Šfev. 103. T Mnbljanl, v petek, S. mala 1911. Leto XXXIX. == Velja po pošti: == U celo leto napre] . K 36-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 0-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35*— V Ljubljani na dom: U celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2*— y upravi prejeman mesečno K 1*S0 a j IJ. H % '"i k f'i\ 4''■ lj ' , ' • i Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. i Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne. ttS" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list m slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "iu) Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188. JU** Današnja številka obsega 4 strani. "^C Državnozborske volil«. Čim bolj se bliža volivni dan, od aterega je več ali manj odvisna usoda marsikake avstrijske stranke v dunaj-kem parlamentu in od katerega odvi-si tudi sestava bodoče večine v prihodnji zbornici, tem bolj napenjajo vse politične stranke svoje sile, da spravijo kolikor mogoče več svojih poslancev v zbornico in da dobe na ta način večji pliv in veljavo na razvoj parlamentarnega vljenja. Dosedanji volivni boj, ki je raz-iden iz političnega časopisja, nam kaže, cla se bo v prihodnji zbornici marsikaj zasukalo. Nemški krščanski ocialci, katerih vera v nemško svobo-omiselno zvestobo in lojalnost jc šla ako daleč ,da so stopili v kompromisna pogajanja z nemškonacionalno stranko, so spregledali in prišli do pametnega zaključka, da je svobodo-misclstvo nož z dvema ostrinama; na eni strani reže v meso krščanskega socializma, na drugi pa v meso socialne demokracije. Vsa lojalnost in naklonjenost, s katero so nastopali tekom štirih let proti nemškemu svobodo-miselstvu, je bila zaman in se je obrnila njim samim v škodo. Medtem ko so krščanski socialci gladili pota nem-kemu nacionalizmu in mu varovali njega postojanko v parlamentu, kakor bi sc jim šlo za lastno kožo, so jim nemški svobodomisleci udrli v domačo hišo in jim tla izpodmikali. Od dne do dne se bolj jasno kaže, da jc bila tista lavna »Gemeiiiburgschaft« nemških trank samo pretveza, pod katero se je zavarovalo nemško svobodomiselstvo pred izgubo svojih mandatov. Upamo, da bodo imele te žalostne izkušnje, katere so imele nemške krščanske stranke z nemškim »Freisinnom«, dobre posledice za izicl volitev dne 13. junija in tudi vplivale na politiko nemških krščanskih strank v bodoči zbornici. Najboljši recept proti ošabni dvorezni politiki nemškega svobodoniiselstva bi obstojal v tem, da mu odreko kakor krščanski socialci tako tudi socialni demokratje vsako podporo pri volit-ah. Čc pomislimo, da so si pridobili pri zadnjih državnozborskih volitvah nemški svobodomisleci nad 30 mandatov samo s pomočjo krščanskih socialcev in socialnih demokratov, potem bi lomenila ta taktika, neizogiben poraz nemškega nacionalnega furorja, kar bi >ilo za našo politiko na Štajerskem in voroškem velikega pomena. Tucli na slovenski zemlji se je vnelo živahno volivno gibanje na vseh straneh. Slovenska Ljudska Stranka je postavila razun v Istri in v tržaški okolici, kjer kandidirajo Slovenci in Hrvatje na takozvanem narodnem programu, povsod kandidate, ki stoje ia programu Slovenske Ljudske Stranje. Naravnost nerazumljivo se nam pa zdi, da takozvana »narodna« stranka drži roko goriškim liberalcem in kandidira dr. Grcgoriua na Krasu proti Slovenski Ljudski Stranki. Če smo bili mi tako honetni in »Narodni Stranki« popolnoma neovirano svoje kandidate izbrati pustili, bi smeli tudi mi pričakovati tolike lojalnosti, tla se ne meša »Narodna Stranka« v politične boje na Goriškem. Dr. Gregoriu je kandidat Soriških liberalcev in to meče silno Čudno senco na tisto tolikrat poudarjeno nepristranost tržaških krogov. Slovenskim liberalcem tudi nc ''veto rožice v volivnem boju. Postavili so sicer nekaj svojih kandidatov na Štajerskem, najbrže jih postavijo v °do šli bržkone vsi kakor Prešernov Črtomir »boj bojevat brez upa zmage«. Nemški liberalec je zvit in lokav, zato sc šc nekaj časa vzdržuje, slovenski liberalec jc pa neumen, zato ga. ho kmalu Konec. Nemški liberalec ima svoj prodam in je kolikortoliko dosleden, slo- venski ga nima, razven tistega o »fa-rovžih« in ga vrhtega izpreminja od , dne do dne kakor Bog vreme. Če ima profesor Reisner vpričo toliko izobraževalnega, gospodarskega in političnega dela drznost, da govori, da Slovenska Ljudska Stranka »poneum-nenost in duševno zaostalost, zasleduje«, potem bo vsak pameten človek, ki ima zdravo pamet, .čez neumnost liberalne stranke in takih njenih zastopnikov križ napravil. In če kak dr. lvuko-vec svojim rojakom pripoveduje, cla je to zločin, ako so se štajerski poslanci postavili po robu nasilnim nemškim nacionalcem v štajerskem deželnem zboru in pravi, da se je s tem samo nemštvo okrepilo, med tem ko trdi njegov politični soclrug dr. Božič, da so štajerski poslanci delali tlako vladi in tako Slovence v javnosti ob vso veljavo spravili, potem hi ne imel noben Štajerc glave na svojem mestu, ako bi takih liberalnih kandidatov v kot mecl sfare metle ne postavil. Časi, ko je slovenski narod za takimi možmi svoje korake ubiral, so minuli in z njimi je izginila tudi doba politične naivnosti. Nove vojaške predloge. Z Dunaja poročajo listi iz avtentičnih virov o vsebini novih vojaških postav, ki se v kratkem predložc ogrskemu državnemu zboru. Našo armado nameravajo že dolgo vrsto let preosno-vali, ker jc dejansko primeroma s sosednimi in drugimi evropskimi velc-vlastmi glede na svojo moč precej zaostala, dasi lahko v izvežbanosti tekmuje z vsako drugo armado. Ljudstvo samo pa že tudi leta in leta zahteva dveletno službeno dobo. Po dolgotrajnih pogajanjih sta so tudi obe vladi: .avstrijska in ogrska, pobotali o novih vojaških postavah, ki bodo sicer naložile naši državi nova bremena, a obenem le olajšala bremena, ki jih zahteva moč države od svojih državljanov. Vojska sama kot taka je sicer grda stvar, a dokler obstoja njena možnosit, mora tudi naša država računati z njo. Ena izgubljena vojska pa stane državo več denarja, ljudi, ugleda v svetu držav in škode na gospodarskem polju, kolikor stanejo priprave ob miru za vojsko. To so argumenti, s katerimi pripravlja vladno časopisje avstro-ogrsko prebivalstvo na nove vojaške postavne predloge, s katerimi se bosta morali baviti v kratkem avstrijska in ogrska postavodaja. • Nove vojaške predloge obsegajo pet postav: hrambno postavo, postavo o nastavljanju podčastnikov, proskrb-ninsko postavo, vojaški kazenski red in postavo o novačenju konj. Avstrijski in ogrski državni zbor se bosta, morala predvsem baviti z hrambno postavo, z novim vojaškim kazenskim redom in s postavo o novačenju konj, z ostalima dvema zakonoma se bosta bav.ila pozneje. Najvažnejša med vsemi novimi vojaškimi postavami je nova brambna postava; ker prinaša ljudstvu veliko olajšav. Po nameravani novi postavi bo znašala aktivna službena doba v armadi clvc leti, v rezervi pa 10 let; v mornarici, kjer se morajo mornarji več učiti kakor v armadi: aktivna službena doba 4 leta, v rezervi 5 let; v deželni hrambi v aktivni službi 2 in v rezervi 10 let. Skupna službena doba bo tudi po novi postavi trajala 12 let, a s tem bistvenim razločkom, da nc bodo več vojaki redne armade po desetletnem službovanju premešleni v deželno hrambo, marveč ostanejo pri tisti vojaški četi, h kateri so bili asentirani. Na ta način postanejo c. in kr. armada, kakor tucli obe deželni hrambi: c. kr. avstrijska in kr. ogrska, samostojne, enakovredne korporacije. Dosledno se od zda j naprej ne bodo več prideljevali obema deželnima hrambama rekruti, ki se asentirajo v poznejših letih, kakor se i<« to »rakticiralo dozdaj. Služ- bena doba v črti sc pa nc skrajša v kavaleriji, pri jezdni artiljeriji in po zavodih, kjer goje konjerejo. V teh četah bodo pa vojaki služili v rezervi zgolj sedem let, tako da odpadete dve rezervni leti za tretje daljše službeno leto. Nadalje so pa deležni te dobrote tudi podčastniki, ki služijo tri leta. Dozdaj so obstajale olajšave glede na vojaško službo le za kandidate du-hovskega stanu, učiteljiščnike, učitelje in za kandidate učiteljišč, za učitelje in podučitelje, za kmečke posestnike, ki so podedovali zemljišče in pa za. take, ki so bili oproščeni zaradi rodbinskih razmer. Nizko stanje vojaških novincev, kakor tudi nizko prezenčno stanje jo povzročilo, cla so oblasti dozdaj le v redkih slučajih mogle podeljevati olajšave širšim slojem. Nova postava bo pa določala, da bodo premeščeni v nadomestno rezervo vsi tisti, ki morajo skrbeti za rodbino, nadalje ne bodo v slučajih, ki so posebno vredni, da sc ozira nanje, uvrščeni v rezervne službe zgolj edini sinovi, marveč bodo lahko uvrščeni tudi taki, ki niso edini sinovi. Ugodnosti za posestnike podedovanih zemljišč, bodo veljale zgolj za tiste kmečke posestnike, ki sami obdelujejo zemljišča, kar je popolnoma pravično. Nadalje bodo pa smeli taki rekruti, ki se še uče, n. pr. umetnosti ali kake druge obrti, služiti v stalni vojaški službi pozneje. Nova brambna postava, omeji dobo vojaških vaj tistim, ki bodo služili aktivno dve leti, na 14 tednov. Orožnih vaj ne ho nad 4. Najdaljša orožna vaja ne bo smela presegati 28 dni. Dozdaj je znašala doba orožnih vaj najmanj Ki tednov. Po stari, šc zdaj veljavni postavi morajo služiti avstrijski državljani: Rezervisti tri leta v stalni službi in tri orožne vaje, ki trajajo 84 dni. Ob dveletni prezenčni službi, deželna hramba: štiri orožno vaje, ki trajajo 112 dni. Nadomestni rezervisti imajo tri orožne vaje, ki trajajo 84 dni. Ogrski državljani so pa morali, oziroma še služijo, in sicer rezervisti ob triletni stalni službi štiri orožne vaje, 119 dni, ob dveletni stalni službi deželne brambe pet orožnih vaj, ki trajajo 175 dni, nadomestni rezervniki armade 4 orožne vaje, 105, oziroma 119 dni. Po desetem službenem lotu po novi postavi nc ho nihče več pozvan k orožni vaji, razun če je zamudil kako vajo. Mornarji ne bodo pozvani k nobeni orožni vaji, kakor tudi tisti ne, ki služijo prostovoljno četrto leto. Nadalje bodo imeli glede na orožne vaje ugodnosti tisti rezervisti, ki so izvežbani še pred vojaško službo v vojaški telovadbi in streljanju in tisti rezervisti, ki so vsaj clve leti sodelovali pri izobrazbi mladine v vojaški telovadbi in v streljanju, če to potrdi politična oblast. Enoletni prostovoljci, ki postanejo rezervni častniki, vojaški uradniki, častniški in vojaško uradniški aspiranti skupne armade, ki so imeli po stari brambni postavi vojaško vajo lahko tudi vsako leto 4 tedne, bodo morali imeti normalno i orožne vaje, in le, če bosta to zahtevali praktična, izobrazba in napredovanje, šc dve, ki bosta imeli trajati 4 tedne. Po nameravani novi brambni postavi bodo imeli pravico do enoletne prostovoljne vojaške službe vsi, ki bodo 1. oktobra ob letu svojega novačenja uspešno absolvirali kako tako domačo višjo gimnazijo ali višjo.realko, ki ima pravico javnosti, ali pa kak enakovreden zavod. Tisti, ki bo hotel pravico enoletne prostovoljne vojaške službe, bo moral ob asentiranju s frckvcntacij-skim izpričevaloni najvišjega razreda, prijaviti svoje pravice in ko vstopi v prezenčno službo meseca oktobra, izkazati, da je ahsolviral srednjo šolo. Dcžclnobrambeno ministrstvo določi sporazumno z vojnim ministrstvom, ko se je. prej zaslišalo naučno ministrstvo, tiste zavode, ki so enakovredni višjim gimnazijam in višjim realkam. Nadalje sc podeli pravica enoletnega prostovoljstva tudi tistim, ki nimajo formelno zaključeno izobrazbe, če so se izkazali v umetnosti, v umetno obrtnih, tehničnih ali v drugih sličnih strokah. V slučajih, ki so vredni posebnega ozira, se dovoli, da služi enoletni prostovoljec tudi, ko jc žc 24 let star. Odpade pa po novi postavi določilo, da bodo imeli pravico do enoletno službene dobe tisti, ki napravijo takozvano inteligenčno izkušnjo. Enoletni prostovoljci bodo lahko služili v vseh četah, razun kavalerije, jezdoče artiljerije in Irena, na državne stroške, a v vojašnici stanovati in menažirati enoletni prostovoljci, bodisi da služijo na svoje ali na drž. stroške, ne bodo siljeni. Slušatelji medicine so morali po stari brambni postavi dozdaj služiti šest mesecev v armadi in šest mesecev v kaki vojaški bolnišnici in so zato izgubili pol leta na vseučilišču. Po novi brambni postavi bodo služili medicinci v dveh periodah. Prva perioda bo trajala tri mesece ob akademičnih počitnicah, drugo periodo bo pa odslužil medicinec šele ,ko že postane doktor, in sicer tri mesece v armadi, šest pa v vojaški bolnišnici. Nova brambna postava, pomenja., kar vsak poznavalec lahko izprevidi, velik napredek v korist ljudstva, ki so mu bo vojaška služba izdatno olajšala. Naši poslanci, vsi, na čelu jim načelnik naše stranko dr. Šusteršič, so opetova-no zahtevali v dunajski postavodajalni zbornici, da sc vojaška služba olajša. Po novi postavi se bo, kar je velevažno, dokazalo, da sc mora tudi uprava naše vojne sile ukloniti zahtevam ljudstva in njegovih zastopnikov. Naši poslanci bodo tudi pri posvetovanjih, ko se bo šlo v državnem zboru za novo hrambno postavo, skrbeli, da dobi ljudstvo glede na vojaško službo čimnajvcc olajšav! Oorski trgovinski minister Hieronymi umrl. Ogrski trgovinski minister Iliero-nymi je po daljši bolezni dne 4. t. m. ob :Yl 5. uri popoldne umrl, star 74 let. Bil je rojen 1. oktobra 1836, sin višjega inženirja Otona Hieronyma. Po poklicu je bil inženir. Kot stoliški nadinženir v Maramaroški stolici jc vzbudil pozornost strokovnih krogov s svojo knjigo, v kateri jc pisal, kako vzdržavati ceste. Ko se je leta 1867 sestavilo ogrsko odgovorno ministrstvo, jc bil brzoja.vno pozvan v Budimpešto, kjer je postal preclsedstveni tajnik komunikacijskega ministra Emerika Miko. Vlada, ga je poslala leta 1868 na Francosko in v Belgijo, da proučuje javna dela. O svojih študijah je spisal znanstveno knjigo. Nato je postal že leta 1869 sckčni svetnik, leta 1872 ministerialni tajnik, kot takemu so mu še isto leto poverili agencle državnega ta jnika. Dne 20. oktobra 1874 je postal državnotajniški namestnik, leta 1875 pa predsednik di-rckeijskega sveta ogrskih državnih železnic. V zsonibolvaeškem volivnem okraju je bil leta 1875 izvoljen za državnega poslanca, kjer je ostal državni poslanec do leta 1892. Dne 18. oktobra 1892 je bil imenovan za predsednika ogrskega najvišjega računskega dvora, a čez en mesec je postal minister notranjih zadev v NVekerleveni ministrstvu. Ko je izstopil iz VVekerlove vlade, je postal tajni svetnik, leta 1895 pa predsednik ogrske agrarno industrijske banke. Več let je bil član delegacij. Dne 3. novembra 1903 je postal Hiero-nymi trgovinski minister v Tizsovcm kabinetu. Ko jc prevzel vlado Khuen Hedervary, je postal IIieronymi v Khuenovcm ministrstvu trgovinski minister. Ob Ilicronymijevi smrti jo kondoliral Khuenu v imenu avstrijske vlade Bienerth. ZUNANJI MINISTER AEHRENTHAL se povrne dne 26. t. m. na Dunaj, kjer zopet prevzame posle, ker se je popolnoma izpočil. Poslanik mejni grof Pal-lavicini, ki ga zdaj zastopa, bo po Aehrenthaloveni povratku imel enotedenski dopust, na kar so povrne v Carigrad na svoje staro mesto. NOVI VOJAŠKI KAZENSKI RED. »Budapesti Hirlap« poroča, da bodo po novem vojaškem kazenskem redu v glavni razpravi sodili sodniki in častniki. Obtoženec bo imel pravico v večjem obsegu kot dozdaj, ker se l;o smel obtoženec braniti, kakor v modernem civilnem procesu. Tudi pri bri-gadnih sodiščih sc bodo namestili popolnoma neodvisni zagovorniki. Celo v slučajih, kjer je javnost popolnoma izključena, bodo smeli biti navzoči zaupniki. Razsodba se bo morala v vsakem slučaju javno proglasiti, ZAZWORKA NI RIL IZKLJUČEN IZ ČEŠKE AGRARNE STRANKE. »Narodni Listv«, ki so poročali, da je izključil izvršilni odbor češke agrarne stranke poslanca Zazvvorka, izjavljajo, da so nasedle in cla Zazworka ni bil izključen iz češke agrarne stranke. SRBSKA VLADA PROTI SOCIALNIM DEMOKRATOM. V lvragujcvacu so odpustili 150 delavcev, ker >o 1. majnika demonstrirali. metali kamne na nekega, častnika in ga pretepali. »Mali Žurnal« poroča, da hočejo izstopiti iz armade vsi častniki kragujevaške posadke, če ne dobe popolnega zadoščenja. IZPREMEMBE V SRBSKI DIPLOMACIJI. Dr. Miroslav Spalajkovic je postal poslanik v Sofiji, dr. Mihael Gavrilovič po poslanik v Cetinjah, ker je srbska vlada vpokojila dosedanjega poslanika Petkovica, ki ni svoje vlade dovolj informiral o albanski vstaji in o dogodkih v Črnigori. BOJI V MAROKU. Maročanski poslanik E1 Mokri v Parizu je dobil brzojavko, ki poroča, da so sultanovo čete pomnoženo z Bre-mondovimi vojaki, porazilo vstaše. Sultan ima 7000 vojakov. Francoski konzul v Parizu pa poroča, cla se vstaši še niso udali kljub hudemu boju in cla še nadalje oblegajo Fez, kjer manjka živil. Španski ministrski predsednik Canalejas izjavlja v »Potit Parisien«, da je res v skrbeh zaradi francoske intervencije v Maroku. — Nemčija je vedno nejevoljnejša zaradi francoske intervencije v Maroku in se jc že sporazumela. z našo državo. Francoze Nemci dolže. cla. so sami povzročili nemire v Maroku, ker se preoblastno obnašali. Francoze same njih maročanska no-litika skrbi. Radikalni listi zahtevajo, naj Francozi ne pošljejo več vojakov v Maroko. Ni izključeno, da. bo morala zaradi maročanske politike odstopiti vlada. VSTAJA V ALBANIJI. Pri Sevacu so vstaši po daljšem boju porazili turške vojake, ki so se morali umakniti. V Skadru zelo vre med turškimi vojaki. Upori so na dnevnem redu. Vojaške oblasti postopajo z železno energijo. Pri Peči so požgali Turki več vasi in usmrtili nekega zelo uglednega albanskega vstaškega voditelja. Dnevne novice. + Shod S. L. S. Včeraj dne 4. t. m. se je vršil v »Društvenem domu« v Zi-reh, dobro obiskan volivni shod, na katerem je govoril Josip Gostinčar o vzrokih razpusta državnega zbora in o novih volitvah. Navzoči so izražali željo, da bi se kmalu pričelo z zidavo ceste Žiri—Logatec. Z naclo, da zmaga sijajno v tem okraju pri volitvah za državni zbor kandidat. S. L. S., so zapuščali navzoči z zadovoljstvom zborovanje. + Socialno demokraški državno-tborski kandidatje. Slovenska socialno demokraška stranka je postavila naslednje kandidate za državnozborske volitve: 1. Ljubljana-okolica: Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani. 2. Idrija - Logatec-Vrhnika -Cerknica: Anton K r i s t a n, ravnatelj v Ljubljani. 3. Kranj-škofja Loka: Josip U d o v č, železničar v Sp. Šiški. 4. Jesenicc-Tr-žič: dr. Anton Dermota, odvetniški koncipient v Gorici. 5. Trbovlje-Laški trg: Mihael Čobal, ravnatelj v Zagorju ob Savi. 6. Borovlje-Železna kaplja-Prevalje (na Koroškem): Ignacij S i t -ter, rud. tajnik v Trbovljah. 6. Ko-men-Nabrežina-Ajdovščina: Josip Kopač, žel. tajnik v Trstu. 4- Vpokojen je duhovni svetnik č. g. Henrik D e j a k , župnik v Vrhpolji pri Vipavi. Opravljivcem usmiljenih bra-tov. V notici »Jutra". /. dne 2fi, aprila 1011 se napada pod dopisom iz Dolenjske, naslovljenim: »Usmiljeni ljudje« med drugim tudi bolnica usmiljenih bratov v lvandiji. Kot zdravniški voditelj tega zavocla odgovarjam prvič, in zadnjič sledeče: Slučaj Franc Vidic jo bil iz bolnico odpuščen šc pod mojim prednikom dr. Dcfranceschyjem. Ime tega občeznanega in zaslužnega zdravnika za Dolenjsko zadošča, da se more misliti, cla je dobro vedel, zakaj jc bolnika odpustil in v kakšnem stanju ga odpustil. Usmiljeni bratje sami pa bolnike samo izjemno na svojo roko smejo odpuščati iz bolnice tedaj, če se ti močno pregreše zoper hišni red ali čc se isti nenavadno surovo obnašajo pro-1i strežnikom in uslužbencem bolnice. Tedaj je bila stvar zdravnika, kedaj in v kakšnem stanju se je moglo Franc \ idica odpustiti iz bolnice. Krivica sc mu najbrže ni zgodila, ker je čisto lahko mogoče, da je Vidic pozneje na posledicah poškodbe znova hujše obolel. O človekoljubnosti zavoda »usmiljenih bratov« in bolnic sploh pa se oni, ki take zavode blatijo, najlažje prepričajo na ta način, da si pridejo vsaj za nekaj časa ogledat in sami prepričat o velikih nehvaležnostih, ki se večkrat dogajajo od strani nekaterih bolnikov. Potem bodo prišli opravljivci do drugačnega prepričanja. Ker sem pred kratkem prevzel službo .zdravnika v zavodu in se ta slučaj popolnoma nič mene nc tiče, odgovarjam napisano v obrambo zavoda, ki je žc toliko dobrega storil za Dolenjsko, četudi jc žel včasih samo nehvalcžnost. Te je na svetu zadosti. Stara izkušnja nas uči, cla se dobrote navadno ali prav mnogokrat plačujejo z nehvaležnostjo. In osobito zdravniški stan s svojimi poma-gači ima največ takih izkušenj. Na take napade, kakoršen jc bil navedeni, se v naprej sploh ne bode več odgovarjalo. Imamo pa eno sredstvo v rokah za nehvaležneže, da se jim po tako izkazani hvaležnosti lahko prihodnjič sprejem in pomoč, izvzemši veliko silo, lahko odreka. Tudi zdravniki bolnic in podobni javni in privatni zavodi niso sužnji isiili, ki iščejo od njih pomoči. Za pametne ljudi naj to enkrat za vselej zadošča. — Kandija, dne 1. majnika 1911. — Dr. Josip Buh, primarij bolnice usmiljenih bratov v Kandiji. -f- Zanimiva konfiskacija. Dant^š-njo številko »Mira« je ljubljansko državno pravdništvo konfisciralo radi reklamne notice izdelkov Kolinske ka-vine primesi v korist »Slovenski Straži«. Konfiskacijo so izvršili tri ure potem, ko je bil list predložen državnemu pravclništvu. Res izredna hitrost. 4- Slovenci, kupujte Kolinsko kavino primes, ki je pristna le, ako ima na ovitku pečatnik »Slov. Straže«. -j- Razpust hrvaškega sabora. Opo-zicionalne stranke zatrjajo, da bo razpuščen hrvaški sabor še ta mesec. Okr. načelniki bodo pozvani v Zagreb, da. poročajo banu o razpoloženju med prebivalstvom. •+ Poletni vozni red, veljaven od 1. maja do 1. oktobra priložimo jutrišnji, sobotni številki »Slovenca«. Dobč ga vsi naročniki pa vsakdanjo izdajo. — Orli na šmarno goro I Kakor vsako leto prvo nedeljo v mesecu maju, tako tudi letos pohite v nedeljo dne 7. t. m. gorenjski Orli na Šmarno goro. Ob 9. uri bo sveta maša, po maši shod na prostem. Govori brat dr. Juro A d 1 e š i č iz Ljubljane. — Nevarno obolel je deželni poslanec dr. Vilfan. Mrači se mu um. Prepeljali so ga v zdravilišče. — Smrtna kosa. V petek ob poli uri ponoči je umrl v Šmarju, 1. septembra 1820. rojeni učitelj Matej K r a č m a n , sin splošno znanega »Štnarskega šomaštra«. Slovel je kot eden najboljših organistov Riliarjeve šole po celem Dolenjskem. Služboval je kot učitelj najprej tri leta v otroškem vrtu pri sv. Florjanu v Ljubljani, za tem je bil nekaj časa pomočnik očetu doma v Šmarju. Iz Šmarja je odšel na Krko, od tu v Žalno, kjer je služboval 17 let. 60 let star, je bil vsled bolezni vpokojen, a je živel še 30 let v pokoju. Ker je bil pokojnik blaga duša, je bil splošno priljubljen. Večna luč naj mu sveti! — Kako sodilo liberalni Nemci o časopisju svojih slovenskih liberalnih prijateljev. »Dcutsche Stimmen« pišejo: flTalent »zlobnosti« je točasno eden najbolj priznanih publicističnih talentov; pri liberalnem slovenskem časopisju pa to ne zadošča več: zanj je talent »prostaštva« odločilen, in dejanstveno res ni nobenega časopisja na celem svetu, ki bi bolj lažnjivo in brezčastno špekuliralo na surove instinkte mase, kol to. Nizkost politične morale slovenske liberalne stranke sc najjasnejše izraža v njenem časopisju, ki se ravna po načelu, da je vsak njen nasprotnik lopov in njegova slranka za vsak čin zmožna. Liberalni slovenski listi so dosegli s svojo pisavo, da jih noben dostojno misleč Človek ne smatra za resne.« —-• Smrt v apnenlcl. Grozen samo-umor je izvršil bivši občinski čuvaj iz Medejc v Furlaniji, Fran Brandolin. Očividno v hipni blaznosti sc jc vrgel v apnenico in zgorel pred očmi prestrašenih delavcev, ki so zaman skušali, da bi ga rešili. — Umrl je v sredo, 3. t. m., ob štirih popoldne g. Leopold Z u p i n , nadučitelj v pokoju. Rojen jc bil 25. marca 1847, študiral v Ljubljani na učiteljišču in potem služboval na ve-čih krajih, nazadnje okolu 25 let v Brusnicah pri Novem mestu. Bil je mož blagega značaja in priljubljen pri vseh ljudeh. Obolel jc na živcih, na kateri bolezni je tudi umrl. Pogreb dragega ranjkega se je vršil danes popoldne ob štirih na pokopališče pri Dev. Mar. v Polju. N. v m. p.! — Perutninarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi ob nedeljah popoludne 14. in 21. maja t. 1. perutninarski tečaj s sledečim sporedom: V nedelj o, 14. m a j a, ocl 3. do 5. popoludne: Važnost perutninarstva. Dohodki kokošjereje. Napake pri ko-košjireji. Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za pleme. — V n e -d e l j o, 21. maja od 3. do 5. popoludne: Zboljšanje kokošjereje. Krmljenje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje kurnikov. Zadružno pospeševanje perutninarstva. Poduk bo združen s praktičnim razkazovanjem Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskim dekletom. — Živinozdravniške državne službe. Na Kranjskem je v državni veterinarski službi razpisano eno mesto c. kr. začasnega okrajnega živinozdravnika v X. službenem razredu državnih uradnikov in eno mesto c. kr. veterinarskega asistenta z adjutom letnih 1200 I\. Prošnje se morajo vložiti do 30. maja t. 1. pri c. kr. deželnem pred-sedništvu v Ljubljani, podrobnosti so navedene v uradnem listu št. 101 t. 1. — Službe provizoričnih deželnih živinozdravnikov so razpisane za sod. okraje Brdo, Ilirska Bistrica, Ribnica in Vipava. Službeni prejemki znašajo od 1000 Iv (začasno) clo 2100 K na leto. Prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenščiitb in nemščine in o živinozdravniški usposobljenosti je do 20. junija 1911, poslati deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani, kjer dobe interesenti tudi natančnejša pojasnila. — Romantična »Divaška vilen'ca« bo v nedeljo dne 7. maja t. 1. čarobno razsvetljena od 3. do 6. ure popoldne. Ta dan se nudi slehernemu ugodna prilika poleteti v Divačo in si ogledati raznovrstne divno bleščeče skupino kapnikov, ki jih krije ta naš podzemeljski dom. Jama je oddaljena 15 minut od postaje Divača. — Vstopnice, po 1 krono se bodo dobivale pred vhodom v jamo. -— Važno za izseljence v Ameriko. Ze večkrat smo opozarjali na tem mestu na slabe delavske razmere v Ameriki. Od zadnje krize do danes se še ni skoraj nič zboljšalo in bode poteklo eno do dve leli, da se razmere preclru-gačijo. Od zime sem je bilo kaj malo izseljencev, in še ti gredo k svojim liaj-bližnjim sorodnikom. V zadnjem času so pa začeli zopet domačini zapuščati svojo rodno zemljo in se podajajo kar trumoma v novi svet, iskat sreče in bogastva. Med izseljenci jc skoraj polovico mladih žensk. — Rafaelova družba v Ne\v Vorku je poslala zadnje dni nekaj pojasnil naši pisarni in nas ob tej priliki opozarja, da naj odvračamo v tem slabem času ljudi kolikor je mogoče ocl Amerike; najraje ljudje ostanejo doma vsaj toliko časa, da se zbolj-šajo razmere. Kdor pa ne more v domovini ostati, naj se vsaj obrne na družbo sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, da dobi tu vsa potrebna navodila in se ve obnašati pred komisijo na Ellis Islandu: gospodje so tamkaj zelo natančni in odločni, za vsako malenkost ali nepravilnost zavrnejo vsakogar in mora brez pardona nazaj v domovino. Slovensko duhovščino pa prosimo, naj bi izseljence opozorila, da sc obrnejo pismeno ali ustmeno na družbo sv. Rafaela v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, I. nad. Pisarna daje vsa navodila ter cene vožnje točno in brezplačno. — Umrl jc v Dubrovniku v Dalmaciji dne 2. maja Marko Rašica, 65 let star, oče Gjure Rašica, pisarniškega ravnatelja Zadružne zveze. Naše so-žalje! — Stavka v zagrebški tvormci strojev. Od 1. t m. stavkajo delavci, okoli 120, v zagrebški tvornici strojev in že-lezolivarni. Med podjetjem in delavstvom sc vrše pogajanja, ki pa še niso dospela clo pozitivnih uspehov. — Samoumor gimnazijca v Zngre bu, V Zaerebu «o je 3. t. m. zvečer na Ilici št. 128 obesil na obojih vrat p* letni gimnazijec F. J. V?rok samounio ru je neznan. Bil je menda na živeli bolan in ga je menda zelo potrla smr njegovega očeta, ki je umrl pred pe tirni meseci. — Slovenec umrl v Ameriki. Pueblo, Colo., je umrl na Veliki Četrte] v bolnišnici po kratki bolezni v starosi 36 let Josip Žnidaršič, doma iz dobre poljske fare. Pokojnik je bival v Auie riki 11 let. — Slovenske poroke v Amerik Poročili so sc v Pueblo, Colo.: g. Iva Muc iz Primosteka, fara Podzemelj, ii gdčna. Katrica Pctrič iz Suhorja; g Ivan Tomšič iz Dobregapolja in gdčna Josipina Mencin iz Ločnika, škocijan ske fare, ter g. Ivan Petek iz Cerke na Gorenjskem, bivajoč v Cokedale, ii gdčna. Amalija Blažič z Jesenic na Go renjskem. — Umrl je v Gorici veleposestni g. F r a n c p 1. G i r o n c o 1 i S t e i n j r u n n, star 68 let. — Istotam j umrl g. J o s i p B a t i č, star 83 let Volilci! Somišljeniki S. L. S. M nedeljo dne ?. t. m. se vrši v veliki dvorani „Unionaft volilni shod S. L. S na katerem gooori in razolfc suoi program kascfidiit S.L S.za dež.-zbor.manclotvUuIiUcni dr.Uinko GresorH Začetek shoda ob 10. dopoldne Pridite vsi na shod, ki vam je na srci blagor in napredek naše Ljubljane! Štajerske novice. š Laški trg. Zadruga rok. obrti zi Laški okraj jc imela svoj občni zbo 30. aprila v Trbovljah. Iz poročila s posnema, 'da ima zadruga 110 članov 64 pomočnikov in 85 vajencev. Blagaj niško stanje znaša 630 I\ 99 v. Med dru gimi važnimi stvarmi se je sklenili ustanovitev podpornega sklada za obo lele ali onemogle člane. Povabljeni g Rebek je v krasnih besedah razložil po men zveze obrtniških zadrug za Sp Štajersko. Sklenilo sc je, pristopiti k s snujoči Zvezi. G. Zupane se spominji državnozborskih volitev, obžaluje, di ne pripada od 38 jugoslovanskih man datov nobeden obrtništvu, pač pa po zdravlja, da so se obe spodnještajerski stranke zjedinile skupno delati za iz volitev g. Rebeka v mestni skupini, na kar prebere g. Pinterič sledečo resolu cijo: Udje obrtniško zadruge za lašk okraj, zbrani na občnem zboru dne 30 aprila v Trbovljah, pozdravljajo kan didaturo g. Rebeka najsrčneje, ker s si v svesti, da je on edini pravi mož, k je vsestransko zmožen zastopati kori sti obrtništva kakor delavstva v držav nem zboru. Dolžnost vsakega volivci XI. volivne skupine, ki spoštuje obrtni štvo je, cla se udeleži do zadnjega vo litve, ne oziraje se na mišljenje. Po Sp Štajerju naj zadoni klic: Rcbek mora biti naš poslanec. š Sejmi na štajerskem. Vsled po sredovanja poslancev S. K. Z. jc c kr. namestnija v Gradcu odprla sejmi na Štajerskem. LjuDljanske novice. lj Nov Orel v Ljubljani. Včeraj, dn 4. maja zvečer se je ustanovil telovad ni odsek Orel šetpeterskega prosvet nega društva, h kateremu jc pristopil' takoj 7 ustanovnih in 25 rednih članov Konstituiral sc je tucli novi odbor. Mifl demu Orlu v šentpeterski fari želim veliko sreče in srečen razvoj! lj Katoliško društvo rokodelski pomočnikov se v nedeljo, 7. t. m., n 561ctnico svoje ustanovitve, udele; zjutraj ob 6. uri skupno sv. maše uršulinski cerkvi, ob 10. uri pa ima dvorani »Rokodelskega doma« — kake navadno vsako leto to nedeljo — sv« redni občni zbor. Ij Ljubljanske banke. Ljubljani kreditna banka, podružnica Jadro nsk banke, podružnica c. kr. priv. avstri skega. kreditnega zavoda za trgovin in obrt in podružnica splošne pronic ne banke v Ljubljani so sklonili. zfP rati v letnih" mescčili od f. maja do 15. septembra ob sobotah ter pred prazniki ob 2. uri popoldne, nakar se opozarja slavno občinstvo. lj Seje odseka za zananje priprave shoda slovenske in hrvaške katoliške mladine danes ne bo. Seja se vrši p r i-hodnjo sredo, 10. t. m., ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«, na kar naj se pri napovedbi drugih sestankov blagohotno ozira. lj »Odbor društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko se je v zadnji svoji seji nastopno konstituiral: Predsednik Josip Christof, podpredsednik Rihard Tavčar, tajnik Josip Zaje, blagajnik Frane Stor, odborniki brez izrecnega delokroga: Josip Habe, Lavrenčak Henrik, Selan Fran, Stopar Davorin, preglednika in nadzornika društva: Cimerman Milan in Kocmur Alojzij. — Vtej svoji odbo-rovi seji se jc sklenilo, potegovati se z vsemi društvu pristojnimi pravicami In vzajemno z državno organizacijo avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov in z ozirom na to, da se je odvetniški tarif med drugim tudi vsled pritožb odvetnikov, da imajo vsled neznosne draginje povišati svojemu uradništvu plače zvišal dne 1. julija 1909, potegovati se za zboljšanje in uvedbo enotnih plač v vseh kranjskih odvetniških in notarskih pisarnah. Za-jedno se je tudi sklenilo, potegovati se ga preuredbo uradnih ur po angleškem sistemu, to je za. uvedbo nepretrganega uradovanja od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. — Obe te akciji ste se že započeli ter je vložilo društvo pri odvetniški zbornici kranjski utemeljeno prošnjo za zboljšanje in uvedbo plač V vseh kranjskih odvetniških pisarnah, obenem pa tudi na. predsedstva višje deželne sodnije v Gradcu, dežel, in okrajne sodnije v Ljubljani utemeljeno prošnjo za uvedbo nepretrganega uradovanja od 8.-2. ure. Želcč odvetniškemu in notarskemu uradništvu najboljšega uspeha, upamo, da bodo za uredbo socialnih razmer tako vneti čefi ugodili pravičnim zahtevam svojih sotrudnikov. lj Umrla je gospa Louiza, Belic, Vdova po rentmojstru. Pogreb bo v nedeljo ob petih popoldne. N. v m. p.! lj Semenj. Dne 3. maja 1911 je bito na tedenski semenj prignanih 874 konj in volov, 151 krav in telet, skupaj 1025 glav. Kupčija je bila pri konjih prav dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa povoljna. Cena goveji živini je bila od 90 v do 1 K 6 v kilogram žive vage. lj Društvo inženirjev v Ljubljani iabi na ustanovni občni zbor, ki se vrši V nedeljo, 7. maja t. 1. v gornji dvorani hotela Union. Začetek ob 10. uri dopo-ludne. — Dnevni red: 1. Poročilo pri-pravljavnega odbora. 2. Volitev odbora ln društvenega soda. 3. Slučajnosti. — Pripravljavni odbor. lj Ciganska nadloga. V Nadgorici pri Domžalah je bil posestniku Lovrencu Šešku ukraden 120 K vreden voz in 30 K vreden komat. Tatvine je sumljiv nek okoli 50 let star, bolj majhen, čo-kast in bradat cigan, ki je imel s seboj tri otroke v starosti od treh do pet let. lj S ceste. Ko je včeraj posestnikoma hčerka Frančiška Brglezova iz Ilov-ce peljala v mesto mleko, je prišla na Karlovski cesti mccl električni in tovorni voz nekega voznika. Pri tem sta Se konja splašila in podrla dekle in voziček. Mleko se je razlilo. Brglezova je zadobil a po rokah in nogah znatne poškodbe. Tudi konja, ki sta padla čez »•oziček, sta se poškodovala po nogah. lj Prijet prisiljenec. Kakor smo že poročali, je clne 19. aprila, pobegnil od dela pri vili g. Kollmanna, prisiljenec tTožef Kopper, katerega so pa že dne 22. aprila prijeli v Logatcu in privedli na-za.j v prisilno delavnico. lj V znamenju alkohola. Predvčerajšnjem popoldne so v Zvonarski ulici pasanti našli napol slečenega alkoholika, Alojzija Marinčiča, katerega je dal nato stražnik odpeljati z zelenim vo-kom v špehovko. lj Nočna idila. V soboto so se ga hili trije zaljubljenci tako nasrkali, cla jih je ob tretji uri zjutraj Amor zapeljal v Wolfovo ulico ter so tam zapeli pod nekim oknom »podoknico«. Ker ta koncert ni ugajal počivajočim sostanovalcem, še manj pa. stražniku, zato mu je ta napravil takoj konec in se bodo morali koncertisti zagovarjati pri pristojni oblasti. DRUŠTVA. Št. Rupert. Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo, clne 7. t. m. v »Društvenem domu « veselico s sledečim sporedom: 1. Tamburanje. 2. Govor. 3. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih: »Pravica se je izkazala«. —- Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina: Sedeži po 50 vin., stojišče 20 vinarjev. GOSPODARSKI PREGLED. Kar sem napovedal na tem mestu žc pred dobrim mesecem, se je sedaj zgodilo. Dunajska borza jo bila pred jednim tednom priča, kam privede nezdrava. špekulacija. Škoda so padle v onem dnevu za. sto kron in v naslednjih dveh dneh zopet za dobrih sto kron. Mnogo špekulantov je izgubilo tisoče in tisoče, posebno ker so nekateri ves svoj denar naložili samo v teh delnicah. Saj pa tudi ni izlepa take pohlepnosti po obogatenju na borzi v — rekel bi skoro — vseh socialnih plasteh, kakor vlada ravno sedaj. Branjevke, delavci, posli so poiskali svoje prihranke in jih nesli v borzne pisarne; če jeden ni sam zmogel, kupila sta dva vkup ta zlati papir, ki se jim je nenadoma v par urah izpremenil v ničvredno cunjo. Kako pa je bilo vendar mogoče kaj takega, se povpraša marsikdo. Odgovor ni težak; kakor ni bilo za neverjetno visoki kurz pravega vzroka, tako ga tudi ni bilo za njegov padec. Nominale (vsota, na, katero so se glasile delnice ocl začetka) znaša 200 kron ter je polagoma v teku let dosegel čez 400 kron. Dividencla podjetja znaša komaj 5 % in je bila letos šele prvikrat tako visoko odmerjena, namreč 20 kron; odgovarja torej navadnemu obrestovanju.. Do sedaj je šlo vse dobro in reelno; od januarja meseca pa so pričele prihajati različne novice o večjih naročilih, krediti za bojne ladje so bili dovoljeni in naročila v znesku 50 milijonov so bila oddana tej družbi. Od takrat so začele Škoda-dolnice iti kvišku, višje in višje, dokler niso doseglo v četrtek po Veliki noči najvišji kurz 837 kron. Ta, dan je bilo mnogo delnic na, borzi, kupčija pa. slaba,, tako da so besisti (špekulantje v nizkih kurzih) porabili ugodno priliko in vrgli kurz v par minutah za sto kron. V naslednjih dneh so izvršili še ostalo in Škoda so izgubile zopet za dobrih sto kron. Vsak je hotel sedaj še rešiti, kar bi bilo mogoče, toda zastonj. Ljudje, ki so verjeli samo agentom, se sedaj kesajo nad svojo lahkovernostjo; resnih glasov pred polomom niso poslušali, zato jim sedaj ni pomoči. Borzna tla so nevarna in neoprezni kaj lahko pade na njih. Kako pravijo Francozi? Les affaires, c'est 1'argent des autres. Po domače bi se to pač reklo, meni groš, tebi knof. Po Kranjskem, kakor tudi drugod v provinci je zelo razširjena kupčija s srečkami, z olajšanimi plačilnimi pogoji. Plačuje se redno na obroke, zato da se ponudi s tem prilika tudi malim ljudem izgubiti svoj denar za upanje na veliko bogastvo. Stare loterijske sestre so dobile v teh lahkovernežih vredne posnemalce; poznam več kompleksov takozvanc boljše družbe, kjer se premnogokra.t sploh o ničemur drugem ne govori. Te srečke imajo za enkrat največ šans, ono. zopet gredo kvišku v kurzu, tako in enako slišite pri njih dannaclan. Zato ni čuda, da se ustanavljajo družbe, ki se bavijo samo s tako prodajo srečke in ena izmed najbolj razširjenih, dasi obstoja šele par meseccv, jo gotovo »Herolcl« ali »mali Merkur«. V kratkem času svojega obstoja se je zbralo v tem društvu nad šest tisoč članov. I seveda, svet je velik in vsak bi bil rad bogat! Včeraj pa. je dunajska finanč. direkcija — društvo ima na Dunaju svoj sedež — prepovedala nadaljno delovanje tega društva, ker jc proti zakonu, ki dovoljuje način in prodajo srečk. Kakor drugod, tako so tucli tukaj hoče trgovska podjetnost okoristiti z nepremišljenostjo ljudstva; naša dolžnost je, da izpregovorimo o tem natančneje. Društvo je razdeljeno v oddelke po tisoč deležev, katerih eden znaša 10 kron, z vpisnino 11 kron. Vsak delež igra za dobo treh let v eni skupini s približno 200 srečkami; skupin je šest z različnimi srečkami, kakor turške, rdečega križa, ogrske hipoteč-ne in druge. V oglasu samem, s katerim društvo preplavlja vse dežele, so nahaja jako zanimiva iznajdba; če ima kdo 20 srečk iste vrste, igra pri jednem srečkanju dvajsetkrat. Človek ne ve. ali bi so smejal ali jezil nad lahkovernostjo ljudij, ki so v tako obilnem številu nasedli tem vabilom. Ves aranžmd izgleda jako vabljivo, v resnici pa ni tako. Srečke so podvržene kurzu in imajo tržno vrednost, če parlojo, izgube lastniki precej pri njih, tako da od onih deset kron ne bo po treh letih mnogo ostalo; dobiček je trgovcev, ki jo dobro prodal različne srečke, ker se pri večjem številu lažje zamešajo slabšo in manjvredno. Boljše je svoj denar naložiti drugod, kakor pa slepo srečo loviti in drugim žepe polniti. S prvim avgustom stopi v veljavo pred nedavnim časom objavljeni zakon, ki prepoveduje za. ženske nočno delo v industrijskih podjetjih, S tem zakonom pristopi Avstro - Ogrska k mednarodnemu dogovoru, ki je bil sklenjen pred petimi leti v Bemu na Švicarskem. Zakon z dne 21. februarja 1911, veljaven od 1. avgusta t. 1., prepoveduje za žene in dekleta delo v industriji od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj v vseh podjetjih, kjer dela več kakor deset oseb; nočni počitek mora trajati najmanj 11 ur nepretrgoma, lvot industrijska podjetja veljajo vsa druga, izvzemši gostilničarska in poljedelska, kakor tudi rudokopna; za nazadnje imenovana podjetja izide poseben zakon. Izjeme so dovoljene samo za delavke nad 18 let ob posebnih prilikah, ki so posledice elementarnih dogodkov; dalje so določene izjemo imenovanega zakona v podjetjih z blagom, ki se hitro pokvari, kakor tudi v sozij-skih industrijah v nenavadnih slučajih, toda k večjemu 40 dni v lotu; v teh dneh smejo delavke nad 18 let delali do 10. ure zvečer in traja njih nočni počitek nepretrgoma 10 ur. S tem zakonom je rešen mal del socialnega vprašanja.ki so bavi z uredbo delovnega časa za ženske in mladoletne. Seveda smo prišli šele po petih letih za drugimi državami. Dr. Č. Rožne stvari. Stavka zidarjev. V Budjevicali so včeraj pričeli stavkati zidarji, ker jim podjetniki nočejo zvišati plač. Krvav boj z orožniki. Iz Krakova poročajo: V vasi Szare pri Milovvki bi moral biti kmet Kurovvski aretovan. Ko so došli ponj orožniki, se je zaprl Kuro\vski v hišo ter metal na orožnike kamenje in druge stvari, da bi se tako ubranil aretacije. Orožniki so morali pozvati ojačenja, na kar so udrli. Pri tem je skočil Kuro\vski iz nekega kota z vilami proti udrlim orožnikom ter jih več ranil. Orožniki so nato rabili orožje ter Kurovvskega ustrelili, ki je kmalu nato v malo trenotkih umrl. Človeška roka v cementnem sodu. Iz Inomosta poročajo: Pri neki stavbi so našli delavci, ko so odprli sod s cementom, v sodu popolnoma posušeno človeško roko. Oclkod jo prišla roka v sod, se ne ve; mogoče jo prišla vsled kako nesreče v cementni tovarni po naključju v sod. Policija je uvedla poizvedbe. Praporščak obsojen radi tatvine. Iz Halle a. S. poročajo, da je vojno sodišče obsodilo praporščaka 173. pešpolka v Altenburgu, Choringa, na 13 mesecev ječe in degradacijo. Obsojeni praporščak jo zakrivil več tatvin. Gimnazijcev samoumor. Na Dunaju se je ustrelil 141etni sin gimnazijskega profesorja dr. Herzoga, živ, nadarjen deček. Baje ga je v nenravnost zapeljal neki zasebni učitelj, kar je dečka tako potlačilo, da se je usmrtil. Dragocen rokopis Schillerjev o baladi Ilero in Leander je bil v Berolinu prodan pri razprodaji tvrdke. Borner za. 14.000 kron. Oblast je uvedla strogo preiskavo. Italijanski princ odpuščen iz ka-detne šole. Kraljevi princ grof Salerni je bil na kraljev ukaz odpuščen iz ka-detne šolo v Livornu. Princ je sin nadvojvode Amadcja Aosta in princesinje Leticije Bonaparte. Slučaj smrkavosti v inomoški bolnici. Iz Inomosta poročajo: Dne 4. t. m. se je dogodil na tukajšnji kliniki slučaj smrkavosti s smrtnim izidom. Na smrkavosti je umrl strojarski pomočnik Kiechl iz Imsta, ki je naleze! to grozno bolezen, ko je obdeloval kožo na smrkavosti okužene živali. Ko so se pri Kiechlu pojavili prvi znaki bolezni, ga je zdravnik, na katerega se je obrnil, takoj poslal na kliniko, a vsa pomoč je bila brezuspešna. Zdravstvene oblasti so vse potrebno ukrenile, da se bolezen ne razširi. Ponesrečena vožnja »Parsevala VI.« Iz Goethena poročajo dne i. t. m.: Zrakoplovu »Parseval VI.«, ki se je včeraj popoldne dvignil v zrak, so jc med vožnjo pokvaril motor, vsled česar so ga vetrovi zanesli od prave smeri. Gondola je pri tem zadela v nek brzojavni drog, pri čemur se je tudi zapletla v brzojavne žice. Zrakoplovov ovoj so morali izprazniti ter bodo zrakoplov po železnici prepeljali nazaj v Bitterfeld. BlerSot v Peterburgu. 3. t. mes. je dospel v Peterburg aviatik Bleriot, da odda ruski vladi več letalnih strojev, ki jih je naročila in da otvori v Peterburgu aviatično šolo. Mačka zadušila otroka. Iz Stolnega Belgrada poročajo: Zona delavca Ivana Vecseia je imela opravke zunaj hiše ter je pustila doma svoje 13meseč-no dete pod nadzorstvom lOletne hčerke. Ko pa jo deklica odšla, iz sobe, jo skočila domača mačka, k dojenčku v zibelko ter se vlogla nanj. Ko se mati vrne domov, jo mačko prepodila, toda otroka, ki se jo pod njo zadušil, ni bilo mogoče več oživeti. Skrivnostna smrt ruskega generala. Letos v februarju ie v Peterburgu padel znan general na ježi s konja in umrl. Po pogrebujc dobila policija od generalove hčere ovadbo, v kateri dol-ži svojo mačeho, da je zastrupila generala. General je zapustil oporoko, v kateri je razdedinil svojo otroke in vnuke in določil za edino dedinjo pet-milijonskega premoženja svojo tretjo soprogo. Hči generala trdi, da je mačeha spravila očeta s sveta z zastrupljeno šunko. Oblasti so odredilo, da so truplo izkoplje. Vdovo pa so zaprli, ko je hotela po vloženi ovadbi pobegniti. Služkinja postala odvetnica. V Nevv Torku živi znamenita odvetnica Klara King, ki ima od svojo odvetniško pisarne letno 200.000 K čistih dohodkov. G ospa odvetnica jo bila za mlado dni služkinja. Kakor pa se v Ameriki vsakemu talentiranemu človeku da prilika, da svoje sposobnosti porabi, tako so jo tudi moglo zgoditi, da je iz služkinje postala doktorica in odvetnica. Gospa King je kot služkinja vedno težila za večjo izobrazbo. Štediia je od svoje plače, vpisala se v tečaj za strojni pouk. Prosti čas je porabila, da se je učila pisati na stroj. Ko je dovršila tečaj, je dobila službo v pisarni ter se vpisala v šolo, naredila izpito in šla študirat na univerzo, kjer je z velikim uspehom dosegla doktorat, nakar je stopila v odvetniško prakso. Kmalu jo postala odvetnica in sedaj ima 200.000 K čistih letnih dohodkov. Živimo v dobi volitev in sredi živahnega političnega gibanja. Nasprotniki bodo napeli vse sile, begali in slepili bodo ljudi ter izrabljali vsn sredstva, da prikrijejo svojo onemoglost. Naša častna dolžnost je, da stre-mo zadnje pojave liberalizm$, ki je smrt in poguba našega ljudstva. Zate je potreba odločnega in intenzivnega političnega dela, treba pa tudi gmotnih sredstev in žrtev. Zato poživljamo somišljenike, da vsi prispevajo v Ljudski sklad kot volilni sklad S. L. S. Prispevke sprejema t a j n i š t v o S. L. S-Miklošičeva cesta 6. Osrednji volilni odbor S, L. S. SREBRNA POROKA ZNANEGA PARLAMENTARCA. Znani štajerski konservativni pc> slanec baron Morsey praznuje 8. majnika srebrno poroko s svojo ženo, rojeno princezinjo Lobkovic. Telefonska in brzojavna poročila. AEHRENTHAL GRE? Praga, 5. maja. »Narodny Listy« poročajo iz zanesljivega vira, da st Aehrentalovo zdravstveno stanje slab. ša in da bo, ako zopet prevzame vodstvom zunanjega ministrstva, v jeseni gotovo za vedno odstopil. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Praga, 5. maja. Med postajama Wildenschwert in Adlerbrandeis na vzhodnem Češkem jo skočil s tira tovorni vlak, ker se je bi udri oblak in poškodoval progo. Sedem železniških delavcev ,ki so bili vsi v enem vozu, je pri tem bilo ubitih, dva pa težko ranjena. KORDEŠ SE ZASTRUPIL. Budimpešta, 5. maja. V Varšavi se je v nekem restavrantu zastrupil Ljubljančan Albert Ivordeš, ki se je predstavljal kot doktor filozofije. Kordescb se je nekaj časa preživljal kot igralec potem kot žurnalist, ko pa ni 'mogel naprej in je čedaljebolj propadel, ie storil svojemu življenju konec. DELAVSKO GIBANJE V FRANCIJI. Pariz, 5. maja. Ker jc tajnik želez-ničarske strojevodne in kurjaške organizacije napovedal splošni 24urm štrajk, je vlada pozvala zastopnike železniških akcijskih družb na konferenco, da zopet nastavijo pri zadnjem štrajku odpuščeno železničarje. Vlada je zelo v skrbeh, kaj bo. - SPLOŠNO ZAVAROVANJE NA , .< ANGLEŠKEM. London, 5. maja. Fin. minister jo spodnji zbornici predložil zakon o splošnem zavarovanju. Zakon jo deloma obligatoren, doloma fakultativen in sc zavarovanje razteza na slučaj starosti in na brezposelnost. DOGODKI V MEHIKI. Mehika, 5. maja. Vstaši so se polastili več mest, v katerih prebiva več Amerika ncev iz Združenih držav, Združene države iščejo povgda, da bi v Mehiko udrle. Vsled tega je položaj zopet jako napet. TURČIJA »POMIRJUJE« ALBANIJO. Solun, 5. maja. Jutri so začno veliki transporti čet v vstnško albansko ozemlje, oziroma v Kosovo. Za čas vojaških transportov se bo ustavil blagovni promet in omejil osebni, ker je vladi na tem, da so vse čimpreje izvrši. Spomini na prvo sveto obhajilo se pa dobijo tudi pod finim celuloidom; isti so prirejeni, da sc postavijo na pripraven prostor ali obesijo na steno in veljajo 90 vin. za izvod. * Spomin na prvo sveto obhajilo. Ravnokar so izšle krasno izvršene slike v spomin prvega sv. obhajila s posebno primernim passepartout-okvir-jem in slovenskim napisom; opremljene so tudi s posebnim prostorom, kamor se napiše obhajančevo ime, tako da ima v njih trajen spomin tega, za celo življenje velepomembnega, srečnega dne. Vsak obhajancc bo srčno vesel umetniško izvedene podobe, ki napravi vkljub nizke cene vtis dragocenega darila. Spominke je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in jih prodaja po nizki ceni, samo 40 vinarjev izvod. Slava Brezmadežni, cerkvena pesmarica. Po p. Angclikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni ka-pelnik in vodja cecilijanskc šole v Ljubljani. — Cena broširanemu izvodu 1 K 20 vin., v zelo trpežnem platnu vezanemu 1 K 80 vin. — Katoliška Bukvama v Ljubljani je ravnokar to priljubljeno in že pogrešano pesmarico izdala v novem natisu. — Ista obsega večinoma že iz prejšnje zbirke znane napeve. Ker jc bilo v stari izdaji nekaj napevov za današnje razmere na cerkveno-glasbenem polju neprimernih, je gospod profesor Premrl iste v novi izdaji izpustil in nadomestil z boljšimi. Dodal je šc par drugih napevov domačih skladateljev. Večini napevov je tudi harmonizacija zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. G. prireditelj se je strogo oziral na to, da je ohranil, kolikor je bilo mogoče, original stare izdaje. Priredba te dobrodošle pesmarice, ki je prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, ne potrebuje nikakoršnega priporočila. Opozarjamo samo naše cerkvene pevske zbore, katerim bode omenjena pesmarica izborno služila, da pridno sežejo po njej. Dobi in naroča se v €\ato-liški Bukvami v Ljubljani. Na ogled se ta pesmarica ne bode razposlala. Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike! leteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm ■ Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi -* Nebo l-Rdavina v 21 urah v vini 4 9. zveč. 7322 140 st. jvzh. dež. 7. zjutr. 731 2 94 si. jvzh. oblačno 07 J 2. pop. 731-0 169 » Srednja včerajšnja tetnp, 141° norm. 12 5°. THZ.\i : CJKrNJbj. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 4. maja. ženica za maj 1911......12 56 3šenica za oktober 1911 . . . . 11 39 Rž za maj 1911.......9 39 Dves za maj 1911 ...... 9 57 dves za oktober 1911.....7 5b /2°/o • Ogrska zlata renta 4"/0 . . . . Ogrska kronska renta 4°i0 . . . Ogrska investicijska renta 3 1/2 °/o Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 92-70 92-60 96-45 90-45 115-40 92-60 31-70 111-50 91-20 80-10 19*36 649 — 239-85 117-30 23-47 19-— 94-40 2-53 "/2 O/erravaflo], železnato JGtta-Vitio iligicnična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zbotjša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. c. in kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. =■ JU 1462 f Potrtega srca naznanjam v imenu svojclv in sorodnikov pretužno vest, da so umrli moj predragi oče, oziroma stari oče, brat, stric, gospod Leopold Zupin vpokojeni nadučitelj v Brusnicah pri Novem mestu po daljši mučni bolezni dno 3. maja 1.1. ob 5. uri popoldne v deželni bolnišnici na Studencu pri Ljubljani v starosti 63 let. Pogreb se bode vršil dne 5. maja t. 1. ob 4. uri popoldan iz bolnišnice na pokopališče k Devici Mariji v Polju. Prijateljem in znancem jih priporočam v blag spomin in molitev. Zagorje ob Savi, 4. maja 1911. Leopold Zupin organist - sin. \Mmli želi vstopiti v kak občinski urad, bodisi v mestu ali na deželi za pol leta ali tudi za celo leto v svrho prakticlranja, morda prdti primerni plači. Ima spričevalo občinskega tajništva, podpisano od odvetnika. — Je zmožen slovenskega in nemškega jezika, za silo tudi italijanščine. Ponudbe se naj blagovolijo pošiljati na upravo.,Slovenca-' pod ,,MLADENIČ". 1426 M li za neko župnišče. Kuharica mora biti stara 40 let, na dobrem glasu, poštena v vsakem oziru, varčna, tiha, ubogljiva, trezna in pridna. Vajena mora biti kuhati, prati tudi cerkveno perilo, šivati ter likati. Tudi kmetijska opravila mora znati opravljati. — Služba se lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru. Kuharica, ki želi to službo nastopiti, naj se obrne pismeno na: Upravništvo .,Slovenec". Ljubljana Kopitarjeva ulica. 1451 2 stanovanji v I. nadstropju s i3 oziroma 4 sobami s pritiklinami se oddasta s 1. avgustom t. 1, na Kongresnem trgu št. 3. Istotam sc tudi odda večji lokal. 1389 Natančneje sc izve pri hišnici. želi službe v pomoč gospodinje ali za samostojno vodstvo gospodinjstva. Vajena jc vseh domačih hišnih del, posebno tudi v kuhi. Naslov pove upravništvo .,Slovenca" pod št. 1409. 1409 Zlato svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd. 7Za/bc l/. kosm. zobo- čistil, sred-atV0 Jt »tr Izdelovatelj G. <3eydl Ljubljana, Stritarjeva ulica 1 Stara doforoid^ča jF1111 *.............<463 .bstoječe iz dveh prostornih sob, ene manjše .obe, svetle kuhinje in drugih prostornih pri-iklin je oddati zn avgustov termin eventuelno udi preje v vili Ahacljeva cesta 9 oz. Vrhov :eva ulica 13. Vpraša se pri šolskem voditelju / Sp. šiškl odnnsno pri lastniku dr. Pogačniku. -m^-m Preozefle gostilne. Vljudno naznanjam, da prevzamem in otvorini v soboto dne 6. t. m. dobroznano .»- gostiln«! na Rimski cesti it. ii Skrbela bodem za najboljšo postrežbo čč. gostov. Pri gostilni je tudi mali vrt in prostor za balinanje. — Sprejemajo se naročniki na kosilo in večerjo. Toči se tali čei ulico S ji-.' Sk 1459 1 « J Za prijazen obisk so priporoča t gostilničarka. U soboto zuefer in ti nedeljo cel dan oinska po-skušnja. — Jedila gorka in mrzla. Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov ANTON KOLENC .Narodni dom" CELJE Gragka c0sta 22. (v lastnih hišah). Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho. Predivo v vsaki množini se kupi kakor tudi solnate vreče. Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve. Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom po naj nižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2-10, droben po 140 K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. s kolavnico, senico, sobo in kuhinjo, primerno tudi za trgovino s premogom ali lesom, se odda v najem z avgustom. Vpraša naj sc pri lastnici gospej Lujizi Lassnik, Ljubljana, Wolfova ul. 1. Odda se služba organista Kje, pove uprava tega lista. 1447 Ime: R. Miklauc Ljubljana bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Za slabokrvne in nrebolele KUC je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVHKOVIC, Ljubljana. UKE, CELINO čepice, kravate, perila samo zadnje nouosfi u modni m športni trgouini za gospode agdic, Ljub lian; nasproti sluurns pošte. 1046 (10) Edino zastopstvo za Kranjsko pisalnih strojev 1406 THE REX Co., Ljubljana Selcnburgova ul. 7. Telefon št. 38. na Gorenjskem s krasnim gostilniškim vrtom, se zaradi bolezni odda takoj v najem. — Kje pove upravništvo tega lista. 1458 3 Y$a iljubijana govori o tem, da je ova pražena kava najboljša ! ! ! ! ro Izdajatelj: Dr. Ianacii žftniu Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štefe.