‘v'fttv-V! •mrmmmgm Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 T^T * MMMM—— Leto I. (VIII.), štev. 14 Maribor, torek, 17. maja 1927 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št 4 Požtnlna plačana v gotovini Cena 1 Din Sestanek diplomatov na glavnem kolodvoru Rimski poslanik Rakič je na mariborskem kolodvoru po-čakal iz Prage se vračajočega ministra Marinkoviča M a r i b o r, 17. maja. Danes dopoldne s© je pripeljal v praškem brzovlaku zunanji minister dr. Marinkovič, ki se vrača iz Prage v Beograd. Na kolodvoru ga ie pričakoval naš poslanik v Rimu g. Rakič, katerega je minister brzojavno Pozval, naj mu pride do Maribora nas sproti. Poslanik Raklč se je pripeljal v Maribor že dopoldne. Po prihodi! praškega brzovlaka Je minister Marinkovič izstopil in se kratko pozdravil z g. Fakičem, nakar sta se oba politika vrnila v ministrov salonski voz in ostala v njem ves čas, dokler je vlak stal. Nato sta se skupno odpeljala proti Zagrebu. Skupno z zunanjim ministrom se vračajo iz Prage tudi novinarji in drugi člani naše delegacije. Sveta n sprejem francoskega prezfdenta v Londonu Predsednik francoske republike in zunan i minister sta včeraj prispela v London in bila izredno svečano spre eta — Velik političen pomen obiska P a r * z, 17. maja. Včeraj dopoldne je odpotoval Predsednik francoske republike Doutnergne v London, da službeno obišče angleško prestolioo in angleškega kralja- S predsednikom potuje tudi zunanji minister Briand, kar daje potovanju še večji pomen, ker je gotovo, da so bodo ob tej priliki vršili v Londonu važni razgovori med Briandom in Cham berlainom. Vsi listi Povdarjajo, da bo to še bolj zbližalo obe zapadnoevropski velesili. L o n d o n, 17. maja. Francoski državni predsednik Doumergue in zuna-minister Briand sta včeraj ob 3. uri poldne prispela v London. Do Dovra 36 Pe,ia! na®Prr°ti prestolonasled-'k Princ Galski, v Londonu pa sta ju na kolodvoru sprejela kralj in kraljica z vsemi, v Londonu bivajočimi člani vladarske hiše. Vse mesto je v zastavah in zelenju, vsa poslopja slavnostno okrašena. V špalirju po ulicah je stala ogromna množica, ki jo cenijo na cel milijon duš, in Prirejala kralju in pred* sodniku Francije izredno prisrčne ovacije. Zvečer je priredi'a kraljevska dvojica v Buckinghamski palači Doumer* gueu in Briandu svečan banket. Angleški listi Prinašajo pozdravne članke in izjave uglednih francoskih in angleškh državnikov, ki vsi podčrtavajo pomen In Potrebo čim tesnejšega sodelovan.ia^ med Anglijo in Francijo. Listi izražajo nado, da se bo enotni politiki obeh velesil posrečilo še bolj utr* dl ti svetovni mir in pospešiti konsoli-ci.io Evrope. Ljubljanski radikali za n*predno fronto , k 3 ?!, k * i a n a, 17. maja. Ljubljanska radikalna organizacija je imela včeraj sestanek, na katerem je razpravljala o politični situaciji, živahna razprava se je vnela o Predlogu g. dr. Ravnikarja, naj bi sklenili radikali v Sloveniji volil* ni kompromis s SLS. Večina je predlog odklonila in v načelu sklenila, da se udeleži volitev ob strani naprednega bloka. Potres v Srbiji staBkn ° R T ad , 17. maja. P0 potresu iovJT,a na3l'uje prlzndeta sreza KragU. tastrnfl11 Rl,dnik. V obeh okrajih je ka* de 7abtoP°,fK °Kr°mne materi.ialnc ško-v<* *rtcv' Vrbove*, „ ,V,Doln*™ podsule in „Me «i„ j".!!'’1'* sc Tudi včeraj In dan.,a \ T1°i , ŠO ponavljali potresni sunki m™ ™ naredili nove škode. ’ pa nlS() Šahovski turnir v Londonu Na šahovskem turnirju v i 08. do 30. julija tl.) se bo morilo 'nič manj kot 16 držav, od katerih vsaka Pošlje štiri igralce. Jugoslavijo bodoV.n-stopali Vidmar, Kostič. Vukovič in Asztalos, Češkoslovaško Gilg, Hromad* ka. Reti, Treydal, Konjske dirke v Mariboru Za kasaške dirke, ki se vrše dne 19. in 2. t, m. na Teznu Pri Mariboru, je priglašenih 37 konjev in sicer iz Maribora U, iz Zagreba 4, iz kobilarne Knmendin (Dundjerski) 3. iz Celja 2, iz Sv- Jurija <>b juž. žel. 1, iz NedeljiŠča 1. iz Ptuja 1 in iz Ljutomera 6. Toliko prijav še ni bdo za nobeno kasaško dirko v Mariboru. ki prednjači v tem vsem drugim mestom v Jugoslaviji. Med prijavljeni« mi konji so mnogi (Bogda.i. Briinhilde, Freund Hans, Ochmer-Gehmer, Fouve-nier), k! so že na Dunaju častno zastopali jugoslovcnske barve. Gotovo častno za mariborsko kasaško društvo pa je, da je dr. Dundjerski poslal svoje konje (Nada, Pomoč in l.jolja) na dirko v Maribor. Pravtako so ljutomerski konii v velikem številu zastopani in bo 1 juta. 101 )fl. z'asti za Jut rove nagrade. Vobče >o Pri vsaki dirki hud boj za prvenstvo in totalizater bo brezdvomno izplačal visoke zneske. Prvi dan dirke je v četr* tek 19. maja s Pričetkom ob pol 15. url na Teznu. šahistom. V soboto, Žl. t. m. zvečer v hotelu »Pri zamorcu« g. dr, Kramer simultanko. Opozarjamo na to vse prijatelje šaha in Uh vabimo k udeležbi. Igralci naj prinesejo s seboj večje šahovnice. Začetek °b 20.. vstopnine ni. — Šahovski Mub. Grozen zločin v mariborski okolici Roparski umor gostilničarja v Jareninskem dolu Neznan ropar ie danes ponoči s sekiro ubil gostilničarja Nedelka in težko ranil n egovo ženo — Oropal je okrog 7000 kron — Preiskava sodne komisije M a r i b o r. 17. maja. Prijazni kraj Jareninski dol, pol ure pred Jarenino nad Mariborom, menda še nima v svojih analih tako grdega zločina, kakršnega beleži danes. Na razpotju v Jarenino in k Sv. Jakobu stoji prilično na samem gostilna Ferdinanda Nedelka. po domače Fidlerja, okrog nje pa so postavljeni od ranega jutra orožniki — znamenje, da se je pripetil dogodek, ki ima neizogibne posledice tudi v kriminalu. Ko je napočil danes krasen pomladanski dan. še pač nihče v Jareninskem dolu ni mislil, kaj ima pretekla noč za seboj v njihovem kraju. Prvi, ki je opažal v hiši gostilničarja in posestnika Nedelka grdo razdejanje be-stijalnega zločinca, je bil vaški pek. Ob petih zjutraj je prinesel v gostilno sveži kruh, našel glavna vrata na stežaj odprta in stopil v gostilniško sobo. odkoder se mu je nudil skozi steklena vrata v spalnico strahovit prizor. Vsa v krvi le ležala na skromni kmetiškl nostelii gostilničarka Marija Nedelko, tako! oreko hodnika v kuhlnli pa gostilničar Ferdinand na golih tleh, istotako ves okrvavljen. V gostilniški sobi je bila prislonjena ob mizo pri omari, kier je tudi gostilniška blagajna, velika okrvavljena sekira. Pek ie obvestil o zločinu najbližje sosede in kmalu so bili na licu mesta orožniki iz Smariete in St. lija ter ukrenili vse potrebno, da niso prihajali v poslopje radovedneži ki bi mogli zabrisati sledove. Ker ni v bližini nobene telefonske postaje, se je napotil eden izmed orožnikov peš v Maribor ter obvestil o dogodku drž. pravd-ništvo in rešilni oddelek. Iz splošne bolnice .ie takoj pohitel v Jareninski dol rešilni avto ter odpeljal najprej nezavestnega in težko poškodovanega fiOletncga Ferdinanda Nedelka v mariborsko bolnico. Takoj nato se je avto vrnil ter odpeljal še težko poškodovano 441etno gostilničarko Marijo. ki pa ie prišla že k zavesti. Oba sta imela hude, smrtno nevarne rane. prizadete s sekiro na glavi. In žena poleg tppa še na levi roki. Ferdinand Nedelko le ktnalu no prevozu v bolnico umrl. Na predlog državnega pravdništva se je podala na krni zločina sodna komisija, da izvede lokalni ogled. V komisiji so državni pravdnlk dr. Jančič, preiskovalni sodnik dr. Juhart, sanitetni referent dr. Jurečko, dalje zapisnikar daktiloskop in fotograf, Komisija ima s seboj tudi d^sir-me. ga policijskega ps' poiš^ bestijainim zločine Prlšedši na Hce iti skuša, i ko- misi ■ p. ■ * ‘ rc i s pomoč',) ; so tv hi ■ 'm za hum 'cem. ker sc ji pa to radi predolgega časa. ki je že od zločina potekel, ni posrečilo, je pristopil k delu daktiloskop ter skušal ugotoviti odtise zločinčevih prstov na posameznih predmetih v hiši in okoli nje. Hčerkica Amalija, ki je spala z očetom in materjo v isti postelji, je pripovedovala nekako naslednje: V temni noči je stopil v sobo neznan moški debele male postave, pokonci stoječih las, črnih brk in s sajami namazanega obraza ter udaril z nekim kolom po materi. Mati je zakričala, oče je skušal skočiti pokonci, neznanec pa ga je udaril s kolom ali s sekiro po glavi. Ko je po očetu še drugič spustil težko sekiro, je prižgal luč, odprl bližnjo omaro, razmetal njeno vsebino in sl prilastil denar, ki ga je moralo biti po Izpovedi gostilničarke okoli 7000 kron. Takoj nato je vlomilec najbrž skozi zadnja bližnja vrata zapustil poslopje. Oče gostilničar ie še zbral toliko moči. da se je dvignil in stopil preko hodnika iz spalnice v kuhinjo, tam pa se je moral kmalu nato zrušiti v mlako krvi, kjer je ostal na tleh do prihoda rešilnega avtomobila. Iz vsega je pač razvidno toliko, da gre za roparski napad lopova, ki je poznal domače razmere in je bil toliko živinski, da je za malo vsoto denarja izvršil takorckoč dvojni umor. Vsi prostori v hiši kakor tudi okoli nje, hlev in vse gospodarske priprave kažejo že na prvi pogled znak največje revščine ali pa morda nepotrebne nemarnosti v gospodarstvu. Ker sodna.komisija opoldne še ni zaključila dela. o izidu ogleda in eventualnih ukrepih preiskovalnega sodnika še ne moremo ničesar poročati. Lakota v Hercegovini Sarajevo, 17. maja. Po podatkih, ki so jih zbrali državni uradi, je v Hercegovini nad 30.000 ljudi brez vsake hrane in jih čaka grozna smrt od lakote, ako ne dobe takojšnje pomoči /c do sedaj je umrlo nad 100 oseb med njimi tudi nedolžna deca. Vlada pošilja sicer v zadnjih dneh z železnico in tovornimi avtomobili večje količine živeža, a prehranjevanje je radi slabllh cest silno otežkočono Zato je lakota najhujša v hribovskih vaseh Iz kopališča Dobrne pri Celju nam poročajo: V nedeljo je imel pri na* zborovanje avtomobilski klub za mariborsko oblast. Udeležilo se ga je lepe število automobihstov, ki so radost/no u-živali krasno pomladno naravo- — Kopališko življenje na Dobrni je že v lenem razmahu. Že sedaj Imamo nad lOf gostov, kar pomenia za ta čas nenava ’n~ *ojav in upravičuj© nado, da bo v i 'zoni Dobrna tudi letos prena* polni en«. c Sfran 2. < a U * .1 a. Mariborski V t C t K N I K Juira. V ivi a r x u o r u, Zrakoplovni oromet v naši državi Namen in pomen »Društva za vazdušni saobračaj" — Izredne ugodnosti s strani države — Podpisujte delnice! Mariborski in dnevni drob iz 'Avijatika je bila v večini držav v predvojni dobi le malo znana; med svetovno vojno Pa se je izredno razvila in Po vojni ni popustila v svojem razvoju. Danes je n. pr. v Nemčiji stalno v zraku najmanj po 250 aeropl«nov, ki Prevaža* Do potnike, pošto in deloma tudi tovore. Za vsako državo je ogromne važnosti, da 8 tem napredkom računa. V dTžavah, katere bi zanemarjale avijatiko, bi prišel Polagoma ves promet v roke inozemskih družb. Da bi take države v slučaju ponovne vojne le malo pomenile, ni treba Posebej naglašati, ker je še dobro znano, kako važno nalogo je avijatika vršila v Prošli svetovni vojni. V naši državi so aeronavtiki posvečali po vojni precejšno pažnjo, večino5 ma pač po zaslugi vojnega ministrstva. [Temu ministrstvu gre tudi zasluga, da se bo v najkrajšem času, najkasneje meseca julija t. 1. otvoril reden zračni Promet med Beogradom in Zagrebom. Za izvršitev tega načrta se je ustanovilo !v Beogradu »Društvo za vazdušni saobračaj d. d.«, kasneje bo razširilo društvo svojo delavnost na druge važnejše zrakoplovne proge v državi in jih ve* zalo e velikimi mednarodnimi progami. V delokrog družbe spada prevoz potnikov, Pošte in blaga. Družba bo po potrebi ustanavljala Podružnice vi državi kakor tudi v inozemstvu. Tej družbi je določena velevažna naloga v delu za razvoj in popularizacijo naše nacijonaine avijatike. Njeno delo-tvanje je predvideno na 50 let od dneva, ko so bila njena pravila odobrena, tj. od 13- marca 1926. Glasom pogodbe, sklen5 'jene med družbo in vojnim ministrstvom, je vlada dolžna podpirati društvo k denarnimi nagradami, ki so odmerjene za prvi 2 leti na 26 Din, od prevoženega kilometra, in ji dati brezplačno na razpolago ZTakoplovna Pristanišča v Beogradu in Zagrebu s Potrebnimi pritikli* nami. Telegraf, telefon in orijentacijske signale uporablja družba brezplačno — JJvoz kakoršnihkoU Potrebščin za oprav- ljanje zrakoplovne Službe je carine prost. Na linijah, na katerih bo družba otvorila Potniški, poštni ali blagovni promet, ne bo država subvencijonirala nobneega drugega sličnega, bodisi domačega ali tujega — podjetja in se bo družbi tudi za vse nove zrakoplovne zveze z inozemstvom in v naši državi priznala prednost. Družbine akcije se imajo smatrati kot pupiiarno-varni papirji, ki se sprejemajo v nominalni vrednosti kot depozit in kavcija. Osnovna delniška glavnica znaša 6 milijonov Din in je razdeljena na 24.000 akcij po Din 250, od katerih se ima delež po Din 100 vplačati Pri podpisu, ostanek pa tekom 3 mesecev po izvolitvi Prve uprave. Za slučaj Potrebe je predvideno zvišanje akcijskega kapitala potom nove emisije na 12 milijonov. Akcije se glasijo na ime in se morejo dodeliti samo našim državljanom, ker je družba ustanovljena kot čisto nacijonalno podjetje. V Mariboru Sprejema priglase Tuisko-prometna zveza za mariborsko oblast (Aleksandrova cesta 35), katera daše tudi podrobnejša pojasnila Vsekakor je opozoritev širših krogov na to akcijo umestna in potrebna. Maribor kot glavno mesto pokrajine in kot obmejna točka je živahno interesiran na tem, da dobi čim hitrejšo zvezo z ostalimi centri države na eni in z inozemstvom na drugi strani. Ta svoj inte5 res mora Predvsem pokazati z mnogoštevilno udeležbo na podpisovanju akcij, obenem pa pripravljati čimprejšnjo o-tvoritev družbine filijale in mariborske zrakoplovne Postaje. Tujsko=prometna zveza bo storila dobro, ako tudi še posebej opozori ne le mariborske gospodar ske kroge, marveč tudi druge večje kra= je v oblasti na to pod jetje, ki se sme z ozirom na odlično državno pomoč in državno kontrolo upoštevati kot sigurno za nesljivo in dobičkanosmo, l^ot znaten pos zitivum v izgraditvi našega prometa in ki bi moralo postati v pravem pomenu besede narodna lastnina. n—k. Shodi posl. dr. Pivka Melje. Krajevna organizacija SDS za HI. okraj (Melje), ki obstoja šele drugi mesec, je priredila v nedeljo 15. maja prvi javni shod pri g. Starmanu na Meljski cesti. Na shodu je poročal nar. Posl. g. dr. Pivko. Razen domačih članov so (bili navzoči tudi zastopniki sosednih organizacij Pobrežje, Krčevina in Maribor I.—IV. Po shodu, ki ga je vodil predsed* nik g. Kenič, je pristopilo precej novih Članov. Zrkovci- V nedeljo, 15. maja po-(poldne se je vršil javen shod nar. posl. dr. Pivka v Zrkovcih v dvorani g. Sela. Shod je Potekel popolnoma mimo. 'Okoli 70 poslušalcev je * bilo navzočih, ki so z velikim odobravanjem vzeli poročilo g. poslanca na znanje. Zbor in zlet „Triglava“ v Laškem Včeraj je imela Starešinska zveza Jug. akad. društva »Triglav« svoj redni občni zibor v Prijaznem Laškem, ki se prav te idni poviša iz trga v mesto. Udeležili so se zbora po večini starešine iz mariborske oblasti, ljubljansko pa jo zastopal direktor pošte g. Gregorič. To Priliko sta Porabili tudi obe aktivni društvi »Triglav« i-e?,0dku zopet itriglavanska družina okoli 70 akademi* kov in starešin nekako na sredi med Mariborom, Zagrebom in Ljubljano. — Občni zbor je izvolil skoro nespremenjeno stari odbor s predsednikom dw. sv. g. dr- Toplakom in tajnikom g. dr. Žnuderlom. Na novo je bil izvoljen v odbor mariborski profesor g. dr. Baš. Pri slu5 čajnostih so imeli pravico govora in Predlaganja tudi aktivni TriglavanI, ki so se tega prav živahno poslužili- Po-PDoldne je bi' skupen izlet v prekrasno okolico Laškega, proti večeru Pa so se udeležili stari in mladi Triglavani otvoritve tamošnjega kopališča. V veliki ko* pališki dvorani so se pridružili izletnikom mnogoštevilni domačini in naknadno došli starešine iz Celja in drugod.— Prijetno družbo jo zlasti izpopolnjeval Pevski zbor ljubljanskega in zagrebške* ga »Triglava« s priljubljenimi umetnimi in narodnimi pesmimi. Vse priprave za zbor in zlet je vodil domači starešina g. sodnik dr. Šmid, ki so mu vsi udeleženci za njegov trud zelo hvaležni. „Vrag ali bog, pošljita še potres!" Ni tako velike nesreče, da bi se ne našel kdo, ki ne bi imel od nje koristi. Vsi smo bili priča, kako so najhujšo katastrofo vseh časov, svetovno vojno, izrabile razne pijavke, ki so si kovali bogastvo iz človeške krvi in človeške bede. Tudi nedeljski potres v Beogradu je znova potrdil staro prislovico. Tisoči in tisoči ljudi so zmedeni begali po ulicah in se iz stralui pred novimi potresnimi sunki niso upali vrniti v stanovanja. Ko jc minil prvi strah, sta sc jela proti jutru oglašati glad in žeja. Spretni beograjski »kafedžiie« so zaslutili dobro konjukturo. na široko odprli svoja vrata in začeli na debelo kuhati in prodajati. Malokdaj so še imeli tak naval in tako dober posel, saj so sc ljudje kar gnetli, da si ogrejejo mrzle ude s čašico rakije, s porcijo čevabčičev in z drugimi beograjskimi špecijalitctami. Nekateri gostilničarji in kavarnarji so v par urah izpraznili svoje zaloge in si zadovoljni tneli roke. Njihovemu zadovoljstvu je dal najbolj drastičnega izraza neki kafedžija, ki sc jc postavil na prag in razprostrl roke: »Bog ali vrag, pošljita še Dar potresov)« Današnji številki ,,Yečei'nika“ smo priložili položnice za vse one, ki dobivajo list po pošti. Prosimo jih, da nam čim prej nakažejo naročnino, ki znaša za prejemanje po pošti samo 10 Din mesečno. Kdor nam naročnine ne bo nakazal tekom enega tedna, mu bomo pošiljanje lista ustavili. UPRAVA „VEČERNIKA“. Protinaravni propalež Že v začetku maja je bila mariborska policija obveščena o zločinskem početju propalice, ki je ogrožal mariborske otroke. Na travniku poleg Bet-navskega gozda se često igrajo šolarji in šolarke. Med nje je prišel parkrat tuj moški, se z deklicami sprijaznil in si s čokolado, bonboni in tudi z denarjem pridobil njihove simpatije. Nato jih je vedno par izvabil v gozd, kjer jih je grdo zlorabljal. Čim je policija o tem izvedela, je začela nadzorovati travnik in gozd. Propalica pa je očividno zavohal pretečo nevarnost in se ni več pojavil. Včeraj pa sta ga dve deklici srečali v Stritarjevi ulici in spoznali. Ker so starši po nasvetu policije svojim ma, lim hčerkam zabičali, naj takoj povedo, če ga kje vidijo, sta deklici res povedali stražniku, da sta videli »onega moža« in policija ga je začela zasledovati ter ga res prijela v Razvanju. Aretiranec odločno taji krivdo, zaslišane deklice pa ravno tako odločno izjavljajo, da je on tisti, ki jih je s čokolado in dinarji izvabljal v gozd. Aretiranec^ je po opisu tudi osumljen, da je izvršil podobno gnusno dejanje tudi v okolici Ptuja, kjer je šel še dalje in neko petletno dekletce oskrunil. Policija je aretiranca izročila sodniji. Umrli so v Mariboru. Zasebnica Hedvika Barvi?, stra 65 let v Vinarski ulici 33; zidarski polir Franc Duh v Snlošni bolnici in zasebni’ ca Amalija Hribar v starosti 85 let na Slomškovem trgu 14. Pogreb Poslednje se bo vršil na Pobrežju v četrtek ob 17. popoldne. Tujci v Mariboru. Od pondeljka na torek je v Mariboru na novo prenočevalo 70 tujcev: 19 v hotelu »Meran«, 12 »Pri zamorcu«, 8 pri »Črnem orlu«, 6 pri Zlatem konju, 5 v gostilni Zokaly, 4 v »Domovini« itd. Inozemskih gostov je bilo 17. Po večini so Avstrijci, Čehi in Italijani. Diplome Jugoslovenske Matice v spomin desetletnice majske deklaracije se dobe vi Mariboru v trgovinah Weixl Vahtair, Brišnik, Cirilova knjigarna in v uPravništvu »Jutra« in »Večernika«. — Cena okusno in umetniško izdelani diplomi, ki bi ne smela manjkati v nobeni rodbini, znaša samo 10 Din. Novi stenski vozni redi, veljavni od 15. t. m., ki jih Potrebuje vsak javen in zasebni urad, hoteli, re* storani itd., se dobijo Pri postajni blagajni na glavnem kolodvoru. Policijska kronika. Od pondeljka na torek sta bili izvršeni dve aretaciji: ena radi oskrumbe in ena radi telesne poškodbe. Vloženih je bilo 14 prijav radi najrazličnejših prestopkov. Ferljalni koloni-H Podmladka rdečega križa jo okrožna skupina državnih nameščen* cev in vpokojencev za okrožje Maribor Poklonila 800 Din, za kar ji izreka izvršilni odlmr PRK najtoplejšo zahvalo B Prošnjo na javnost, da bi se našlo še mnogo posnemovalcev. Nalezljive bolezni. Na nalezljivih boleznih je v preteklem tednu na novo obolelo 6 oseb, od teh 5 na škrlatinki, 1 pa na šenu- Umrla je ena oseba na škrlatinki. Veliki majski program danes, v torek v klubu Palais do dansc. Začetek ob 23. Jutri, v sredo, v Veliki kavarni kabaretni večer z elitnim kon-Icertoan. 120 Gledališki repertoar Torek, 17. »Logarjeva Krista«. C. KuP. Sreda, 18. »Rigoletto«. A. Navadne operne cene. Četrtek, 19. »Pri belem konjičku«. B. Kuponi. Petek, 20. »Bobrov kožuh« (Der Biber-pelz). Gostovanje berlinskih igralcev. Sobota, 21. maja »Ingeborg«. Gostovanje berlinskih igralcev. Gostovanje berlinskih igralcev se vrši v petek 20. (Bobrov kožuh) in v\ soboto 21. t. m. (Ingeborg). Za obe predstavi, Posebno pa za drugo je še dovolj sedežev in stojišč na razpolago. Nesreča na šolskem izletu. V četrtek je drugi razred neke tukajšnje srednje šole naredil majniški izlet na Klopni vrh. Na izletu so si dečki veselo igrali in si nagajali. Pri tem je nekdo vrgel celo limono v obraz malemu Albertu Mlekušu, sinčku upokojenega stražnika, in ga zadel ravno v oko. Na Prošnjo prestrašenega sošolca je Albert kljub močnim bolečinam v očesu pogum* no molčal in ni staršem povedal ničesar, Drugi dan je šel celo v šolo, od koder pa so ga poslali domov. Zdaj šele so starši videli, da ima fant oko nevarno poškodovano. Oddali so ga v bolnico. Nevarna poškodba. Na Koroščevi cesti sta se sporekla Ivan L. in Henrik L. Beseda je dala besedo in končno sta se spoprijela. V pretepu je udaril Ivan s steklenico, ki jo je imel pri sebi, tovariša tako močno po glavi, da mu je prizadjal veliko rano. — Težko Poškodovani Henrik je odšel sam na rešilno postajo, kjer so mu obvezali glavo in ga izročili v domačo oskrbo. Nočni nemir. Naročnik' s Koroščeve ceste nam piše: Komaj ste v soboto malo ožigosali nočni nemir, ki ga pray po nepotrebnem Povzročajo nekateri motociklisti, že se trudijo nekateri izmed njih dokazati, da ste res imeli prav. p0 Koroščevi ulici na pr. je sinoči od 10—H. celo uro nekdo poskušal svoje motorno kolo, drval gori in doli in delal hrup, kakor da ra* gljajo strojnice. Na spanje ni mogel v so sedstvu misliti nihče. Policija bo res morala najti sredstva, da take izgrede prepreči; hvaležni ji zato ne bodo samo stanovalci prizadetih ulic, ampak tudi pametni motociklisti sami, ki morajo sedaj nositi odij za brezobzirnost drugih. Napad na ulici. O polnoči so neznani storilci brc? vzroka napadli Simona N., ki se je vračal proti domu. V Tatteaubahovii ulici so ga trije mladeniči ustavili in pričeli klo* futati, tako da je napadenec čutil ge uro kasneje težke bolečine v glavi. Storilci so pobegnili v Mlinsko ulico, kjer se jih ni moglo izslediti. Zadevo preiskuje policija. Mesarji in Prekajevale!, ki imajo svoje ^stojnice na Koroški <** sti, toži.io, da jim cestni prah onesnaži meso. Prosijo zato občino, da to cesto vsako jutro vsaj dvakrat dobro poškropi in to ne le po sredi, ampak tudi ob straneh. S kamnom nad avtomobil. V soboto popoldne se je peljal mar** borski trgovec L. z avtom v Varaždin. Ko je vozil »kozi Ormož, jo pritekel na cesto komaj šestletni Paglavec in zalučal na avto kamen, ki je zdrobil brambno steklo. Ugoden slučaj je hotel, da ni bil nihče ranjen; ako bi steklo ranilo šoferja, bi se lahko zgodila huda nesreča. Škoda znaša vendar več sto dinarjov. Podporno društvo za revne učence ima svoj občni zbor jutri, v sredo ob 6. v prvem nadstropju delci. mešč. šole v Cankarjevi ulici. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika bodo občinstvu o-risala delovanje drušitva v preteklem letu. Vse prijatelje in člane društva va* bi k udeležbi odbor. Najdeno. Nekje v mestu jo bil najden ključ 7* odklepanje Wertheimove blagajne. Našla so je tudi dragocena zapestnica z več kamni. Oboje sc dobi na policijskem ko* misarijatu M :v; '■Ji. •. if i i “c f i, • t a* - •' ' ^ * • » -» u ■• •• •*» Kako Zagreb živi in umira Silno naraščanje hrvatske prestolice — Vsako leto 6000 prebivalcev več — Razširjenost jetike in spolnih bolezni — Po prevratu 4000 novih stanovanj Poleg Beograda se Zagreb med vsemi mesti Jugoslavije najhitreje širi in to ne le absolutno, ampak tudi relativno in ta. ko najbolj dokazuje, kako prazne so tožbe hrvatskih separatistov in federalistov, da se Zagrebu v Jugoslaviji slabo godi. Leta 1920 Je imel Zagreb 108.000 prebivalcev, danes jih ima po stati-stiki mestnega lizika ta že 135.000, tako da je število prebivalstva v šestih letih narastlo za 30%. Ako bo šlo v tem, že res amerikanskem tempu na prej, bo doseglo število prebivalcev le v 10 letih 200.000. Lansko leto se je v Zagrebu rodilo 3328 otrok, od tega 1728 dečkov in 1600 deklic; zakonskih je bilo med njimi 2431, nezakonskih 897. Število porodov z ozirom na naraščajoče prebivalstvo ni zadovoljivo in se tudi v Zagrebu že opaža tendenca omejevanja porodov. Poročilo se je tekom lanskega leta 3340 oseb. Ločitev zakona je zahtevalo 160 strank. Babic je v Zagrebu 57, zdravnikov s privatno prakso 158, državnih in občinskih uradnih zdravnikov 14, raznih (zdravstvenih zavodov (bolnic, klinik, ambulatorjev itd,) 47, lekarn 24. L. 1926 je umrlo v Zagrebu 2015 oseb od tega 572 v bolnicah’. Radi slabih stanovanjskih in sploh živi jenskih raz.5 mer je tuberkuloza tudi v Zagrebu zelo razširjena in je zahtevala lani 466 žrtev torej skoraj eno četrtino vseh smrtnih slučajev. Vsaka tretja oseba, ki je umrla v starosti nad 20 let, je podlegla jetiki. Med nalezljivimi boleznimi, katerih je bilo lani prijavljenih v mestnem območju 1015, je na prvem mestu škrla* tinka z 227 slučaji. Difterije je bilo prijavljenih samo 94 obolenj. Pač pa se o-pasno širijo spolne bolezni, od katerih ie bilo prijavljenih lani 626 novih obolenj. Slabo zdravstveno stanje je v tesni zvezi s slabimi in skrajno nepovoljnimi stanovanjskimi'razmerami. Res je dobil Zagreb v zadnjih osmih letih okrog 4000 novih stanovanj, od tega samo lani 682, a to je pri naglem naraščanju prebivalstva še vse premalo. Zagrebška mestna občina bo zato tu5 di letos in prihodnje leto nadaljevala z zidanjem mestnih stanovanjskih hiš in podpirala tudi Privatno gradbeno akcijo. Požarov je bilo preteklo leto v Zagrebu 131, od tega 24 večjih in nevarnejših- \ Ustanovitev JČLige v Ptuju Ptuj, 16. maja. Sobotna ustanovitev najmlajše Ju-goslov.-češkoslov. lige v Ptuju je bila za nas pravi praznik. Domačini in češki bratje iz Ptuja in okolice so napolnili veliko dvorano Narodnega doma in so iskreno pozdravili drage goste iz Ljubljane, ki jih je vodil konzul dr. Resi, in Maribora. Zborovanje je otvo ril inž. Ozvald, govorili pa konzul dr. Resi, ravnatelj PustOslemšek, dr. Gosak, svetnik Knop in dr. Šalamun, ki je prečital pravila lige. Sprejeta so bila soglasno. Takoj ob ustanovitvi je pristopilo 62 članov. Per acclamationem je bil nato izvoljen prvi odbor z g. inž. Oz-ivaldom kot predsednikom. Trdno upamo, da bo ptujska liga Uspešno delovala in da bo med nami se bolj poglobila prijateljske vezi med našim in češkoslovaškim narodom. Tržne cene v Mariboru Z datumom 15. t. m. je mestni tržni IUTad ugotovil za Maribor sledeče tržne no (v dinarjih za kilo, liter ali komad): MeSo: govedina 8—20, vampi 8, 1-ulon *.ledv3ce 10—18; loj 10; teletina .. “ i^etra 13—18, pljučka 8—10; svi- 7-3°. sol 22—23, pljučka 10, jetra 17, ledvice 17—20, noge 5—8, slanina sveža 22—24, papricirana ali Prekajena 24--26, mast 22—25, prekaje* no meso .3—30, gnjat ov£je me_ bo 8-10; konjsko 4_7. { pišanec i5_35) 1 kokoš 35—45, raca 40~^o, gos 50—85, Domači zajec 20—40. Mleko in mlečni izdelki; 1 1 mleka z—3, smetane 10—14; 1 kg sur. masla 40 čajno 50—60, kuhano 45—50; Ementalski fi;T 90, polernentalski 40, tra-D75^fki 25~30> parmazan 90; 1 jajcc «r*Uh in m o k a: beli kruli 6, črni 5; JS1*6" »oka 00 5.75, št. 2 5.50, št. 7 kino kaš* 6’ ječmenček 6-12; 4 50 *a 2‘50, koruzni zdrob 3.50— JftSKS ** 6-6-?s' Imfon« nsri iriiSio, iabolk" 4_16: 1 .limona 0.50—1.50, 1 oranj., 1 i.™. rožičev 10—12, smokev lo_l4 'orehov 12, maka 18-20. 4’ °rCll0V Špecerija; kava 50-_7r , 56—90, čaj 70—125, sol 3.25, poper 65 cimot 65, paprika 60—75, testenine 10^-14, marmelada 9—32, sladkor v prahu nli kockah 17, v kristalu 15; riž 6—13, kis 2—3, vinski kis 4—5, olivno olje 20. bu- čno 16—18, milo 15—18, soda 2, Petrolej 7, sveče 25—32. Kurivo; 1 m drv trdih 140—160, mehkih 105—120; 1 q premoga trboveljskega 44—50, velenjskega 25—32; 1 1 bencina 12, 1 kg karbida 7. Ne tihotapite blaga! Iz trgovskih krogov nam pišejo; V zadnjem času se je zopet razširilo tihotapljenje manufakturnega in raznega drugega blaga iz Avstrije. Posebno nekatere mariborske dame se prav pridno vozarijo v Gradec in na Dunaj ter se vračajo z nakupljenim blagom, ki ga skušajo na razne načine prikriti carini. Vse one, ki se pečajo s tem nečednim poslom, pred tem v njihovem lastnem interesu svarimo. Znano je, da so carinske kazni ostre in visoke. Policija in carinski organi pa imajo vse te česte potnike in potnice v točni evidenci in bodo priredili zdaj temu zdaj onemu prav neprijetno presenečenje, posebno še, ker se nekateri javno ponašajo s tem, kako so opeharili carino. Novinstvo na univerzah'. Nage univerze kaj takega še dolgo ne bodo imele, saj se pri nas še v sicer res« nih krogih smatra novinar in novinstvo za nekaj manj vrednega, če že ne naravnost nepotrebnega. Drugod koraka javnost pametneje z duhom časa naprej. Ustanavljajo se posebne stolice ali celo fakultete za žurnalistiko. Tako je bil tudi na staroslavni univerzi v Heidelbergu slovesno otvorjen institut za novinstvo. Med zastopniki oblastev je zlasti baden-ski Prosvetrti minister povdarjal pri svojem pozdravnem govoru veliko važnost novinstva v današnjih in bodočih časih'. Stoletnica graške univerze. V nedeljo je proslavil Gradec sto* letni jubilej prenovljeno in obnovljene svoje univerze. Slovesnosti se je udeležil med zastopniki oblastev tudi sam zvezni predsednik dr. Hašnisch, ki mu jo univerza Podelila ob tej Priliki častni doktorat za zasluge na polju pravo- in državoznanstva. Isti častni doktorat je podelila graška univerza predsedniku nemške republike Hindenburgu in častne doktorat« ostalih strank še dva* najstim uglednejšim avstrijskim in nemškim Profesorjem. Hranilne vloge pri poštni hranilnici. Z dovoljenjem ministrskega sveta je minister za pošto in teh;grnf fi. t. m. zvišal najvišjo vložno vsoto za Poštne hranilne knjižice od 25.000 n- "'\Qoo Din, Težke avtomobilske nesreče Predvčerajšnja nedelja ima zopet precej človeških žrtev na vesti. To pot so imeli avtomobili slab dan. V neki vasi blizu Nassaua je drvel s klanca avto nekega grofa Wolfa Metternicha ter se zakadil v skupino igrajočih in nič hudega slutečih otrok. Dvoje malčkov je ostalo na mestu mrtvih. Šofer je radi hude strmine in nekega defekta izgubil iz oblasti avto, ki se je zaletel s ceste v stran in se popolnoma raztreščil. Izpod razvalin so dvignili mrtvega nekega barona Romberga in onesveščeno njegovo soprogo. Težko je bil poškodovan šofer, medtem ko je ostal na čudovit način nedotaknjen lastnik avtomobila Metternich. Druga nesreča se je pripetila pri Pragartenu o priliki dirke avstrijskih avtomobilistov. Avto inženjerja Antona Biroja je na nekem ovinku ušel s ceste ter se zvrnil preko obronka, visokega par metrov. Med padcem se je avto dvakrat zasukal okoli svoje podolžne osi. Inž. Biro je sedel za volanom in ostal nepoškodovan, pač pa je njegovo soprogo vrglo iz avta in je dobila tako težke notranje poškodbe, da je kmalu potem izdihnila. Berlinski saloni za masažo... V velemestu živi človek hitreje, kakor drugje. Zato mora imeti vsako stvar takoj pri roki, da ne zgublja časa. In ker se zadnje čase hvala bogu ljudje bolj intenzivno pečajo z nego telesa, so ustanovili v Berlinu posebne salone za masažo in zdravstveno gim nastiko.^ da lahko kar mimogrede stopiš vanj in se malo pretegneš, ko greš na delo ali iz urada domov. Takih salonov je že par sto. Sedaj pa je prišlo na uho policiji, da ta institucija ni tako idealna in da se uganjajo v njih prepovedane stvari. Stražniki so si zadnje dni te zdravstvene salone ogledali pobližje in našli dovolj razloga za njihovo takojšnjo oblastveno zatvoritev. Lastnice lokalov so bile aretirane radi zvodništva^. Pri tej raciji so prvič sodelovale ženske, kriminalne uradnice. Istočasno so bili podobni saloni za-tvorjeni tudi v Hamburgu. Spori Spomladi ne pozabite na najboljšo vrsto prome* nadnih, cestnih, športnih in strapacnih čevljev % KARO Maribor, Koroška cesta 19. 67 Nož In revolver na pariški ulic!. Na eni izmed največjih pariških ulic je došlo v nedeljo do spopada med nekim Kitajcem in družbo izletnikov. Kitajec je iz neznanih razlogov pričel streljati z revolverjem na mitnoidočo družbo, od katere k sreči ni bil nihče poškodovan. Nastala je huda panika, v kateri je eden izletnikov napadel Kitajca in mu prizadejal pet vbodljajev z nožem, ki so povzročili takojšnjo smrt Kitajca. Vsa družba je bila nato aretirana. Štrajk visokošolcev. Na tehniki vi Mannheimu v Nemčiji je vpisanih okoli 600 študentov, bodočih inženjerjev. Ze delj časa so se pri* toževali pri upravi zavoda radi odprave velikih nedostatkov. Ker se doslej na želje študentov niso ozirali, jih je pričelo te dni vseh 600 štrajkati. Zlasti navajajo štrajkujoči kot razlog svojega nastopa pomanjkanje Tčnih moči, primernih študijskih lokalov in sploh za* starele metode poučevanja. Toda profesorji trdijo, da nimajo študenti nobenega razloga za t t v Y„*f ra. V rvt ff rrtTnru tmit^rrvr^&fT: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. H »Mr. Hegan, poklicali ste me«, je rekel potem. »Pred nekaj dnevi sem prekinil svoje razmerje z oblastjo. To se pravi, če se lotim zadeve jaz, se mora oblast zadovoljiti s tem, da me samo podpira. Glede plačila se domeniva, ko sodišču izročim tatu.« »Manj mi je za tatu, kakor za denar«, je pripomnil Hegan otožno. »Denarja menda ni izmaknil zato, da bi ga vrgel v Mississippi!« je smehljaje menil Dodd. »Oddam vam seveda tatu in denar«. »In vi ga dobite?« je vprašal Hegan težko sopeč. »Well, to upam gotovo!« je dejal Dodd pri-prosto. »Razen če bi mi ušel na Mars. Ali ima ta Jack Bell sorodnike?« »Mlado ženo!« je prehitel blagajnik šefa. »Nečakinjo gospoda Hegana. Gospod šef je torej nekako njegov tast. Pravkar je vprašala mlada gospa telefonično po svojem možu. Vso noč ga ni bilo doma in še zdaj ga ni.« »Tako, tako, izvrstno!« je mrmral Dodd in si slekel rokavice. »Prosim, dajte mi njegov naslov . . . Kolika nehvaležnost,« se je obrnil mimogrede na Hegana; »vaš lastni zet vas je okradel«. Zapisal si je Jackovo stanovanje in potem natančno izprašal stražnika, kaj se je dogodilo ponoči. Nato je zahteval šestilo, stopil k steni, ki je na njej visel zemljevid Zedinjenih držav severoame-riških. Izmeril je gotovo število kilometrov na vse strani ter potegnil potem na karti krog, čegar središče je bilo mesto Chicago. »Do tega kroga je prispel rumeni avtomobil št. 11.770, ko se je začelo daniti«, je podučil policijska uradnika. »Brzojavite nemudoma na vse postaje, ki leže tikoma ob obodu tega kroga! Defrav-dant je dejal, da se pelje preko St. Louis Bridge. To je seveda samo zvijača, da bi nas spravil na napačno sled. kakor da je potoval v Newyork.« Policijska uradnika sta si zapisala imena vseh dotičnlh mest, Bobby Dodd pa je sestavil medtem notico, ki jo je izročil redarjem. »Razmnožite in pošljite takoj v vse novine!« je ukazal kratko. »Kakor hitro se kdo oglasi in zveste kaj. mi sporočite na tale naslov«. — In pokazal jima je Ust, kjer je bilo napisano Pollyno ime in stanovanje. »Zdaj se odpeljem k njegovi soprogi«, je dejal Heganu. »AH greste z menoj?« »Jaz moram, žal. najprej k Dicku Pattonu«, je odgovoril Hegan«. potem pridem za vami«. »Well. torej vas ondi počakam.« »Ravnajte kolikor možno obzirno, mister«, je prosil Hegan, trepetal z vekami z vso silo in si resnično iztisnil dve solzi. Počasi si ju je otiral z robcem. »Sirota je nepopisno ljubila tega lopova, in jaz sem mu zaupal, kakor bi bil moj sin. Nezaslišano! Taka nehvaležnost nama zlomi srce!« Sočutno je Bobby Dodd stisnil bankirju roko: »Zanesite se name — ravnal bom kot gentlemen.« In odbrzel je s svojim avtomobilom skozi Chicago mimo Loncolnovega parka, tik ob Michiganskem jezeru k vili sredi parka, kjer je čakala in trepetala Polly. Medtem pa je stopil Hegan že v privatni kon-tor Dicka Pattona. »Hegan. Hegan!« je zahropel debeli bombažni kralj ter hitel na svojih stebrastih nogah, kakor okoren slon prijatelju nasproti. »To je preneumna istorija! Kaj storiva sedaj?« »Jaz napovem bankrot!« je odgovoril Hegan kakor ves ubit. Tedaj ga je zgrabil Dick Patton za najvišji gumb na telovniku in kričal rdeč kakor piruh ter grgrajoč kakor astmatik, ki se duši: »Ali ste blazni? Zaradi treh milijonov? Vi ste vredni še vedno vsaj petnajst ... ne?« »Dvajset!« je odgovoril Hegan. »Toda v tem trenotku tvrdki Dick Patton ne morem plačati niti treh«. »Well . . sediva!« je zavzdihnil Patton. »Po- meniva se. Danes je vaš plačilni dan . . . res. Potrebujem vaše milijone . . . res. Toda zato bankrota vendarle ne napoveste. Plačate z obrestmi, kadar lopova dobite. Toda stavim vam pogoj, da najamete Bobba Dodda.« »To sem že storil A če ga ne dobi?« »Dobi ga — bodiva brez skrbi! Bobby Dodd ujame vsakogar in . . .« »Toda v slučaju, da Jacka Bella ne ujame —?« »Izključeno! — No. počakajva . . . plačate pač, kadar boste mogli . . .« »Plačati ne bom mogel tako kmalu!« je ječal Hegan. »Preveč sem se zaril v bakrene papirje... Ali hočete bakrovih papirjev?« »Hvala . . . Niti zastonj jih ne maram!« »AH papirji se gotovo zopet dvicrnejo. morajo se dvirrniti sicer pojde vsa industrija k vragu!« »Pa naj gre! Ampak bakrovih papirjev ne sprejmem!« »Potem vendarle napovem konkurz!« »Nič ne napoveste!« je kričal Dick Patton. »Kaj hočete, da res izgubim svoje milijone? To niso maČkine solze! — Ne, ne, počakam . . . potrpim . . . pomagam vam . . . zopet morate priti kvišku in potem .. . potem . ..« Ves je zasopel debeli bombažni kralj in pot mu je lil za ovratnik. Končno pa sta se pogodila. »Dobro sem ga odrinil!« se je smehljal Hegan, ko se je vozil k Polly. »Dobro sem ga privezal!« se je smehljal Dick Patton v svojem naslanjaču ter pušil debelo bri-taniko. Ko je pridrčal avtomobil z Bobbom Doddom pre dvilo sredi zelenja in cvetja, je stala na balkonu mlada žena. Takoj je videl Bobby Dodd, da je krasotica, in ko je videl še njene solze, njen obup, je bil tudi takoj prepričan, da ni soprogova sokrivka in da nima niti pojma, kaj se je ponoči zgodilo. In ker je bil Bobby Dodd res gentlemen, je začel z največjo obzirnostjo: »Mrs. Bell, movj čas je zelo dragocen! Zato moram govoriti brez okolišev. Mr. Bell je osumljen, da je nocoj tvrdko Oliver Hegan okradel za tri milijone dolarjev ter ž njimi pobegnil.« Kakor od strele zadeta je strmela PoIly v detektiva in zakričala: »Ne, ne, nikdar, nikdar! Kaj govorite? Moj soprog ni tat! To je nemogoče!« »Well!« je pritrdil Dodd sočutno. »Tudi jaz sem vaših misli. Vaš soprog ni tat . . . Vsaj zaveden ne. Če je milijone ukradel, je storil to le v duševni zmedenosti ... v začasni blaznosti. V zadnjem času je bil zelo nervozen . . . večkrat nejevoljen . . . osoren. Tako vsaj so mi pripovedovali v banki. Ali mi morete pritrditi?« »Da, res, nervozen je bil. Ah, toliko dela in skrbi je imel z banko!« je pritrdila Polly, a solze so ji lile iz velikih modrih oči. »Toda z mano je bil vedno ljubezniv . . . nepopisno dober ... o, moj Jack ni tat!« Dodd je prikimal in se naslajal nad lepoto mlade gospe. »Mr. Hegan mi je naročil, da vašega gospoda soproga ujamem in denar rešim.c »Strašno!« je zaječala in se zgrudila na blazine na divanu. »Ne. nič ni strašnega pri tem!« je tolažil Dodd ter se sklonil nad jokajočo ženo. »Ne mislite, da ga dam zapreti In kaznovati! Samo domov ga vam privedem in oddam denar zopet Heganovl blagajni . . . Milostiva, veste, kaj vam predlagam? Pomagajte mi, da ga zdobra pregovoriva, naj denar vrne! Ko se to zgodi, ga pošljeva za par tednov v kak sanatorij, kjer naj sl pozdravi svoje živce. Potem se lahko zopej vrne k vam,« (Dalje prihodnjič.) * Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubl anl, Pr. is r nov* ulica it. 64 (Nasproti glavna poit e) priporoča Henrik Sienkiewicz: Potop Zgodovinski roman, I. del Poslovenil dr. Rudolf Mole BrOŠ.110 Din, vezano v celo platno134 Din 5-i ZAVAROVANJE PROTI TOČI sprejema zavarovalnica „CROATIA“ glavno zastopstvo Maribor, Vojašnilka ulica itev. 6 Sprejmejo se tudi sposobni akviziterji. 111 Mali oglasi Mali oglasi, ki služijo« posrs* dovalns in socijslns namena občinstva: vsaka baaada 30 p, najmanj!! znss?k Din 6'— Zsnltvs, dopnovsnjs in ogla-ai trgovskaga ali raklamnaga značaja: vsaka bssada 50 p, najmanj!! msaak Din 10'— Prijateljstva simpatične, mlade in dobro situirane dame želi Izobražen trgovec s premoženjem. Dopise pod .Razvedrilo* na upravo .Večer-nika“. U9 Išče se meblirana soba pritlična v mestu ali kje v bližini mesta. Ponudbe na upravo Hita pod .A. S‘. 118 Delavnica za mlztrsko obrt se Išče za takoj. Ponudbe na Mizarstvo, Vrba novi ulica 26, Maribor. 121 Avtomobilistom priporočamo sirokovno vulkan'-zacljo A. CIGOJ Maribor Zrini-skega trg, kajti tam se popravila pravilno izvršijo, solidno in točno. Zastopstvo ..Continental*. IS? Dr. Kac Viktor zobozdravnik v Mariboru, ne or-din ra do 1. junija 1927. IC9 Prodamo „Puchmotor“ P- H za Din 4500. Tiskarna ,Ažbe* Maribor. Korolka e. 39. Danilo Gorinšek: Maj V Celju je Izšla zbirka pesmi za deco: .Maj*. Zbirka je Učno opremljena In se priporoča posebno šolam in starlšem za deco. Obsega 2 poli, tiskano na itnem papirju, stane 10 Din. Naroča se pri autorju Celje, Kersnikova ulica 5. 10* Najboljše pecivo 81 ter vsakovrstna kekse in pre* pečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. Fini ostri pesek za čiščenje se dobi vedno v zalogi pri Kobala, Pobrežje štev. 4J. 78 Birma se bliža! Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti prodajam sukno od Din 26*— tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17 Pletene sandale (opanke) se izdelujejo po m«rl pil R MONJAC Jurčičeva ulica štev. 9. 79 Učenec, samo li Maribora ali iznajbližjs okolice, ki ostane v oskrbi starl-šev se s t. junliem sprejme pri Nabavljalnl zadittgi državnih uslužbencev. Maribor, Rotovški trg Št. 2 115 KLI/EJE Majice, sandale. palice, klobuke, Derilo. nooavice, tevlie i. t. d. v veliki izbiri, po konkurenčnih cenah, pri JAKOB LAH ■ MARIBOR SAMO Glavni trg 2. Radi orezidave Izredno nizke cenel ZA TISKOVINE, REKLAME. LETAKE, ZA TRGOV. S KI PISEMSKI PAPIR, ZA K U V E RT E, Z A I N S E R A-TE DALJE KLIŠEJE ZA RAZGLEDNICE IN POR. TRAITE IZDELUJE ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK JUGOGRAFIKA“ R.Z. Z O. Z. LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 33 Izdaia Ktvunauj »Jutra« * Liubliani: predstavnik izdaiatelja ln urednik: St Stanko Dete anko Virant, v Mari boru. TUka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ^ Mariboru.