položaj na Kitajskem nikakor ne zanima Zedinjene države, toda pripomnil je, da se znaj o pripetiti dogodki, ki lahko nosijo za seboj "resne posledice."
Med tem pa japonska vlada izjavlja, da mora priti do sporazuma med Anglijo in Japonsko. Japonska vlada je izjavila, da poravna lahko vsak spor med Anglijo in Japonsko, ako je angleška vlada pripravljena sodelovati.
ženska kandidatinja
Miss Alice Kelly, demokrati-nja, je prijavila svojo kandidatu ro za mestno sodnico. Kandidirala bo proti sodniku Steuerju. In kot vsa znamenja kažejo bo Miss Kelly tudi izvoljena, in sicer iz dveh vzrokov: prvič je jako zmožna odvetnica, drugič je pa čedna ženska.
Russ Morgan
Dne 23. junija pride v znano letovišče Cedar Point Russ Morgan s svojim znamenitim orkestrom. Tam bo igral en teden. Mladi mojster godbe je dobro poznan ljudem po svojih radio koncertih.
Graduant
Na Adelbert kolegiju, ki je v zvezi z Western Reserve University, je graduiral Jospph Milnar, 15801 Grovewood Ave. Graduiral je v predmetu za trgovsko administracijo. Naše iskrene čestitke !
K molitvi
članice podružnice št. 14 Slovenske ženske zveze so prošene, da pridejo v soboto večer v Svet-kov pogrebni zavod, 478 E.152nd St., kjer se bo vršila molitev za pokojno članico Karolino Usay.
Prvi zvezni sodnik, ki je bil spoznan krivim
New York, 22. junija. Zvezni sodnik Martin Manton je bil včeraj obsojen v deset let zapora in v plačilo denarne globe v svoti $10,000, ker je prodajal pravico za denar. Sodil je namreč tako kot so ga plačali. Sodnik Manton je prvi sodnik v teku 150 let obstoja ameriške republike, ki je bil spoznan krivim, da je slepa-ril postavo. Ko je bil Manton obsojen, je prosil, če bi smel položiti varščino, da se pritoži na višjo sodnijo. Varščina je bila določena v svoti $10,000.
-O-
Smrtna kosa
Včeraj popoldne okoli tretje ure je preminula na svojem domu dobro poznana Mrs. Karoli-na Usay, rojena Bovcon, stara 54 let. Rojena je bila v vasi Ravna, fara černice na Primorskem. V Ameriko je dospela pred 29. leti. Stanovala je na 781 E. 185th St. Tu zapušča žalujočega soproga Petra, ki je zadnje čase vodil trgovino z modnim blagom. Poleg soproga zapušča tudi dva sina, Albina in Adolfa, v Jolietu sestro' Kristino čermel, v domovini pa brata Josepha, tri sestre, Frances Čopič, Louise Baučar in Bernardo Pogornik. Pokojna je bila članica društva Ipavski Raj št. 312 SNPJ in članica podružnice št. 14, Slovenske ženske zveze. Družina Usay je pred desetimi leti stanovala v Durbin, W. Va., kjer so imeli trgovino z modnim blagom. Pogreb se vrši iz August Svetelc pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. čas pogreba naznanimo jutri. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Naše iskreno sožalje vsem preostalim sorodnikom.
Poroka
V soboto 24. junija se poročita v cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj Miss Jennie Maver, hčerka Mr. Anton in Mrs. Jennie Maver, 1059 E. 61st St. in Edward Lau-rin, sin pokojnih Anton in Frances Laurin iz Goller Ave. Prijatelji in znanci mladega para. so prijazno vabljeni k poročni sv. maši. In naše iskrene čestitke mlademu paru!
Graduanti
Jacob Marinko Jr., sin Mr. in Mrs. Jacob Marinko, 1071 E. 171st St., je pravkar graduiral na Fenn College in dobil odlično spričevalo. Učil se je višjega računstva in financ. Tekom treh let, odkar je pohajal v kolegij, je bil zaposlen tudi pri The Cleve-and Tractor Co. Jacob Marinko Jr., je podpredsednik društva "Stragglers," SNPJ. Naše iskrene čestitke!
Važna seja
Važna seja zastopnikov pevskih zborov Clevelanda se vrši v pondeljek 26. junija v S. N. D. na St. Clair Ave., staro poslopje. Pričetek točno ob 8. zvečer. Vljudno se vabi zastopnike, da so gotovo navzoči, ker bo treba narediti program. Prosi se zlasti tudi pevovodje pevskih zborov, da gotovo pridejo na to sejo. — John Mišmaš, tajnik.
Mr. Debevec na domu
Mr. James Debevec, naš
urednik, se je povrnil iz Charity bolnišnice in se nahaja sedaj na svojem domu, kjer bo moral preživeti še nekaj tednov, da popolnoma ozdravi.
Naš Jack bo kmalu zopet enako fejst fant kot je bil vselej. Delničarji tožijo
Delničarji Printz-Biederman kompanije so začeli tožiti svojo lastno kompanijo, ko zahtevajo od vodstva, da jim položi čiste račune na mizo.
Delavska stranka za lastne interese
New York, 22. junija. The	! American Labor Party je sklenila, da se letos ne bo združila z nobeno obstoječo politično stran-	i ko, da tako pridobi na moči, ki jo	i bo potrebovala v prihodnjem le-	: tu. Obenem so delegatji na kon-	: venci j i omenjene delavske stran-	( ke odglasovali, da bodo podpirali	1 za predsednika mož$, ki bo sku-	i šal nadaljevati ideje novega	; deala. In če ne bo niti republi-	< kanska stranka imenovala svo-	: jim kandidatom za predsednika	< moža, ki podpira new deal, tedaj je The American Labor Party pripravljena postaviti svojega lastnega kandidata.	] -o--
Židje se nameravajo preseliti na Kitajsko
Šangaj, 22. junija. Jacob Ber-	J ?las, ki je poznan nemški Židov-	( ski bankir, je izjavil, da vodi po- ; gajanjja z\ virhcjvnim,' •poiv|eljnJ|r	J kom kitajske armade, ki naj izpo-	] sluje, da se preseli 100,000 nem-	; skih Židov na Kitajsko. Pogod-	' ba pravi, da morajo izseljeni	1 židje imeti dovolj denarja, kadar	J dospejo na Kitajsko, da bodo lah-	1 ko brez dela živeli eno leto na Ki-	f tajskem.	' -o--<
Mestne sodnije	1
Direktor javne varnosti v Clevelandu Mr. Ness je naznanil včeraj, da bodo policisti zanaprej ( pošiljali kršilce gostilniških po- 1 stav na mestne sčdnife, toda di- ' rektor je naročil policistom, da imajo dovolj dokazov na rokah 1 napram kršilcem in je tudi oblju- ' bil, da bodo mestni sodniki pre- 1 :ej strogi napram kršilcem. Če 1 pa policisti ne bodo dovolj dobro 1 vršili svoje dolžnosti, tedaj bodo morali kršilci postav zopet na 1 zvezno sodnijo kot dosedaj. Ako'; bodo gostilničarji, ki kršijo po-, stave, obsojeni na mestnih sod-nijah bo mesto profitiralo do $2,-)00.00 na mesec.
ženska proti ženski Mestni sodnik Stacel je obsodil 62 let staro Mrs. Mary Karman, 1891 W. 45th St. v $100 kazni in v tridnevni zapor, ker je pretepla svojo 86 let staro mater. Tekom pretepa je Mrs. Karman izjavila: "želim, da ne bi bili nikdar moja mati. Jaz vas sovražim." In njena 86 let stara mati je odgovorila : "To imam v zahvalo, ker sem ji vse življenje izkazovala dobrote in ji preskrbela dobrega soproga." Take so ženske, samo nekatere I*
Pozdrav iz New Yorka Mrs. Mary Kocjon pošilja iz New Yorka pred odhodom v domovino, svojim sorodnikom, prijateljem in znancem v Cle-velandu prav prisrčne pozdra-j ve. Lepa hvala za pozdrave! Vlada toži Okrajne oblasti so začele s , tožbo proti trem zemljiškim kom-. panijam, ker niso plačale davka i od svojih posestev. Tožene so za l svoto $24,500.
Pozdravi Mr. Joe Menart in Mrs. Menart pošiljata lepe pozdrave iz 3 Indianapolisa vsem prijateljem in čitateljem "Ameriške Domo-. vine." Prav lepa hvala. » Zgubljeni permiti
Državna komisija za kontrolo . opojne pijače je včeraj preklica-. la pet gostilniških permitov, ker . se gostilničarji niso držali postav.
1	Popravek
a V zahvali za pokojno Johano o Roje je bilo včeraj izpuščeno ime e hčere Jane, kar s tem blagohotno popravljamo.
Ford dolži sabotažo za I submarinske nesreče
Detroit, 22. junija. Henry j Ford, lastnik ogromnega avtomo- 1 bilskega podjetja, je danes obiskal taborišče v Ypsilanti, kjer se nahaja na počitnicah 67 revnih 1 dečkov. Ford se je prav prisrčno < razgovarjal z dečki, nakar se je i napram časnikarskim poročeval- t cem izjavil, da letos ne bo vojne. I Povedal jim je obenem tudi o treh i submarinskih nesrečah, ki so se pi'ipetile zadnje tedne. Izjavil je, f da je prepričan, da so nemški fa- , šisti ali ruski komunisti povzro-čili nesreče. } -O-
Darovi za vrt	$
Na poziv v dopisu za podporo Kulturnega vrta se je prvi odzval dobro poznani pionir Mr. J Math Braidibh, 1191 Norwood s Rd., doma iz Broda Moravice. Mr. Braidich je že prej enkrat I daroval desetak, sedaj se je pa zopet oglasil s petakom. Mr. i Braidich je izjavil, da mu je žal, 1 ker se ostali bratje Hrvatje ne zanimajo toliko za to kulturno ustanovo, ki je namenjena za vse 1 Jugoslovane. Dalje sta darovala s Mr. in Mrs. Modrijan $2.00 ob 1 priliki, ko sem posnel sliko, ko * sta obirala češnje na krasnem 1 hišnem vrtu. Oba omenjena sta I tudi že prej darovala. Prav iskre- s na hvala vsem. — Predsednik. Councilman Vehovec 1 Te dni bi se moral zagovarjati j councilman Anton Vehovec na j mestni sodni j i, ker je rušil in po- 5 diral mestne plotove in lastnino. ( Toda obravnava je bila ponovno i prestavljena na 29. junija. Vehovec je prinesel na sodnijo več 5 desk, krampe in lopate in se dal 1 tako fotografirati, da igra in na- 1 daljuje svojo vlogo kot klovn, i Včeraj je sodnik Frey pošteno s oštel councilmana Vehovca in mu i zagrozil z nadalnjo kaznijo, ako I bo še rušil mestno lastnino. Councilman Vehovec je svečano obljubil, da bo v bodoče miroval, kar je bila najbolj pametna beseda od njega.
Sweeney v zadregi Od leta 1933 sem je kongres-man 20. okraja Martin Sweeney vsako leto priredil posebni večer z vožnjo po jezeru. Letos pa najbrž ne bo nič s to vožnjo, ker Mr. Sweeney ne more dobiti primernega parnika. Manjše parnike so kompanije umaknile z prometa, dočim so večji parniki stalno zaposleni. Letos se je pričakovalo, da bo Mr. Sweeney tekom svojega izleta naznanil, če bo županski kandidat ali ne.
Cenejša elektrika Direktor javnih utilitet v Cleveland Mr. Wallene, je izjavil, da bo predložil kontrolnemu odboru zahtevo, da se znižajo cene mest-j ni elektriki za $248,000 na leto. Ako kontrolni odbor odobri to zadevo, tedaj mora še mestna i zbornica spregovoriti svojo bese-• do, predno pride odredba v ve-t Ijavo.
t	Sedmi ropar
Policija v Clevelandu je ta te- j den polovila že sedmega mladin-1
-	skega roparja, ki je star izpod 16 z let. Od pondeljka naprej je po-; i licija prijela 7 fantov, ki so bili
-	stari od 14 do 16 let in ki so vsi priznali razne rope in tatvine.
Zgubljena ura o 'Zlata ura se je zgubila v če-r trtekmed 64. in 55. cesto. Najdi-r telj je prošen, da jo prinese na i- 1281 E. 55th St.
Premalo denarja Uslužbenci v uradu okrajnega o prosekutorja Cullitana bodo pri-e siljeni vzeti štiri tedne počitnic brez plače, ker primanjkuje denar.
Policijski sistem v Clevelandu se je izboljšal. Polovico manj zločinov, trdi policija
Cleveland. — Odkar je bil policijski oddelek mestne vlade reorganiziran in so vpeljali avtomobile z radio aparati, so se zločini v Clevelandu zmanjšali za polovico. Policija posluje sedaj mnogo bolj uspešno.
Direktor javne varnosti naznanja, da so se zločini splošne vrste znižali za 32 odstotkov, in da je 60 odstotkov manj ukradenih avtomobilov kot lansko leto v tem času. Tudi ropi so se znižali za 50 odstotkov.
Toda, pravi poročilo direktorja za javno varnost, pomnožili so se pa zločini glede posilstva
žensk. Dočim je bilo lansko leto aretiranih 189 moških radi posilstva v prvih petih mesecih, so jih letos aretirali nad 300.
Policija pravi, da so deloma ženske same odgovorne radi posilstva, ker s svojimi kratkimi krili in nagoto povzročujejo pri moških strasti. Tudi število ropov se je zadnje čase nekako pomnožilo.
Letos je bilo 48 odstotkov manj oseb aretiranih v prvih petih mesecih letošnjega leta kot v isti dobi lansko leto, Največ ljudi je bilo aretiranih, ker so prelomili razne postave glede avtomobilskega prometa.
Nov blok se je pojavil v senatni zbornici kongresa, ki bo nasprotoval načrtom Roosevelta
Washington, 22. junija. V senatni zbornici zveznega kongresa se je pojavil blok senatorjev, katerega imenujejo "denarni blok." Ta blok grozi zadržati vse predsednikove zahteve, dokler predsednik ne odobri zahteve, da se tiska nov denar.
Ta blok zna zaustaviti vse delo v kongresu, in ker morajo biti gotove postave sprejete pred 30. junijem, zna priti vlada v velike zadrege, kajti s 30. junijem poteče vladno fiskalno leto poslovanja.
Nadalje namerava senatna zbornica vzeti predsedniku pravico, da bi določeval vrednost dolarja. To pravico ima glasom ustave samo kongres, toda predsednik je v prvih letih svojega poslovanja, izsilil to pravico za sebe.
Medtem pa trdi predsednik Roosevelt, da Če kongres do 30. junija ne odobri gotovih denarnih postav, da se bo ustavilo vse WPA delo v Zedinjenih državah. Kongresni voditelji pa pravijo, da je to nemogoče.
Nadalje skušajo kongresmani vzeti predsedniku pravico do kontrole o takozvanem "stabilizacijskem fondu," ki znaša $2,-000,000,000. S tem denarjem je dana -predsedniktir pravico znižati ali zvišati vrednost dolarja.
Mnogo senatorjev se je izjavilo, da naj ostane v dotičnem fondu samo $500,000,000, a ostali denar, $1,500,000,000, pa naj se uporabi kot nekaka protivrednost za izdanje novega denarja v vrednosti $2,000,000,000. Roosevelt je proti temu.
Delodajalci zahtevajo enajst sprememb v Wagner delavski postavi, o kateri trdijo, da je krivična napram delodajalcem
. Washington, 22. junija. Narodna zveza delodajalcev je priporočila kongresu, da naredi enajst sprememb v obstoječi Wagner delavski postavi in da bo potem toliko bolje za ameriško industrijo.
Narodna industrijska zveza je poslala kongresu sporočilo, da zastopa 7,500 industrijalcev v tej deželi ,ki imajo zaposlenih nad 30,000,000 delavcev in da kot taka organizacija lahko govori o svojih namenih in načrtih.
Omenjena organizacija nadalje trdi, da je današnji delavski vladni odbor na strani C. I. O. delavske organizacije, da prezira najstarejšo in največjo delavsko zvezo v Ameriki, The American Federation of Labor.
Poleg tega, pravijo delodajalci in industrijalci, so člani vladnega delavskega odbora direktno proti industrijalcem in s tem povzročajo, da se industrije ne morejo dvigniti in dajati zaslužek brezposelnim.
Industrijci zahtevajo sledeče: Odpravo zaprte delavnice in odpravo "check-off" sistema. Ta-kozvani "delavski spori" bi se morali v industriji bolj definitivno označiti. Sedanje označbe so nejasne.
Realizirati bi se morale pravi-'ce uslužbencev glede štrajka in določiti bi se moralo definitivno, kdaj ima delavec pravico do štrajka. Poleg tega se ne bi sme-
lo siliti nobenenega delavca, da stopi v delavsko unijo.
Dočim delodajalci priznavajo svobodo govora in tiska, pa ob istem času trdijo, da se ta svoboda izrablja tako, da so. delodajalci neprestano predmet javnih napadov. Kako morejo ljudje, ki imajo denar, investirati slednjega v podjetja, ki so neprestano podvržena javnim napadom.
Delodajalci Zedinjenih držav imajo še druge pritožbe, katere je dobil kongres v roke, toda se dvomi, da bi kongres v letošnjem letu tozadevno nastopil. Res pa je, da bo delavska postava v kratkem času, najbrž v prihodnjem januariju, temeljito izpre-menjena.
-o---
Zadušnica
V nedeljo ob 7:30 uri zjutraj so darovana sv. maša zadušnica za pokojno Dorothy Cermelj in sicer v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prijatelji in sorodniki družine so prijazno vabljeni.
Zadušnica
Za pokojnim Joe Mlakarjem se bo brala sv. maša v nedeljo ob 7. uri v cerkvi sv. Kristine. Sorodniki in prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni.
Naraščanje prebivalstva
Kot pravijo števni uradi je na-rastlo prebivalstvo Cuyahoga okraja tekom zadnjih osem let za 7 odstotkov.
« _* -
DOMOVINA
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
0117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____ Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti,'pol leta «3^0. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for fl months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th 1809, at tb* Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1876.

No. 146, Fri., June 23, 1939
Japonski teror na Kitajskem
V očigJed dejstev, ki so nam vsem znana moramo mi ameriški državljani, imeti direktno in indirektno odgovornost, ker pomagamo Japonski v njeni peklenski vojni napram Kitajski. Saj vendar Japonci dobivajo mnogo svojega vojnega materiala, ki ga rabijo v bojih s Kitajci, direktno iz Zed i njen i h držav.
Iz Zedinjenih držav se je tekom dveh let odpeljalo na Japonsko silne množine starega železa in jekla, iz katerega izdelujejo Japonci bombe in krogle, ki ubijajo civilne Kitajce. Kdo more trditi, da niso bile bombe, ki so potopile ameriško vojno ladjo Panay, narejene iz ameriškega železa in ameriškega jekla? In kdo more trditi, da niso japonski vojni zrakoplovi preobloženi z ameriškim gasolinom, ki ga pošilja iz pristanišč na Pacifiku Standard Oil Co., in da v zahvalo torpedirajo japonske vojne ladje parnike dotične družbe?
Dostikrat se čudimo, kako si ameriška vlada prizadeva, da prevladuje mir po svetu in da se vodi politika "dobrih sosedov." To nam je zlasti predsednik Roosevelt povedal že v mnogih slučajih. Pa vendar Zedinjene države direktno in indirektno prispevajo svoj precej velik delež, da se vojne nadaljujejo, da se ropa narodom države in se ustvarja sovraštvo med narodi. Treba je pač spoznati najprvo samega sebe, predno se more kaj očitati sosedu.
Zadnje čase smo-čitali v ameriškem časopisju pismo nekega ameriškega misijonarja. Ime dotičnega ni bilo priob-čeno, ker se nahaia na ozemlju, katerega kontrolirajo Japonci na Kitajskem in bi znal trpeti slabe posledice, ako bi prišlo njegovo ime v javnost. Toda' pismo je tako značilno za razmere, ki prevladujejo med Japonsko in Kitajsko, da je vredno, da priobčimo vsaj izčrpek iz pisma:
"Na jezeru blizu našega stanovanja smo opazili osemnajst malih bark, na katerih so se nahajali kitajski begunci, ki so pobegnili iz okrajev, katerim se je bližala japonska armada. Neki vlačilni parnik je počasi vozil barke preko jezera. Na barkah smo opazili večinoma samo ženske in otroke. Barke so bile privezane ena ob drugo, tako da jih je vlačilni parnik lahko vse naenkrat vlekel s seboj.
Seveda, ti begunci niso imeli absolutno nobenega orožja s seboj. Druzega niste dobili pri njih kot nekaj bornih drobcev hrane, ki naj bi zadostovala za čas prevoza. Toda barke so opazili japonski vojaški zrakoplovci, ki so zrli na nje s svojimi daljnogledi. Kakšna prilika za junaške b(^rce, ki vzdržujejo slavo in ponos mogočne japonske armade!
"V naglici in nepričakovano so se spustili japonski zrakoplovi nižje. Vsi ti zrakoplovi, mimogrede omenjeno, so bili narejeni v Zedinjenih državah, ker Japonska nima dovolj tovaren, da bi zgradila vse zrakoplove, katere potrebuje. Kakor jastrebi so planili japonski zrakoplovi nad kitajske žene in dekleta. Začeli so streljati iz petih strojnih pušk v zrakoplovih na begunce, in da so kronali svoje barbarsko delo, so zagnali med skupaj stisnjene barke še dve ogromni bombi.
"V trenutku se je položaj spremenil v strah in grozo" ko so začele ženske in otroci kričati1, ko je začela kri curljati iz njih teles in ko so padala mrtva trupla v jezero. Naše sicer mirno jezero se je v nekaj minutah spremenilo v mlako krvi. In ker to japonskim zrakoplovcem še ni zadostovalo, so poslali v akcijo nadaljnih pet strojnih pušk in nezaslišano klanje otrok in žensk se je znova začelo. Končno so zagnali še dve bombi.
"Po tem terorističnem činu so odpluli japonski zrakoplovci in šli poročat v glavni stan, da so izvršili junaško delo in so najbrž pohvalili naše v Ameriki izdelane zrakoplove ter bombe delane iz ameriškega materiala, da so zelo uspešne napram "barbarskim Kitajcem."
"In to silno klanje civilistov se od strani Japoncev skoro dnevno nadaljuje. Za na? to že ni več novica. Na Japonskem pa poročajo enake dogodke kot veliko zmago in ameriški business še naprej prodaja gasolin in jeklo ter železo v korist japenskega terorja na Kitajskem.
t——•--—t———-—•—>—■—•—•—»' • •«—•—. . . . . .—.—v
BESEDA IZ NARODA j
Piknik fare sv. Lovrenca
Kaj bo?
Piknik fare sv. Lovrenca bo.
Aha-a-a-a! To pa, to! Kdaj bo ta piknik?
V nedeljo 25. junija cel popoldan in še zvečer. — Hurah! To bo zopet prijetno! Kje pa bo šentlovrenški piknik? — Na Joe Zornovi farmi, kjer je polno sence in so lepe trate, — To že! Toda kje pa je tista Joe Zornova farma?
Če prideš po Harvard cesti od Easta sem, predno prideš
do visokega Harvard-Denison mostu, idi kar naravnost po klancu doli in prideš naravnost pred Frank Železnikovo gostilno. Tu se zasukaj na levo, da ne zadeneš v Železnikovo ba-ro in pelji Čez mostič. Tam se zopet zasukaj na levo in ko prideš do prve poti se zopet obrni na levo in pelji, dokler ne prideš do Zornovih, ki so prav poleg pota in sicer prva hiša. Torej, po Harvard Ave. do mostu, tam naravnost doli po klancu do Železnika, pred katerega hišo privoziš prav po
sredi ceste, potem pa se obrni na levo in zopet na levo in zopet na levo in tam si. Sicer pa bomo imeli po vseh teh krajih napise, ki bodo kazali pot.
Na piknik bodo vozili tudi busi in sicer ob sledečih urah: 12., 1., 1:30, 2, in 2:30. Voz-nina bo tja in nazaj stala 25e, to je, pet "cash" tiketov, katere se bo lahko na pikniku porabilo kot denar. Potemtakem je voznina prosta? Da, prosta! Otroci pa bodo šli za deset centov, ali dva cash tiketa, in imajo zato le stoječi prostor na busu. Kdor pa ima svoj avtomobil, naj pride s svojim in naj, če mogoče, pripelje še druge. Prosta vožnja je samo za one, kateri nimajo avtomobila.
Na piknik vabimo vse in vsi bodo dobrodošli, pa naj bodo naši farani ali pa ne. Vsem bomo postregli z raznimi dobrinami in s petjem in godbo. Prostor je velik in za avtomobile zelo obširen kraj, kjer bodo redarji skrbeli, da bodo vsi avtomobili lepo v vrstah, da bo vsak lahko prišel notri in ven, kadar bo hotel.
Na piknik vabimo vsa naša in druga pevska društva, kjer se bodo lahko napeli (in napi-li) do sitega — pa ne preveč. Za "plesnjive" noge bo skrbel izvrstni orkester pod oskrbo našega tajnika John Bambiča. Za one, ki radi balincajo sta tam dva prostora v dobrem stanju in prav lahko se bodo nametali kroglje, da bodo spali kot angelčki tisto noč.
Pred vsem pa prosimo, ne pozabite, da bo tam oddan tisti krasni novi Dodge avtomobil, ki nam ga je podaril dr. Perko. Tam proti večeru bo mala Rose Mary Perko, hčerka dr. Perkota, odločila usodo. Ah, mene že sedaj firbec lomi, kdo bo tako srečen. Že sto petdeset taužent ljudi — malo manj — mi je reklo, da bi ga radi dobili. Kdo bi ne dobil rad avto, ki je vreden ^800.00? Kdo pravim? Vsi, ki se nadejate, da ga boste peljali domov iz piknika, bodite prav gotovo na mestu.
Piknik se prične že ob eni popoldne. Kdor hoče imeti res kaj vžitka od našega piknika, naj pride kar prej more. Godba sv. Lovrenca bo igrala tam za vse. Naše kuharice se tudi že dalj časa pripravljajo, da bodo imele na razpolago izvrstne pečenke, kranjske klobase, in pečene kapune. Štruk-ljev bo na kupe, iz katerih se bo cedil sladki med in vabil vsa usta v jed. Saj mi niti možno ni vseh dobrin omeniti. Samo predstavite si mali kos nebes, pa imate naš piknik natančno omišljen. Pridite od vseh krajev in povasujte eden z drugim. Pri tem pa imate še priliko, ja, zlato priliko, pravim, imate se poveseliti in razvedriti, kar je v sedanjih časih naravnost potrebno in vam bo podaljšalo življenje za deset let.
Na pikniku bomo imeli sprejemni odbor, kateremu bo ukazoval Father Slapšak. Vsi ga poznate in veste, da ga ni člo-eka na svetu bolj primernega za to, kot je on. "Halo, stric! Halo teta!" S takimi klici vas bo sprejel in takoj poklical koga izmed svojih po-magačev, da vam pripravijo mizo in vse drugo kar vaše srce poželi. Father Bazilik pa bo imel v oskrbi igre in zabave zlasti za mladino.
Kar se pa tiče vremena, bo najlepši, ki smo ga imeli zadnjih par mesecev. Solnce bo sijalo ravno prav, ne prevroče in ne prehladno. Tu pa tam se bodo podili oblački in hladili dan do viška prijetnosti. In morda pride še kak Oblak na piknik, saj sta tam Pavel in Martin. Skratka, ako hočete imeti en popoldan lepega, mirnega, veselega in prijetne- '
ga življenja, potem pridite v nedeljo 18. junija na piknik fare sv. Lovrenca na Joe Zor-nove farme, 4388 Bradley Rd., v Brooklynu, ali kakor so rekli poprej "na stari Brick Yard." Torej se vidimo v nedeljo na pikniku. Zadovoljnost garantirana. Juhej!
Cerkveni odbor.
Pismo delničarjem banke
Spoštovani delničarji poslujoče The North American banke, kakor tudi vsi tisti, ki imate kaj zveze pri Mortgage and Loan Co., ki se nahaja sedaj v likvidaciji.
V prvem dopisu zadnji teden sem vam napisal malo o zgodovini poteka naših denarnih zavodov in posebno o naši trgovski banki.
Daines nadaljujem z dopisom z istim namenom v korist vas vseh delničarjev, bilo da ste prizadeti od prve banke in imate tam še neizplačan denar, kakor tudi delničarji naše poslujoče banke. Smatram, da je to oboje še vedno eno podjetje, Če je tudi razdeljeno, ker smo sedaj poslujočo banko reorganizirali iz stare z vašo pomočjo, ki ste imeli tam svoj delež, s katerim ste pomagali obdržati to banko v namenu kakor zgoraj omenjeno.
Kako in kaj, da je to mogoče prej in hitreje izposlovati vam bom skušal dokazati v tem dopisu. Vem, da so vaše kakor tudi moje želje in dolžnost, da pomagamo k likvidaciji z našo banka. To lahko storimo brez da bi s tem kaj škodovali napredku sedanje banke. Lahko bomo pomagali k likvidaciji, in kar je treba je dobra volja nas vseh. Vedeti je treba tudi to, da bo s tem, če pomagamo k hitrejšemu izplačilu zadržanega denarja, da bo potem naši banki služilo v veliko zadoščenje, za karamo jo tudi re-orga-nizirali. ' f.
Pred vsem je potreba rned nami zaupanja. Zaupanje bo doseglo vse drugo, če bomo zaupali samim sebi in narodu bomo s tem dosegli kar je zgoraj že bilo omenjeno v tem in v prvem dopisu. Dovolj podlage imamo za zaupanje vsi delničarji sedaj poslujoče banke. Prva podlaga za zaupanje je ta, da je bila banka reorganizirana v času, ko je bila cenilna vrednost zemljišč ali obveznic tako nizka, da ima banka v tem zasigurano veljavo za njene investacije. To velja tako v obveznicah kakor za vknjižbe na posestva.
Druga podlaga je ta, ker banka ne plačuje obresti kakor so se plačevale nekdaj vlagateljem. Za vsem tem pa ima banka trdno podlago zavarovalnine za vloge za varnost od vlade, to je na kar lahko vsak vlagatelj zaupa, Če vse drugo ne bi odgovarjalo, Kar se tiče zaupanja ali bojazni je v tem pojasnilu zgoraj že odgovorjeno in če bi hotel to še raztezati bi bilo za razsodne ljudi že preveč. O tem je dovolj.
Zaupanje glede vodstva banke: Od prvih časov pred mnogimi leti je veliko stalo v tem kdo je bil glava ali vodnik banke v moralnem obsegu, tudi danes še to šteje, vendar ne več toliko. Pred več leti niso bili niti državni-zakoni niti nadzorstva tako urejeni kakor so sedaj, posebno pa še odkar je bančni krah pretresel vso Ameriko. Danes ne pomeni mnogo kdo je v banki za gospodarja, če izvzamemo seveda take, ki ne bi imeli poštenja ali pa da bi namenoma kradli, kar se je v prejšnih časih v mnogih bankah širopi države večkrat dogodilo, za kar so se radi tega potem delale za banke vedno nove ostrejše postave in je končno prišlo nazadnje že tako daleč, da je vlada vrhu tega zajamčila še garancijo, da bi
ljudje ohranili zaupanje v banke.
Bančni uradniki so pod varščino, bančni nadzorniki pa za njimi s pregledovanjem. • Danes bi tudi že ne bilo potreba nobene varščine, ker so bančna poslovanja tako vpeljana, da je uradnikom lahko voditi poslovanje v pravilnosti, torej ni toliko odvisno, kdo je na krmilu, razven če pri tem izvzamemo osebe, ki vodijo velike banke v špekulaciji, d,a na drugi način narede denar potom študij in riskiranja, kar pa navadne banke nimajo dovoljenja za tako poslovanje.
Primerjajmo našo banko z našimi organizacijami, jedno-tami, ki imajo že milijone dolarjev članskega denarja. Tudi te zavarovalninske organizacije so denarne finančne u-stanove, ki spadajo prav tako pod državno upravo in nadzorstvo. Vprašamo se torej, kdo vodi te milijonske ustanove? Ali jih ne vodijo navadni ljudje, katere izvolijo delegati, ki pridejo iz vseh delavskih vrst in naselbin? Iste ustanove so prav tako odgovorne za njih denar, ker je denar last članstva. Kar je v tem razlike med banko in temi organizacijami je to, da je banka le še toliko bolj strogo nadzorovana, kakor so organizacije pod državno oskrbjo. D očim organizacije razpolagajo z denarjem v večjo uslugo ljudem nego more to banka, v mnogih ozirih organizacija lahko posodi na posestvo pod državno upravo do 60 ali še več odstotkov vrednosti, bi banka smela posoditi le 40 odstotkov, da je bolj za-sigurana. Tega sem se imel priliko prepričati ne enkrat marveč številnokrat, ker sem imel s tem uradna opravila.
To sem pojasnil mimogrede, ker mnogi vsega tega še ne vedo, kar je pa v večje zaupanje potreba vedeti. Naj k temu dodam še to-leijs.edanjo preizkušnjo: Zadnji teden so se mudili državni pregledovalci v naši banki. Kako natančni so ti možakarji! Pridejo v banko pri stranskih vratih in ukažejo delavcem vstopiti na stran, oni se pa razdele vsak na svoje me sto in začno šteti denar, ki je v gotovini, zatem pridejo na obveznice in zatem na vknjižbe, vse bančne knjige so jim odprte, vse tudi pregledajo, vse obveznice precenijo po vrednosti, ki je ta dan javno priznana. Za vsa posojila hočejo tudi videti aplikacije in za nje garancije in cenilna sporočila. Za temi pridejo note na katere upniki odplačujejo na določene čase dolg. če je kateri zaostal, hočejo ti možje vedeti kaj da je vzrok in naroče direktorjem, da gredo takoj in se osvedoči-jo, zakaj da ni bilo na obljubljeni dan plačano. Vse take stvari si ti možje sami v svoj protokol zapišejo in ko se vrnejo nazaj čez tri mesece, zopet pregledajo in če najdejo, da še ni bilo nič plačano, pa rečejo: "Vzemi pero in zapiši, da se ta zadolžnica smatra neveljavna," in banki to odpišejo od bančne vrednosti. Ti preiskovalci bank so zelo odločni ljudje in z njimi se ne da nič "poglihati." če ne bi bilo v banki vse solventno to določijo bančna državna pravila. Preizkušnja, ki je zadela banke v preteklosti je sedaj učiteljica bodočnosti. Vemo tudi to, da so do zboljšanja sistemov vselej privedle le katastrofe. V Collinwoodu je zgorela šola, ki je imela vrata, da so se odpirala notri mesto ven, zgorelo je 172 otrok, od tedaj so popravili v celi Ameriki nov sistem na javnih poslopjih. Katastrofa jih je k temu pripeljala in tako podobno še drugod v drugih primerih. Nadzorstvo banke naredi tudi dobro vodstvo, ker je isto pod državnim nadzorstvom.
Tudi glede investacij je že mimogrede povedano. Posta-
va je kako investirati denar vlagateljev, toliko v take svr-he in toliko v druge, da se denar, če treba, vedno lahko ob času iztirja. Vse to je v določilih in pravilih banke.
Skoro ste bili delničarji že o vsem tem kolikor toliko vešči, vendar nič ne škoduje o tem ponovno omeniti za boljši sporazum in zaupanje teh, ki bi še dvomili.
Sedaj, ko smo pregledali našo poslujočo banko in videli, da je zanesljiva, naj se vrnemo do razloga, ki pravimo, da banko potrebujemo. Vsak trgovec ve, da jo potrebuje in poleg tega ve tudi vsak Slovenec, gotovo pa vsak delničar, ki ima v njej svoj delež.
Ako pa eno stvar potrebujemo, jo hočemo pa tudi imeti. Zakaj jo potrebujemo? Za potrebo banke so številni vzroki. V zadnjem dopisu sem že omenil zakaj da smo ustanovili prvo, povedal sem pa tudi zakaj da smo reorganizirali sedanjo in to šteje pri meni največ. To hočem sedaj pojasnjevati, na kateri način je in nam bo mogoče banko uporabiti v ta namen, da pomagamo ž njo popraviti, kar bo mogoče, rane poprej prizadete narodu.
Tako mislim in upam, da nisem v zmoti, kajti vse moje u-panje je v tem, namreč, da bo ta banka nič manj enkrat uspela kakor je prva v finančnem in moralnem kreditu in zakaj ? Tako-le sodim: časi, v katerih se nahajamo, so tako nizke ce-nilne vrednosti, da nižje po moji sodbi nikdar več ni mogoče biti. Na tej cenilni vrednosti je zidana naša banka, vsi pričakujemo zboljšanja razmer. Kakor hitro se to dočaka, bo vrednost naše banke prišla, ker to mora priti, to mora priznati vsak človek. Kadar bo banka dosegla tem potom v delnicah večjo vrednost bo vsak pameten delničar delal za banko, ker je to del njegove lastnine. Ko bo banka napredovala v vlogah v času, ko bo narod imel denar in ga bodo radi izročili tudi drugi, ki so ga imeli drugače doma, bo banka na" ta način postajala močnejša, bo dala delničarjem in še drugim priliko postati člani banke in deležni njenega uspeha po delnicah. Ne mislite, da ni to mogoče. V pravi zavesti pričakujem, da se bo zgodilo.
Ko sem v prvem dopisu sporočal; da je prva banka postala tako veljavna, da so delnice postale vredne po $300.00 vsaka, sem naredil še pogrešek, na kar me je opomnil mož, ki je bil istočasno bančni tajnik. Rekel je : "Ne samo po $300.00 so bile delnice, marveč je bilo obljubljeno po $400.00 za vsako, če bi hoteli prodati banko. Po $300.00 so se prodajale Slovencem v določenem številu in mnogi so bili še užaljeni, ker jih niso mogli kupiti." Tako je bila resnica in to veliko pove. '
Nikakor ne smemo računati, da bo ostalo v cenah tako pod ničlo kakor je vse sedaj, ko ni na hišah in zemljiščih večje veljave. Kakor hitro pa bo veljava zopet dvignjena, kar biti mora, bo veljava narasla tudi v vseh investacijah, v' bankah in v posojilnicah, v domovih in posojilih, to pa priti mora. Kdor bo pa takrat imel bančne delnice, naj jih hrani in bo na nje ponosen. Takrat bodo časi, ki bodo celili rane tem, ki so bili v letih bančnega kraha tepeni. Zapomnite si to, mogoče, da dočakamo prav kmalu, mogoče šele v doglednem času, priti pa mora, tako pričakujem v živi zavesti.
Kako pomagati stari banki do likvidacije? Meni je bilo od strani vodstva likvidirane banke rečeno, da bi naša banka prekupila od njih dobre obrestne vknjižbe. Na ta, način mi investiramo denar za dobre obresti in s tem pomagamo, da se
'	likvidacija prej izvrši. RazU"
-	me se, da bo direktorij naše ■	banke vzel dobra in zaneslji* )	va posojila, kakor nam pi'eci'
-	pisujejo naša bančna pravila To je način, po katerem se"1
)	vedno že poprej zatrjeval, d®
,	je način pomagati likvidaciji-
i	Glejte, kako lahko bi se to vr-
-	šilo, če bi se delalo v sporazu" i	mu. Vlagatelji bi na ta nači"
pomagali samim sebi na dvoj'
-	ni način: prvič, ker bi denar, ,	ki ga imajo mnogi še doma, in' )	vestirali na obresti, na drU
-	strani bi si pa denar rešili, l51 :	je zamrznjen. Za vse to je P0' r	treba samo dobre volje, zaup8'
-	nja in sporazuma. V ta na®en i	bom sodeloval in skušal posre*
dovati z direktorijem banke-
-	Prosim pa še vas vse in druže; .	da bi nam šli na roke in uspe''
-	bomo. O priliki se zopet
.
. sim.
-o-
PREGLED IZ DOMOVI^
3
5 Južna srbija, ki se je podtur" 1 ško vlado imenovala Macedonija' " je bik predmet govo^ ministerskega predsednika Dra' " giše Cvetkoviča, ki je 30. i^l B bil v Skopi ju in povedal nelcaJ načelnih misli o tej pokraj^1' " Dejal je, da je bila politika Pre]/ šnjih režimov tudi v Južni' Sj"b1' i 3 ji zgrešena, ker ni posve&'f vsem državljanom enakega zaIli ' manja in skrbi ter je
imela Pre(|l
•	seboj samo enostranske stran^ :i
I	ske cilje. Sedanja vlada je tud temu napravila konec in sk'en1' r'
0 la izvajati politiko, ki bo vfl11" vero in zaupanje ljudstva dodl( " žave. Tudi v Južni Srbiji je ^
II	ena vrsta državljanov, to so ^ " žavljani, ki ljubijo državo i" s
; ji do konca vdani. Ti državlj3'1'} l" živijo v bednih razmerah in Ju t a žna Srbija j-e tako v kultur^ i r kakor v gospodarskem oziru 0 'i v leč zaostala. Predstavniki
0	vne oblasti v Južni Srbiji s° p H klicani, da ljudstvu vlijejoz^ K
e nje do države, potem pa je il'e.. 'I gospodarstvo Južne Srbije dj™: i D niti do splošnega narodnega " Hi 3 gostanja. Ako se bodo not^J 's 3 razmere države končno 111 0 1 3 bo tudi Skoplje zadobilo velik P e
1	men za ves jug in za držav" S1 ti
i l0h' k* ' Sporazum s Hrvati je stva1' ,
se bo gotovo uresničila, kak01 (
te dni poudarjala "SamouP^'Jc|
3 glasilo JRZ, ki je povedalo tl' 5<
da stališče Hrvatov, da so ^ k
svoj narod, ni nobena ovir3' . 1
se ta sporazum sklene. ^ ,
pripravljena, da doprinese ^ :H
2	potrebne žrtve v ta namen |S pokaže najvišjo mero dob*'6 a
; lje in popuščanja, da bi sf 1 razum udejstvil. Na drugi s ^ hi " ni je pa dr. Subašič, eden 11 ^ [ii boljših sodelavcev dr. Mač^ ^ 5 je imel v pogajanjih z vlad0, ^ >0 žno vlogo, na shodu v
Delnih J
" javil, da Hrvati nikakor nis°uf ;t gubili vere v to, da bo sp0l'a^,c < | postal dejstvo. Lahko se^ «a ) da je sporazum v načelu } tov, kar pa še manjka, o tems mo upati, da se bo tudi P°s ^ ^ lo. Podobno je govoril tud1 i ' rodni poslanec Hrvaške seW' k . stranke Tomašič 1. maja v T* k J Rekel je, da dr. Maček ni 1 .e ^ bil niti vere niti volje, da se P^ • ' magajo še ostale ovire na P° 1 & • ' sporazuma. On je prepriča"' t bo to uspelo.	. )lj
«1 J®1 u'
Drobne vesti. V naučnei" ^ ^
•	nistrstvu je sedaj nov	^
. črt za srednje šole in sre^'V uže fl£ ske profesorje. — Zveza ^ ^ nih delavcev, v kateri so s® / ganizirali vsi slovenski de ^ ^ ki izpovedujejo krščanstvo^ ^ temelj družabnega reda, Je ^ ^ j nila, da pristopi k Jugor»3J , ^ je k delavski strokovni zve ^ ^ kateri se zbira delavstvo lZ ^ j, ^ države, ki stoji na narodne' ^ protimarksističnem staliscU' i ^ glavni odbor je izvoljen za P ^ sednika Franc Prežel j.	I f
t
-o--■<
S1'
—Trst. Na ulici je urnl^e !ii meon Vučič, star 60 let, ^ od kapi.	'o
bivšega kralja, da pride na obisk v Ameriko, kajti Amerika je domovina njegove soproge. -o-
Oče, ki ni znal prerokovati, je zgubil denar
New York, 22. junija. Sidney Fortels je slab prerok. Vsem svojim prijateljem je povedal, da bo njegova žena porodila dečka, ker mu je znana "formula" kako se dobi sina na mesto hčere. Včeraj je žena porodila in dobila je — hčerko. Oče Fortels se je nekoliko vgriznil v jezik in plačal $50, kot je znašala stava s prijatelji in izjavil, da bo prihodnjič pogruntal drugo "formulo."
V BLAG SPOMIN
PETLETNICE SMRTI
finraxijt:
■°beri se, pravim! Prokle-	ž a sem privezan! Da imam
1 proste, pokazal bi vam	n
H"	d
'tli! Naj bo po vašem!	z
Wc povem vam, da se ne	z
to več, pa če bi me tudi	v Ji!"
&2 da bi te klical —? Te-	ž
|ebe —? Nikar si tega ne	s
'šljuj! Poberi se, ti pra-	t
Poberi se!"	s
'».idem.	p
' še nekaj! Ali imate ka-	c
6ljo? Izpolnil vam jo bom-	d
!biti želite, da vam koga	!<
ravim? Ali imate sorod-	1
Ali jim naj kaj sporo- d "	n
°jdi v pekel pa povej tam, Proklet lopov! Z rdečimi v '%nil pa si jim mene iz- j1 Zato naj—."
'otite se!" sem ga preki- 11 Torej ničesar več ne že- 0 35'ed svojo smrtjo?" e to, da bi prav kmalu za v 'i prišel! Le to si želim!" °bro! Torej sva opravila 1 adi jaz vam nimam kaj _ ^vedati. Le eno vam kot
•	,	. L
Jan še svetujem. Ne po,]- ' ^ večnost z grehom na"du-'islite na svoja dela in na !6a sodnika!"
j mi je na to povedal, te- • 15 morem ponoviti. Lede-roza me je obšla.
čuna me je prijel za ' in me peljal proč.
mladi beli brat je spo-" mi je dejal, "da ta mo-ne zasluži usmiljenja. ;i|n je, nam pa pravite, too pogani. Toda ali bo i rdečekožec, pogan, tako fil —?"
!Mn mu odgovoril. Kaj bi ; "di naj bil rekel —? *«m mislil, da se bo Ratt-lko obnašal.
Uam je tisti dan pred nato Sam Hawkens pravil, je zvedel na poizvedo-1 ter da hočejo Apači «fja živega ujeti in na mučiti, — tistikrat ga je frah pred smrtjo, res tre-, Je in kar uiti nam je ho-' battler vobče ni bil pogu-!. človek, kakor so sploh Iju-»odlega značaja le predr-Warnosti pa se ustrašijo. 1 topot je govoril, kot da ] 1 Za muke vsega sveta ne
Wvedoval sem Samu, ka-fl "bo mi je uspelo. ' 'kar ne mislite, da govori
iz njega!" je dejal, j ^lite da ne? Kaj pa?" ^a! Nič drugo ko jeza
M čim?"
r M vami, sir! Nista se vi-Odkar so nas ujeli, in ko \Q 3ftnes prvikrat spet zagle-\ lte vi svobodni in rdeči so gj N z nami, on pa mora i{ ti __ prepričan je, da ste '' spravili rdečim v roke, U j® se maščevali —. Pa le rll M$te, da se začnejo mu-[.(,Cisto drugače bo pi-j. j Zapomnite si, kaj sem (j * Če se ne motim!"
' bilo treba več dolgo čakati. . 0'8ra" se je začela. 1)1 za prav sem mislil odi-0cia ker mučenja na kolu še i0'111 videl, sem ostal, pa skle-že |a bom koj- šel, če bo pre-oi too.
,c -dalci so posedli. Nekaj ''h bojevnikov je stopilo iz :le ,)yih vrst, nože so imeli v ro-\ Metali bi jih naj, pa tako, • ne zadeli Rattler j a. Noži bi vS ^ zapičili v krsto trdo ob
H
j davili so se na petnajst ko-ei iv daleč od svoje žrtve in za-M nogah. Prvi mož je obla levi strani Rattler j eve ' drugi na desni, tako blizu, S'1 ppfaj ni bilo prostora vmes. ''i in četrti sta bila že više ^.iena in kmalu sta bili obe °brobljeni od štirih-vrst no-

MALI OGLASI
ANTONIJA ŠKUFCA
vas prav prijazno vabi, da pridete nocoj večer na okusno ribjo pečenko.
Dobili boste lahko tudi dobro vino in sveže pivo. Igrala bo dobra godba. Na razpolago je tudi prostor za keglanje in balin-canje. Se toplo priporoča vam
j ANTONIJA ŠKUFCA 4017 St. Clair Ave.
Dorothy M. Čermelj
ki je kot nežna cvetka v angelski mladosti za vedno preminula 23. junija leta 1934.
Tužno in jadno nam je pri srcu v blagem spominu na Tebe, draga in ljubljena hčerka ter dobra in nezab-na sestrica. Kamorkoli je usmerjen naš korak, naš pogled in naša misel, vedno vidimo Tvoj ljubkli obraz, Tvoj hvaležni nasmeh in slišimo milodo-neči glas. Dragica naša, mirna naj Ti bo rojstna zemlja do svidenja!
Crist in Max-y Čermelj, starši Cristy Jr., bratec
Cleveland, Ohio, 23. junija 1939.
Hiša
za eno družino, sedem sob, na 7112 Lockyear Ave., se odda odraslim in poštenim ljudem v najem. Vpraša se na 1103 Addison Rd.	(147)
Oswaldove cene
Fine suhe klobase, 4 ft.........95c
Fine domače suho meso! Teletina za pohanje, ft.........l'9c
Pork chops, 7 ribs, ft.............13c
Angela Mia, gal.....................89c
Teletina za pečenje, ft.........15c
Fina kava, ft.........................15c
-1 jt. "" Imamo tudi precej dobrih kokoši in rac za prodajo. Se vljudno priporočamo.
Louis Oswald 17205 Grovewood Ave.
Kaj želite
Lepe grahaste kokoši od 4-6 funtov težke po 23c funt. Grahasti piščanci od 3-4 funtov težki po 29c funt. Telečja pljuča po 5c funt. Sveži vampi [po 12c funt. Dobra govedina za juho po 12c funt. Posebno lepa zaloga mlade prasetine. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
KOKOŠJA VEČERJA
»
se boservirala pri
G0RŠET0VIH
982 E. 207th St.
V Š0B0T0
24. JUNIJA
Izvrstna pijača vsake vrste. Svirala bo godba Louis Trebar. Pridite zgodaj. Večerja vas velja samo 35 centov krožnik.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 2978
SPECIALS
Friday - Saturday Fresh Roll Butter,
lb..............24y2c
Fresh Selected Eggs,
doz.............m/zc
Fresh Boneless Blue
Pike Fish, lb........29c
U. S. No. 1 New
Potatoes, 10 lbs.....25c
Golden Yellow Bananas, lb..................5c
i SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd Si
SLOVENSKO PODJETJE
ULISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog lil drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
3 TREBUŠNE PASOVE IN
ELASTIČNE NOGAVICE 3 J imamo v polni zalogi. Pošiljamo j «	tudi po pošti.	1
jj MANDEL DRUG CO. j
h 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. jj tzxxxxxxxxxxixxxxxxxxxiixra
NAZNANILO
Vsemu cenjenemu občinstvu na-nove vzorce za obleke in površnike. Naročite, vaše obleke sedaj. — Se priporočamo. ,
CHAS. ROGEL 652G ST. CLAIR AVE.
Njegove rane so bile neznatne in prav nič niso bile nevarne. Morebiti so ga bolele, pa pravih muk še davno ni okusil. Vkljub temu je tulil in tarnal, kot da ga že iz kožo devajo. In neprestano me je klical, naj pridem k njemu.
Inču čuna je odredil odmor in mi rekel:
"Moj mladi beli brat naj stopi k njemu in naj ga vpraša, zakaj tako kriči! Noži mu dosedaj še vendar niso povzročili nobenih posebnih bolečin —!"
"Da, pridite, sir, pridite!" je vpil Rattler. "Govoriti moram z vami!"
Stopil sem k njemu in ga vprašal:
"česa želite od mene?"
"Izderite mi nože iz rok in nog!"
"Ne smem!"
(Dalje prihodnjič)
Trgovski prostor
se odda poceni v najem. Na gla-| vni cesti poleg velikega podjetja in blizu slovenske cerkve. Priporočljivo za lekarno, delikatesno trgovino ali za slovenskega obrtnika. Vpraša se pri Anton Logar, 928 E. 222nd St., tel KEnmore 1096	(147)
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefoni ENdioott 3113
Svoječasno je čekoslovaška vlada odredila, da se postavi na newyorski razstavi čehoslovaški paviljon. Od tedaj pa je Češka zginila, toda ameriški prijatelji nekdanje republike so dokončali paviljon, kije bil tedni slovesno otvorjen. Slika nam kaže puzor ob otvoritvi.
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE
WINNET0U
#
Po orm*k*n) livtmlkn K. May»
žev.
Rattler se je še precej pogumno držal. Ko pa so se noži za-dirali vse više ob njem, se je zbal. Kriknil je pri vsakem nožu in vse glasneje je kričal, čim više so Indijanci merili.
Ko je gornje telo tičalo v nožih, so se lotili še glave. Prvi nož se je zapičil na desni strani vratu, drugi na levi. V smrtnem strahu je kriknil Rattler, ko je ( priletel nož trdo ob njegovem li- F cu V les. Vse više so merili, vse ^ do temena. In ko je bilo vse te- s
10	obdano z noži, so jih izdrli. \ Rattler si je vidno oddahnil, mla- ž di bojevniki pa so spet posedli v med gledalce.	£
To metanje je bila le predigra, v vaja za mlade ljudi, ki bi naj bi- 1
11	pokazali, da znajo dobro meri- ^ ti in točno zadeti. Rattler sploh r ni bil ranjen, niti kože mu niso oprasnili.	1
Pa prišle so hujše "vaje' 'na ^ vrsto.	0
Inču čuna j je izbral starejše 1 bojevnike, metali bi naj nože na 1 trideset korakov. Stopil je k 1 Rattlerju, pokazal na desni nad- s laket in zapovedal prvemu:	1
"Sem zadeni!"
Nož je priletel, zadel natančno c na odkazano mesto, predrl meso ^ in pribil roko na krsto. Topot je 1
t
šlo za res —.	'
Rattler je zatulil, kot da mu 1 gre za življenje. Drugi nož je | prebodel levi nadiaket in Rattler jc še huje zatulil. Tretji in če- 5 trti nož sta prebodla stegno to- 1 ino na mestu, katerega je poglavar pokazal. Krvi ni bilo videti, 1 ker je bil Rattler oblečen in ker 1 50 Indijanci zaenkrat merili le -na taka mesta, na katerih rane 1 niso nevarne, žrtev ni smela prehitro izkrvaveti —.
Morebiti je mislil, da ne bo tako hudo in da so mu le grozili. Ko pa mu je vse več nožev tičalo v rokah in nogah, je spoznal, da se je zmotil. Tulil je, da ga je bila ■jroza slišati.
Gledalci so godrnjali, sikali in žvižgali. Nevoljni so bili. Indijanec se na kolu čisto drugače obnaša. Ko se začne mučenje, zapoje svojo "smrtno pesem," slavi svoja dela in se roga rabelj-nom. In čim hujše so muke, tem hujše so žalitve, s katerimi jih obklada. Nikdar pa ne bo tožil, : nikdar ne bo kričal, pa če so muke še tako strašne. In ko umre, ■ slavijo sovražniki njegovo junaštvo in ga pokopljejo v vsemi in-i dijanskimi častmi. Saj je bilo tudi za nje častno, da so mu pripomogli do junaške in slavne i smrti.
Vse drugače pa se obnaša stra-hopetnež. Za vsako rano kriči in
-	tudi ali pa celo nazadnje za mi-a lost prosi. Takega strahopetneža
-	mučiti ni nobena čast, sramotne1 o je in nazadnje se že noben bojev-a nik noče več z njim pečati. Ubi-e jejo ga ali pa ga na kak drug na-
čin spravijo iz življenja, e In tak strahopetnež je bil Ratt-i- 'er.
Na 17. junija je nov parnik 1 Cunard proge nastopil deviško š pot proti zapadu v New York. Nova Mauretania, ki nosi ime ( slavnega parnika, bo po zatrdi- l lu Cunardovih uradnikov obdr- .i žala tradicijo gladke, nagle i vožnje in vljudne, učinkovite i postrežbe, kar je vse podedo- ! vala po svoji prednici. Posebno pa to velja glede uredb, katere bodo našli potniki v tretjem ] razredu.	1
Tretji razred, kakor na^na- 1 nja Cunard-White Star družba, bo nudil nekaj novega v trans-atlantskem prometu. Izvanred-no izboljšanje bo športna dvo-, rana, pokrit krov in kavarna na verandi na najvišjem krovu, spredaj tik športne dvorane prvega razreda.
Novi prostor tretjega razreda se nahaja med dvema velikanskima dimnikoma in popolnoma obkoljuje prednji dimnik. Tudi na tem krovu je pokrit prostor in verandna kavarna za potnike tretjega razreda. To je značilna prenovitev za ljudi, ki potujejo v tretjem razredu.
Navadno je športni prostor tretjega razreda v trebuhu ali pa na zadnjem koncu parnika. Na novi Mauretaniji pa je za to odločen najboljši prostor na najvišjem krovu.
Nekaj novega na novi Mauretaniji so tudi v tretjem razredu številne občevalne sobe za družine, ki potujejo skupaj.
Kot na Queen Mary, bodo tudi na Mauretaniji družinske kabine tretjega razreda na prvem delu parnika. Na tem par-niku bo 61 zunanjih kabin tretjega razreda za 160 oseb. V vseh teh kabinah je gorka in mrzla tekoča voda. Kabine so na krovih B, C in D in visoko nad vodno gladino. Prezračevalne naprave bodo kontrolirali potniki. V celem tretjem
■	razredu je prostora za 412 potnikov.
V tretjem razredu ni nič
■	manj kot pet različnih javnih
■	prostorov, in sicer restavracija, > igralna soba za otroke, soba za
■	kadilce in dve razvedrilni sobi, 3 katerih ena bo porabljena za
filmsko gledališče.	_ ]
Dvigalo bo prevažalo potni-l _______—
Nova Mauretania tukaj 23. junija
ke na promenado na glavni in športni krov.
Ta parnik pričenja z rekordom: je največji parnik, ki je bil kdaj zgrajen v Angliji. Dolg je 772 čevljev, 89y2 čevljev širok, ima 10 krovov, ima prostora 34,000 ton, razširi pa 36,000 ton.
Maureatnia pride v New York 23. junija in bo iz istega pristanišča odplula na svoji deviški vožnji proti vzhodu 1. julija.
-o-—
Predsednik najvišje sod-nije Zed. držav Charles\ Evans Hughes, ki je nevarno zbolel in o katerem se trdi, da se zna odpovedati svojemu uradu. Hughes je 78 let star.
ONEMEVESTI
Bivši kralj je pogostil I
ameriške časnikarje
Paris, 22. junija. Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, ki se je odpovedal prestolu in ki živi sedaj s svojo amerikansko ženo v Parizu, je povabil dvanajst ameriških časnikarskih poročevalcev k sebi na večerjo. Poročevalci so se pripeljali preko Atlantika v Francijo in danes se vrnejo zopet potom zrakoplova v Ameriko. Bivši kralj in soproga sta bila jako prijazna s časnikarji. Zlasti je vojvodo Windsor veselilo, ker je njegov brat, seda-(nji angleški kralj, bil tako sijaj-( no sprejet v Zedinjenih državah. Ameriški časnikarji so povabili
Ignac Slapnik, st
CVETLIČAR
6102 ST. CLAIR AVE, BEiiderson 1120
IMAMO
električne ledenice, pralne stroje in radio — Popravljamo vse te stvari v vaše zadovoljstvo!
SAILOR RADIO SERVICE 807 East 152d Street poleg Perušek Furniture Store Liberty 8869
3je>{	^ J * ^ «d	^ P SE ^B^fek si	^^hh^he jijfl	i|||f|
-}suioqo np.)so afpdud ur suja as. umjo.i -ofppau a aupiodop 'oi qc	Dfll A * AC Q IDI H A1CH ITI	VIIflllHQ ^^HHS BB ■BHHkH	^HNlSH	SM	iBpffllWf
OUOOl BpiA -AS 9JOS po UT 30A8[9p dCpdpO 5JIU1 AO^IU^X	15111 « ilO l/aAISl tSAltfftl«lli	UlIlllft/|U »BB MB 1 ^IBmMI	SV aH	H
•01$ nfpfAj ui £zš o6n.tp	| J| J * A |	| Mm i|aH MK	Ijp	£jjff «g aH	ri'Jgh
9Z$ Dpvdtimi vauj -tuicioioG a uasis ui zpo.itimi ausmy uj ipnj 0.71/»;	Mtm	^Sm Hi^B ^^	Š9S	^^H HH
9)soq wqop '^ndmy "Abh ^uung aa^a^jo paSi bcI oq sajd 'BfBO	oCipsaud eSaaa^it	SKm B5 HI	SBm	Hi I^B	^HHH
WEATHER
TIME SIGNALS
MUSIC
■Podpirajte svojega progresivnega trgovca■
LISTEN TO
EVERY MORNING / ^ ® 4 «/
Monday trough Saturday (ttffro ^ /
PRESENTED BY THE CLEVELAND RAILWAY COT--—*
CENJENIM ROJAKOM V NAZNANJE
Glede potovanja v Evropo, ter na newyorsko razstavo, za katero imamo ugodno znižane cene, kot denarna naročila, notarske dokumente itd. se vselej lahko zaupno obrnete na urad
STEVE F. PIRN AT CO.
g121 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND, qhiq
Nekoč je tvoj oče podpisal sličen akt. Tvoja stanovitnost mi ugaja, Vera, odpuščam ti.
—Hvala ti, stric, — odvrne mlada deklica ter se skloni, da poljubi carju roko.
Toda car Aleksander II. objame svojo nečakinjo.
—Sedaj pa pojdi, dete moje! Čakaj, še riekaj ti hočem povedati!
Princesa, ki je že bila na pragu, obstane-
—AH hočeš, dete moje, — vpraša car, — biti prisotna enkrat pri spiritistični seji.
Poklicali bodemo d,uho ve mrličev, ki nam bodo povedali, kako je v tistem kraju, odkoder se nihče ne vrne.
Tajinstveno in strašng, toda vendar zanimivo pristavi car.
Ne bi te povabil, da si prisotna, če ne bi vedel, da si že popolnoma zrela in odrasla. Veselim se, ko te vidim, —-
da še Sonja živi.
Nato sta se oba carjeva naj-zvestejša poslovila. . . .
V hvaležnost si štejem in v dolžnost, da se lepo zahvalim prijateljem, ki so se zbrali na mojem domu in mi priredili prijeten zabaven večer ob priliki -mojega _70-letnega rojstnega dne 1 0. junija 1939. Zahvala gre: Mr. in Mrs. Lube Sr., Mr. in Mrs. Lube Jr., Mr. in Mrs. Smole, Mr. Dacar, Mr. in Mrs. Klopčič, Mr. in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Lagina, Mr. in Mrs. lie, Mr. in Mrs. Korošec, Mr. in Mrs. Močilnikar, Mr. in Mrs. Baraga, Mr. Kužnik, Mr. Golob, Mr. in Mrs. Merhar, Mrs. Mu-chitz in Mimi, Mrs. Vuk-šinič, Mr. in Mrs. Levee, Mr. Prijatel, Mr. Stanov-nik.
Prisrčna hvala moji soprogi in vsem drugim, ki so pomagali na en način ali drugi, da so vso to stvar tako uspešno izpeljali in postregli z vsemi dobrotami.
Iskrena hvala še enkrat vsem in ne bom pozabil do mojega zadnjega dne, in Bog vam poplačaj!
ANTON AHČ1N, 1078 Addison Rd.
oče bo tudi prišel.
—Ce želiš, stric, bom prišla! Kedaj bo ta seja?
—Danes zvečer bo enajstih! Pripeljali se s svojim očetom. Hotel sem povabiti tudi tvojo mater, veliko kneginjo Helo, toda. ona je zelo nervozna in se bojim za njeno zdravje. ^ —Stric — vpraša Vera — ali se morejo poklicati samo duhovi umrlih — ali se morejo pojaviti tudi duše onih, ki stanujejo daleč od nas.
Car se nasmehne.
—Vem koga misliš, — ti bi hotela govoriti z dušo Vladi-mirja Rašinskega.
—Da! — odvrne Vera.
—Kaj ga res tako ljubiš?
—Ljubila ga bom do smrti, stric!
—Ti si se torej odločila, da se nikdar ne poročiš?
—Nikdar ne bom pripadala drugemu moškemu, kakor Vla-dimirju.
Car poda roko svoji nečakinji.
—Zbogom, dete moje, na svidenje zvečer!
" Ko so se zaprla vrata za princeso Vero, se zabliskajo carjeve oči.
—Prava Romanovna! — šepne on. — Odločna, srčna in neupogljiva! Ljubim take ženske, ki ne popuste niti pred največjo strogostjo. . . .
Za časa avdijence, za časa tega razgovora med Vero in Aleksandrom II. je sedel v elegantno urejeni sobi Ašino-ve palače carjev duhovnik oče Evstahij s policijskim ravna tel jem Petrograda-
Razpravljala sta o zelo va žni zadevi.
—Torej dogovorjeno — reče Evstahij. — Zaigrali bomo s carjem, ki je zelo praznoveren, to komedijo s spiritistično sejo. On bo verjel, da ga duhovi svarijo pred ukinjenjem kmet-stva in podložništva in tako bomo obdržali mi svoj vpliv na njega.
—Ampak, če nas ne bodo izdali ljudje, ki bodo pripravljali celo stvar — reče Ašinov.
—Ne bojte se — odgovori brat Evstahij. — Izbral sem same take ljudi, ki stoje pod komando svojih žen.
Ženam teh pa sem rekel, da je to Bogu dopadljivo delo, pa so radi tega takoj privolile, da pregovore svoje može.
Vi veste, da more cerkev z ženskami delati, kar hoče, one so naše najboljše vernice, ki polnijo cerkve, in kdor vlada ženam, vlada svetu.
Carju se bo prikazal duh carja Pavla in duh Sonje Pa-len — dostavi Evstahiju.
—	Sonje Palen? — vpraša Ašinov.
—Da, nekdanja ljubica velikega kneza Konstantina, ki je umrla v prognanstvu v Sibiriji-
—	Umrla — se porogljivo nasmeje Ašinov, kajti vedel je,
V kabinetu carja Aleksandra II. je stal veliki knez Konstantin zraven svojega brata.
—Po j diva — reče Aleksander II. — V dvorani nas čakajo povabljeni-
—Še par trenutkov počakaj!
—Kaj želiš?
—Prosim te, odpovej to spiritistično sejo!
—Konstantin, kaj naj to pomeni?
—Kaj to pomeni? Hočem ti povedati popolnoma odkrito: Za carja se ne spodobi, da javno podpira tako laž. Vse kar delajo sfcii-ritisti, ni nič drugega, nego laž in prevara, — izobražen človek se ne sme ozirati na te neumnosti.
—Ali res misliš, da se modejo priklicati duhovi mrličev?
—Ali res misliš, da se more prikazati človek, ki se je že davno pretvoril v prah.
Car klone zamišljeno z glavo.
—Nekdaj nisem verjel — odgovori on —.toda sedaj mislim drugače.
Moj duhovnik, brat Evstahij, mi je pripovedal .par slučajev, ki
sem se jim moral čuditi.
On se, kakor ti je znamo, mnogo bavi s spiritizmom.
—Tvoj duhovnik se bavi tudi z mnogimi drugimi stvarmi — reče ostro Konstantin.
Car pozorno pogleda svojega brata.
—Kaj hočeš s tem reči, Konstantin? — vpraša car.
—Ali smem biti odkriti?
—Seveda, saj vedno želim, da poveš tisto, kar misliš!
—Potem vedi, da se tvoj duhovnik bavi s popolnoma drugimi stvarmi, kakor bi smel.
—On dela na to, da združi v svoji roki vse niti politike, išče pristaše pri vseh strankah ter dela reklamo za sebe.
—Reklamo? Za sebe?
—Da, za svojo stranko — za duhovništvo. Ljudje govore o tebi, da stojiš popolnoma pod vplivom tega meniha in da delaš samo to, kar on hoče.
Res, v Rusiji se govori, da ne vladaš ti, temveč brat Evstahij. Smatram za svojo dolžnost, da ti to povem.
—Hvala ti — odgovori Aleksander II. — toda ti se motiš. Brat Evstahij ni sebičen človek. Res je sicer, da je pristaš svoje
Vodpirajie s*Coje progresivne trgovce
Mi se ne ponašamo z našo dobro trgovino, toda vam navedemo šest vzrokov, kako vam lahko najbolje postrežemo:
1.	Izredno dobro blago.
2.	Cene, katere lahko plačate.
3.	Iskrena in točna postrežba.
4.	Jako liberalni kredit.
5.	Mi zamenjamo blago.
6.	Osebno zanimanje za vse blago, ki je prodano vam.
Ako dvomite, pridite k nam in se boste prepričali, da pravilno trdimo.
PERUŠEK FURNITURE
809 E. 152d St.
Odprto v pondeljkih, četrtkih in sobotah zvečer.
AMERICAN RADIATOR PR OD a C T S
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerjc. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLcnville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Otvoritev prenovljenih prostorov
v soboto in nedeljo 24. in 25. junija
Specialnost naše otvoritve bo doma produciran sladoled. Z vsakih
nakupom 1 pint
ZASTONJ 1 PINT SLADOLEDA
Sladoled na pinte, kvorte in galone v poljubni množini tudi Za društvene prireditve.
Za obilen poset in poslugo naše slaščičarne se vljudno priporoča
Launch's Ice Cream & Sherbets
15601 HOLMES AVE.
THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES
Ztitencfa' šeuev/ Mdeds cud Miio- šthes Goal tt/cdeM lake Ziie
•	You'll thrill over its superb sandy beach.
One thousand comfortable, outside rooms at HOTEL BREAKERS. Moderate rates. Excellent meals.
AII Sports, including Tennis. Boating, Fishing, Golf. Many new attractions.
Endless Fun for the entire family for a day, a week-end or entire vacation. • Ideal for Conventions and Organization Outings.
•	Free parking for 6,000 cars. Garage facilities.
Easy to Reach via U. S. Route 6, Ohio 2. Midway between Toledo and Cleveland, In 2he center of Ohio's Lake Erie Vacalionland. Convenient rail or bus connections at Sandusky. Steamer irom Detroit.
OPEN JUNE 10th to SEPTEMBER 4th. Ask for FOLDER.
CEDAR POINT-0N-LAKE ERIE * SANDUSKY, OHIO

"""a--*-
trance nightly in beautiful new Battroo* to such famous Bands as Don Best0" ...Shep Fields, Russ Morgan and oth
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
ZAHVALA
cerkve, toda tudi jaz sem njen pristaš, ker sem poglavar rnske cerkve.
Toda v kaki zvezi bi naj bil spiritizem s temi stvarmi? Brat Evstahij je človek, ki je
mnogo študiral, in ki je Pr0^ vse tajne te znanosti.
(Dalje prihodnjič)
cSpjsnd Happy Daifi, ai
CEDAR POINT
.......................................................................................................................................................................................................................................................................................imiimiiiiiiiiimmmimiiimmiimimim.....
V nedeljo 25. junija PIKNIK fere sv. Lovrenca
PIKNIK se vrši na prijazni Zornovi farmi, 4388 Bradley Rd-
Čaka vas najboljša zabava celega leta.
NA PIKNIKU SE BO ODDAL POPOLNOMA NOV DODGE AVTOMOBIL	Citajte dopis 0 pikniku! Vsak faran je prijazno vablien!
.......-.............—----PRIDITE VSI FARANI IN DRUGI!
..ni