664
Kristina: V mračnih  dneh . . .
Se nismo končali! V Cehih, to je v češki deželi je še več krasnih plesov, ki naj jih navedem vsaj po imenu. Ti plesi so: dudak, bavorak aji baborak (tudibavoračka, baboračka), bfitva, bzikota, furiantali sedlak, husar (tudi mad'ar), chvtana ali kaplan, kedluben, kolovratek, kot, komama (tudi ko-marno), kovaf, kralovničky (tudi kralenky, kralky), kfepelka, kfižak, kroužek, kucmoch, kuželka, manšestr ali man-žestr, latovak ali latovnik, madera, tudi nimra, marjanka, motak ali motovidlo, myška, obkročak ali okročak, obrok, osmička, oves („Sil jsem oves"), pastyr, plačava, kakor strašak, rokycanska, fetez, fezanka, tudi tuchomericka, ta-lian, rak, rejdovačka, rejdovak, ripa, salat ali klatovak, skočna, s le p i čk a ali slepiče, str niš t'e, šateček, šaryvary. š mihak (šlez.) špacir, špacirka, šupak, tudi šoupak, trakaf, tfinožka, vika, vosnak, vošatka, votava, vrtak, z a-hradnicka (podobna marjanki), tras a k (polka tremblante, ples, ki je nastal iz polke v Parizu leta 1844.).
To je lepo število plesov! Vse te plese je navedel Jan Malat v svojem ,.Hudebnem slovniku" (Praha 1891) in tudi jaz sem jih naštel, da bi se videlo, koliko je češki duh sam iz sebe ustvaril na torišču društvene zabave in razvedrila. Mnogi iz teh plesov segajo v staro dobo in nam pričajo o žilavosti češkega naroda, ki si jih je ohranil v obiteli in v društvu navzlic tujim vtiskom. Istina je, da so si nekateri plesi podobni, kakor so si sorodna čuvstva in motivi, iz katerih so nastali. Vendar je treba uvaževati, da smo našteli črez osemdeset čeških narodnih plesov! Zares bogat, nedosežen plesni red neumorne in narodnožive slovanske plesalke.
(Konec prih.)
V mračnih dneh .. a
i.
'voje tihe, žalostne oči
so ljubezen v srcu mi zbudile,
tvoje tihe, žalostne oči
drag spomin mi v dušo zaklenile . . ,
Kristina: V mračnih dneh . . .                                   665
Skoz življenja zdaj samotno noč brez miru, pokoja blodim, tvoje tihe, žalostne oči spremljajo me, koder hodim . . .
2.
Na razpotje, kjer sva se razšla, žarko, zlato solnce ni sijalo, v temni noči — vzela sva slovo, ko nebo brez zvezd je žalovalo . . .
S tihimi koraki si odšel
in nastopil poti nepoznane —
s tihimi koraki sem odšla
na steze, ki s trnjem so nastlane. —
In zaplakala ljubezen v srcu je . . . zvezde upov noč je zagrnila — na življenja jasne, lepe dni tiha se otožnost je sklonila . . .
3.
V osirotelem, osamelem srcu ni ljube misli, želje ni iskrene, ljubezni roža, tak globoko zasajena, umira v njem —- mi sahne, vene . . .
Kot da v puščavo zrem brezmejno, mračno, tako zdaj gledam v dnove mi bodoče, na tihe grobe upov, nad prelestnih teko grenke — teko mi kaplje vroče . . .
4.
K zatonu se je nagnil dan pomladni, krasote in milobe prepojen, tam v dolu gine že, na vrhih ugasuje, izgublja se kot lep mi nočni sen . . .
Tako se nagnilo k zatonu tvoje življenje je -— ko rože po vrteh, drhtele so v najlepšem cvetju, ko je drugod odmeval vrisk in smeh . . .
666
Kristina: V mračnih dneh . . .
In bolj in bolj se dan je tvoj nagibal, zatonil v večnost se njegov blesteči čar . . . a meni .sije in sijal bo dalje njegove zarje zlati, čisti žar!
Iz milih dveh očesec mi odseva njegove zarje zlati, čisti žar . . . in dete moje — dete to preljubo je žitja tvojega bogati dar!
Z venci so pokrili krsto tvojo in zapeli pesem žalostno . . . „Miserere" so duhovniki molili, porosilo se pogrebcem je oko . . .
Hladni grob sprejel te je v naročje
in na krste zlati je okvir
padala, bobnela črna zemlja,
pod katero zdaj uživaš večni mir. —
Iz daljav pa tihih prihitela na gomilo zvesta je ljubav . . . zapuščenih src globoki vzdihi bili tebi zadnji so pozdrav! —
6.
Prišli ste jesenski mračni dnovi, žalostno na vas ozira se nebo ... smrt kosi na vrtu blede rože, stresa list za listom raz drevo . . .
Prišli ste življenja dnovi mračni, duša nima upov — nima nad, zelenelo spet bo drevje — cvele rože, srcu ne povrne se pomlad! —
Kristina.