HrjT'- • - ■


i THE OLDEST
I AND MOST I
(POPULAR SLOVENIAN § NEWSPAPER I I IN UNITED | I STATES OF 1 I AMERICA. | Snwittr....................................iniivr
ŠTEV. (No.) 111.
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V ini lrxn — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 16. JULIJA — THURSDAY, JULY, 16, 1925.
LETNIK XXXIV.
Nevoščljivost ali kaj?
Napisal Andrej Tomec.
(Dalje). —o-
Co ste Vi Father Škur in z kontrolo, da bi sami ničesar ne
AMERIŠKI POMORŠČAKI NA STRAŽI PRED^PREDSED-NIKOVEM STANOVANJU.
RUSKO - ANGLEŠKI SPOR.
Vami Vaši somišljeniki od tepa podjetja izključeni, ste ker zanj — nem a rate, ker z nami ne simpatizirate. Saj ste bili tudi Vi, kot vsi drupi duhovni-kpijn katoliški lajiki vabljeni in prošeni pomagati in sodelovati za naše in tudi Vaše podjetje. Ali Vas bo kdo silil, če se no-
smeli. Toda čemu kontrola, če je ni treba ? Saj še tako nasprotniki vpijejo, da hočete duhovniki vse pod svojo k o man-1 do spraviti.
Mi katoliški lajiki se ničesar ne prilastujemo, kar je stvari samo duhovnikov, se nečemo u-tikati v zadeve, ki so izključno
Oddelek pomorščakov, ki stražijo stanovanje predsednika Coolidgea, kjer biva na počitnicah.
čete odzvati? Ali mislite, da bi j zadeve duhovnikov. Toda, če se moralo v programu glasiti: je nam pa Še kaj mar za našo "naše in vaše" podjetje! Potem'sw vero. tedaj pa nečemo. nebi lahko tudi naši nasprotniki moremo, nesmemo pustiti in mislili, da je pod besedico: mirno gledati peklenskega po-"Vaše" podjetje tudi njih. četja naših verskih nasprotni-K"s. da tiskarna, v kateri se kov, temveč moramo — zadnji tiskajo naši katol. listi ni več v čas je zato — proti njim nasto-i rokah redovne duhovščine, slo-'piti z vso odločnostjo, moramo venskih frančiškanov, kot je delati za našo katoliško Jedno-bila prej. temveč je last delni- to. za katoliška društva, kato-čarjev. To se je zgodilo na pre- liške shode, posebno pa se mo-dlog Rev. Oerneta v sporazumu ramo brigati za naš katoliški! s frančiškani v splošno zado-!tisk, ki je najvažnejši in naj-! voljstvo naročnikov. To se je ! pomembnejši faktor v seda-zgodilo menda tudi radi tega, njem času za nas katoličane, da nasprotniki ne bi mogli več;Vse se je zarotilo proti katoli-hu iskati proti našemu katoli- jčanstvu in vse, kar je nam nas-' s k emu listu Amer. SI. — Edi- j protnega se bojuje proti nam nost, da je frančiškansko glasi- in ne samo nekateri, morda po-i lo. Toda kljub temu še vedno sebno v to poklicani. Ali se naj zmerjajo nasprotniki naš list s s to mogočno vojsko verskih so-j kutarskim listom, in kakor vražnikov bojuje samo mala zdaj, tako tudi prej ni bilo četica duhovnikov? vsem všeč, ko je bilo podjetje Mi lajiki imamo zadosti trd odvisno od redovne duhovšči- boj za obstanek in naše dru-j ne.	žine, in bi prav z veseljem pre-
Sicer pa ni na tem veliko le- pustili vse delo in ves boj za ve-žeče, v kakšnih rokah, pod ro, za naše prepričanje, za na-kakšno kontrolo je list, temveč še organizacije, časopisje, za
I
I
mm
I
PLEMENSKA VOJNA. KRIŽEM SVETA
v kakem duhu je pisan in kako je pisan in če se bori za pra-
naše pravice, vse delo in vso skrb za narod Vam duhovni-
va katoliška načela in iste za- kom. stopa.	In če Vi duhovniki zmorete!
Xe, kdo je, temveč kakšen je vse to sami, potem bomo mi la-kdo, pa naj bo duhovnik ali la-|)iki drage volje odložili vse o-jik. Za to bi se moralo vpra- rodje in orožje, sati.	Naravnost neresnico trdite,
Iz članka Father Škura je vi- ko pravite, da je K. S. K. J. do-doti, da mu nekako ni všeč, da spela do viška napredka "brez se poleg duhovnikov trudijo, takozvanih naših strujarjev..."| delajo in se borijo za katoliško Ali ni ravno nasprotno resnica? stvar ter vodijo katoliška pod-j Ali ni jednota začela napredo-jetja tudi lajiki, kakor, da bi vati in napredovati ravno v ča-j prav lahko vse duhovniki sami su, ko so ti novi "strujarji" za-opravili in naredili in se celo ;čeli z vso navdušenostjo in vne-boji, da ne bi zašli na kriva in mo delati in nastopati za večjo; napačna pota, ki vodijo v pro- j in močnejšo jednoto? Ali ni past.	i ravno v zadnjem času. odkar
.... » -i • i a (je izvoljen iuovi glavni odbor Vprašam: Ali ni nas list A- .	. .
.. , . ei	»	jednote posebno njen gl. pred-
menkanski Slovenec & Edi- ^	*	,
- i j « i - j t , .sednik nas za vse dobro navdu-nost pravi katoliški list, kakor- ,
. ., : , , u o iseni Mr. Anton Grdina?! Ah snih je ravno dandanes treba ?	..........„1
Ali ne bi članki urednika laji-
Znameniti angleški pisatelj vidi vojno na smrt med belimi plemeni^ na eni strani in rme-nimi na drugi. -
London. — Grozni dogodki na Kitajskem, Maroko in v Indiji so predvidni znaki boja na smrt, med belimi in drugopolt-nimi plemeni. Tako vidi znameniti angleški pisatelj F, Brit-te n Austin. Kot središče tega bojnega polja pa navaja Pacifik. Drugopoltna plemena grozno sovražijo bele, tako pravi Austin, njih sovraštvo do nas je nepojmljivo. Moskva trdno upa, da bodo milijoni drugopol-tnih napadli bele in jih masa-krirali, vsled tega pa silno pro-pagandira, da bi se to upanje vresničilo. Največ računajo na Japonsko. Pravijo, da je Japonska tako pri moči, da se lahko spusti v boj z Ameriko ali Anglijo — ali pa z obema.
POGAJANJA MED
RUDARJI IN LASTNIKI V TEKU.
ka Mr. Jeriča, članki, spisi in dopisi in nastopi Mr. Grdinata
preteklem letu in letošnja kampanja za nabiranje novih članov, katere so priredili in raz-
ni drugih katoliških lajikov de- .	. 44 . .
iM ui uK	j	.pisali ti novi "strujarji,pndo-
lah čast vsakemu duhovniku? f ... . , . , . ...	..
. bili jednoti tako veliko	število
Nikar se ne bojte nastopa katoliških lajikov, kot da bi bili kaka nova struja nasprotstya pravim katoliškim načelom. To bi Vas moralo kot duhovnika še veseliti. Ali naj Vas čakamo, da se boste Vi borili za našo katoliško stvar, za uaše pravice, ko sovražnik z vsemi silami pritiska na nas in se hiti organizirati in bojevati proti nam?! Saj smo dolgo čakali in mirovali, pustili smo dolgo časa vse v miru, naj je kdo delal, kar je hotel. Pa kaj smo pričakali ? Kam smo prišli ? To vsakdo lahko vidi, kdor le ni nalašč slep.
Če je pa mnogim lajikom več mar za katoličanstvo, ka~kor nekaterim duhovnikom, kaj morejo lajiki zato ?
Vi hočete imeti Jajike pod
novih članov? Ali ni jednota tudi napredovala, ko je zanjo agitiral naš list Amerikanski Slovenec. & Edinost?
Spodtikate se na tem, da sta "Amer. Slov. in Edinost" pred leti kot pes in mačka danes na jedni firmi.
Ali je to kaj slabega in hudega? Ali ni lepo, da se dva nasprotnika skupaj spravita in živita in delata v prijateljstvu, v slogi in bratski ljubezni?
(Dalje sledi.)
-o-
Kitajska se brani angleške ponudbe.
Peking. — Kitajska vlada je zavrnila ponudbo Anglije za mirovna pogajanja v sedanjih nemirih v Šanghaju. Pogajati se pa hoče z vsemi državami.
Atlantic City, N. J. — V torek se je zopet začelo s pogajanjem med lastniki rudnikov trdega premoga in rudarji. Gre se v prvi vrsti za "uboge" pre-mogarske barone, da se dože-ne, če so zmožni ugoditi zahtevam delavcev, da bi jim pri tem ne bilo treba stradati kruha. Well, plačani goflači bodo natvezili nešteto vzrokov, da se plača rudarjem ne sme povišati.
Ni pa prikrito voditeljem rudar j ev, kakor tudi ne slehernemu trpinu, ki kakor črv lazi pod zemljo, da imajo lastniki tako velikanske dobičke, da ako u-godijo zahtevam rudarjev, jim ne bo potreba povišati cene premogu, a vzlfc temu bodo lahko udobno živeli.
W. W. Inglis iz Scranton, Pa. zastopa lastnike — in Phillip Murray, podpredsednik "Združenih rudarskih delavcev" pa rudarje.
-o--
Podraženje gasolina za lc.
Poročajo o podraženju gasolina za lc. pri galon. Podraženju so prizadete naslednje države: Illinois, Indiana, Michigan, Wisconsin, Iowa, Minnesota, North Dakota, South Dakota, Missouri in Kansas.
—	Westbury, N. Y. — Poročnik Charles Hickery in Albert Perry sta bila na mestu mrtva, ko sta z letalom iz viso-čine 1000 Čevljev zagrmela na zemljo. Letalo se je pri padcu vnelo, izpod razvalin so potegnili ožgana trupla.
—	Rim. — Roberto Farinac-ci, tajnik fašistovske stranke je izjavil, da ne bo v Italiji volitev do leta 1929, ni pa še gotovo,
da bi bile takrat. Zbornica je
po volji fašizma, fašizem ima vso moč v rokah — čemu volitve. 1'mevno je, da izjavo podpira fašistovsko časopisje, do-čim seveda opozicijsko pravi, da je tako postopanje nepo-stavno.
—	New York. — Po neprevidnosti soproge narednika Mrs. Jane Statler, na postaji "Governor's" otoka je izbruhnil ogenj pri peči kjer se je nagajalo perilo in se vnelo. Štiri vrste hiš častnikov je zgorelo do tal. Štirinajst družin je komaj rešilo golo življenje. Skoda znaša $150.000.
| — Toledo^ Ore. — Tukajš-ni prebivalci so izgnali iz me-jsta vse japonske delavce zaposlene pri Pacific Spruce Corpo-jration mill. Nasprotstvo je nastalo ko so Japonci prevzeli pri omenjeni kompaniji neko delo, katero niso hoteli opravljati beli.
—	New Lexington, O. — Od tukaj poročajo, da so skupaj trčili trije avtoji, sedem oseb je zadobilo težke poškodbe, avtoji so razdejani, par oseb je zadobilo poškodbe, katerim bodo najbrže podlegle.
—	Chicago, 111. — Alfonzo Mocerni, 771 Forquir cesti star 4 leta, ki je bil gluhonem je padel v kotel vrele vode, katero je mati pripravila za perilo. Za-dobil je strašne opekline, katerim je podlegel.
—	Ridgeway, Wis. — Lastnik garaže William Ellis, star 40 let, je bil slabega zdravja in postal vsled tega tako otožen, da je izvršil samomor.
—	West Frankfort, 111. — Kakor znamenja kažejo se bo v temu kraju zopet začelo o-bratovati po rudnikih. Prva jama se je odprla včeraj v Ro-yalton Taylor kompanije, kjer je zaposlenih 737 rudarjev, u-panje je, da se bo začelo delati v kratkem v vseh jamah.
ŠIRITE "A. in EDINOST'
Riga, Latvia. — Uradno glasilo sovjetske vlade v Rusiji se bavi z govorom Austen Chamber lain a in lorda Birkenheada, ki so naperjeni proti sovjetski Rusiji. Anglija se pripravlja na tihem na vojno proti boljševi-kom. Poročilo pravi, da name-jrava Anglija organizirati male baltiške države za napad na Rusijo in istočasno pa bi ona s svojim brodovjem napadla Leningrad in stražila pristanišča v baltiških državah ter o-jperirala po Črnem morju.
| Rusija svari baltiške države, naj se ne pustijo prevariti in naj ne sledijo programu angleških konzervatistov, ki vodi do nove svetovne vojne. Anglija razširja tudi svojo propagando na Francijo, prizadeva si pa tudi pripraviti Nemčijo do tega, da bi ustvarila blokado proti boljševikom.
Skozi dva tedna se že polnijo kolone ruskih listov o nameravani vojni. Pred kratkem se je mudil latviski premier Mei-erovitz v Londonu, kar straši boljševike, da se je ta obisk vi^il v svrho dogovora z Anglijo v delovanju proti sovjetom, kar pa premier Meierovitz odločno zanikuje.
Iz Jugoslavije.
GIBANJE SLOVENSKEGA ŽENSTVA ZA POLNOPRAV-NOST ŽENE V JUGOSLAVIJI. — OSEM LET JEČE PRISODILI ROPARJU FALEŽU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
POTEK OBRAVNAVE
PROTI SCOPESU.
Dayton, Tenn. — Clarence Harrow, ki zagovarja profesorja Scopesa se je že v pondeljek pri obravnavi razkoračil in pokazal, da mu ni všeč družba kjer se moli, zato je dvignil | svoj proti glas in zahteval, naj se ne otvori več obravnave 'z molitvijo. Sodnik mu je obljubil, Darrow si je že mel roke — aha za eno sem jih že, za ta drugo jih bodo pa uče-'njaki, znanstveniki, najbrže ti-jsti vsegavedniki, ki so videli na maršu ljudi in sprejemali od (njih signale (i-a, i-a.). A glej |vrabca, v torek zjutraj se je zopet obravnava otvorila z mo-jlitvijo, vsi — kaj še? — vsi niso molili, to se pravi Darrow fin znanstveniki ne, večina tam ,navzočih je pobožno molila, ker se zaveda, da so ljudje in po božji podobi ustvarjeni, ne pa — opice.
Tako je tudi v torek zjutraj dobil Darrow klofuto, ko je rdeč od jeze zopet protestiral, da se nebi molilo. Dalo se je na glasovanje naj se li moli ali ne — molitev je zmagala, Darrow je požrl prvo grenko pilu-lo. Kakor gad je skočil pokonci in dejal — čujte: "Ako se bo molilo, se bo porotnike in druge navzoče pri obravnavi preveč navdušilo." Lej ga spaka saj menda res, potem še puhli dokazi evolucijonistev ne bodo nič zalegli. Da, da, molitev je orožje, hvali naj vsakdo Boga, kdor je toliko pri brihti, da se tega orožja poslužuje.
Klofuto vseh klofut je pa dobil Darrow, kakor tudi vsi drugi evolucijonisti, ko je dejal sodnik Raulston na protest Dar-rowa proti molitvi sledeče : "Molitev potrebujem, da me bo vodila do pravične sodbe.' -o-
Širite "a. s. » edinost"
Slovensko ženstvo se probuja.
Ženske zveze so priredile v hotelu Union v Ljubljani shod, katerega je otvorila in po soglasni izvolitvi vodila ga Fra-nja Tavčerjeva. Dvorana je bila nabito polna žena iz vseh slojev in vseh političnih strank. Shod je dokazal, kako zavedna in prebujena je slovenska ; žena, kako budno sledi javnim ' dogodkom v naši državi in ka-j ko -neisprosno in dosledno zna nastopiti za ono, k*ir spozna za pravo.
Kot prvi govornik je nastopil vseučiliški profesor g. dr. La-pajne, ki je v obširnem govoru razjasnil vse zakonske določbe dednega prava, v kolikor se nanaša na ženo. Obrazložil je, j v kakšnem stadiju se nahaja zakonski načrt v novem ded-I nem pravu. Da se ne drobe v smrtnih slučajih kmetska posestva in da ostane gospodarstvo v moških rokah podaja vzor koroški zakon, ki pravi, j da taka kmetska posestva naj prevzame najsposobnejši moški dedič, ostali moški in ženski dediči se naj izplačajo z denarnimi odmavki in za plačilo priznajo prevzemniku olajšave.
Shod je bil mogočna mani-I festacija zavednosti slovenske | žene in sestrske solidarnosti Slovenk, Srbkinj in Hrvatic.
-o-
Ropar.
Štefana Faleža, rojen 5. avgusta 1899 v Spod. Polskavi, okraj Slov. Bistrica, tja pristojnega, r. k., samskega, že kaznovanega, je drž. pravd niš t vo obtožilo, da je v noči od 1. na 2. april 1924 v Gačniku vlomil v (spalnico Frančiške Heričeve, njej prizadejal s topim predmetom več udarcev po glavi ter ji grozil: Denar sem_ali kri!
—	torej započel in dejansko izvršil rop s tem, da ji je odvzel 250 Din. svilnat robec, kos mesa in kruha.
Porotniki so z 8 proti 4 glasovom potrdili, da je obtoženec kriv hudodelstva ropa, nakar je bil obsojen na 8 let ječe s precejšnimi poostritvami.
i	-o-
U.nrli so v Ljubljani:
Ivana Verbič, zasebnica, 86 let. — Vida Pogačnik, novorojena hči fotografa, 2 dni. — Marija Vidic, kuharica, 52 let.
—	Marjeta Keber, občinska u-boga, 53 let.
-o-
Nalezljive bolezni v Ljubljani.
Od 15. do 21. m. m* so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 škrlatinke, 1 ošpic in 1 davice.
-o-
Roparji na Skadrskem jezeru.
Dne 14. m. m. je na Skadrskem jezeru neki čoln, v katerem je bilo šest oboroženih finančnih stražnikov, ustavil parnik, ki je vozil proti Plav-nici. Finančni stražniki so šli na parnik in ga preiskali, češ da vozi tihotapsko blago. Dejansko so našli velike množine tobaka in svilef ki so jo vtihotapili iz Albanije. Finančni straž-
niki so vse to zaplenili in ga odpeljali s seboj, kapitanu pa ukazali, naj se v Plavnici zgla-si na carinarnici, kjer bo zvedel vse nadaljno. Komaj je parnik prispel v Plavnico, je odšel kapitan na carinarnico in povedal, kako in kaj je bilo z vtiho-tapljenim blagom na jezeru in vprašal kakšne posledice ga sedaj čakajo. Na carinarnici so se začudili in rekli, da o celi stvari nič ne vedo in da niso nikogar poslali na jezero, ker vrše službo le v pristanišču. Finančni stražniki so bili potemtakem preoblečeni roparji. Takoj so odredili zasledovanje in roparje tudi kmalu izsledili v sosednji vasi: bili so sami kmetje. Blago so še vse našli pri njih, kar pa za kapitana ladje ni imelo koristi, kajti sedaj so pač pravi finančni organi zaplenili svilo in tobak.
Zopet nesreča z ročnimi granatami.
f
Pred nekaj dnevi je na večer v Metkoviču v Dalmaciji eksplodiral cel vagon ročni(i granat. Šef železniške postaje je bil še poprej toliko previden in je ta vagon dal poriniti na , stran, na prazen tir. Če bi ne bilo te previdnosti, bi bila nesreča veliko strašnejša in bi zahtevala mnogo človeških žr-,tev. Tako je pa ob eksploziji vrglo v zrak samo vojaka, ki je vagon stražil in ga popolnoma razmesarilo. Nekaj drugih ljudi je ranjenih, a k sreči ne j nevarno. V vagonu je bilo 21"» {zabojev ročnih granat v skupni težini 1000 kg. Eksplozija imunicije je povzročila velikansko detonacijo ter strašen strah j v okolici. Ljudje so bežali iz hiš ter se celo noč niso upali .vrniti domov, ker je več ur j strašno pokalo in je žandarme-rija na široko obkolila in zaprla mesto nesreče.
-o-
ISTŠIRITE A. S. & EDINOST.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO. ITD.
Naša banka ima svoje lastne zvest s pošto in zanesljivimi bankami t starem krajn in naše pošiljatve so stavljene prejemniku na dom aH nt zadnjo pošto točno in brez vsakecf odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih fai rah bo bile včeraj sledeče: Skupno a poštnino:
500	—	Din..................$ 9.55
1.000	—	Din..................$ 18.75
2.500	—	Din..................$ 46.75
5.000	—	Din..................$ 93.00
10,000	—	Din. ...............$185.00
100	—	Lir ..............$ 4.45
200	—	Lir ................$ 8.55
500	—	Lir ................$ 20.50
1.000	—	Lir ................$ 39.75
Pri pošilja tvah nad 10,000 Din. *8 nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker sc cena denarja čestokrat mania, dostikrat docela nepričakovani je absolutno nemogoče določiti ceaa vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej* po cenah onega dne. ko mi sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pos'ljatve naslov'.e na—SLO VENSKO BANKO
ZAKRAJSEK & CEŠAREK 7C—9*b AVE, NEW YORK, CIT*

T -I ' - bali . :,f .x-,^ * .






'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN * EDINOST"

Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen tata 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Kshaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1649 — West 22nd Street,	Chicago, HL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom ua zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedlnjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chic»RO, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$40Q
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
"	For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.5G
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1873-
kakor nasprotujejo Bogu. Na jasnem bodo nekoč, ko jim bo Bog dokazal svoje bivanje z vso svojo strokost jo/Tedaj bodo drugih misli, le škoda, da bo za marsikaterega izmed teh prepozno in da ne bo časa, da bi popravil, kar je, grešil proti časti Božjega bivanja.
Rdeči gospodje na Lawndale, zlasti klepetac Molek se lahko še tolikrat na glavo postavi, pa bo* vse zastonj; vse bilke, ki jih bo nabral od kakih takih ala Darrow, Osborn in še druge njegove autoritete ne bodo izclale v tem slučaju nič. Nič dru-zega ne bo, kakor smo že zadnjič povdarili, dosti besed, dosti klepetanja in argumentiranja, dosti neumnih brezmiselnih vprašanj — a nobenih dokazov!
Milwaukee — West Allis.
Ker se je toliko že storilo po slovenskih naselbinah širom A-
vesele obraze, ker smo prepričani, da bo zmagalo nad vremenom. Ker kot že omenjeno
Evolucijski cirkus in slovenski brezverci rTv^rSS
Rdeči gospodi na Lawndale, ki že leta in leta dokazuje svojim pristašem, da je neumno verovati, kakor uči vera in krščanstvo je evolucijski cirkus zelo dobrodošla stvar. Po trebuščkih se gladijo, kakor bi jim padlo s tem slučajem nekaj zelo sladkega v njihova rdeča usta.
Vsako bilko, ki jo prinese kak brez verni zagovornik evolucije hitro pobero in si jo bahato pripno na prsa češ, evo ga dokaza, da je evolucija resnična in da je vsak ugovor, proti e-voluciji zastonj. Mislijo si, zdaj smo vas ugnali!
Mi sn o ze zadnjič dokazali, kaj in koliko je verjeti evolucijskemu nauku. Dokazov nikjer ni, da se je kaj samo od' sebe spočel o. Tega ni niti v kraljestvu drugih življenskih bitij.-Prvi začetek, prva podmena, ki daje podlago početku življenja, prihaja od Stvarnika. Iz nič še nikdar nič ni bilo in tudi nikdar ne bo. Iz mrtve stvari ne more ničesar priti, ker je mrtva. V tem nas potrjujejo vsakdanje skušnje. Ako vzameš kos mesa in ga zaviješ v gosto mrežico, se ti ne bo zaredil v njem noben mrčes, črv i če k, ako ga postaviš na solnce. Vse polno se ti jih pa zaredi, ako postaviš meso brez mrežice na solnce. V prvem slučaju muha ni mogla vsled mrežice do mesa, zato se v n jem niso zaredili črvički, medtem, ko so se zaredili v drugem slučaju, ko so imele muhe prosti pristop. Dobro kuhane in zaprte jedi ostanejo nepokvarjene po več let, ne da bi splesnile ali da bi se v njih zaredila kaka žival. Vse to nam pričla, da se žival ali rastlina (plesnoba so majhne glivice) ne more samo ad sebe razviti iz mrtve stvari. Prav natančne poizkuse je v tem oziru napravil sloveči zdravnik Ludovik Paster (Pasteur). Vzel je vodo, jo dejal v posodo, katero je dobro zamašil in potem zavrel vodo. Tako ni mogel zrak do nje in vročina je pomorila vsa živa bitja, ki so bila v nji. In glej črez leto in dan se v vodi nf pokazalo nobeno živo bitje, ne rastlina ne žival, dasi je sicer v vsaki kapljici na stotine malih, živalic ali močelj (infuzorij). Ko je pa to vodo pustil le za trenotek odprto je bila voda polna malih živalic. Zakaj, zato, ker so živalice odzunaj prišle v vodo.
Zadnje čase se zagovorniki evolucije silno trudijo, da bi dokazali izvor človeka drugače, kakor ga dokazuje sv. pismo. Vlačijo na dan razne izkopnine, toda kaj dokažejo s tem? Bolj go ogledujejo te izkopnine, manj vedo. Vedo, d a! so izkopnine, ugibajo koliko so stare, to je pa primeroma vse, kar morejo. In »kaj če bi dognali natančno koliko so stare, če bi dognali do zadnjega človeka jim bo ostalo še vedno eno vprašanje, odkod prvi človek in odkod prvo početje življenja? S tem, ko iščejo razne "missing links" tudi ne dokažejo ničesar, kakor e-dino, da poskušajo s tebi nauki zavreči Boga, Češ najprvo moramo najti, da se jc človek razvil iz drugega bitja in s tem bomo poslali starega Boga v penzijon. Toda bolj kot poizkušajo, manj vedo. Brezverci se hočejo iznebiti njim neljubega Boga' Njemu bi radi figo pokazali. Toda bolj kot to poskušajo bolj uvide vajo, da brez poznanja Boga ni prave znanosti.
Vsak pameten veren človek ve, da le vera nam reši to u, ganko m nas stori v resnici modre. Nobene krivice ne storimo zagovornikom evolucije, če pravimo, da so>vsi njih nauki le domišljija, brez vsake tehtne podlage, ki bi dokazala, da se je počelo življenja začelo samo od sebe potom razvoja. In ker veda m znanost ne moreti dokazati tega, toliko časa, brezverci zastonj taje bivanje Božje. Ako to delajo, le sami sebe pošteno biufajo in to v času, ko sami vedo, da to ni res, kar oni pišejo in
in pa v prid slovenskemu narodu sploh, raditega so se društva spadajoča pod okrilje K. S. K. J. v Milwaukee in West Allis združila, da tudi začno
glejte, da ne bo nikogar izmed Vas, in Vaših prijateljev, da
rega za kozarček tahudega pohvali vse.
Po par letih kolektiranja so Slovenci v Brodklynu na kolek-tali okrog $5,000 in s tem denarjem so si hoteli kupiti Slovencem prepotrebno cerkev, ker sta pa Vi ali eden od Vaših šel h škofovem namestniku in mu je rekel, da Slovenci smo Austrijci in kot taki znamo vsi nemško, zato'rej nas je škof začasno po smrti našega g. župnika združil z nemško faro. Motite se torej, ako mislite, da bote z vašimi denuncijanstvom, kaj spravili v svoj koš. Pravica je še vedno zmagala in upam da bo tudi v tem slučaju. Ni torej frančiškan zapreka napredku katoliških Slovencev v Brooklynu pač pa Vi in Vaše nesramno dununciranje in laž-njivo pisarenje. Vi ste z vašimi lažnjivimi in zahrbtnimi pisa-rijami odpravili že marsikaterega Slovenca, da je pustil rajši vse delo za narod pri miru.
.....	v , . .kakor pa da bi bil v posmeh
ne bi bil navzoč. Vstopnina v-takim brezznačajnim falotom.
pai\; prosta Kažipdt:
ROG
Drugi sestanek zagovornikov evolucije.
Zafrknik: "Dobro jutro Molek, kako se počutiš kaj danes ?"
Mol.: "Nervozen sem, kakor bi pojedel pDl jerbasa breskev s kostmi."
Zafrknik: "Kaj je vzrok?"
Mol.: "In še vprašate?!"
Zafrknik: "Seveda, drugače ne bom vedel, kje te čevelj žu-li."
Mol.: "Zadnjič ste mi suge-stirali, da naj skušam smešiti. Danes sem dobil od preklicanega coloradskega fajmoštra s trojno mero nazaj. Zdelal me! je, da zgledam pri celi zadevi kot v resnici en pravi volek. In kaj če mi to ime ostane?"
Iz Milwaukee:
nekaj in če Bog da tudi započe- Vzemite karo to končajo, in to je kar pred "WOODLAWN,"
Zafrknik: "Le nič strahu Toda zapomnite si, kaj pravi; fant. Korajžo, korajžo, ta ne-jHrvat: svaka sila do vremena, kaj velja!"
napisom jXako tudi vi ge par takih dJanj Mol . »Seveda velja, kdor jo
, . or i^ir^vT , . . ~ ^L ^ff1 p°|kov, kot je članek izpod ured- ima, a žaba proti volu jo ne vsem potrebujemo — SLOVEN- Reed Street in Greenfield Ave.	'............"	/___' -___
SKO POKOPALIŠČE.	j Vstopite na koncu proge, kjer
Vsakemu je znano, da koli- vas bodo čakali a v to ji, da Vas kor se želimo zbirati v življe-j popeljejo na pikniški prostor, nju tako tudi, marsikdo, skoro Za West Allis: Idite peš do 51. da večina, želi, da bi po smrti bil pokopan med svojci. Za na-
avenue in Burnham street ter vzemite karo gori označeno.
selbine kot je Milwaukee-West Za avtomobiliste: vzemite Na-Ailis, bi to bilo velikega pome- tional ave. do Woodlawn za-na tudi politično, kajti Slovenci vijte na levo in po kratki vožnji bi imeli zopet nekaj več ugleda boste pri nas, ali pa vzemite di-in upljiva kot pa do sedaj. ; rektno Beloit cesto.
Za obilno udeležbo se pro-
niškega peresa v vašem listu more imeti. 152 pa bote spoznali, kje da Zafrknik: "Lahko če hoče."
Ker je ideja dobra in upanje trdno, raditega se je na seji 1101 oca Združenih društev sklenilo, da se v ta namen priredi piknik,: katerega dobiček naj bi bil ne-| kakšen začetek ali piod iz katerega naj bi zrasel sad.
ste. Ne bo vam potreba po-grebnika iz Clevelanda, pokopali bote sami sebe in sicer žive.
Kot cerkven mož pa protestiram proti pisavi G. N. Kot delavec sem nastanjen v Brook-
Mol.: "A, gwan — write it
on the ice!"
Zafrknik: "Ni potreba, ker jaz venfc da se človek lahko postavi po robu če hoče."
Mol.: "Kaj še. Tu le meni lahko pripovedujete, kako in
,	v- v- i -	, , i kaj. Ko ste bili pa pred par te-
Ivnu in New i orku ze lb. let , . .	, .. ,
i .	, j , dni sami v vroči kasi v polenn-
od mojega prihoda do danes*. . , _ .	/
, j ,	, ,	ki s tem fajmostrem, ste se pa
sem zasledoval napredek Slo- ...... _	, 1
^ , vt vi., zvijali, kakor crv na solncu. vencev v Greater New lorku VT.. ■ .
. ...	... , .	^ Ničesar stvarnega mu niste od-
,in tudi po svojih skromnih mo-
PRIPRAVLJALNI ODBOR, jčeh materielno podpiral. Dobro
Združenih Društev KSKJ. se spominjam časa, ko ste Vi grati se je nevarno. Toliko za
°	na Cortland Street sprožili ide- danes.
Brooklyn, N. Y. jQ za narodni dom. Resnica, bi-Prosim priobčite te vrstice v|Io Je veiiko naudušenje za slo--Tozadevni piknik se bo vršil Vašem cenjenem listu A. S. — venski dom. Napravili ste par| v nedeljo dne 26. julija v zej Edinost. Ni moj namen obširno veselic in resnično spravili sku-! splosno znanem Sam Sluga par-, poročati o delavskih razmerah paj svoto $350.00 za katere da-; ku — "Whisky Corner" — " ----- - -1 (Corner Beloit cesta in Wood
Mož cerkvene Brooklynu.
-o-
občine v
I lawn avenue).
-vjnaj zadostuje to. Kadar moški ;nes ponujate $100.00. Torej - začno slamnike nositi, slamni-	kakšni Vaši rarnni
8-urni delavnik "Standard" kompaniji.
New York. — The Standard možje kakšni so Vaši računi. Oil kompanija v New Jersey je
.. ...	Ker je za vse karce začnejo počivati. Tudi Vi nam brooklynskim Sloven- izjavila, da se bo začel pri pod-
najboljše poskrbljeno se prič- ne mislim poročati o vremenu, cem predbacivate nepoštenost! jetju, in sicer na vseh oljnih ne piknik takoj po kosilu. Raz- zakaj kdor hoče znati kakšna in nevednost. Pa kakšni ste sa- poljih kompanije 8-urni delav-hčna razvedrila in igre kot vročina je/bila v New Yorku mj ?! Vprašam ponovno, kie je nik. Do zdaj se je delalo 12 ur kegljišče ter ples. kajti dvora- meseca njdkja in junija naj ob 'glavnica $350.00 in procenti od n t dan že od časa%ko je bil od-na je velika m izvrstna. Pekel priložnosti/pogleda v naš ne- desetih let! Odgovor bi bil la- prt prvi vrelec \ letu 1859. Pri ^e bo na raznju — ze veste kdnnji naWecN in sedaj pota- hek, ako bi hoteli odgovoriti tem. da se je skrajšal delavni .	dobrem lu,lchu pljajoči dne\mj G. N. in bo vi- kot pošteni ljudje, rekli bi z. . . čas, bo pa plača povišana, med
ho pa tudi -dobra kaplja za po- del, da je bila taka vročina na smo jih. Ker pa poznamb Vas, delavci vlada veselo razpolože-plajvniti. Z izvrstno godbo jejCortlandt streetu, da so uboge- znamo, da odgovora ne bo. Am-I nje. Poročilo tudi pravi, da je poskrljeno, in Vi pa poskrbite mu revčku Petru Zgagi in obe- pak i)oste ta dopis kar gorke-j bil John D. Pvockefeller vedno za srbeče pete. Da se prepriča- nem uredniku G. N. možgani ^ pogoltnili, kakor se ga vam Proti 12-urnemu delavniku — te, da je akcija za splošno, vam zavreli v njegovem lastnem jservira.	! najbrže iz "usmiljenja" do de-
bo dokaz močan pevski zbor loncu.	Akcija za slov. dom ni nasta- lavcev.
združenih društev pod vodstvom splošno znanega organi-sta brata John Kovačič-a, kar
Resnično huda je bila vročina zadnje čase v New Yorku in iz srca se mi smilijo ljudje,
la radi gradbe slov. cerkve,!	-o-
pač pa zavoljo tega, ker ste j Konkursi v Sloveniji v teku me-
je ze samo na sebi dokaz, da kot je naš Peterček, kateri si
bo O. K.
Rojaki in rojakinje, bratje in sestre, pomnite, da se piknik vrši v VSAKEM VREMENU, najbo lepo ali kislo, če tudi mokro, kajti dvorana ja dovolj prostorna in za gašenje suše tudi poskrbljeno raditega se vabite in ste prošeni še posebej, da piknik posetite. Ce bo vreme nagajalo, spomnite se na
gasi žejo namesto s kozarcem vode, ali s kozarcem lahkega vinca z ta hudim.
Obenem opozarjani tudi vse Slovence širom Amerike naj spregledajo njegove budalosti. Dobijo se pa še švigašvagarji tudi v New Yorku, kateri bi sami sebe radi pohvalili pa jih je sram, zato pa večkrat pohvalijo tetko iz New Jersey, kate-
zgubili voditelje in zaupanje naroda. Slovensko cerkev v New Yorku so postavili kato-
liški Slovenci in jo še danes Sloveniji 10 konkurzov
seca maja 1925.
Po naši statistiki je bilo v teku mesecu maja proglašenih v
Jutranja zvezda.
NapUal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
"O faraon, preteklo noč sem sanjala sen. Sanjala sem o grofu Ramesu, Merme-sovem sinu, zadnjem tistega kraljevskega rodu, ki je vladal pred našo hišo v Egiptu. Menim tistega moža, ki je ubil princa iz Kesa prav tej dvorani in ki sem ga, ker je moj oče bil bolan, »poslala v Napato, da ga sodi kralj iz Keše, ki pa je, kakor se zdi, pregnal tega kralja in prevzel sam kr^jr-Ijestvo v imenu Egipta.
Sanjala sem, da je ta drzni in sposobni mož, ki mu bogato kraljestvo v Kesu še ni dovolj, napravil načrt, da napade E-gipt; da ubije tebe, moj, preslavni gospod, da okliče samega sebe za faraona po pravu stare krvi, in še več —■ da si vzame mene, tvojo zvesto ženo, za soprogo in si tako zagotovi prestol."
"Gotovo, kraljica, ta vihravi Rames je v stanu misliti na take reči," je rekel Abi, "in toliko je tvoj sen morda resničen; a ne
podpirajo zakar vsa čast njim. Ako je slučajno eden nekato-likov dal par tisočakov, katere je zaslužil od katoliških Slovencev z namenom, da bo trikrat toliko nazaj dobil. Mi mu ne moremo pomagati, ako se njegova želja ne iz pol nuje.
Povem Vam, z narodom i-
na-
pram 9 v mesecu aprilu 1925, 8 v mesecu marcu 192-5, 5 v mesecu januarju 1925. Skupno je bilo torej v Sloveniji v teku prvih 5 mesecev letos razgla^ šenih 39 konkurzov, medtem ko je znašalo število proglašenih konkurzov v prvih 5 mese-'cih lanskega leta samo 12.
smemo pozabiti, da je sedaj še v Napati ki je zelo daleč, in da ima najbrže le majhno vojsko. Zakaj bi se torej vznemirjala zaradi njegovih nakan?"
"O, faraon, to še ni vse, zakaj v snu sem videla dve podobi. V prvi sem videla, kako ta drzni Rames napada Thebe, si jih osvoji, me odvede prav preko tvojega trupla, o faraon, da mu postanem žena. V drugi sem videla, kako ga ti srečaš ob vratih Južne dežele, kako ga ubiješ, kako se polastiš kraljestva v Kešu in tega zlatega mesta in vladaš tamkaj v imenu Egipta, dokler ne umrješ."
"To sta dva sna, o kraljica/' je rekel Abi. "Povej nam sedaj, po katerem bi se hotela ravnati, zakaj obadva ne moreta biti resnična?" ;
"Kako bi mogla jaz to vedeti, faraon, in kako bi mogel ti to vedeti? Toda ob tebi stoji človek, ki bo vedel, zakaj on je prvi čarovnik in izbran razlagalec božjih src. Dovoli, da nam ori pojasni zadevo," in je pokazala na Kakuja, ki je stal ob prestolu.
"Božanska gospa,*' je jecljal Kaku, "stvar je zame pretežavna. Nobenega poslanstva nimam, ne morem ti povedati .
"Ti si le preskromen, Kal^u," je rekla kraljica. "Ukaži mu, o faraon, naj razlije luč svoje modrosti na nas, ker gotovo pozna resnico."
"Da, da," je odvrnil Abi, "on je pozna, on ve vse. Kaku, ne brani se, razloži nam sen njenega veličanstva.
"Ne morem, nočem,'' je privrelo iz starega zvezdoznanca. "Vprašaj mojo ženo, gospo Meritro tamle, ona je modrejša od mene."
"Moja dobra prijateljica Meritra mi je vedno povedala svojo misel," je rekla kraljica, "sedaj hočemo slišati tvojo. Prerok mora govoriti, kadar ga bogovi kličejo, — ali,'' je pristavila tiho, "ne sme več biti prerok, ker vara bogove, ko prikriva njih visoki svet."
Sedaj se Kaku ni mogel več izviti; bal se je že samega Ramesovega imena in je sklenil sam pri sebi, da bo razložil sen tako, naj faraon čaka Ramesovega napada v Thebh, in je tudi začel tako govoriti, do-čim so vsi pozorno poslušali. Toda ko je govoril, je začutil bleščeči pogled duha, ki se je imenoval kraljico, na sebi in jezik mu je govoril prav tisto, česar ni hotel re-
govorili, kakor, da ste zače zmerjati, kar pa lahko stoi vsaka stara baba in ni potreba, da bi imela- kako uredniško zmožnost. Kaj se boste bahali in nasvete dajali, ko ste pa sami za eno figo."
Zafrknik (ves penast) : "Pri-tnoj . . . poba, kaj pa misliš, če si malo dlje hlače trgal po šolah, kakor jaz, da boš zato že zvezde klatil z neba? Čakaj, jaz te že še naučim, da boš plesal, kakor bomo drugi žvižgali. Ti tumasti volek ti, ravno pravo ime ti je dal colo-radski fajmošter, boljšega bi se ne bil niti jaz izmislil."
Mol.: "Kaj, kaj ? Tako le me boste zmerjali? Sem to zaslužil ? Čakajte, zapomnil se bom ta slučaj !"
Zafrknik : "Le zapomni si, da tudi jaz pravim, da si res kot en pravi Molek, hočem reči volek !"
Mol.: "Tako! Sedaj sem volek, ko je pa bilo treba braniti Vašo sivo glavo pred fajmo-štri in kutarji, tedaj sem bil dober, imenovali ste me, da stim najsvetlejša socialistič. zvezda rdečem socialističnem horizo-nu. A sedaj me zmerjate z lekom. Ta velja, da si jo zapomnim !"
Zafrknik : "Zapomni si ali ne, to si kar si ter drži jezik za zobmi. Pri naši rdeči jednoti imam samo jaz besedo pa nihče drugi. Samo še eno zini, pa te brcnem, kakor sem pl. Luft-agenta, ko mu je greben previsoko z rasteh Me razumeš?"
Mol.: je vstal, ne take ne take ni črhnil, ampak šel v svojo sobico zaloputnil vrata in drugi sestanek se je zaključil.
POZOR!
Gj?. zastopnikom (cam) in naročnikom (cam) naznanjamo, da sti sedaj upravi Amerikanskega Slovenca — Edinost in Ave Maria popolnoma ločeni. Uprava našega lista je v Chicago, a u-prava lista Ave Maria, je v Lemont, 111. Razdalja med obema mestoma je 26—28 milj. Zatorej je važno, da gg. zastopniki (ce) in naročniki (ce) to vedo in da v zanaprej naslavljajo svoja pisma in vse pošiljatve posebej na vsako podjetje, kateremu želijo poslati. S tem prihranite mnogo dela obema upravama, zraven dobite hitrejšo postrežbo pri naročilih in vladala bo boljša točnost. Prosimo vse, da bi ! se zanaprej držali tega I reda.
Uprava A. S. — Edinost 1849 West 22nd St., CHICAO, ILL.
"Luč sveti v meni," je kričal, "in vidim, da je druga prikazen njenega veličanstva prava prikazen. Z armado moraš odriniti, o faraon, do Južnih vrat in se tam spoprijeti z upornikom Ramesom, da se stvar konča, kakor se mora končati."
"Kakor se mora končati ? In kako se mora končati?" je vpil Abi.
"Gotovo tako, kakor je njeno veličanstvo sanjalo,'' je odgovoril Kaku. "Naloženo mi je, naj ti povem, da moraš iti do Južnih vrat."
"Želel bi, naj bi bila Južna vrata nate naložena, zli prerok," je vzkliknil Abi. "Komaj, dve leti vladam v Egiptu in glej, tri vojske so bile moj delež, vojska proti narodu Sirije, vojska proti prebivalcem puščave in vojska proti barbarom, ki so udr-li v Spodnje dežele. Ali moram sedaj, v teh letih, začeti novo vojsko s strašnimi sinovi iz Iveša? Naj pride ta pes Rames, če hoče priti, in obesim ga tukaj na vrata Theb."
"Ne, ne, o faraon," je odvrnil Kaku, "naloženo mi je, naj ti povem, da ga moraš obesiti v puščavi stotine milj daleč od Theb.
Tako razlagam prikazen;; to je ukaz bogov."
"Bogovi so govorili po ustih svojega preroka," je vzkliknila kraljica s trepetajočim, zmagoslavnim glasom. "Pripravimo se torej, o faraon, duhovniki, svetovalci in kapitani egipčanski, da odiMnemo do Južnih vrat in obesimo tamkaj psa Ramesa v puščavi! Tako bodo Egipt in egipčanski kralj in egipčanska kraljica rešeni nevarnosti in bodo mirno živeli in bogastvo Zlatega mesta se bo med vse ,vas razdelilo."
"Da, da,'' so odgovorili duhovniki, sve-tovayci in kapitani, in vreščeči glas Kaku-jev je, še vedno proti njegovi volji, vodil ta zbor, "pojdimo takoj in njeno veličanstvo naj nas spremlja!"
"Spremljati vas hočem," je rekla kraljica. "Čeprav sem le ženska, ali naj se plašim tega, česar se faraon, moj gospod ne plaši? Ko se pomladi mesec, odjadramo."
Tisto noč sta se Abi in Kaku razgo-varjala sama.
J
-t™	^ • • ^wrrw'*
Rev. Wencel Šolar OSB srebrnomašnik
SVOJ SREBRNI JUBILEJ JE OBHAJAL NA SLOVESEN NAČIN V JOLIETSKI SL OVENSKI NASELBINI V CERKVI SV. JOŽEFA. — S SREBRNOMAŠNIKOM SE JE RADOVALO VSE, KAR J E SLOVENSKEGA V JOLIE-TU.
(Izvirno.)
MAMERJKANSK1 SLOVENEC" IN ''EDINOST*
Vrle Jolietčane je zopet doletela izredna Čast, da se je v njih sredi obhajala veličastna in redka slavnost, ko je preteklo .nedeljo dne 12. julija, pel svojo srebrno mašo v slovenski cerkvi sv. Jožefa č. g,. Rev. Wenceslav Šolar, O. S. B. sub-prior in profesor iz St. Bede kolegija v Peru,* 111.
Vreme je bilo ta dan četudi nekoliko vroče prav krasno in tako je tudi nebo prispevalo svojo milost in pokazalo, da se
ru„ 111., kakor tudi č. g. Rev. J. Plevnik, domači župnik in čč. gg. Rev. Butala in Rev. Horvat, pomožna župnika. Slavnostni govor, oziroma pridigo je imel č. g. Rev. F. J. Ažbe'v slovenskem jeziku.
Krepko in navdušeno je č. g. pridigar izvajal svojo temeljito zamišljeno pridigo, v kateri je nam predočil vzvišeni poklic duhovnika, kateri nam stoji ob strani ob vsakem času našega življenja od rojstva do
raduje tega slavnostnega dne. smrti, nam je v pomoč in to-Ob pol deseti uri dopoldne so lažbo deleč sv. zakramente, kli-se pričela zbirati slovenska jo- če Božji blagoslov na nas. Po-lietska društva z pripetimi re- sebno je č. g. Ažbe izrecno po-galijami na prsih in društveni- vdarjal potrebo, da se naši slona zastavami in banderi so se venski mladeniči v Ameriki po-fcU vrstil i v parado. Razvrstitev svete za ta prevzvišeni poklic, je bila kakor sledi:	Končno je tudi v jasnih bese-
Xa čelu parade je nosil mi- dah očrtal natančno vrline da-_ nistrant sv. Križ v spremstvu našnjega slavljenca č. g. Wen-dveh drugih ministrantov. ZajCeslava Šolarja z katerim sta, temi je prikorakala šolska mla- j kakor je č. g. slavnostni go-dina. za šolsko mladino sopri- Jvornik omenil, že prijatelja iz-korakala društva: Društvo sv. za mladih let. Za slovensko Jožefa, dr. sv. Frančiška Seraf. slavnostno pridigo je imel preč. dr. sv. Cirila in Metoda, dr. K- Rt. Rev. Vincent Huber, O. sv. Petra in Pavla dr. sv. Bar- s- opat iz St. Bede kolegija
bare, dr. sv. Družine, ženska društva sv. Genovefe in sv. Cecilije. dr. Najsvetejšega Ime-
Nato je sledila dolga vrsta nie zakramenta sv. mašniškega ministrantov, zaterai so priko- posvečen j a in nam je natančno rakali mali v belo oblečeni fan-|P°jasml in navedel vse podrob-tički in deklice tako ljubki injnosti» kako se omenjeni zakra-zali kakor jutranje spomladan-iment podeljuje, k sklepu je sko solnce, katerih vsak je i- Preč- g. opat pripomnil, da mel krasen šopek cvetlic pripet na prsih in svojo malo ročico na srčku, bilo jih je res krasno za videti. Malim otroči-čenr je sledila častita duhovščina. Pred cerkvijo so društva naredila špalir, nakar so vkorakali v skupinah k slovesni jubilejni maši.	>
Ko smo prišli v cerkev, ka-tt*a je kakor že mnogim po A-meriki znana kot krasen in veličasten hram Božji, je mogočno zadonela z kora pesem "Srebrnomašnik bod' pozdravljen", slavijencu v pozdrav.
Nato se je pričela slovesna sv. maša, katero je daroval jubilant č. g. Ven. Šolar, O. S. B. ob asistenci dveh duhovnih bratov iz reda sv. Benedikta..
Službo ceremoniarja je o-opravljal Rev. F. X. Bajec, župnik iz St. Paul Minn.
Poleg omenjenih č. g. du-
čimi glasovi orkestra.
Kvišku srca, zares' — kvi-ku srca so pohitela in prosila blagoslova božjega za vse..
Jolietski Slovenci se v resnici ponašajo z izbornim cerkvenim zborom pod mojsterskim vodstvom profesorja Rafko Zu-panca.
Po slovesni sv. maši je bil podeljen blagoslov z presv. Reš-njim Telesom.
Po blagoslovu je pa mala deklica v spremstvu dveh drugih deklic z cvetlicami, izročila srebrnomašniku krasen srebrni venec. *
Nato se je č. duhovščina in drugo spremstvo v lepi formaciji zopet podalo iz cerkve.
C. g. srebrnomašnik je bil videti jako ginjen, ko je odhajal iz cerkve, kakor tudi ko je opažal mnoge prijatelje, kateri so prihiteli iz Chicage, Wau-kegana, No. Chicage, So. Chicage, La Salle in drugih naselbin in je vsakega izmed teh pozdravljal njegov prijazen nasmehi ja j.
Nekoko ob 2. uri popoldne so se začela zbirati društva v Slovenian dvorani in jo napolnila do zadnjega kotička. Kma-
tovo ostala v trajnem spominu.
K sklepu naj navedemo še kolikor nam je znano glede ži-votopisa č. g. srebrnomašnika.
Č. g. Rev. Wenceslav Šolar O. S. B. je bil rojen v 2elezni-kih na Gorenjskem.
Študiral je v Beatty, Pa. na slavnoznanem kolegiju Sv. Vin-cenca, in kmalu ko je bil posvečen, je bil pozvan v St. Bede kolegij v Peru, I1L, kjer je zdaj že dolgo vrsto let profesor teologije in je tudi subprior zavoda. Znan je tudi Slovencem širom Amerike kot goreč misijonar in izboren pridigar.
Č. g. Wen. Šolar je ob prostem času tudi "expert taxidermist,pristni umetnik v gače-nju (šopanju) raznovrstnih živali in ptičev.
Kdor je imel priliko videti veliko zbirko divjih in drugih živali in ptičev v muzeju
ROJAKOM ¥ CLEYELANDU
Da moremo našim naročnikom v Clevelandu bolje postre-či, smo pooblastili za našega zastopnika
MR. FRANK KUI*NIKA,
ki ima svoj stalni lokal na 6121 St. Clair Ave.
V vseh zadevah, tikajočili se St. našega podjetja in listov A. S. Bede kolegija v Peru, 111., mo- Edinost, Ave Maria, St. Fran-ra priznati, da je č. g. velik cis Magazine, se obrnite do
njega: Če želite plačati naroč-
34 glav živine poginilo.
Taylorville, 111. — George C. Seamanu je poginilo na za-strupljenju s strupenim zeliščem 14 telet in 6 krav, tudi iz bližnjih krajev poročajo o i-stem slučaju, skupno je do sedaj naznanjeno, da je poginilo 34 glav živine. Umrla je pa tudi neka ženska in več oseb je obolelo na zastrupljenju, najbrže ko so vživali mleko od krav, ki so že bile bolne.
mojster v tem oziru.
Bog podeli č. g. srebrnomašniku še v nadalje veliko blagoslova v vem!!
nino ali premenit naslov,-naročiti oglase ali tiskovine, bo Mr. vinogradu Gospodo- Kurnik uredil vse potrebno.
Ima v zalogi tudi naše knji-
-o------ge, melitvenike, devocionalije
Veliko je ljudi, ki v bolezni i. t. d. Postregel Vas bo po-
pridigo oziroma govor v angleščini.
Govor preč. g. opata se je^dobrega v vinogradu Gospodo-nanasal večinoma na podel je-] vtjm- v teh 25-tih, letih. Vsak je
pa izročil tudi mal dar č. g. W. Šolarju, srebrnomašniku,* kar priča, kako je priljubljen med tukajšnimi rojaki
K tem čestitkam se pridru-
žuje tudi naš list, in kliče da bi
se
zlati in dijamantni jubilej maš-ništva in tako še veliko storil v korist slovenskega naroda v Ameriki.
Tako nekako so obhajali jo-
-i ,r , . ... ,	Chicaške slovenske gospodinje ku-
no\lllko\ so bili tudi navzoči pujejo led od slovenskega ledarja. Ka-
v prezbiteriju Rev. P. J. Ažbe, slov župnik iz Waukegana, Rev. J. Ponikvar, župnik fare Sv. Vida, Cleveland, O. dalje Rt. Rev. Vincent Huber, O. S. B., opat iz kolegija St. Bede in več č. gospodov benedekti-nov iz kolegija St. Bede, Pe-
nam je želel to pojasniti, da č. g. Wen. Šolar dočakal bomo imeli boljši pojm o tem kaj se je zgodilo pred 25 leti, ko je bil č. g. Wen. Šolar v masni ka posvečen. Zanimivemu govoru in pridigi so verniki s zanimanjem poslušali. Omeniti Ketski Slovenci izredno slav-rroramo tudi, da je bila cerkev nost. Vsi, ki so bili navzoči ka-jako lepo posebno glavni altar kor dopoldne v cerkvi tako po-
jako bogato okrašen, vse je le- poldan v Slovenian dvorani,
še ob jim b° * -
Iz kora pa so zadonele zdaj, orgije z mogočnim glasom in! fino proizvajanirai melodijami, zdaj zopet krasno ubrano petje močnega in izvežbanega cerkvenega zbora in zopet so-lospevi spremljani z milodone-
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d.
tera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na tele-j fon: Canal 2686 in v prasajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času seliteV. Rojakom se toplo priporoča.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
ciake the
Krasno je na kopališčah danes $1.25
Vozite se kakor datcČ in kamorkoli hočete za $1.25 skozi celi teden—vi ali vaša družina lahko rabi tedenski listek. Videli boste. kako malo boste rabili za vožnjo.
Chicago - Evanston - Nilek Center Pass $2.00. Dobi sc na vseh "L" postajah.
U DO-
e juj-
\e kratite si veselja nudi se vam v hladni vodi s plavanjem—nikjer
toliko zabave v vročih poletnih dneh kakor v jezeru. Chicaška kopališča so svetovno znana—ona so vaša zabava, ako se je hočete po-služiti. Tudi ako živite več milj oddaljeno od jezera. *'L" vas pripelje v najkrajšem času na zaže-Ijeni prostor. Ako vam je vroče danes zvečer, pojte se kopat. Vzemite seboj kopalno obleko, lahko jo pa dobite tudi na kopališču za malo odškodnino.
CHICAGO RAPID TRANSIT
ZAKAJ SE NA TISOČE LJUDI
poslužuje našega posredovanja za pošiljanje denarja v staro domovino?
Zato ker so naše cene najnižje in je vsaka pošiljatev izplačana v najkrajšem času, v celem znesku.
prejema prijave za potovanje na VSE-SOKOLSKI ZLET V ZAGREB z velikim pamikom AQUITANIA, ki odpluje iz New Yorka dne 29. julija 1925., dalje s posebnim vlakom iz Pariza v Zagreb.
Naši zastopniki bodo skrbeli za Vas in Vašo prtljago ni potovanju. ..Zahtevajte pojasnila.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
Imetje $20,000,000.00
1900 Blue Island Avenue, CHICAGO,
vogal 19-ceste I L L I N O I S
MI KUPUJEMO VAŠE VLOGE V JUGOSLAVSSKIH DINARJIH.
ROJAKOM NA ELY, MINN,
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost.
$10 do $15
to svoto vam mi prihranimo na moških in dečjih OBLEKAH Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI
Na stotine oblek sedaj na izbero po
22.50; 24.50; 29.00; 33.00; 37.50
Svetle, temnejši in prav temene barve. Navadne velikosti, kakor tudi za prav debele in suhe.
(M. H. JELINEK)
Vogal Blue Island ave. in 18. ulica.
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE.1
(Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in
narod, vsi za enega, eden za vse."
, Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar......Frank Videč
Blagajnik .............. Jos, Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An-cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagra-
de za vsakega novega člana,
kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonicfc 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi ▼ Jolietu, 111.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarn ai;
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste.
na to je prišla čč. duhovšči-1 odpuščajo svojim sovražnikom, >steno na s slavljencem ter zavzela! kar pa drži le toliko časa, dok- i Rojakom ga toplo priporo častna mesta, kakor se ob ta-jler so bolni.	jčamo.	Upravništvo. i
kih prilikah spodobi.
Ko je bilo vse v redu, so se pričeli govori, najprej duhovščina, takoj za njo pa društva, nanašajoč se, koliko je že č. g. Wen. Šolar, O. S. B. stori!
Kako naj se list imenuje v bodoče?
'ww www ww WW WW
'wwwwm**wwwMwwwwwwwwmwwwwMwmmwwwww%
GLASOVNICA
za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite
na uredništvo.
KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE?
"AMERIKANSKI SLOVENEC"		□	i ; ' : ' 1
ALI			
			i -si
"EDINOST."		□	
(Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš
glas)
Ime
Naslov: ........................................
Mesto in država : .................................
Volite in povejte z glasovnico svoje mnenje!
Izšel je
v tretji izdaji

!
M0LITVENIK
ZA
AMERIŠKE SLOVENCE
SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M.
w www w
i
-••♦•l^i«-.
» » WW w WW w w w w w w w www w^wwwwwww w www w w w WW w www w
Založila in izdala
KNJIGARNA EDINOST
1849 W. 22nd St.	Chicago, III.
Vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer:
Navadno črno platno, zlata obreza............$1.00
Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25
Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50
Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza..l.50
Pri večjem naročilu damo znaten popust. \
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZRLO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA OD-RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI.BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ!
_„



W ' :	.	..............-	• - • -........•.-• •••
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
BT'SIRITE At S. & EDINOST. Najbolji dokaz za bolnika,
da se mu zdravje vrača je _
zdravniški račun.
Vi se torej mučite dan za dnem, huje nego kmet za svojim plugom, živite priprosto, zmerno, :— da, čednostno, — in potem bijete drug drugega —! In vse to za plačo, ki jo daje Rimljan tudi svojemu najnižjemu sužnju, — za košček mesa in po-žfrek vina! In če zmagate, dobite morebiti še pest srebra in palmovo vejico in mislite, da ste plačani kdove kako dobro. — Zares, star sem in slab, moje roke niso več za boj, ampak nezadovoljen bi bil, Če bi moral prodati svoje izmučeno življenje za tako nizko ceno —!"
"Rekel si, da si vojak!" je dejal Rufus. Besede o prenizki plači so naredile globok vtis nanj.
"Vojak sem!" je odgovoril Kalha. "Pa ne za tako nizko plačo kakor vi! — Moje dolžnosti niso težke. Ni mi treba, da bi se mučil ves dan in čul vso noč. Glava me ne boli od pretežke čelade in jekleni oklepi ne tlačijo mojega telesa. Tudi ne čuvam orlov in ne kopljem jarkov in nasipov. Ni se mi treba boriti zoper prijatelja in mu nastaviti meč na prsi in ga umoriti, njega, ki je bil moj brat.
Toda četudi je moje delo lahko in moja služba prijetna, vendar ne more vse srebro in zlato, ki ste ga kedaj videli, ne morejo vsi zakladi Cezarjevi in ves njegov Rim poplačati zasluženja, ki ga pričakujem —!"
Začudeni in radovedni so se spogledali gladiatorji. To je bil predmet, ki jih je zanimal in jim vzbujal radovednost.
"Ali je še kaj prostora v vaših vrstah, prijatelj?" je vprašal Hirpin v privajenih izrazih svojega vojaškega poklica. "Ali bi sprejeli človeka mojih mišic, človeka, ki je vse svoje življenje iskal službo, kjer bj bilo malo dela in mnogo zaslužka? Dam ti svojo besedo, na novince ne boš dolgo čakal !v
"Prostora dovolj za vse in še preveč!" je vzkliknil Kalha in njegov glas je donel do zadnjega kota velike stavbe. "Naš poveljnik vas sprejme 3 veseljem in brez pridržka! Le samo pridite in se postavite pod njegovo zastavo in mu bodite zvesti za nekaj kratkih dni in tednov in mesecev, morebiti za eno ali dve leti, in on vam bo ostal zvest, ko se bodo cezar in njegove legije razpršile v vse vetrove — in še dolgo potem na veke in veke, brez konca in kraja! Ali hočete vstopiti, junaki moji? Pravico imam in moč, da vas sprejmem !"
. "Kje je torej poveljnik?" je vprašal Hirpin. "Številne morajo biti njegove čete! Ali ga morem videti, preden mu zapriseženi in
stopim pod njegovo zastavo? — Tovariši,"_
je pogledal naokrog — "starec govori,- kot da bi menil resno! Ne drznil bi se, se nam smejati pod nos!"
"Lahko bi ga bil videl!" je dejal Kalha svečano. "Pred štiridesetimi leti kakor sem ga videl jaz, — na solnčnih planotah Palestine je bilo —. In videli ga bodete, ko bodo pescico prahu potrosili na vaše čelo in vam djali obulus* v usta. In ko bodete prebredli reko smrti, vas bo čakal na bregu!"
"Kaj govori —? Kaj misli — ? Ali je znorel > Ali je augur ? Ali je čarovnik_?'*
Tako so začudeni povpraševali.
Rufus je stezal svojo glavo visoko nad gnečo.
"Ali hočeš, da verujemo, česar ne vidimo?" je vprašal stvarni mečeborec.
Ožje se je zavil starec v svojo togo, kakor človek, ki se pripravlja na odgovor. Da ga poslušajo, to je bilo vse, česar si je želel.
:: Svojim mrtvim so dajali Rimljani bakren denar, obulus, v usta; da so z njim plačali Haronu prevoznino Črez Stiks.
"Kaj je plemenitejše," je vprašal, telesna moč ali pogumno srce ? Dostikrat ste se že borili v areni. Odgovorite mi odkrito, kdo zmaguje, plemeniti pogum ali sirova telesna moč — V'
"Pogum !" so enoglasno vzkliknili vsi razen Euhenorja, ki je nekaj mrmral o slučaju in sreči —.
"In vendar ga ne \iidite!" je povzel Kalha. "Ali bodete torej sklepali da ga ni? — Ali ne Čuti vsakteri izmed vas, da mu nečesa manjka v vsakdanjem življenju? Zakaj hrepeni po ženskem smehljaju in po čaši vina? Zakaj niste srečni, kadar je minil napor dneva ? Zakaj ste vedno nemirni, nezadovoljni?
—	Zato, ker človek obstoja iz dveh delov, iz telesa in iz duše, zato ker ima človeško življenje dve plati, sedanjost in bodočnost! — Vaše telo je last Cezarjeva — naj stori z njim, kar hoče, danes, jutri, pri igrah Cererinih, kadar hoče! — Toda vaša duša vam še ostane vedno, duša, ki je ne doseže ostro kopje, duša, ki ne umre, ko vam pesek arene šine v obraz, ko tisočeri obrazi gledalcev zaplešejo o-krog vas, hitreje in hitreje, dokler vam ne za-tenmijo v umirajočih očeh. — Duša je vaš boljši del, duša bo živela vekomaj ! — Ali ne bodete poskrbeli tudi zanjo? — Kaj je vaša sedanjost? Trpljenje 111 muka in delo. — Kos železa v roki, — sunek proti tovariševemu grlu. — in padec po pesku, — in bodočnost onstran smrti se začne. Ali mislite, da ni nič boljšega v posmrtnem življenju ko Ifaronov čoln in megleno bregovje Stiksa? — Jaz vem za deželo, ki solnčneje in lepše sije, ko najlepši bajni otoki zapada. Visok zid je krog nje in vrata so nizka in ozka, toda ključ tiči v ključavnici in ni vam treba obulusa za vstopnino ! Pridite k tem vratom v beraških cunjah, upanje naj bo vse. kar vzemite seboj — in odprla se vam bodo še preden bodete potrkali!"
Vsakomur izmed poslušavcev je pravil tajni glas v srcu, da če bi le mogel verjeti, kar je čul. bi bila njegova vera več vredna' ko vsi zakladi rimskega imperija. Za te ljudi, ki so stali ta k ore koč vsak dan smrti v žrelu je bila neizrekljivo tolažilna in vzvišena misel, da so zadnji njihovi trenutki le prehod k boljšemu življenju. Besede,, ki vanje veruješ sam, imajo za tvoje poslušavce veliko prepričevalno moč. — Ko je Kalha končal, so zrli vanj gladiatorji z negotovimi očmi in v njih se je zrcalila neverjenost in občudovanje in zamišljeno upanje_.
Hipija je bil po svojem značaju in nagnjenju materialist in ni verjel na drugo, krona ostrino svojega meča. — Najrajši bi bil razgovor prekinil, toda radovednost njegovih učencev in posebno Eske ga je zadrževala prekrižal je roke na prsih in poslušal s preži,-nim smehljajem na licu.
Golijec. Kaj je z njim?--- Tvoje obljube so lepe, to ti priznam, ampak rad bi vedel, komu bom služil?"
"Poveljnik je šel v smrt s potrpežljivim, mirnim in vdanim ličen* za tebe — in za tebe
—	in za tebe in za mene, — za tiste, ki ga nikdar niso videli, za tiste, ki mu niso zaupali, za tiste, ki so ga zgrešili in ki so se obrnil proč od njega —. Še več, tudi za tiste, ki so ga trpinčili in umorili, in on nam- je odpustil z odpuščanjem, kakršnega je zmožen le Bog. _
da, Bog! Kateri izmed vaših bogov je kedaj toliko storil za vas? Kedaj je kateri izmed njih zapustil Olimp,* izvzemši, če se je šel potepat ali pa zagrešit kako hudobijo. Kateri človeški kralj bi pustil svoje zemeljsko kraljestvo in šel v sramotno smrt za svoje ljudstvo?
: Gora na Grškem, kjer so stanovali bogovi.
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri
A. S. & EDINOST
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
CLEVELANDČAN JE I
kadar potrebujete pORrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI
(A	1053 — E. 62nd St.
J CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po kličite:
Randolph 1881 ali 4550.
. IMS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe I j am na dom. Prevažam pobi« stv*. ob basu selitev in vse kar. spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I
2018 W. 21 st Flace
CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografij
Se priporoča slovenskemu ob činstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL.
Progres Linoleum & Carpet Store -
F. NOVIČKI 1738 West 18th Street,
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— seda j $27.00
Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07
V Vašem interesu-je, da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: ČAKAL 1505
9x12 kongoleum v enem kosu. $6.85	CHICAGO. ILL.
n
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju:	v *
Math Kremesec
SLOVENSKI
9
MESAR
1912 W. 22nd STR.,	CHICAGO, ILL.
Phone: CANAL 6319.



KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HlS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, III.
Phone CANAL 7130
Established 1857
Pošiljate Vi
Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo .oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
531
Premoženje te banka znaša $13,000.000.00
%[PISANOPOLIEj^
"k _____ J. M. Trunk. -^
Del. Slove, uprašuje: "Kdo je plakal pri vsakih litanijah: Za presvitlega cesarja Franca Jožefa. . .?" Seve je bila to strašna pregreha duhovščine. Zdaj; po 7 letih in v Milwaukee se lahko blati duhovščino. Pa bi bil urednik Del. Slov. med vojsko na licu mesta, potem bi hočejo razviti živo iz neživega, drugače pisal, ako ima kaj po-	človeka iz
Štenosti v sebi in mu ni samo za blatenje. Ko so pred mojimi očmi že binglale — gavge, je bi-
...........................—-...............................................
svinje. . . lahko vidijo, kako so se kure razvile iz divje kureti-ne, krave iz bivolov, svinje iz tapir je v. . . toraj imajo evolucijo pred očmi. Oho, Mr. Brisbane. Za to vrsto evolucije ne gre, dasi razvitek tudi to obsega/ Absolutni evolucijonisti
la ena glavnih točk moje obtožbe, da "nisem dosti molil za cesarja. . in ko bi se mi ne bil posrečil dokaz, bi se danes ne ravsal z ljudmi, ki še niso
vohali smodnika.
* * *
Ako v istem članku Del. Slov. predbaciva katoličanstvu, da je kričalo: "Srbe na vrbe," potem je to zavijanje. Šuštaršič in politična stranka ni katoli
dušo iz možganov, človeka iz živali. . . eleminirati iz stvarstva stvarnika, česar niti Darwin niti Huxley nista poskusila. . . in to je drug-e vrste evolucija, ki je "samo slepi ne vidijo," kakor pravi. To je oreh, pri katerem zlomi tudi Brisbane svoje zobe, ako ni previden.
V globočino je treba poseči.
A * *
Ako boljševiki pobijajo kruti in krivični kapitalizem z mo-raličnimi in dovoljenimi sredstvi imajo prav. Če pa pobijajo kapital in ga pobijajo z moj
111 puuin na nil nuna ill naivjii- j«	... e— «-
čanstvo. Jaz vem, da je pri -alično neopravičljivimi sred
tem tudi stranka kot taka ne- stvi, potem si sami
bijejo po potrjujei
dolžna. Šuštaršič je pa dane? j zobeh. Izkušnja to	. „
s Srbi zopet prijatelj, še pre-1 Upeljati hočejo po Rusiji mi več morda. Le ne preveč za-'ljon telefonov. Prav. Najeli si
grabiti.
pa za to 100 miljonov ameriškega kapitala. Vidi se, da se "misijo."
* * * Znani pisatelj Alban Stol z
Ivana Jodeševa pravi v Pro-sveti, da je prej imela pekel,
potem se je omožila in ima zo- I je TmlnoCrGrke-mačji' zarod, pet — pekel, že 17 let. Mr. Mo- z mačkQ nihče nima rad oprav_ lek ji daje nasvet, ki je zopet ka zahrbtna je_ Rimljanje so podoben — peklu. Kar ji jejbiIi dobh opazovalci in ro- 0 rekla mama, da si "z delom |Grkih rekH. «Graeca f;des _
nulla fides. . . Grk ne drži besede." To svojo lastnost so Grki pokazali tudi pri obravnavi z Jugoslavijo glede pristana v

lahko zasluži nebesa,'* tega se ve ne veruje in ne bo nobene vere, drugače bi tudi ne pisala v Prosveto. Pri tisočerih je ta-
ko "Božje kraljestvo je v vas/; |Solunu.' Snedli so svojo bese-nak. tega ne iscemo, se manj !do kakor še vedno Mačko -e seve drugega zgoraj, kateremu jtreba prijeti za vrat mOra prvp v vas tvoriti podla- . go, hočemo nebesa tu—" ko !
sem se omožila, sem mislila, da j Mr. Molek meni, da imam bom imela nebesa'* — pa naj-(jaz še cel "trunk" gradiva za demo — pekel. Ves svet si lah-1 Pisano polje.'- Bo štimalo. Pa ko osvojite, brez kraljestva v vsak "trunk" se končno izčr-vas, bote našli kvečemu neko pa. Trunkov "trunk" se bo iz-uživanje, ki pa srca ne more praznil in "Pisanega polja'* bo zadovoljiti. Pesnik Goethe je konec, kada/ bodo slovenski imel vsega, kar je poželelo sr- nasprotni listi prenehali pre ce. Na stare dni je pripoznal, bradati kozle na verskem, znan-da "se mu zdi vse življenje, ka- ,stvenem. logičnem, modroslov-kor valjenje kamna, katerega (nem, narodnem in .tudi medna-se mora vedno zopet dvigati, j rodnem polju. Tedaj bo pra-V 75 letih se niti štiri tedne ni zen "trunk" in prenehal bo počutil dobro." Na drugem "bunk." Jaz bi bil zelo vesel, mestu pripozna: "Bilo mi je!a bojim se, da bi bili gg. nas-kakor podgani, ki je zaužila protniki potem še bolj v skrbeh, strup; plazi se po vseh luknjah, jkaj na jaz počnem s časom, ki posreba vsako mlako, požre ,nii preostaja pri moji fajmoštri-vse, na kar naleti, in znotraj jo J*- Bogami, da je hudo na sve-peče ogenj, ki se ne da pogasi- ko se človek nikoli ne moro ti." Mož je vedel, kaj je zapi- Znebiti raznih "pisanih" skr-
sal.	bij in — polj.
* * * * * *
M. Železnikar, Barberton/ Sedanji predsednik Čehoslo-O., piše v Prosveti št. 150 o vakije, T. Masarvk, ima brez-"kozah." Gola bogokletstva! Svomno velike zasluge za češ-Nekdo je Barberton imenoval narod. Tudi kot učenjaku "Barbarentown." Ako so tam se mi1 mora pripoznati vsa čast. sami Železnikarji, potem bi bi- p°£ubno pa je upi i val na di-lo ime na mestu. To je več ko Ja§tvo s svojim svobodomisel-barbarsko. Ako Mr. Železni- stvom- Iz tega vira je črpal kar nima prav nobene vere, mi tudi bolj kot krivično sodbo o je malo mar, a nekaj olike in katoliški cerkvi. Ko je bil na izobrazbe bi pa lahko imel, vrhunc"» rnu je vse svobodomi-saj se za to potegujejo tudi so-cialisti. Bolezni se javljajo pogostoma tudi v nabolj snažnih bolnišnicah. Irci so mu u-mazani bebci, duhovniki lenuhi, nune lenuhinje. . . Ne želim mu, a lahko se pri njemu pojavi bolezen, pri kateri noben 'serum" ne bo pomagal. Končno si na nesramen način privošči papeža, in potoži nekaj o "fašistovskem suženjstvu." Cemu ? Po njegovih izbruhih ni Boga, toraj tudi ni pravice, in fašisti bi bili bebci, ako bi ne izrabljali svoje moči, saj so ljudje brez Boga same živine, velja toraj boj vseh proti vsem. Res prava "duševna suznjost
in umska zaostalost!"
* * *
A. Brisbane, "Trunkova avtoriteta." Saj sem rekel, da jo vačasih hudo zafura, a pove tudi kako pametno. Zopet je za-blodel. Če misijonarji, pravi, vzamejo seboj kure, krave,
selstvo ploskalo. Zunanjost zelo upliva na duha in dirigira sodbo, tako da razum podleže Mož je dosegel vse, kar si je želel, umrla mu je tudi žena starost izčisti srce, razum sodi jasneje. In kako sodi zdaj Ma-saryk o katoliški cerkvi? "Spo znam" pravi, "da se razvitek vsega sveta vrši proč od prote-stanfizma proti katolicizmu. Nima pomena, da bi si tega samemu sebi prikrival. Vse moje študije so mi to odkrile " Ma-
dalje i2javi1' da hoče katoliško cerkev temeljito pre-
st udirat i. Slava možu Ali mu
bodo sledili tudi učenci v Chi-cagu??	m
Mož: "2e zopet las v juhi, to je od sile s to žensko.'*
Žena: "Takrat, ko si mi dvoril,, se še spominjaš, ko si dejal, da bi me celo snedel ? A sedaj seveda, ti je še en las od več."