■	tl
■
:s
Posamezne žtoTllke t Ra« Tadne Din —‘60, ob ne* deljah Din 1*—
#TA.BOK* isbaja vsak dan, raxv«n nedolje in praznikov, ob 18. uri z da;umom naslednjega dno ter etane mesečno do posti D 10*—, za inozemstvo D 18 —, dostavljen n* dom D	na izkazniee D 10*—.
inserati po dogovoru,
HaroSa se ?ri opravi -TABORA*, MAliLBOK, Jurčičeva ulica štev, <*
Poštnina plačana v golovlnt
Leto: III.
vmmrx:x* nagaa
Maribor, torek 4. Julija 1922.
Po*amezne Storilke* Niu radne Din —*50, ob nedeljah Din 1*—*
UKISDNiiT K o ao nahaja r JTiri-boru, Jurčičeva ul. at. 4, i. nadstropje. Telefon- interurb. it. 27G. UPRAVA ue nahaja v Jurčičevi uliei žfc. 4, pritličje, desno. Telo« ion št. 24. SHS poštnočekovzri račun Sten 11.787.
^a naročila bre« denarja m n« vizira* — Rokopisi se ue vračajo«
Številka: 147.
Kriza zdravstva v Sloveniji.
ttz govora poslanca Sr, Kukovca y Razvanju 2. julija 1922.)
V' malo dnevih bode izvršeno v na-odni skupščini končno glasovanje o državnem proračunu. Glavno načelo Parlamentarne vladavine je po vsem svetu, da se mora truditi vsak javni ®nutelj, da se strogo drži proračuna. Seveda velja to tudi za činitelje clravstva v Sloveniji. Proračun zdraviva ni majhen, znaša 200 milijonov jhnairjev ali skoro milijardo v kronah. 7ta Slovenijo je odobreno to, kar so ljubljanski strokovnjaki zdravstva svojemn ministru predložili, kor je Vsje sprejel, kar se je zahtevalo. To je ‘toeni ponovno izjavil sam minister narodnega zdravja in sicer vsi zbornici sinipatični Ka ramehmedovic, ki je odfctopil, in tudi g. Omerovič, ki mu 3° naslednik. Red pa mora veljati tudi Slovence. Če so v Ljubljani prera-cunili, koliko se bode rabilo povprečno 1Za bolnike in povprečno štovilo bolni kov in drugo režijo, tedaj se ne more vzeti resno, ako se v gonji zadnjih dni Vpije, kako se bodo bolnce zaprale, Kako bodo bolniki stradali itd. Ali namerava sanitetna uprava v Ljubljani porabiti proračunske dohodke za tekoče izdatke, ali ne namerava? Če namerava, tedaj je bojazen krize bolnic ^vidno neutemeljena. Če pa hoče po-^•biti kar bi morala dati za' bolnike, j ®	20	milijonov	kron dolga,
»j naj pa to pove, ker se mora tako ipravo Pravočasno napoditi. če ni Ljubljani avtoritete, ki bi to zmogla, nal bode si pomagati narod sam, ki tudi zna do pet štet in je sit časniških Navijanj.
• Jaz sem pretekle tedne imel ponov ho razgovore z ministrom narodnega zdravja Omerovičem, ki ima trdno vo Jo, v Ljubljani red napraviti in govo sem s pomočnikom ministra g. Ni-kolidem in z njuno desno roko načel-i"kom Štamparom, ki uživa po celi državi naj Večji ugled. Vsi so ene misli, |i.a smo Slovenci imeli le enega dr. rožna, ki ga pa žalibog ne moremo na-’ omestitl. V ministrstvu zdravja ozna-*uJejo slovensko pritožbo glede zdrav-va kot nestvarne in hudobno zavite,-Gospodarstvo pa z ozirom na razpolož-Wava sredstva nedopustno in samovolj-Pravijo, da Hrvati razmeroma njč no dobivajo, pa izhajajo, Slovenci kakor otroci prirejajo škandale in E° celo stari strokovnjaki krenili na časnikarsko avtonomaško pet. Jaz sem Zbrali smatrati navedbe iz tako odlič-v, strani kot kolikor toliko u temelje
muBaaMoMB—i
Poraz klerikalne politike v Prekmurju.
Mu r s K a S o Bo t a, 3. Jul. (Izv.) Vse ljudstvo mu 30 burno pritrjevalo Za včeraj je klerikalni poslanec Puše- in nato na Kuharjev poziv zapustila njak napovedal shod v Pucincih. Pri- zborovališče. Pušenjak je ostal sam. šlo je krog tisoč ljudi. Po Pušen jako- Klerikalni naskok na evangeljski del Vem govoru, ki je bil sprejet hladno, Prekmurja se je popolnoma razbil. V je vstal g. Štefan Kuhar iz Markišavc, Prekmurju vlada veliko navdušenje za . odklonil izvajanja Pušenjaka ter skupni nastop vseh naprednih sil proti 1110 more ogreti. Zdravniki naj pa tud!
svriio že na potu v Slovenijo. Zanesem se, da se bode našla prava pot. Zasledovali bomo stvar tudi poslanci. Dal2 bomo priliko javnosti, da sodi. Kriza zdravstva ni treba, ker so sredstva tu in so davkoplačevalcem še celo prevelika. Nedostatki polpretekle dobe' naj sa popravijo, pa ne s protesti in smešno gonjo, za katero se noben resen človek'
klerikalno politiko sploh' in izjavil, da klerikalcem, stoji Prekmurje v naprednem taboru.
Narodni posSanci v Zagrebu.
Zagreb, 3. jul. (Izv.) Včeraj dopoldne so si poslanci ogledali znamenitosti Zagreba in obiskali vse najvažnejše kulturne zavode in muzeje. Ob ^12. uri so bili na zakuski pri namestniku Demetroviču. Navzoči so bili vsi
Fin, minister dr. Kumanudi in posl. dr. Šečerov, glavni poročevalec o proračunu. sta imela včerni konferenco j z gospodarskimi Krog! Zagreba v po- j svetovalnici trgovsko in obrtne zbornice. Posvetovali so se o naših gospo-
če bi tudi ne bile točne. Videl sem, % so zaradi slovenske nelojalnosti namerava pustiti Slovence, da delajo na ®voj0 odgovornost, kar hočejo, če bi JJ*di res bolrfice zarpirali. Tega stališča ^isem mogel odobriti, ker ljudstvo in ^ffled Slovencev in države ne sme tr-fcetJ zaradi nesposobnosti in hudobije Pokvarjeno inteligence. Zahteval sem °d ministra, da po strokovnjaku, ka±e-^'Gniu zaupa, stanje zdravstva v Sloveniji preišče, naj pošlje tudi Turka, bode le strokovnjak. Naj se izdela »»ačrt
Kostjo iz Beograda, delegati novinar- darskih razmerah in gospodarski krotkega udruženja in zastopniki vojaš- gi so imeli priliko, izreči svojo nazore kih m civilnih oblasti. Razvil se jo ‘in in želje. Sklenilo se jo ustanoviti enot-timen razgovor, ki je trajal do M14. no organizacijo trgovine in industrije uie..losi. Aleksa Zujovic je v prisrč- za celo državo. Tekom včerajšnjega nem govoru namestniku in soprogi za dne sta obiskala predsednik demokrat-gostoljubnost izrekel zahvalo in je ske stranke Ljuba David ovič in fin. naglasil, da poslance veseli odkritosr- minister dr. Kumanudi Dijaški dom. cen m topel spiegem v Zagrebu. Gospa Popoldne so gostje napravili v avto-Arfka Demetroviceva ne odgovorila in motni ih izlet v okolico. Nekaj srbskih nagla.sa.la, kako notrebno ne, da se vsa kmečkih poslancev.se je peljalo v Šes-tn. plemena med seboj dobro spozna- tine, kjer so položili cvetke na grob vajo, da tako cimprej pridemo do de- Ante Starčeviča. Ob 9. url zvečer so jansko edinosti. Beograjskim novinar- se gostje s posebnim vlakom odpeljali jem jo zagrebška sekcija udruženja v Beograd, priredila kosilo v narodnem kazinu.
\PROTI BOLGARSKIM ZLOČINOM. RAZKRINKANA' ORGANIZACIJA Zadeva pride v sejo Zvezo narodov.	MORILCEV	V NEMČIJI.
Beograd. 3. jul. (Izv.) Včeraj od.	Helfferich	pobegnil.
10. do 13. ure se je vršila ministrska DKU Woimar, 2. julija. (Wolff)
sami stvar vzamejo v roke in razkrinka jo krivce. To bode ugled Slovenije la dvignilo. Tedaj utegnemo tudi doživetij da ne bode treba, da bi »kulturnega« Slovenca vilekel iz blata musliman in Hrvat.	i
Marginalije.
Val sovraštva, negacije in anarhizma, ki polagoma poplavlja vso Evropo in ruši ne samo ono, kar jo trhlega in vrednega, da se poruši, ampak tudi pozitivne in trajne vrednote, sad večstoletnega človeškega boja za napredek, luč in resnico — ta val je skoraj že po-popolnoma poplavil našo domovino in redkokje še vidiš vrh, k j bi molel iz umazane povodnji. Grabežljivi prsti razkačenih in ljubosumnih sebičneževi segajo po vsem, kar je bilo narodu sve* tega, ko je še trpel v sužnosti. Kako« deca segajo nepremišljeno in brezob* zimo po dragocenih vazah, ki padejo na trda tla-in se razbijejo. Vsak narod ima take dragocene vaze v svoji hiši, vaze, ki ne smejo nikdar postati igrač* ka, nikdar biti izvržene slepim stra> stem in spremenljivemu ukusu ulice J Koliko črepinj že leži na naših tleS —..a.kaj je komu mar? Pri nas se vse z užitkom in ciničnim veseljem opiju« je; vsaka pametna misel se zavrne s
rt O	J	1	^ v i III r, julija. \WOlLl;.	vsdava	J/cLlUc lilcl IlllStfi Z*a.vrilt5 Q
Beogradu navzoči	Kakor	peročajo	turingenskemu	mini-j sofistično dialektiko'in vsak plemeni!
ministri, lavzcmši generala Vašica. Razpravljalo se je
njega vpada na naše ozemlje ter o ko- thenn^m a'^)?etei!a v J!mor c1ra‘. rakih, katere treba storiti, da se na-	U.kaz	l®.	večinoma	ze	izvr-
pravi tej sovražni akciji Bolgarske	?°	večjo število kompro-
konec. Soglasno se jo vlada odločila	.?seb-	0bIastl 60 odkrile va
za energične mere. Definitivni sklepi v tem vprašanju niso bili storjeni radi nenavzočnosti vojnega ministra. Nato je minister Marinkovič poročal o svojem potovanju na Bled in b obiŠku pri kralju. Minister vztraja na svoji deni isi ji.	1
Beograd, 3. jul. (Izv.) Predsed-
žen dokazilni materijal, katerega vsebina pa ostane tajna.
. B e r 1 i n, 3. julija. (Izv.) Nekdanji državni kancolar dr. Helfferich je nenadoma zapustil Berlin. Nihče ne ve, kam jo odšel. (S svojim begom je dr. Helfferich prostovoljno pokazal, da nima čistih rdi, ampak da jo zapleten
stvo Zveze narodov jo sporočilo naši v afero umora dr. Rathenaua. Op. ur.) vladi, da bo imela Zveza 15. jul. sejo,
^ačrt za sanacijo dolgov brez škode za i	e.et;	iviea našo, rumunsko
“■»dno daljnje poslovanje bolnic. Naj f S™ vlado se vrše te dni živahni
za novi proračun uvede po potrebi > ‘‘vaški avtonomni sistem, če je podr-,avljonjc zdravstva zgrešeno. Red in
°nee komedij pa mora biti na vsak , frin. Minister je pristal na mojo zadevo s tem, da no bodo poslal Turka, Pa strokovnjaka iz Hrvaške, ktera
t>ač
ha
strstvu, je bil izdan ukaz, da morajo \ namen poplača s psovko. Nič ni varne.
o bolgarskih zločinih povodom zad- plasti zapreti vse člane organizacije! ffa pred strastmi, noben moralni zakofl
»i,« i., m ■"'"i''1''-- —	— J— t*- ne sme biti cel, nedotakljiv m vsenj,
brez razlike enako svet. Če misliš ne. koliko drugače kakor drugi, te jezuitski dogmatiki udarijo po glavi: ni var« .no misliti, po drugih se ravnaj! Če trdiš, da si patriot, se ti včerajšnji za« krknjeni patrioti smejejo; če trdiš* da si idealiist, te proglase za hinavca^1 če izgovoriš besedo poštenost, je zna! menje, da imaš nepoštene namene itd!. Vse to so posledice naše politična nervozo, bolestnega stanja, ki se jel razipaslo med našim narodom povzro* čeno o,d prenaglih zgodovinskih iz« prememb in povečano z demagosko po-likito narod, voditeljev. Če bi se mogel evropsko vzgojen intelektualec popolnoma vživeti v naše razmere, bi se ml godilo tako, kakor grškemu filozofu, ki je z lučjo ob belem dnovu iskal poštenih in pametnih ljudi. Taki namroS izglodamo v našem časopisju in v jav" nosti sploh'.
V Nemčiji vidimo ravnokar na defc, lu stare, monarhiste in imperialiste. Tudi tam se je rabila povodenj strasti in sovraštva, tudi v Nemčiji se vodijal neskončni strankarski boji. Kljub te. mu pa nikdo ne deluje proti interen som nemškega naroda, nikdo noče sla« biti' nemške države, kaj še da bd jo hotel prodati in izdati- Vsi se prepirajo zgolj o tem, kako bi nemški narod ini njegova država postala kar najsilnejša in najodpornejša. Na to delajo republikanci, a — mutatis mutandis — tudii monarhisti. Spor se vodi zgolj za obliko, za metode, za politično stran narodnega življenja, no pa pa za narod« ng in državno jedinstvo. Če se na Bavarskem pojavljajo t-zv. separatistično tendence, tedaj je to samo znamenje, da je po mnenju Bavarcev berlinska politika premalo nemška. Zakaj za bavarskimi separatisti stoje najzagr&e-naiši vsenemški nacionalisti
in je pozvala našo vlado, da odpošlje delegate. Našo državo bo v sejali zastopal dozdajni naš sofijski poslanik Mihajlo Restič, kot dober poznavalec r?.zmer v Bolgarski zlasti v zadevi gibanja komitašev. V sejah Zveze narodov bodo razpravljali. o razmerju našo kraljevine, Rumunije in Grške napram'
Bolgarski. Značilna je taktika bolgar- _ __	,	,	T	,r n ... .	,
ske Vlade, s katero hoče zabrisati utis	faT	^kovic ?e od-
dogodkov na svojih rAejah, lei so n as ta-	"a ®led’^	kraI'lu	.p.°'
li s podpiranjem odpošiljanja komita- ^ fledo obsodbe atentatorja Sterea, ških čet na naše in grško ozemlje. — MuUster vztraja pri prvotnem predlo-Bolgarska sama se je postavila, da o- i ^ °..,so-1,enca:,ne sme 'Pomilostiti, slabi našo akcijo, v položaj obtožitelja v /V^snjih ktogih zatrjujejo, da bo *— j-j—si. -	— »r -	minister pravde podal demisijo, oa
STOJAN PROTIČ V ZAGREBU.
Zagreb. 3. julija. (Izv.) Včeraj jo prispel semkaj poslanec Stojan Protič.
KAJ BO S POMILOŠČENJEM STEJIČA.
Beograd, 3. julija. (Izv.) Mini-
ter' je izjavila v noti na Zvezo narodov, da zahteva pomoč, da lahko z u-spehom ščiti svoje meje, češ da je sama preslaba, da bi ustavfla gibanje ko-mitaškili čet. Med našo,
kralj vztraja pri sklopu
vstUnv.
za
ce pomilo-
Za;- y©b
BORZA1.
julija.) (Predi:o,Ta. Izv.)
dogovori o načinu, kako obvarovati te ®miaJ 0.0294—0-0282, Praga 10.10, Za-države pi*ed zločini bolgarskih band in Sreb 1.67>1, Newyork 52694, Berlin zasigurati mir na Balkanu, ki ga Bol- 1-31, Pariz 44.27, London 23.32, Italija garska stalno ogroža.	,	24.77, Budimpešta 0.50, Varšam 011/4.
Romunija preglasila obsedno stanje - Zaffl'eb’ 3‘	(Preborza.	Izv.)
na bolgarski mejf.
Pariz 6.60, Ourih 1462!^, London 3 49, Berlin 203-o, Dunaj 0.41^, Praga 1.51 'A
'T** i	.	_.	_.. _	i	UiAJ. iJu y JLf llu.lilij U«“i. /• j J. i el'V, H. J. .tli / 3
fa o g r a d, 3. jul. (Izv.) Iz Buka- Milan' 3 75 dolar 77H Bndhm>ešiii Mm 7^™° 2dravsvto pod požrtvoval- reste poročajo, da je rumunska vlada 7 go	’	’	c
^ delegatom svojim dr. Locheriom. • proglasila,obsedno stanje na bolgarski
iz * to »e*
BCntfl US	f	SBOBi	_	_	Bianoor, 4.	T922i
,.	...........J———^------------,	  HMijMMiiMni	I	!MT>ii-rBiiM>Mii»MMiiM«Bi^i>iiMwiriiwiMWwwMiMiaMwwwirriwBi	  .	wwi»iii-|-^'nr-irMr-J--Tfr-irT'	—-----------------------------------------■....... n	 . -	---—
Pri nas je vse narobe. Izgleda, ‘da po se naši ljudje kar čez noč izpreme-nili in prenovili od nog do glave. Možje ki o njih dobro veš iz lastnega spomina da so bili v prejšnji državi, pod tujim jarmom, pod tujim vladarjem, tja do kosti lojalni patrioti in ki so se neradi sprijaznili z dejstvom, da te države ni več — se danes posmehujejo pa-trijotizmu, češ, to je zastarel pojem. Smešen jim je nacionalizem, smešna ljubezen do močne in krepko države; vse je smešno in vse samo hinavstvo. Začuden vprašuješ, odkod ta izpre-memba? Kako so mogli avstrijski monarhisti postati republikanci, klerikalni reakcijonarji socialsti, prejšnji patrioti revolucijonarjil Kako je mogoče, da so ljudje, ki so pred par leti o-znanjali evangelij jugoslovenske ideje, danes trdovratno ta je, da bi ta ideja sploh pomenila kaj več kakor peto-šolski verzi 1 Kako je mogoče, da pri nas ljudje tako naglo izpreminjajo nazore in mišljenje, tako slepo in površ-no^begajo s poti na poti Kako je mogoče, da pri nas pridejo na vlado res sami »ničvredni« ljudje, kakor jih opisujejo njihovi, nasprotniki in da političnim in državniškim genijem ne pre-bstano nič drugega kakor hujskati po listih proti sedanjemu režimu, mesto da bi se sami sporazumeli in ustvarili nov, boljši režira, pred katerim bi se po vseh zakonih današnjega političnega življenja moral umakniti sednnji režimi Kako je mogoče, da lahko list, Jfci je pred 8 leti lomil kopje za integralno Jugoslovenstvo, za ideje narodne unifikacije, proglaša za izdajalce slovenskega naroda one, ki še danes niso vrgli puške v koruzo in ki še vztrajajo na torišču jugoslovenskega narodnega jedinstva, uverjeni, da bodo z aktivnim delom lažje zavrnili poskuse plemenske hegemonije. In če ideje napredka ne zmagajo takoj; če v štirih letih ne doživimo vse zgodovine, ali naj proglasimo prokletstvo nad naprede kom in našo zgodovino splolil
Ma8aryk je dejal v prvih dneh svobodne republike: Narodu ki je vajen odvisnosti, je težje v svobodi kakor v nesvobodi. In v tem leži tudi naša tragika. Lažje bomo zapravili svobodo in lepo narodno bodočnost, kakor smo sl 'jo pridobili.
r 1	1	"■	    --	1
Politične vesti.
*	O sedanjem položaju v Nemčiji prinašajo praški »N. Listy« obsežno po" Točilo svojega berlinskega dopisnika dr. Vlastimila Klime, ki končuje s sledečimi besedami: Naj je že kakorkoli jn naj se akcija proti nacionalistom izvaja iz teh ali onih vzrokov, je gotovo eno: Duh nemškega naroda je šovinistično nadut kakor je bil pred vojno in med vojno. Vsakdo, kdor ima oči in u-šesa in ve presojati se lahko o tem prepriča. Povsod vidite volenemške barve:	na napisnih deskah, reklamah,
ovitkih, praporih. Povsod oboževanje spominov in tradicij izza časa največje
—a. —r.:
Iz mojega dnevnika.
Konec.
21.	maja 1918.
Danes zopet ta neumna šola. Vprašana sem bila matematiko, znala nisem nič. Profesorica je dejala, da v šoli nič ne pazim in doma nič no delam. Saj' mo ne boli petica, kmalu bom spoznala Milana, pa bi se učila, ko sem tako vesela, da bi vriskala. No, zdaj ne bo samo Nina* ljubila, tudi jaz razodenem mama svojo srčno skrivnost, to bo gledala. Peči tako ne more nič. Če je Nini dovolila, mora tudi meni, za vse velja ista pravica, vame zaljubi in pusti Nino. Mama bi _ Ko sem prišla iz šole sem slišala Ninino povest. Mama je pripovedovala, da ji je nekdo nalil tinie v steklenico ih ona se je mazala z njo po obrvih. Napravila sem se zelo sočutno in kakor da nič no vem o tej stvari, sem rekla mama, da si Cilj maže z neko stvarjo obrvi. Mama se je strašno zjezila in jo takoj zapodila iz službe. Cili ima res temne obrvi; na mojo srečo po tudi mamč, da si Cili maže z neko se gTe. Zelo sram bi jo namreč bilo, če bi Cili raztrobila okoli, da naša Nina nima črnih obrv: tu d,a sj ith le maže,
germanske slave. Povsod mirno vise in se razprodajo slike Hohenzollerjev, ne da bi se kdo spod tikal nad tem. Vse, kar spominja velikosti in jedinstva Nemčije, se časti kot simbol. Zato pa, če greste mimo oken kakega pevskega društva, slišite še vedno ono staro: »Deutechland iiber allos«. Naši pismouki, Id tako radi razlagajo, da se Nemčija preobrača, naj bi šli v Nemčijo pogledat, kako tam vzgojujejo novo generacijo; poslušali bi naj petje šolske dece ko se vrača z izletov, ogledali si čepice nemških srednješolskih in visokošolskih dijakov, proučili njih nacionalni ponos — pa bi morali priznati, da v Nemčji raste generacija — re-vanša.
* Za izgon članov bivših dinastij iz Nemčije. V monakovskem deželnem zboru jo stavila frakcija neodvisnih socialistov predlog, s katerim zahteva 1. da se sprejme državni zakon izgonu vseh moških članov bivših kneževskih rodbin iz Nemčije; 2. da se izženejo iz Bavarske vsi moški člani bivšo bavarske kraljeve hiše Wittelsbac,hov in da se jim prepove prestopiti bavarska tla, v slučaju povratka pa se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do 5 let; 3. da se preiskava o umoru dosl. Garlisa po-veri zanesljivemu republikansko mislečemu komisarju.
* Proti nemškim monarhistom. Preiskava proti morilcem dr.' Rathenaua in njihovim pomagačem je pokazala, da gre tudi v tem slučaju za člane ta-kozvano organizacijo »C!« Državna vlada je bila radi tega prisiljena odrediti potrebne mere. Že izdani naredbi državnega prezidenta se priključijo separatne odredbe, tičoče se omenjene organizacije. V členu 2. druge iiarodbe za zaščito republike se določa: Osebe, ki vstopijo v društvo, o katerem vedo, da ima nalogo, usmrtiti člane sedanje vlade, bodo kaznovane s smrtjo ali z dosmrtno ječo. Ravnotako bodo kaznovane osebe, ki bi tako društvo ali organizacijo podpirale z denarjem. Osebe, ki vedo za obstoj take organizacije in je ne ovadijo, bodo kaznovane z zaporom.
Dnevna kronika.
Kraljevo kronanje se vrši glasom poročila beograjske »Samouprave« meseca septembra na zelo slovesen način.
— Kongres jugoslov. novinarskega ndruženja se vrši 8. in 9. sept. v Subotici.
— Kleklova naivnost. V Prekmurju se dogajajo čudne reči. Vnela se je velika borba med krščanstvom in svobodomiselstvom. Pa še kaka! Le čujte! Vlada hoče uvesti slovenski katekizem, bi bi se od prejšnjega razlikoval toliko, da bi se prekmurska deca učila namesto: vora — vera, piišpek — škof itd. Sicer je naš katekizem aprobiran od cerkvene oblasti in doslej se še niik-do ni pritožil, da bi vlada uvajala novo vero, na pr. ljubljansko vero. Toda
Popoldne je prišel g. Janko na obisk; ljubeznivo me je pogledal in me celo pobožal. Najbrž mu zelo iigajam. Milan bo že preje zvedel, kako lepa sem. Vem, da mu bo g. Janko vso povedal o meni. Za slovo mi je rekel, da pripelje jutri s seboj Milana. Kako bom srečna!
22.	maja 1918.
Nina si je kupila novo steklenico barvila za obrvi. Strašno je vesela. Mamh je namreč povabila g. Janka, naj nas obišče vsaki dan. Tako rada bi si malo namazala obrvi. Krasna bi bila. Nina je odšla na vrt, jaz pa smuk
v njeno sobo; previdno sem si. namazala obrvi in napudrala roke. Pa ko smo sedeli pri južini, me je /lama prijela, zakaj imam tako orne obrvi. Nina je tiho odšla v svojo sobo in prinesla od-mašeno steklenico, ki sem jo pozabila zamašiti. — Izdana sem, lagati ne pomaga. — Ko me je mama peljala v sosednjo sobo in me vprašala trdo, kdaj in kje sem si namazala obrvi, sem kra+komalo vse priznala in ji rekla, da si Nina tudi maže obrvi; opomnila sem jo, tudi, da velja za vse ista pravica. Mama je bila videti zelo huda in je Tekla, da mi je hotela nekaj prav lepega kupiti, zdaj pa ne dobim ničesar. Mene BO polile solze, začela sem glasno
Prekmurci odločno odklanjajo novi katekizem, češ, pustite nam stari katekizem, ki smo ga imeli pod madžarsko vlado. »Ljudski voditelji«, mesto da bi poučili ljudstvo in mu dopovedali, da katoliška vera ni odvisna od besed »vora« ali »vera«, pa se laskajo ljudski neumnosti in pravijo: O, prav je, glejte, vero bi nam radi vzeli! In naivni ploba.nuš Klekl, ki s svojim duhom tiči še globoko v časih, ko je cerkev zažigala »krivoverce«, je pisal v svojem listu: »Naznanimo oblasti, da se njenemu odloku ne uklonimo — in če nas v naši veri ne pusti pri miru, potem naj gotovo računa na to, da sc bo problem Prekmurja za kratek čas pred »Zvezo narodov« obravnaval..« Torej bo Zveza narodov mobilizirana radi katekizma. Veselo mora biti onstran Mure.
— Rajanje v studenškem logu v korist Sokolskega doma v Studencih je včeraj uspelo prav dobro. Nabralo se je obilo ljudi, ki so so prav izborno zabavali. Najbolj pa je »vlekla« vedeže-valka, pravu ciganka, katero so bili Studenčani angažirali za svojo prireditev.
— Studenški nemčurjl in rajanje,
Kaka zagrizena strast proti Slovencem in vsemu kar je našega, prevzema še vedno studenško nemčurje, dokazuje najbolj to, da so v noči od sobote na nedeljo hoteli politi z gnojnico prostor, kjer se je včeraj vršilo rajanje v korist Sokolskega doma v Studencih, kar so pa preprečili naši ljudje, ki so prostor stražili ter nemčurje nagnali. Ako se ti ljudje v najkrajšem času ne iztrez-nejo, bo treba poseči v njihovo strupeno gnezdo z drugimi sredstvi ter ga temeljito Izprazniti.
— »Jugoslavija« prodana. Na ker se je žo često namigavalo, se je zgodilo: zloglasni Anton Pesok je prodal svojo »Jugoslavijo« z naročniki in čitatelji vred gospodu Kamenaroviču. Da bi lepšo izgledalo, je »Jugoslavija« sama v nedeljski številki objavila, da prehaja v last posebne časopisne družbe, ki izdaja tudi še zagrebško »Svobodno Tribuno« in par drugih listov. Resnica pa je, da je ta družba ustanovljena od »Jadranske banke«, ozirom njenega ravnatelja C. Kamenaroviča, ki je kupil obenem tudi Peskovo tiskarno in hišo v WoIfovi ulici. Tako je prišel tisti list. ki je bil nekoč Tes neodvisen in naroden, preko raznih separatističnih in lderikalofilsluh metamorfoz v bankarske vode. Kaj porečejo k temu narodni socialisti, ki so se dali zapresti v Peskove mreže ter izkoristiti v njegove umazane špekulacijel Ali bodo sedaj sledili tudi bankirju Kamenaro-vidu! Ali bodo sedaj pomagali tudi Kamenaroviču do milijonov, kakor so pomagali Pesku, ki je od navadnega učitelja prišel do milijonarja, saj je dobil sedaj za list, tiskamo in hišo 15 _ milijonov! Nas demokrate pa le veseli, da se je tako zgodilo, ker sedaj vsaj vemo, zakaj se je famozni g. Kamenaro-vič tako zagnal v naše voditelje, hoteč jih zadušiti s svojimi smradljivum
jokati, nalcar me jo mama zapodila iz >obe. Strašno mi jo bilo.
G. Janko in Milan sta prišla. —Vsa objokana sem šla v sprejemnico. Videla sem Milana — zelo je fletkan. — Bogve kaj mi bo povedal. Mama je bolela glava in šla je spat. Z ^Milanom sva šla na vrt. Pokazal mi je pištolo in rekel, da jo jo dobil za god. Pomeril jo je name, jaz pa som vztrepetala in padla po tleh. »Šleva neumna, saj ni zaresna,« je rekel Milan in me pobiral. Zdaj me je začel stiskati za roke, ker pa so ga moji nohti ovirali, jih je kar porezal- dasiravno sem kričala. Strašno je hudoben. Pravil je tudi, kako se imajo v šoli. Meni pa ni šlo nič do srca, ker me je bolela bridka izguba mojih krasnih nohtov.'Dejal je tudi, da imajo v njihovem razredu zelo fletno punčko in da se imata rada. Vprašala sem ga, če se mu jaz dopadem. Dejal je, da me ne poljubi za ves svet, ker nisem tako lepo debela kot njegova Magda. Strašno me jezi! Ali sem res tako zelo grda! In kuj vse sem mogla prestati zaradi lepote. Mama mi ne kupi ničesar lepega, od Nine ne dobim več bombonov, povrhu pa me še Milan ne mara. Nikoli več ml ne pride na misel d« bi hrepenela po ljubezni.
**-Q—1
bombami. To vidi im. ve danes tudi vsa poštena javnost. Blato, ki ga je metal na demokrate, ostaja na njem samei? tor na njegovem zavodu.
— Društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji ima dne 13. julija 1922 ob 4. uri popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata ljubljanskega izredni občni zbor. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora in važne organizatorične zadeve, se vabijo člani, da se ga v čim obilnejšem številu udeleže. Odbor.
— Radič in dušno zveličanje. V Hr; vatskem bloku je nastal hud notranji spor med klerikalni in antiklerikalni sranki. Radič je te dni imel na grobp blokašlcega poslanca M. Krpiea-Moči-kara hud protiklerikalni govor. Dejal je med drugim: »Popi, prav posebno pa še škofje najmanj verujejo v Boga* Zato je naš Krpič raje veroval v kmeta .. Pokojnemu Krpiču ne bodo 113 drugem svetu pomagali rožni venci* očenaši pa druge popovske čenče,, pomagalo bo samo to, da je bil Hrvat 1° republikanec, čist kakor solnce..« N3-vzoči blokaškli župnilc Rittig je bil J strašnih škripcih. Pravijo, da je bil Radič v znamenju — vinskih duhenv Sicer pa — in vinum ver it asi!
— Scnska tatova. Pod gornjim na* slovom smo prinesli dne 24. junija _ * štev. 141 »Tabora« notico, kjer se oStf® »posestnikoma treh konj« na Fali, 33 sta bila zasačena pri tatvini sena 113 posestvu Andreja Verdovnika v G°' rečji vasi. Andrej Verdovnik pa nat® poroča, da je vest neresnična, h er njemu sploh ni bilo ukradeno seno, kar radevolje popravljamo, kor smo bil* mistifirani.
— Vlom. V noči na 18. junija so dosedaj neznani vlomilci pri posestni' ku Francu Kosiju v Vučji vasi, okraj Ljutomer, vdrli skozi okno v žitno shrambo, odprli, od znotraj vrata in odnesli 200 kg ajde, 80 kg pšenice, 40 k£ rži, sodček z 52 litri vina. ter 4 vreče v skupni vrednosti 5840 K. Hišne pr®-iskave, ki jih je orožništvo pri. nekaterih te tatvine sumljivih osebah izvrši' j lo, so ostale brezuspešne.
— Aretacija. Zandarmerija v SL Dju v Slov. goricah, je dne 30. juhO* aretirala 22 letno delavko Marijo p' veo iz Staregore ter jo oddala v zaPfT re Okrožnega sodišča. Pivec je smrdi1' va hudodelstva detomora.
— Požar. Dne 16. junija okrog ure dopoldan, je pri posestniku Pavl3 Ogrincu v Laporju,, okraj Slovenj3 Bistrica, v gospodarskem poslopju l2* bruhnil na dosedaj neznani način V°* žar ter jo s hišo vred, ka je bila z č0' spodarskim poslopjem pod eno streh©-popolnoma upepelil. Pogorelo je razun par volov, enega pluga in vo*3^ kar se je še posrečilo rešiti. Škoda z®3' ša okoli 100.000 K, ki pa je deloma zavarovalnino krita.
Proti germanofilakim tendenca®1* Nedavno se je ustanovil v Novem Sad3 Goethejev klub, ki si je nadel nal da širi poznavanje klasikov. Prebival' stvo pa je te dni spontano ustanovd®
■»»——	n *	i	—*———
Slovenske knjige na med' narodni razstavi knjiga*" ske industrije v Florenci*
Pričetkom maja je bila v Flor©110* v Italiji otvoriena mednarodna
•	stava knjigarslce industrije. RazstaV je razdeljena na tri oddelke. Prvi o*1' delek se nahaja v bivši kraljevi njami v Bobolijevem parku. Tu ^ razstavljena v posebnih sekcijah ko1' garska industrija Italije, Rus^' Nemčije, Francije, Anglije, Poli6/^
Madžarske, Španije, severoamerišk'
Združenih držav ter Romunije. (Ju#.j slavija so razstave, kakor vedno, žal udeležila). Drugi oddelek, ki vsebuj* knjigarske razlike starih izdaj se h haja v znani palači Pitti, dočim tretji oddelek — knjige za ljudstvo/ mladino, učne knjigo itd. — nabaO3 palači Noufinito. V prvem oddel* * vzbuja največ pažnje ruski oddelek, napravlja na gledalca silen dojeni, oddelek svedoči poleg starejših del tu veliko podjetnost boljševikov v širF nju literature med narod. V tem o«1 . so boljševfki storili silno veliko, bj1' lepši in najbogatejši pa je vsekaj, nemški oddelek, saj je znano da ^e?L( že od davna prednjačijo na tem T^.j^ .Pažnjo na zaslužita Dosebno tudi
VSB0H«
mimi,.  ...........
ftariborj 4rjia'Rja1fS22,1'
——  - • - — ............. , mrnmairn*mmm+iSmlmSjUišBBtBBb
Bovl Masarykov klub, ki ima namen, Poglabljati poznavanje vseh slovanskih ideologij. Srbska Matica je za novo biblioteko nabavila zbrana dela te ga velikega slovanskega ideologa, (Op. «.red. Goethejev klub je zasledoval cilj siriti na naših tleh zanimanje za nemško kulturo. Z Masarykovim klubom je ljudstvo pokazalo, kako misli o nemški kulturi in da se zaveda, da bo Slovane rešila in unapredila slovanska kultura!).
— Z dunajskega trga. Samo par številk: voli kg *2ive teže 2800 do 3300 K; svinje pitane 5200 do 6000 K. Mesne °6n®:. goveje meso kg po 5200 do 6000 K; telečje 4000 do 6200 K; svinjsko 5200 K; do 7800 K; Kokoši 5000 do 13.000 K; gosi 8000 K kg; sladkor 2600 K; moka 13501 doi 1700 K; zeleni fižol 2000 do 2200 K; črešnje 800 do 1600 K. Jajce komad 280 do 290 K.
— Papež in palestinski Židje. Kar-dmal Gaspari jo poslal Zvezi narodov Pismo s sledečo vsebino: Sveta stolica jHnia nič proti temu, če imajo Židje v £ šestini enake državljanske pravice, kakor jih uživajo pripadniki drugih Narodov in veroizpovedanj, ne moro pa 9(3 strinjati s tem, da bi se dalo Judom Privilegirano stališče in da bi bile pra-Vlce krščanske vere nezadostno zava-rovane.
Dopisi.
, Ptujska gora. V nedeljo 25. junija Je Priredilo naše izobraževalno društvo Veselico v proslavo Vidov-dana. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, čeravno si je župnik Zagoršak dovolil •Svoje ovčice iz prižnice opozoriti, naj veselice ne posetijo. Gospod župnik ^enda ne ve, da je dandanes tako nesramno hujskanje po zakonu kaznivo!
Še nekaj: Na Vidov dan smo bili pri oiaŠi. Naša Tara ima organista, ki or-Slja in poje dnevno pri vsaki maši; le Vidov dan ni smel orgljati niti peti! Tako smo obhajali naš veliki državni Praznik. Človeka boli, če pomisli na Pretekle čase naše sramote, na vse slo-»Te deume«, ki jih je naša duhovščina pela Francu in Karlu; med ^imi je bil tudi naš sedanji župnik, am smo prišli 1 Rogaška Slatina. (Proslava Vidovega dne.) Rogaška Slatina si je odela Praznično obleko že na predvečer Vidovega dne. Kaz zdraviliških hiš so Plapolale zastavo in v mraku so zasvetile noštevilne električne luči v raznih barvah. Slika Rogaške Slatine — iz Razglednega stolpiča na Tržaškem gri-®u — je bila prava »Beneška noč.« Ob ^9. uri zvečer je bil v veliki dvorani zdravilišča slavnostni koncert zdraviliško godbe. Vidov dan se je obhajal nad vse svečano. Ob 9. uri dopoldne je služba božja v zdraviliški kapelici sv. Ane, katere so se udeležili tukaj-gosti, društva in korporacije. Na ;° 3e sledila najvažnejša točka dneva 111 sicer otvoritev na novo zgrajene Pravoslavne cerkve. Ustanovitelju g. Protojereju Nikoli Trifunoviču iz Beograda in g. ravnatelju dr. Stotu gre
ganski in poljski oddelek. Razen Jugoslavije se od slovanskih držav nista vdeležili razstave tudi še CeškbsloVnška m Bolgarija. Pozivu pa so se odzvali naši primorski rojaki ter poslali na razstavo večino onih del, kj so izšla po svetovni vojni v Julijski Krajini. Nji-hova /dela so razstavljena v palači Noufinito. V srednji dvorani na lepem in preglednem mestu so razstavljena sledeča dela primorskih Slovencev: France Bevk: »Malčki in palčki«', (iz-danje KTD v Goriči); France Bevk: »Pastirčki ob plesu in krosu«, (izdanje Slomškove zveze); France Bevk: »Pesmi«; France Bevk: »Faraon«; Alojzij Gradnik: »Božjo solze«, (Narodna tiskarna); prevod Wildejevih »Pravljic« (Narodna tiskarna); »Zbirka narodnih in drugih pesmi«, (Narodna tiskarna); Joža Lavrenčič: »Gorske pravljice«, (Goriška Matica«); Simon Gregorčič ^Poezije IV.« (Narodna' tiskarna); ^Koledar za leto 1921. in 1922.« (Goriška Matica); Ivan Pregelj: »Pleba-»uŠ Joannes«, (Naša založba); Ribičič-Vouk: »Šest mladinskih iger«; Josip Ribičič: »V kraljestvu palčkov, (Jug); Alojzij Remec: »Naši ljudje,« (Goriška zlatica); od mesečnikov pa sta Tazstav-ijena samo »Mladika« in »Novi rod«.
vsa časi, "da sta si prizadevala ustanoviti v Rogaški Slatini za tuk. goste prepotrebno pravoslavno cerkev. Med darovalci, ki so prispevali različne cerkvene predmete, se odlikujejo posebno, prekrasno — na kraljevem dvoru — izdelano mašne obleke, ki jih je daroval N. V. kralj Aleksander I. — Ob 10. uri je začela pravoslavna služba božja, kateri je prisostvovalo vse tukajšnje občinstvo in društva. Vršila sta se potem običajna dopoldanska in popoldanska promenadna koncerta, pri katerih so se izvajale izrecno samo jugoslovanske točke Ob 8. uri zvečer jo priredilo sokolsko društvo v nabito polni dvorani zdravilišča slavnostno akademijo spojeno z enodejanko »Damoklejev meč«, Najlopša in naji/mpo-zantnejša točka tega večera je bila živa slika »Ujedinjenje«. Viharno ploskanje in -■vživio«-klici so zaključili to naj lepšo točko proslave Vidovega dne.
Konjice. V nedeljo dne 9. julija 1922 priredijo konjiški Nemci s priveski velikanski »Wiesenfest« v Zajčkom samostanu. Kakor slišimo bode več kot 300 udeležencev iz Konjic, Celja, Ptuja, Maribora itd. poselilo to prireditev. Izbrali so si Zajčki samostan, da morejo v tej idilični samoti docela nemoteno dati duška svojim »patrijotičnim čustvom« napram naši državi. Prireditev je dovolilo okrajno glavarstvo v Konjicah. Radovedni smo, ali jo bode politična oblast tudi nadzirala.
Sv. Marjeta na Dr. p. Na Petrovo je umrl 26 letni fant Alojz Babič. Bil je prvi predsednik tukajšnjega Sokola. Kremenit značaj in plemenitost srca sta dičila nepozabnega brata. Iz vojne je prinesel kal sušice, ki mu je v naj-lepši dobi pretrgala nit življenja. Značilno za nasprotnike, kojih pa je imel bla.gopokojni malo, je dejstvo, da so ga na smrtni postelji izzivali ponoči pod njegovim oknom z besedami: auf biks Sokol, pojdi vun, če imaš korajžo! Da bi bil zdrav, z mokro cunjo bi jih napoti il!
Konjice. Na Vidov dan je prvič ofi-cijelno nastopil novi konjiški okrajni glavar g.. vladni tajnik Dr. Hubad. Kar to pot so je mogel prepričati s koliko iskrenostjo slavijo konjiški Nemci in nemškutarji državno slavje. Do-čim poročajo listi o sijajnem praznovanju Vidovega dne v drugih mestih, trgovih ii} vaseh Slovenije, v Konjicah niti ena nemška ali nemškutarska hiša ni razobesila zastavo! Pač pa se nekdo v »Cjllier Zeitung« z dne 29. jun. 1922. repenči radi dopisov iz Konjic, katere jo objavila »Nova doba«. Med drugim trdi dopisnik, da Nemci nimajo namena žaliti patrijotičnega čustvovanja slovenskih sodržavljanov. Dejstvo, da Nemci in nemškutarji v Konjicah kljub opetovanim pozivom županstva, da naj razobesijo ob državnih praznikih zastave, tega do sodaj dosledno niso storili, dokazuje nad vse jasno, da imajo edinole namen provocirati in da se tudi za oblastvene pozive ne zmenijo, ako gre za državno slavje. Pritrditi pa moramo dopisniku »Cillier-Zei-tung« ako se mu zdi komično, da se mora pristojne oblasti v enomer opozarjati na nedostatke, katero bi morale oblasti same videti in takoj odpraviti. V drugi državi bi enkratna opozoritev vsckako zadostovala. Upamo pa, da bodo konjiško okrajno glavarstvo sedaj vendar enkrat ukrenilo potrebno, da takih opozoritev no bode več treba.
  J DS.
POZDRAVNI VEČER poslancu dr, Kukovcu in njegovi rodbini priredi v obliki strankinega zbora mariborska krajevna organizacija demokratsko stranko v sredo 5. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
Na včerajšnjem shodu JDS v Razvanju je nar. posl. dr. Kukovec ob navzočnosti najodličnejših mož občino obširno in poljudno razpravljal o vseh aktualnih političnih vprašanjih, o bodočem ustroju naše državne uprave, o koristih razdelitve države na oblasti, o krizi v našem zdravstvu, o naših gospodarskih problemih, o invalidnem vprašanju itd. G. dr. Sornec je slikal zborovalcem nepoštenost klerikalno politike, ki hoče biti krščanska, republikanska, komunistična inbogve kakšna še obenem. Izvolil se je pripravljalni odbor za ustanovitev1 krajevne organizacije domokiatake stranke,
Mariborske vesti.
Maribor 3. julija 1922.
m Himen. Poročil se je v frančiškanski cerkvi strok, učitelj Viktor Rode z gospodično Heleno Kraigherjevo, učiteljico v Postojni. Bilo srečno.
—	V nodeljo, dne 2. t. m. se je poročil g. Druškovič Franjo, uradnik j. ž., z g. Turk Tončko, učiteljico v Mariboru. Čestitamo!
m Gospod Hribar in mariborski Nemci. Gospod pokrajinski namestnik v Ljubljani, Ivan Hribar se je, kakor znano, napram uredniku beograjskega »Vremena« izjavil, da nastane vslcd ^ustanovitve nevarnost, da pri nas prevladajo Nemci in nemčurji. Ravno ta gospod, oziroma uprava, kateri stoji na čelu, pa ščiti kjer le more naše mariborske Nemce in to celo tujo državljane. Docim so tukajšnja stanovanjska oblastva zasegla večjemu številu Nemcev, ki nimajo v našem mestu ni-kakega posla in so poleg tega v mnogih slučajih celo tuji državljani, obširna stanovanja, do katerih niso u-pravičeni in jih celo izrabljajo za razne sestanke, na katerih so blati naš narod in našo državo, jo pokrajinska uprava^ kateri načeluje g. Ivan Hribar, to zasege razveljavila! Tako so na" bajajo brezposelni nemški rovarji proti naši državi še vedno v obsežnih stanovanjih, a zavedni Jugosloveni, pred vsem uradniki pa so brez stanovanj ali pa se morajo potikati po nezdravih luknjah. Ako želi pokrajinska, vlada, da ji navedemo konkretne slučaje, smo ji vedno na razpolago, vprašamo pa g. namestnika Hribarja,'kdo je kriv po-t^m, da so mariborski Nemci še vedno tako ošabni in kdo je kriv. če si naši kraji ne želo več biti deležni milosti »zedinjene« Slovenije1?
m Izrabljanje zaščite stanovanj premeščenih uradnikov in oficirjev. Iz povsem zanesljive strani smo izvedeli, da nekateri iz Maribora v druge kraje premeščeni državni uradniki in oficirji izrabljajo zaščito njihovih stanovanj. Kakor znano, krajevna stanovanjska oblast nima pravice zaseči stanovanja družinam v drugo kraje premeščenih uradnikov, dokler ti ne dobe 4 svojem nOvem službenem kraju stanovanj. To je pravilno in pošteno, ni pa pravilno in pošteno, da nekatere družino nalašč nočejo za svojimi poglavarji, čeprav bi lahko dobile stanovanje v kraju njihove nove namestitve, ali pa tako stanovanje celo že imajo. Znan jo n. pr. slučaj neke Nemke, soprogo nekega državnega uradnika, ki bi ee lahko preselila k možu na jug, kjer je sedaj nameščen, pa tega noče, ker ji ugaja v Mariboru, kjer ima nemško diružbo, dočim bi je doli ne imela. Znani pa so nam še številni podobni slučaji ter slučaji nekaterih že zdavnaj premeščenih častnikov, ki imajo v Mariboru še vedno stanovanja in sicer popolnoma praizna. Vsi ti in podobni slučaji kličejo po remeduri; ljudi, ki tako nesramno izrabljajo zaščito stanovanj na škodo stotinam državnih uradnikov in drugih nameščencev, bi bilo treba izločiti iz te zaščite, lcer na ta način se stanovanjski bedi ne odipomore, ampak se jo še po-
•	večuje.
m Vsprejem srbske siročadi fn njih koncert združen z voliko ljudsko veselico v nedeljo, dne 9. t. m. na vrtu vojaško realke naj lj,o v Mariboru občna manifestacija narodne ljubezni napram osiroteli deci. Zato bo pripravljalni odbor storil vse, da kolikor mogočo proslavi ta dan, tako da bo spominjal vsakega državljana sirot, uboge in zapuščene dece ter ostal srbskim in mariborskim malim revčkom v svetlem spominu. Posebno sijajna manifestacija naj bo velika' ljudska veselica-, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo popoldan.. Prvič bomo čuli ta dan srbsko popevke iz grl malih Srbijan-cev. Vso deco, srbsko in mariborsko, bo odbor pogostil in jim-nudil razna razvedrila in veselje. Slovenske, hr-vatske in srbske dame kar tekmujejo med seboj, kaj naj vse ukrenejo, da bo prireditev tem lepše izpadla. Na vrtu kadotnioe bodd pripravljeni paviljoni za jestvine, vino, pivo, slaščice, kavo,1 cvetlice in brezalkoholne pijače v katerih bodo stregle gospe in hčerke oficirjev In meščanov. Za mladino bo pripravljen vrtiljak, za odrasl6 pro-•'torao mleeišče. Kea uiroetac. feo feajnst
Sfran S.
električno razstotljen. Da bo vsakomn? omogočeno se prireditve udeležiti, sq je določila vstopnina na samo dva dinarja.
m Sestava volilnih imenikov. Mestni magistrat nam sporoča: V sredo dna 5. julija dostavijo se hišnim posestnikom pole za vpis vseh moških, ki stanujejo v njihovi hiši in ki so spolnili z 20. junijem 1922. 21 leto starosti, ter so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hišni posestniki so dolžni, da neanuSoma vroče pole svojim stanovalcem. V hiši stanujoče strank« naj vpišejo vse moške svojega stanovanja, ki pridejo v poštev, po imenu in priimku, po poklicu, njih rojstne da-te, pristojnost, kedaj so dobili sedanjo pristojnost, prejšnjo pristojnost inzma-čaj, da so bili poprej drugam pristojni, od kedaj da bivajo v Mariboru, da li s« samopravni ali pod skrbstvom in dal! sprejemajo ubožno podporo — vse pod tozadevno rubriko pole. Vsak, ki se vpiše, mora so podpisati v svoji vrsti pod predzadnjo rubriko in s tem potrditi resničnost podatkov. Ako jo prizadeta oseba odsotna naj jo opiše vodja gospodinjstva ali imetnik dotičnega stanovanja, čo tudi tega ni, pa hišni! posestnik sam ali oskrbnik s tozadevnim pristavkom. Osebe, ki imajo \* hiši samo trgovski lokal ali ki tam izvršujejo kako obrt ali drug posel, pa no stanujejo v isti hiši, se vpišejo le vt seznam one hiše, v kateri stanujejo. — Pole morajo biti izpolnjene tekom 48 ur, tako, da jih bodo hišni posestniki ali administratorji mogli v redu izpolnjene zračiti organom, ki jih odpošlje magistrat v petek dne 7. julija 1922. Ker morajo biti volilni imeniki sestavljeni, do 25. julija 1922. se poživlja občinstvo, da gre na roko magistratnim nameščencem, kakor hišnim posestni kom, oskrbnikom in najemnikom.
m Zdravniško društvo v Maribora ima v četrtek dne 6. julija ob 18, uri v kolodvorski restavraciji na Pragerskem odborovo sejo, h kateri so vablje« ni vsi člani društva.
m Radi zakona o živilih. Tukajšnji mesar Franc Bergtold se je dne 1. julija zagovarjal pred okrajnim sodiščem! radi prestopka po § 12. zakona o živilih. Bergtold je prodal prekajavaleftm Tavčarju in Wslleju v Krčevini pri Mariboru in sicer prvemu dne 11. apri-* la 65 kg, drugemu pa 20. aprila 348 kg svinjskega mesa oziroma slanine. Okr«‘ živinozdravnik, ki jo to meso in slani*; no ogledal, pa je ugotovil, da jo bilo meso in slanina pokvarjeno ter je ie( kot neužitno zaplenil. Bergtold je bil: radi te malomarnosti obsojen na 2000 Din. globe.
m Velika kavarna. Najmodernejša^ kavarna v Sloveniji. Na razpolago ttt' in inozemski listi. Eleganten Bar. —' Dnevno koncerti.	\
m Kavarna v mestnem karton. Očr danes naprej pri lepem vremenn dnev* no koncert od 17. do 19. in od 21. do 23 ure. —	___________ ..
Sokolstvo.
o Načelstvo »Kola jahačev Sokola«
pozive^ vse člane, da 5© v sredo t. j. 5, t. m. ob 6. uri zjutraj vdeleže ob vsakem vremenu jahalne vaje, na kar sa vrši važen pogovor za nastop vsesokol-skega zleta v Ljubljani in samostojnega septembrskega nastopa v Mariboru. Zdravo! Načelstvo!
o Sokolska slavnost v Murski Soboti. V nedeljo 2. t. m. je Sokoi v Murski Soboti priredil javno telovadbo. Nastopil je moški in ženski naraščaj ter moško in žensko članstvo jako le* po, ob velikem navdušenju občinstva* ki so ga je zbralo nad 2000. Nastopil« je tudi vojaštvo tamošnje posadke s prostimi vajami. Občinstvo mu je vihamo ploskalo. V imenu predsedstva, mari:l)orske sokolske župe je pozdravil telovadce in občinstvo br. dr. Kovačič. Slavnost se je vršila v krasnem Sz a* parijevem vrtu._______________
Gospodarstvo.
g Dobava krušne moke. Dne 5. julija t. 1. ob 10, uri dopoldne se sklene v.
divizijski intendanturi Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani di* rektna pogodba za dobavo 120000 kg krušne pšenične moke. Predmetni o-glas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LiuhUajji	'»resentrnu oa vpogled«
statik
V 'Bi
Marmor, 4, Julija 1922/
g Dobava molče, testenin, fižola in iiasti. Odelenje za mornarico v Ze osorna sklene dne 15. julija t. L ob 11. uri dopoldne direktno pismeno pogodbo za dobavo 8 vagonov krušne moke, 2 vagona testenin, 2 vagona fižola in 2000 kg jmaeti. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani Interesentom na vpogled1,
Pomorstvo.
»Pomorski Rječnik«. Upravo ovili l dana izdan je agilni propagator i poznati pomorski stručnjak Rudolf Črnic, i
poročnik trg. mornarice »Pomorski 1 raz d jeli o prerna izradjenom materijalu Rječnik«, prvi ove vrsti u našoj do- \ na 10 disciplina i to: 1. Nautrku. 2. rnovini. Bilo je raznih pokušnja, da so Brodogradnju. 3. Opremu broda. 4. Mavec i prije izradi ovaj toli potreban j novru. 5i Metereologiju, 'oceanografiju Tječnilk, ali je svo to više ili manje i kartografiju. 6. Zapovijedi. 7. Brod-zatpelo, uslijed otpornosti Nijemaca ijsko računovodstvo. 8. Službeni saobra-
Madžara, koji su u pomorstvu tolerirali sve jezike samo ne srpsko-hrvatski Prošle godine obdržala se je u Bakru
čaj. 9. Parostroj ilO. Razno. Riječnik jo sastavljen u tri jezika i to talijansko-njemačko-hrvatski tako, da se s njim
velika pomorska anketa na kojoj su! mogu poslužiti svi pomorci bilo trgo-
naši ponajibolji pomorski stručnjaei izrabljali ovaj rječnik. Jedan izmed j 11 najagilnijih njenih članova, bio je p. pomenifc R. Črnič, kojemu je bila na koncu povjerena redakcija i izdavanje ovoga rječnika. On je svoju zaclaču iz-veo časno i pedantno,’te je ovaj rječnik
vačke, bilo ratne mornarice. Ovaj rječnik dobro če poslužiti vsim pomorcima iastalim institucijama i osobama kao carinicima, pom. agentima, odvjctnici-ma, spediterima,* bankama, te svim onima, koji ou bilo kojim poslom into-resirami u našem pomorstvu. Ovaj je
rječnik več' usvojen n našo j trgoval lcoj i ratno.j mornarici. Kako' vidimo, naši pomorci več marljiVo rade i uspr* kos slabog razumijevanja naših kapitalista, koji no investirajo svoj kapital u pomorstvo, oni ne gube im-du, več orga-nižiraju i stvaraju*
—	Mi sa svoje strano najlejepešo Pre“ poročamo ovaj dokument naše kulture, pa mislimo da nebi smjelo biti m jedncg nnšeg čovjeka, koji nebi ima« ovo d.jel o u svoj oj bi-bliotebi. »Pomorski Rječnik« stoji fi® K. S postom 72K, a šaljo se i na zahtjev i pouzečem. 1 Narudžbe se šalju na naslov uprava? »Jugoslovanski Pomorac« Zagreb. Prilaz Gj. Deželica br. 67.
Bernhard Kellermann:
PREDOR.
Roman.
(Dalje.)
Kot praktičen nadarjen človek se je lotil ocenjevanja troskov za enourno razsvetljavo koncertne palače. Složil se je, da velja okroglo tisoč dolarjev, potem pa se je dejal na premotrivanje poedinih moških glav, Zenske ga niso ni malo zanimale. Nato je njegov pogled zopet zdrknil preko Lloydove prazne lože in se spustil doli v orkester, čigar desno krilo je bilo moč pregledati. Kakor vsakogar, kdor za glasbo nima umevanja, je Allana presenetila strojevna skladnost, s katero je orkester igral- Pomaknil se je nekoliko naprej, da bi videl glasbovodjo, čigar palčico vodeča roka in laket se je le včasih pokazala nad pregrado. Koščeni, ozkoramni, distinguiraui gentleman, ki so mu za ta večer plačali šesttisoč dolarjev, je bil Alkanu popolna uganka. Opazoval ga je dolgo in pozorno. Ze vnanjost tega moža je bila nenavadna. Njegova glava s kljukastim nosom, z malimi, živimi očmi, stisnjenimi ustmi in redkimi, navzad štrRčmi lasmi, je spominjala na jastrebovo- Zdelo se je. da so ga samo koža in kosti in zgolj živčevje. Toda stal je mirno sredi meteža zvokov in trušča 111 mu je po svoji volji vladal z namigom belih, navidez brezmočnih rok. Allan ga je občudoval kakor
nedoposredno ljubezen. Kakor da je mati še med^ živimi. Hkrati se je pred njo pojavila krajina' v berkshirskih goricah, ki jo ^jc bila dekle tolikrat prevozila na kolesu. Ampak krajina je bila polna tajinstvenc krasote in čuden blišč jo je navdajal. Domislila se je Hobbyja in v istem hipu je pred seboj uzrla svojo dekliško sobo, polno knjig. Videla je samo sebe: sedi ob klavirju in sc vadi- Ali neposredno nato se je zopet prikazal Hobby. Sedel je poleg nje na klopi kraj loptar lišča, ki je bilo že zamračeno, da so se mogle razločevati samo še bele črte opredelkov. za la\vn-tennis. Hoby je bil eno nogo križem povesil na drugo ter jc z raketom klesal končino svojega belega črcvlja in kramljal. Videla je samo gobe in je videla, da se je smehljala, zakaj Hobbv n? govoril drugega nego zaljubljene nezmiselnosti. Toda vedra, prešerna, nekam porogljiva pasaža je odvela Hobbyja in v spomin prizvala tisti veseli piknik, ob katerem je bila vprvič videla Mac Allana. Bilo je na posetu pri Lindleyjcvih v Buffalo in bilo je poleti. Vgozdu sta stala dva avtomobila, njih pa je bil ov vsem pač kakih dvanajst, dam in gospodov. Vsak poedini obraz jc zopet prepoznala razločno: Bilo je vroče, gospodje so bili suknjiče odložili in tla so žarela. Skuhal naj bi se čaj in Lindley je pozval: »Allan, ali nam ne bi zakurili?« Allan je odvrnil: »Ali right!« In Maudi se je zdaj zazdelo, da je že takrat ljubila njegov glas, tisti globoki, iopli, v prsni duplini mu brneči glas. Pa je videla kako je Allan zanetil ogenj. Kako je tih, v nemar puščen lomil in drobil dračje, kako je dc-i lal. Videla je, kako je bil s privihranimi srajčnimi ro-
nekakšnega čarodejca innfti ni poizkusil prodreti v ta- j kavi počenil pred ogenj in oprezno podpihaval in je bila
j.
Glavni urednik: Radivoj Rekar. Odgovorni urednik: Rudolf 0*1 m.
jinstvenost njegove rnpčl. Zdelo se mu je, da ta mož j nenadoma zapazila, da mu jc pripada davni dobi in čudnemu, nepojmljivemu, tujemu j plemenu, ki je na tem, da izumre. '	.	\
Prav tedaj pa je suhljati vodja roke sprožil kvišku m jih stresal kakor da je pobesnel, in nenadoma se je zazdelo, da biva v teh rokah nadčloveška sila: orkester se je vzburil, potem pa je na mah onemel.
Plaz pohvalnega ploskanja je zahrumel po dvorani, votlo bobneč po daljavnem prostoru- Allan si je oddahnil in se vzpel, da bi vstal. Pa se je bil zmotil, zakaj spodaj so pihavci na lesenih glasbilih že uvajali adagio.
Iz sosedne lože se je sem čez še 'slišal konec razgovora: ».'... dvajsetodstotna dividenda, razumeš? To je tako sijajno, da sijajnejše ne bi...«
In Allan’je bil primoran zopet mirno sedeti. Vno-l Vič je začel premotrivati sestav ložnega obloka, ki mu ni.bil povsem umljiv. Allanova žena pa, sama na tern,! da postane pianistka, se je glasbi vdajala z vso bit-nostjo. Ob možu je Maud bila videti drobna in mala. _
Nežno, rjavo, madorisko glavo je bila oprla na belo ro- Katera narodna boljša dru-kavico in njeno prosojno uho je pilo zvočje, ki je pliv-;	žlna »prejme	na hrano	in
kalo od spodaj, od zgoraj, od nekod. Silna drhtavica 1	stanovanje za	l «22/2:1 dva
.ozračja, ki sta ga povzročali dve stotini glasbil, je stre- j	dijaka (brata)?	Ponudbe	na
sala sleherni živec njenega telesa. Njene oči so bile raz- j	upravo lista.
klenjene in so brez pogleda strmele v daljino. Tolika  __________________________________«
je bila njgna razigranost, da so se ji na nežnih, gladkih j Z*^fjyiip”bit*tes"°va"j® vc_
desni laket tetoviran. (Dalje prihodnjič.)
f»a(aie5®tataiai@tgEacac@!aaEiatai@®igD@
Dr. Fran ilariniČ
ordinira v
1073 3-
Trubarjevi ulici štev.
(nasproti moškemu učiteljišču)
od 10.—11. In 2.-4. (14.—16.)
Kovačnica
v sredini mesta Maribor se takoj proda. •*-Naslov pove uprava lista.	1074
Razpis dela.
V vasi Selnica ob Dravi se napelje elektrik1* luč. Načrti so na vpogled v občinskem uradu SelnK* ob Dravi. Ponudbe se naj predložijo do 15. julij3*
1051 3-2	Občanski	urad.
Mala, oznanila
Proda sef Postelja iz trdega le»a. nočna omarica, žimnica, visoka omara, toaletna miza in umivalna miza z mramor-nato ploščo. Slemenšek, Maistrova ulica 17.	1071
Dobro mleko za otroke se dobi vsak dan v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica št. 16.	1040	6—4
Ucih pokazale okrogle rdeče lise.
Nikdar poprej se ji je zdelo, ni glasbe občutevala j gjobljc, sploh nikoli še ni slišala takšne glasbe. Preprosta melodija, skromen vmesni motiv je mogel v njeni duši ustvariti dotlej neznano vedrino.JPosamen zvok je mogel kresniti ob nepoznano, skrito žilo blaženstva, da je zableščalo po vsej Maudini notrini in ji jemalo vid. In vse občutje, kar ga je v njej izzvala ta glasba, je bilo zgolj radost in lepota! In vse pojave, ki uh ie pri-kazivala ta glasba, so bile ožarjene s svetostjo in bla-ženstvu in lepše nego živa bitnost.	.
Maudino življenje je bilo prav tako preprosto in skromno kakor njena pojava. Ni bilo v- njem ne velikih dogodkov ne posebnih znamenitosti: enako je bilo Življenju tisočerih mladih deklet in žena. Rojena je bila ,v Brooklynu, kjer je imel oče tiskarno, vzgajala pa jo je in razvajala mati Nemka na nelskem posestvu v berkshirskih goricah- Hodila je v dobro šolo, dva tečaja je bila slušateljica predavanj v chantanquaski poletm šoli, polnila si je glavico z obiljem modrosti in znanja, pa ji večina vsega tega ni ostala v spominu. Dasi za glasbo ni bila črez mero nadarjena, se je izučila na klavirju in je svoje študije pri prvovrednili učiteljih dovršila v Miinchenu in v Parizu- Zmaterjo je mnogo prepotovala (oče je bil davno mrtev), gojila je šport in je flirtovala z mladim moškim svetom, kakor mlada dekleta sploh. Mladenka je sanjarila o nekom, ki zdaj ni več mislila nanj, je Hobbyju, stavbarju, ko jo jc zasnubil, odrekla, ker ga je mogla ljubiti samo kakor tovariša, in se je omožila z inženerjem Mac Allanom, ker ji. je ugajal Še pred poroko ji je umrla drobna, oboževana mati,in Maud je za njo točila bridke solze. V drugem letu zakonstva je porodila otroka, deklico, in jo je malikovalno ljubila. To je bilo vse in je bila srečna.
Ko je glasbo uživala v nekakšni divni omotičnosti, je v njej kakor pričarano vzevalo bohotje spominov, ki so se, tako se je zdelo, izmenjavali samozvani in ki so Vsi bili nenavadno jasni in čudovito pomembni. In njeno življenje se ji je nenadoma zazdelo tajinstveno, globoko in bogato. Videla je pred seboj poteze svoje drobne matere, neskončno preblažene in dobrotne, pa ni ob njih čutila nič žalosti, marveč zgolj radpvpnjc in
likih, svetlih sob v pritličju, kuhinje in pritiklin, za stanovanje s 4—6, četudi manjšimi sobami v Mariboru, če mogoče v bližini parka, event. s koščkom vrta. —Naslov pove uprava »Tabora".	*
Išče se
soba
za solidnega gospoda z separiranim vhodom, ako mpgoče v ceatrumu mesta in s celo oskrbo. Ponudbe na upravo »Tabora* pod »Takoj*.
i
Pristopajte
Jugoslorenski
Matici,
m
m
m
1
11
[»
,Striiiia‘ oddelek Glasbene Matice
v Mariboru
izdaja zbornik za salonski orkester (flavta, violina I.va, violina oblig., violoncello, bas, harmonij, klavir in udarala). Skladbe so večinoma tako aranžiran^ da se jih lahko proizvaja tudi z manjšo zasedbo. Muzikalije se razpošiljajo le proti gotovini ali povzetju. Naročila sprejema Glasbena Matica, oddelek „Struna“ v Mariboru.
I. serija.
1. V. Parma: Mandolina ta iz opere »Stara pesem" . Din. 12’—
2. „	„	Ljubavni dvospev	1	iz operete	vsak
3. „	„	Petrogradska pesem	j- „Caričine	komad
4. „	„	„Moj ideal“ valčkovapesem ) Amaconke"	Din.	12-—
5. „	„	Balkanska koračnica.......................... „	12-—-
6. »	„	Overtura k opereti „Caričine Amaconke"
a) za zalonski orkester..................... „	3b'—
b) za violino in klavir (violino obligato ad libitum)................................   n	16-—-
O. Dev:, „Pastirica“ idila.............................. „	15-—
M. Schonherr: „Iz slovanskih	krajev" valček . .	„	18.—
K. Mašek: Barkarola .  ................................. „	12 —
7.
8. 9.
10.
koračnica po slovačkih
I. Muhvič: „Ispod Tatre" napjevima .
II. serija.
11. Ant. Foerster: Slovenska slavnostna koračnica'po
12. A. Gervais:
14.
15,
12'
13'
narodnih napevih „Bosanska Saloma" (Čergo	moja),
Foxtrot, (gorinavedena zasedba vrh tega Clarinetto in Cornetto ad libit.)	„	15'—
13. V. Parma: „Bela Ljubljarfa", valček po slovanskih
napevih'  .................................. „	20'—
Jos.	Verbič: ..Planinski pozdrav", koračnica .	.	„	13'-—
I. Muhvič:	„Tko pjeva, zlo ne misli",	karišik
(gorinavedena zasedba, vrh tega Tromba C ad libit.) _f..............................„	22 —
16. V. Parma:	„Zvezda' Primorja", koračniča	po slo-
vanskih napevil) (poklonjena	ustanovitelju „Strune“ gosp. Al. Križnič-u)	.	„
17. Jos.	Verbič: „Večerno žuborenje", valček . .	v	„
18. A. Gervais: „Iz veselog Srema", potpourri (gor-
navedena zasedba, vrh tega Clarinetto
in Cornetto ad libitum).......................
„Slovo", koračnica .  ....................... „
Fantazija iz opere „Kscnija“ ....	„
komadih I. serije se dobijo dublete I.ve
19. R. L.ibas:
20. V. Parina Opomba. Pri po Din. 1-50
13--
18--
22'— 13’—1 30'— violine
(k štev. 6 po Din. 2'50) dokler zaloga traja. Pri
komadih II, serije je dubleta I.ve violine že priložena
Ustnik in izdaiatdj; Koazorcll -Tabor-- — 'Siska: Mariborska tiskarna d. d