Izhaja vsako sredo. C e n e t Letno Din 32,—, iiolletno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cona i n s e i a t o m t cela (tran Din 2000.—, pol stra. ni Din 1000.—, četrt strani Din 500-, '/. strani Din 250-, Vi» str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din i.20. Kako se godi Slovencem v Avstriji. Nemški listi v obeh nemških državah, Nemčiji in Avstriji, mnogo in pogosto pišejo o bratih v tujini, o Nemcih v nenemških državah. Tudi slovenski listi morajo redno poročati o Slovencih, ki bivajo zunaj mej naše narodne države. Koroška stoji v znamenju priprav na desetletnico plebiscita. V Celovcu so izvolili že celo vrsto odborov, ki ima jo izvršiti priprave za kar moč slavnostno praznovanje omenjene desetlet-jnice. Slavili pa bodo ta jubilej ne samo na Koroškem, marveč tudi v ostali Avstriji in v Nemčiji. Postavili bodo v namen te proslave tudi poseben spomenik. Imenovali ga bodo: »Kärntner Freiheitsdenkmal« (koroški spomenik svobode). Slovenci na Koroškem bi ga lahko imenovali: Spomenik sužnosti, ali: Spomenik obsodbe na narodno smrt. Zedinili so se v toliko, da bo stal ta spomenik v ozemlju Gosposvetskega polja. Mnogi so za to, da ga postavijo na gori Sv. Urha, ki se vzdiguje nad Krnskim gradom. Na vznožju Št. Urške gore so nekoč v slovenskem jeziku u-stoličevali novega vojvodo. Zdaj naj bi ta spomenik pričal, da je nemštvo zmagalo, da je Koroška na vse večne čase nemška dežela, nemški življenjski prostor, kakor jo imenujejo. Ponemčevanje Koroške je v polnem teku. Ponemčujejo jo potom šole. Koroška utrakvistična šola je v resnici nemška šola. Slovenski otrok se v tej Soli ne sme in ne more naučiti slovenski brati in pisati. To tudi ni namen teh šol. Namen koroške šole je, da se slovenski otrok nauči nemški in da se ponemči. Posebno žalostno je v župnijah, ki so jih zasedli nemški duhovniki. Silna škoda je, da so po izgubljenem plebiscitu premnogi kar nagloma zbežali iz Koroške. Neverjetno hitro napreduje ponemčevanje, kjer pomagajo germa-nizirati nemški duhovniki. Slovenski otrok se mora učiti verouk nemški — mora moliti in se spovedovati nemški. Pridiga, molitve, petje v cerkvi je nemško. V družinah se začenja nemško moliti. Slovenstvu je s tem zadan smrtni udarec. Vse to je do besede resnično, n® samo prazna fraza. Vzemimo n. pr. Grabštajn. Ondi so se začeli sredi decembra 1918 boji za Koroško. Ondi so Nemci naše najprej napadli. Takrat smo storili usodne napake. Prej smo pravili: Slovenska zemlja Slovencem! potem pa se nismo dovolj pobrigali, da bi to zemljo hitro zasedli. Zasedli gori do vrha gore Sv. Urha, do vrh Magda-lenske gore. Potem so nas Nemci prehiteli, napadli so, začeli so se boji, prišel je plebiscit. Z dnem, ko je bil določen plebiscit, je bila Koroška za nas iz gubljena. — Danes je v Grabštajnu v cerkvi in v šoli vse nemško. Do pičice vse. Podobno pa se germanizira v cerkvi v vsej bližnji in daljni celovški o-kolici. Kdor je na Koroškem zaveden Slove- V NAŠI DRŽAVI. Takozvanl sofijski dogovor med našo državo in Bolgarijo je bil odobren dne 20. marca v bolgarskem parlamentu. Umrl je v Zagrebu vodja istrskih Hrvatov dr. Matko Laginja v visoki starosti 78 let. Udejstvoval se je kot politik v dunajskem parlamentu in po prevratu v Beogradu. Pod vlado pokojnega Protiča je bil ban: Hrvatske, Slavonije in Medjimurja. Slava njegovemu spominu I V DRUGIH DRŽAVAH. Bolgarija bo onemogočila makedon-stvojnče. Bolgarska vlada je začela zapirati po vseh obmejnih krajih člane organizacije makedonstvojučih. Da je treba to krvavo organizacijo razgnati ter iztrebiti, so oznanile Bolgariji: naša država, Francija, Anglija in Italija. Upati je, da bo tokrat storila bolgarska vlada v tem celo Evropo vznemirjajo-čem vprašanju konečni red. Bivši diktator Španije Primo de Ri-vera je nenadoma umrl v Parizu, kamor je pribežal, ko se je moral umakniti iz vladnega prestola. Iz Pariza so nec, ga imajo za iredentista, za čuša (tako Nemci zaničljivo imenujejo Srba in Hrvate), za Srba. Pred božičem J. i. so na Radišah hoteli prirediti igro. Bilo je prepovedano. Orožnik je imenoval nameravano prireditev: »Jugoslovansko propagando«. Javna uporaba slovenskega jezika na Koroškem danes že velja za jugoslovansko propagando. Slovenščina je dobra samo še za hišno uporabo. Poleg vsega tega pa koroška narod-no-napadalna organizacija (narodno-obrambena se ne more imenovati, ker je nemštvo na Koroškem na celi črti v ofenzivi) Heimatbund še vabi nemške koloniste na Koroško. Tako so v zadnjih dveh letih Nemci iz Nemčije pokupili 3861 oralov zemlje, od tega večino v slovenski Koroški. Tako prihaja, kakor pišejo nemški listi: »Sveža nemška kri na Koroško«. Prelepa, nekdaj vsa slovenska Koroška, kaj se je zgodilo s tabo! prepeljali truplo v Madrid in ga tamkaj pokopali svečano. Londonska razorožitvsna posvetovanja so priromala na čisto mrtvo točko. Francoski zunanji minister Briand ja zapustil v četrtek London z izjavo: »Nima smisla zame, da bi sedel v hotelu in gledal skozi okno, kako je vreme. Se bom vrnil, ko bo delo za mene.« Doslej še ni30 našli spravnega ključa med Francijo ter Italijo, ker hočeta biti na morju enako močni. Predsednik Hoover priporoča varčevanje. Predsednik Združenih držav Severne Amerike Hoover je pretekli pondeljek sklical k sebi 12 članov kongresa (parlamenta), katerim so poverjene zadeve zvezne blagajne, da se z njimi posvetuje, kakih sredstev bi se bilo posluževati in po kaki poti jo ubra ti, da bi se izdatki državne vlade znižali na najmanjšo svoto. Predsednik Hoover in z njim zakladniški tajnit Mellon sta namreč vznemirjena vsled stalnega padanja dohodkov, kar je posledica pred vsem letošnjega znižanj» osebnih davkov. Domneva se namreč, da predvideni dohodki niso bili v pravi višini proračunjeni in zato se bojijo, da bo nastal v proračunu primanjkljaj. Da se proračun uravnoteži, namerava dati vlada parlamentu navodila, naj vse izdatke, ki jim bodo predloženi, reducirajo na najmanjšo svoto, ki je mogoča. Iz sovjetske Rusije. Celo v okolici Moskve so se pojavili kmečki upori in ea branili kmetje z orožjem zaprte cerkve. Posebno resno je stanje proti sov-Jetora na Kavkazu in v Srednji Aziji, kjer so napovedali domačini vladi krvavo vojno. Ti vznemirljivi pojavi so prisilili vlada na umik. Vlada je začela Jzveeno prepovedovati eerkve zapirati »brez soglasja večine kmefcskega prebivalstva vsake vasi«. Nadalje je odrejeno od vladne strani, naj se takoj vrne kulakom (večjim posestnikom) zaplenjena živina,, hiše,, oiodje itd. Vsi kmetje, tudi oni, ki so za skupno gospodarstvo, lahko prodajajo neovirano na trgu svoje pridelke, ne da bi se držali een, kot jih je predpisala oblast. Drugi so mnenja, da je izdal Stalin radi tega. te pomirjevalne odredbe, ker se boji, da bi se ponesrečila žetev in nastopil glad. Diktator se hoče prikupiti kmetom, katere je izzval z nepremišljena navedbo skupnega gospodarstva. Kitajski greši nava državljanska vojna, ker se je proglasila severna Kitajska za neodvisno- 'zaMBUJO Največje zlo mohamedanizma je — mnogoženstvo. Mohamed ni maral nikdar načeti vprašanja mnogoženstva, niti ni skušal to zlo na kak način omejiti. Samo ena žena se priporoča Te o-nemu mohamedancu, ki je siromak, bogatin lahko vzame drage volje kolikor hoče žen ali suženj. Tudi pri veljav nih zakonih je Točifev iz malenkostnih vzrokov dovoljena. Zakonsko nezvestobo kaznuje mohamedanizem na ženi s smrtno kaznijo; pri možu je pa to nekaj samoobsebi umevnega. Mohamedova vera prepušča starše nečistosti, deeo peha v pogibelj. Vse ono veliko in plemenito, ki je združeno z družinskim življenjem, manjka muslimanom. Ma-hamedanizem je potisnil Azijo za stoletja nazaj. Z naslado, katero priporoča Mohamed, je v ozki zvezi omalovaževanje in grozovitost. Od tod tudi strašna vlado-žetjnost mahamedanskih vladarjev, od tod brezmiselno klanje na tisoče žrtev, radi tega je tudi zgodovina mohamedanizma pisana s potoki krvi in radi tega sta kuga ter lakota pokosili narode, ki so se oprijeli Mohamedovih naukov. Stremljenje za prelivanjem krvi fe pospeševalo zapoved svete vojne. Kako čisto drugače kakor so se vršila spreobrnjenja po ponižnih apostolih, ki so izvojevali sveti stvari zmago s svoio lastno krvjo in ne s krvjo nasprotnikov, kakor je to izpeljal Mohamed s svojimi učenci. Prerok Mohamed sam je dal zapoved: »Kakor hitro so minuli sveti meseci, borite se proti malikoval-ro-m, kjerkoli jih najdete! Ujarnite jih, oblegajte jih, prežite na nje i Ako se pa spreobrnejo, se držijo molitve in delijo miloščino, potem jih pustite; Bog odpusti rad in je usmiljen!« Judje in kristjani so v očeh mohamedancev isto kakor malikovalci. Mohamedanizem.Be fe širil s potoki krvi. Med solnene strani Mohamedove vere spadajo zapovedi glede ravnanja, s sužnji in molišžine. Mohamedancu bi naj bil suženj član druline. Kdor tepe sužnja brez vzroka, mu mara podariti svobodo. Kdor ga muči, ne bo videl raja. Kljub tej zapovedi se je ohranilo suženjstvo po> mohamedanakih pokrajinah do danes. »Molitev«,, pravi kalif Omar, »pripelje človeka nekako napol k Bogu, post do vrat božje palače, miloščina mu pribori vstop-.« Na koncu meseca »ramadan« mora podariti vsak mohamedanec 5 funtov živil za reveže dotičnega kraja. Nobeden musliman ne more napraviti oporoke, da bi v njej, prezrl siromake. Čudno je, kako naglo se je širila Mohamedova vera. Tekom enega človeškega rodu si je osvojil mohamedami-zem večje dele sveta, nego jih je obsegalo rimska eesartsvo. Grško in perzijsko kraljestvo sta bili izmučeni radi dolgoletnih vajin» prebivalci izmo zgani in ogorčeni rad previsokih davkov. Nova Mohamedova vera je bila pt'ip-'o.sia, lahko umljiva, ni zahtevala nobenega samozatajevanja in je dovoljevala človeškim strastem prosto pot. Utrujenim in zlomljenim narodom starih kraljestev se. je približala neizrabljena nabavo?. Sila nadarjenega arabskega plemena. Veliko navdušenje se je polastilo sinov puščave. »Ako vam Bog pomaga«, uči koran (mohamedansko sv. pismo), »kdo vas more premagati? 20 junakov iz. naše sredine bo podjarmila 200 nevernikov, 100 jih bo pognalo 1000 v beg. Meč je ključ do nebes in pekla. *Ako preliješ eno kapljo krvi na bojišču, prebiješ eno noč pod orožjem, to ti bo veliko višje zaračunano, nego bi s« postil In molil dva meseca. Kdor pade v bitki, temu so odpuščeni grehi in nje gove rane se bodo bliščale na sodni dan.« K vsemu temu pa se fe še pridružil nauk, da je vsakemu določena že v naprej sreča ali nesreča v življenju ali smrti, veri ali neveri, v zveličanju ali pogubljenju.« »Brez volje božje«, uči koran, »ne more umreti nobeden človek in sicer točno po knjigi.« Navdušenje za mohamedanizem je pripomagalo k zmagi, neprestano zmagoslavje je podžigalo zaupanje; upanje na plen je bodrilo na vojno. Mohame-danci se niso borili samo za Boga, ampak za vse, kar je prijalo srcu Arabca, za: slavo, plen in izredne doživljaje. Katoličani celega sveta s papežem na čelu so začeli ugovarjati nečuvene-mu nasilju v Rusiji. Zbira se nekaka križarska vojna napram brezboštvu v Rusiji. Na Jožefovo je daroval sv. Oče za preganjane kristjane v Rusiji sveto i daritev, za katera je vladalo v Rimu ¡ogromno zanimanje. Med papeževa mašo so peli duhovniki in gojenci slovanskih cerkvenih zavodov v Rimu v staroslo venskem jeziku. Za časa cerkvenih svečanosti so bili v cerkvi sv. Petra izpostavljeni najsvetejša ostanki: prt sv. Veronike,, les od križa in §ih lica, s katera je bil Kristus prehoden.' Hitite ! Merila ste pozabili, da je »Slovenski Gospodar« objavil ob novem letu, da zagotovi vsem svojim celoletnim naročnikom v slučaju, da jih zadene nesreča in jim pogori njihov dom, podpore 1600- Din. Če niste še celotni naročnik »Slovenskega Gospodarja«, še je čas, hitite, da boste deležni te pravic«-!: Morda niste brali, da je »Slovenski .Gospodar« objavil: to pravica imajo le samo oni celoletni naročniki, ki boda vsaj da 31. marca 1930 imeli vplačano celoletno naročnino. Ako sploh še niste naročeni, ako imate samo nekaj plačane naročnine, ne pa do kanca leta 1930, vplačajte vsaj da dne 31. marca celo naročnino ali doplačilo. Še je čas. pa zadnji čas, zato hitite! Morda na vesi&, da je od novega leta dosedaj pogorelo že precej* kmetskih domov. Imel! smo dva slučaja, da naročnina ni bila eeloietn» poravnana, več slučajev pa, da sploh ni bila poravnana. Seveda taki niso mogli dobiti podpore, ker se pogodba gl-asi sama za celoletne naročnike. Pogoje za dosego podpore smo objavili v božični številki »Slovenskega Gospodarja« leta 1929. Zato naročajte celoletno »Slovenskega Gospodarja« in sicer vsaj do dne 3L t« m, da boste mogli v slučaju nesreča zahtevati podporo. Nesreča nikdar ne počiva, nihče ne ve, koga in kdaj ga zadene. Kdor je torej sam celoleten naročnik »Slovenskega Gospodarja«, pa ve za svojega soseda, prijatelja ali znanca, da še ni, naj mu stori to dobroto, pa ga opozori na to, da je sicer še čas, pa že zadnji čas, samo še do dne 31. marca ako hoče biti kot celoleten naročnik zavarovan za slučaj požara. Kdor bo zamudil, bo sam krivi Vemo, da bodo pozneje mnogi prihajali in bodo v svoj? nesreči hoteli dobiti podporo »Slovenskega Gospodarja«, a povedati moramo ponovno, da imamo pogodbo, glasom katere ne moremo in ne smemo dati podpore razven celoletnim naročnikom. Kdor pa je vplača* do 31. marca 1930 celoletno naročnino, ima od dneva celotnega vplačila zagotovilo »Slovenskega Gospodarja«, da se mu bode v slnčaju nesreče podpora dejansko izplačata. (Glej pravilnik v božični številki.) Celoletna naročnina „Slov, Gospodarja" znaša 32 Din, Foloiniee dobttena vmki poŠti. Novi narodnihnapmte na sredino položnice besedo: not), llitite l Ho marca J p sir t as l Vsa/ra JrmefsJta hiša bodi zavarovana xa lOOO Din od „Slov. Gospodarja?4, Požar v Petrovčak in podpora »Slov. Gospodarja«. Izvedeli smo, da nekateri menijo, da v tem slučaju požara v Pe-trovčah ne dobijo podpore oni, ki so pogoreli. Javljamo tem potom, da nihče v tej hiši nI bil -celoleten naročnik »Slov. Gospodarja« na dan, ko je bil požar. Res, da je 20 dni pozneje ena drUžina doplačala, da ima sedaj plačano do konca leta 1930, toda to doplačilo je prepozno za dosego podpore. — Vedno smo povdarjali in večkrat že objavili: Samo celoletni naročniki, torej tisti, ki pred 31. III. 1930 plačajo naročnino, ki seže vsaj do konca leta 1930, imajo pravico do podpore. Ta pravica pa se začne od polnoči po -dnevu vplačila. Če pa kdo 20 dni po požaru nakaže naročnino, pa je to -seveda prepozno. Toliko v pojasnilo glede d-menjenega požara, da ne bo kdo neutemeljeno kaj govoril, kar ne odgovarja istini. — »Slov. Gospodar.« »Delavska politika« v Mariboru je postala nemirna, ker se je začelo v javnosti razpravljati o potrebi zidanja novih cerkva v Mariboru, osobito v inag-■dalenski župniji. V svoji številki dne 19. marca se z nevoljo izjavlja proti temu. S tem zopet dokazuje, koliko je socialnim demokratom do izvajanja načela: »Vera je zasebna stvar.« Za socialne demokrate vera in cerkev in vse, kar je z njima v zvezi, ni zasebna zadeva, marveč stvar javnega nasprotovanja. Vera je baje zasebna stvar, toda cerkve, kjer bi ljudje izvrševali svoje verske dolžnosti, bi ne smele biti: to je socialdemokratska logika. Tako socialni demokratje dan za dnevom dokazujejo, da so v vprašanju vene in cerkve istega duha kakor so ruski boljše-viki. Lenin je učil, da je vera opij {strup) za ljudstvo. Te besede so z-ogromnimi rdečimi pismenkami zapisane v Petro- sedaj Leningradu in drugod. Če pa je vera strup za ljudstvo, ne sme biti cerkva- Zato nasprotujejo cerkvam kot domovom vere boljševiki in socialni demokratje. Ruski boljševiki zapirajo in podirajo cerkve, slovenski soci-; alni demokratje pa nasprotujejo njihovemu zidanju. TJčinek pa je pri obojih enak: cerVva (božjih hiš) ne sme bili.! So pač oboji sinovi Istega duhovnega o-četa: nemškega žida Karla Marksa, u-Btanovitelja takozvanega znanstvenega, socializma (marksizma). Socialni d«-1 mokratje so namreč ravnotako marksisti kakor boljševiki, samo v načinu Izvajanja tega nauka se razlikujejo. »Naša doba«, tako se glasi nov list za slovensko lzobraženstvo, list, ki ga je začel Izdajati konsorclj »Jutra« z g. Adolfom Ribnikarjem na čelu. Firma Je torej vsekakor znanstvena, osobje pa je tudi znanstveno: znanstveniki, ki sedijo v uredništvu »Jutra«, pišejo tudi v »Našo dobo«. Kakšne vrste bode to znanstvo, ki ga bo »Naša doba« Sirila po Sloveniji, je razvidno iz uvodnega Članka, kjer se zatrjuje, da bo list v! kulturnem oziru zastopal načela pro-i BteRa, od tradicionalnih avtoritet (¡M tem kajpada misli vero in cerkev) ne-zavisnega Iskanja, torej svobodnomisel no opredelitev, slonečo na popolni svobodi znanstvenega raziskavanja. Tega slovesnega zatrjevanja pravzaprav ni treba, ker firma jamči za kakovost blaga, ki ga prodaja. Kakšno bo to blago, ki ga bo »Naša doba« širila kot plod' popolno svobodnega znanstvenega raz-iskavanja, dokazuje (da navedemo samo eden slučaj) poročilo o »Novih nazorih o postanku človeka«. Gre kajpada za postanek človeka iz opice. Svoj čas je že »Jutro« s težko prikrito simpatijo poročalo o takozvanih dokazih, ki jih je baje znanost našla za postanek človeka iz opice. Čitatelji »Slovenskega Gospodarja« se gotovo spominjate, da je naš list tako smešno znanst-venost primerno zavrnil v člančiču: »Opice in Jutro.« Znanstvenikom »Jutra« njihova znanstvena žilica ni dala miru in zato so v svoji svobodnomisel-ni opredelitvi predložili svojim napred nim (»Naša doba« bi rekla progresivnim, ker to izgleda bolj znanstveno) či-tateljem takoj v prvi številki »Nn?e dobe« na krožnik tak plod svobodnega znanstvenega raziskavanja. To je namreč predavanje ameriškega profesorja Osborna o vprašanju, ali se je človek res razvil iz opice. Trditev, da bi se človek razvil iz opice ali kakšne druge živali, je seveda popolnoma neznanstve-na in se dokazati ne da, ker je neresnična. Nobeden znanstvenik je dosedaj ni mogel dokazati in je tudi ne bo, ker nima resnice kot podlage. Kar uči vera, to tudi potrjuje prava, solidna in resnicoljubna znanost, da je namreč človek, osobito njegov duh, njegova duša ustvarjena od Boga. Oznanjevslci »Jutrove« znanosti pa v »Naši dobi« z nekakim dopadenjem poročajo o La-marck-Danvinovi podmeni o »človeko-opicah«, ki so stopile z dreves ter začele hoditi po ravnem, s čimer so kajpada postale človek, ter tudi o Osbornovi TM)dmeni, da sta obe vi-sti hrbteničar-jev (opica namreč in človek) imeli pred mnogimi milijoni let skupno razvojno izhodišče. Da, da, skupno izhodišče! To izhodišče je tista »svobodna znanst-venost«, ki jo hoče poleg »Jutra« sedaj tudi »Naša doba« širiti med slovenskim ljudstvom ter z njo delati za »idealni podvig« naroda in slovenske mlaline. Zaslužen učitelj. Pred kratkem je obhajal v Mariboru nadučitelj v pokoju gospod Josip Mavrič svojo SOletni-co, hvala Večnemu, v krepkem zdravju- Obenem je preteklo tudi 40 let, odkar je zvesti naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Imenovani je služil 45 let v učiteljskem stanu ter si pridobil veliko pohvalnic in priznanja radi svojega vsestranskega javnega delovanja. Pripravil in pomogel je mnogim svojih učencev, da sedaj stoje na odličnih me stih kot duhovniki In uradniki ter so mu zato tudi jako hvaležni. 12 duhovnikov je bilo njegovih učencev, med katerimi žalibog Jih živi samo osem. Prizadeval si je tudi vsestransko služiti narodu. Bil je 30 let predsednik učiteljskega društva za svetolenartski okraj ter vpeljal slovenski jezik kot poslovni jezik na društvenih sejah. Glas iz ruskega ufetništv*. Iz Rusije Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje volne In svile idealno sredstvo 2'i2-m se je oglasil Jurij Pečar od Št. Petra pri Mariboru. Zadnje pismo je prejela žena začetkom leta 1917, od tega čas« pa ni bilo o njem nobenega glasu. Poizvedbe, ki so se svoj čas vršile potom Rdečega križa, so dognale, da je pogrešan. V pismu piše Pečar svoji ženi, d» je petkrat pisal, da pa ni dobil odgovora. Seveda ni nobeno pismo došla Prosi, da mu pošlje potrebne listine, da mu bode mogoče, vrniti se domov. Piše, da je še zdrav, pač pa da je brezposelnost velika, zima mila, da še do sedaj snega niso imeli. Pismo je datirano s 1. februarjem t. 1. Dva avtomobila trčila. Iz Ljutomera poročajo: Karambol. Dne 18. marca sta privozila na prometni cesti v mestu nasproti se vozeča avtomobila ter trčila skupaj. Šofer tovornega avta, lasi Milana Sessler, veletrgovca v Ljutomeru, vozeč po ozki ulici, ni videl proti ovinku nasproti vozečega osebnega avta, last nekega avtotaksnega podjetja iz Čakovca, kateremu slednjemu je hip no odpovedala zaviralna naprava. Trčila sta skupaj pri zidu hiše veletrgovca Alojza Krainca. Razven male poškodbe na Sesslerjevem avtu in nekoliko večje na avtotaksnem avtu ni bilo večje nesreče, niti človeških žrtev. Sled nji je moral v mehanično delavnico. Sreči je pripisovati, da ravno ta čas ni bilo tod na sicer živahni cesti ljudi. Neurje s točo. Od Sv. Jurija ob Ščav-nici smo prejeli: V četrtek 20. marca je že obiskala toča kraje: Sv. Jurij ob Ščavnici, Galušak in Sv. Lovrenc. Ni nekaterih krajih je bilo ledene nadloge za ped debelo. Med neurjem je prav poletno bliskalo ter grmelo. To je bila letos prva, a zelo zgodnja nevihta s poletnim spremstvom. Smrt naše zveste naročnice. V VoJ-niku pri Celju je umrla v visoki starosti 83 let gospa Marija Požar, mati 2up nika na Rečici č. g. Alfonza Požar, dveh kapucinov in celjskega državna- pa zdravnika dr. Jožefa Požarja. Blago pokojna je bila zvesta naročnica ter či-tateljica »Slovenskega Gospodarja«. -Preblagi mamici svetila večna luč, pre ostalim naše sožalje! Truplo novorojenčka so potegnili iz Prave v bližini Konigovega posestva v fit. Petru pri Mariboru. Otročiček je bil v omotu izročen valovom Drave od brezsrčne matere, po kateri poizveduje orožništvo. Pomožna pošta Žegar se je z dnem 15. marca t. 1. izločila od pošte Planina pri Sevnici in se priklopi pošti Slivnica pri Celju. Kczciec je pogorel v petek dne 21. t. m. posestniku Ludoviku Cizej na Polzeli. Goreti je začelo iz nepojasnjenega vzroka krog polnoči. Kozolec je pogorel do tal, istotako vse žito in veliko gospodarskega orodja. Slučajno je ušel smrti. V četrtek na večer dne 20. marca je peljal preko tira slovenjgraškega postajališča s parom konj hlapec posestnika Murka iz Slovenjgradca. Ko je bil voz na železniškem tiru, ga je zagrabil vlak iz Dravograda z voznikom vred in ga vlekel kakih 20 metrov daleč. Ko je vlak postal, na srečo ni bilo druge nezgode, kakor potrgano jermenje na upregi. čmarnica vzrok krvoprelitja. Pod tfim naslovom v zadnji številki priobčimo poročilo treba resnici na ljubo po praviti z ugotovitvijo, da se tam omenjeni umor ni zgodil pri Sv. Lovrencu r trenutku mu je bil razmesarjen vrat in ubogi Sukič je bil pri priči mrtev. Najstarejša Šentjurčanka umrla. V petek, dne 14. t. m. smo položili k večnemu počitku v Št. Juriju ob južni žel. Nežo Čretnik iz Črnolice. Dočakala je častitljivo starost 95 let in je bila najstarejša v vsej obširni šentjurski fari. »Moli in delaj« je bilo njeno geslo vse življenje prav do zadnjega. Učila je mo liti še svoje pravnuke. Naj ji sveti večna luč! Divjega prašiča ustrelil. Iz Jurklo-štra poročajo: Graščinski oskrbnik g. Ivan Ocvirk je ustrelil dne 15. t. m. v Jarčniku blizu Jurkloštra približno 120 kg težkega divjega prašiča, samca. Mr-cina je videti precej sestradan. Nekaj iz zgodovine stoletnega koledarja. Tolikokrat slišimo in čitamo, kako se sklicujejo razni vremenski pre roki na stoletni koledar. Prav za prav bi se ne smelo reči »stoletni«, ampak sedemletni koledar. V dobi 301etne vojne je dognal opat samostana v Bam-bergu na Nemškem Mavricij Knauer, da se ponavlja vreme vsakih sedem let. Sploh je številka 7 za krščanstvo nekaj posebnega: 7 dni v tednu, 7 zakramentov, 7 prošenj v Očenašu, 7 bolečin Device Marije itd. Tak sedemletni koledar z napovedjo vremena je izdal o-menjeni opat v latinskem in nemškem jeziku. Knjižica je doživela nad 200 izdaj. Zdravnik v Thiiringenu v Nemčiji Hellwig je izdal vremenske prerokbe na podlagi Knauerjevega 71etnega koledarja in dal knjigi ime »Na 100 let določeni koledar od 1701 do 1801«. Na ta način je bil 71etni koledar prekrščen v stoletnega. Mož z 48 naslovi in 57 redovi. Te dni je umrl v Newyorku Fric Viljem Holm v starosti 49 let. Bil je rojen v Kopen-hagenu kot sin enega najbolj bogatih danskih ladjogradilcev. Na svojih potovanjih je prišel po celem svetu in doživel vse mogoče. Holm se je trudil, kako bi si priboril kar največ redov in raznih naslovov. Pri potovanju po Kitajskem se mu je posrečilo, da je prišel v posest Nestoria kamna, ki je najstarejši kitajski krščanski spomenik. Kamen ima dvojen napis v sirskem in kitajskem jeziku iz leta 781. Napisa poročata o prihodu nestorijanskih misijonarjev na Kitajsko, ki so skušali širiti tamkaj svoj nauk krog leta 035. Holm se je seznanil n. pr. z umrlim črnogorskim kraljem Nikito, ki mu je dal naslov »Knez Kolašinski«. Istotako je prejel visoko šaržo v črnogorski vojski. Bil je v službi republike San Marino, kjer je prejel dva najstarejša reda: red sv. Jurija in red sv. groba. Poročen je bil s hčerko predsednika ameriške bančne zveze. Žena mu je umrla pred dvema leti. Pred nekaj tedni je prejel brzojavko, ki ga je klicala v Ameriko, kjer je bil njegov tast na smrtni postelji v Newyorku. Med vož- NCERT „MARIBORA" Satinen S O ti Mßvoi'ale ! S TAB AT MATER Sodelujejo: solisti gospa LOV&ETOVA, gdč. GOLOBOVA, g. GOS-TIÖ in g. KRIŽAJ. Nastopi do 45 članov močen orkester In mešan zbor »Maribora« pod vodstvom pevovodje g. Janeza Ev. Gašpa-riča. Začetek: ob osmih zvečer v dvorani »Union« (Götz). Vstopnina: Sedeži od 15 do 40 Din, stojišča 8 Din. Vstopnice se bodo dobile od 23. marca v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Alek-————— sandrovi cesti in pri Hölerju. ________ Okoličani, udeležite se tega velikega koncerta in se pravočasno prijavite za 2 vstopnice! Oskrblmo tudi avto-vožnje. njo se je prehladil in zapustil parnik s pljučnico. Ko je ležal v Newyorku v zadnjih izdihljajih, je prejel obvestilo, da je tastov glavni dedič in je podedoval 10 milijonov dolarjev. Od milijonske dedščine ni imel nič, ker je sledil tastu na drugi svet veliko prehitro. Živa budilka. Originalen poklic si je izvolil neki Londonec, ki je nedavno pred sodiščem nastopil kot priča v neki zadevi. Pri osebnih podatkih je kot svoj poklic navedel »budilec«. Sodnik ga je začuden izpraševal dalje in mož mu je pojasnil, da v resnici opravlja posle ure-budilke. Vsako noč vstane ob enih in se napoti k svojim klijen-tom, da jih zbudi. Sodnik je izrazil svoj dvom nad resničnostjo tega pojasnila, češ, da se to opravi lahko s čisto navadno uro-budilko. Možak pa je vztrajal pri svoji trditvi, češ, da budilka sicer dela šum, ne more pa posebno hudih zaspancev vreči iz postelje. Ta posel pa mora že prevzeti »budilec«, ker sama ura ne spravi na noge mesarjev, pekov, sprevodnikov tramvaja in drugih ljudi, ki radi dolgo spe. Vendar ta redki poklic ne prinaša možu več nego 4 dolarje na mesec. Sloni ustavili vlak. Ko je vozil vlak v noči skozi portugalsko ozemlje Mozambique v Južni Afriki, so občutili vsi potniki silen sunek in lokomotiva se je ustavila. Ko se je razgledal stroje vodja po vzroku nezgode, je zapazil na tračnicah pred strojem ogromnega slona, ki je bil radi srečanja z vlakom težko ranjen. Ker orjaka niso mogli potegniti z rokami s tračnic, so razbelili železen drog in ga potisnili slonu v trebuh. Ko je začutila žival vročino, se je sama skotalila s tira, a v tem trenutku so se zagnali proti vlakosprem-nemu osobju drugi sloni. Komaj so se rešili železničarji in radovedni potniki v vagone pred podivjanimi sloni. 20 let laži zdravnik. Te dni je umrl v Stocktonu na Angleškem dr. James Hull, ki je opravljal nemoteno skozi 20 let službo zdravnika na raznih par-nikih. Šele po smrti so dognali, da ni nikdar študiral zdravilstva, je bil v mladosti nepridinrav, v Avstraliji ter Afriki iskalec zlata in nato je šele čutil v sebi poklic za zdravnika. Nepoboljšljivi rabelj. V mestu Havana na ameriškem otoku Kuba je bil u-služben v zaporih za rablja neki ropar, ki je bil obsojen na 15 let. Na smrt obsojene je obešal in pri vsakem brezplačnem obešanju so mu črtali nekaj od kazni. Z rabeljskim poslom si je z leti znatno zmanjšal kazen in lepega dne so ga izpustili na prosto. Jetniški paznik se je čudil, ko so pripeljali rablja že prvi zvečer po izpuščenju nazaj v kaznilnico v verigah. Komij je bil svoboden, se ga je pošteno nekresal in v pijanosti zaklal mornarja. Raziskovanja južnega tečaja se bodo lotili v kratkem Angleži z dvema ladjama »Endurance« in »Quest«. Žena podpira tri ogle hiše, četrti pa je ter- pentinovo- milo Gazela, brez katerega si pravega in varčnega gospodinjstva ne moremo misliti. Poskusite ga, ne bo Vam žal! d)uliteča usta / SARGOV 267 Wlciii pni mm sveta? Prvi, ki je objadral zemljo, je bil Portugalec Ferdinand Magelhaes. Rojen je bil leta 1486 in nekaj časa vzgojen na kraljevem dvoru. Nadarjenega dečka je mikal svet in se je odpeljal v Indijo, kjer je bival 7 let. Leta 1512 se Je vrnil nazaj v domovino ln skušal portugalskega kralja pridobiti za načrt: najti pot v Indijo z vožnjo proti zapadu. Ker mu je portugalski dvor odklonil podporo, se je zatekel v Španijo h kralju Karolu V. in spremenil svoje ime iz Magelhaes v Magallan. Karol V. mu je dal na razpolago 5 starih jadrnic in 265 mož z nalogo: poiskati morsko pot v Indijo na zapadni strani in prijadrati do otočja Moluki. Magallan se je podal na prvo objadra nje sveta 10. avgusta 1519. Spremljal ga je italijanski zdravnik Pagafatti, ki je vodil dnevnik in njemu se imamo zahvaliti za popis prve vožnje okrog sveta. Po šestdnevni vožnji je dosegla Ma-gallanova ekspedicija Kanarske otoke, nato prekoračila ravnik in 13. decembra se je ustavila v zalivu, kjer je danes glavno mesto Brazilije Rio de Ja-neiro. Po dvotedenskem odpočitku so nadaljevali vožnjo proti jugu in dosegli začetkom leta 1520 zaliv, kamor se Izteka v morje južnoameriška reka La Plata. Tukaj so prezimovali pet mesecev. Šele koncem avgusta 1520 so lahko dvignili sidra ter jadrali naprej. Oktobra 1520 so res našli prehod po morju med Južno Ameriko in Feuerlandom. Ta morska ožina je krščena po Magal-lanu. Ena od Magallanovih ladij se je tukaj razbila, ena mu je ušla nazaj v ¡domovino in s tremi jadrnicami je od-plul iz Magallanove ožine v Tihi Ocean 1. novembra 1520. Ker je to morje bilo tedaj izredno mirno, ga je krstil za Tihi Ocean. Dasiravno je Tihi Ocean posejan z otoki, ni zadel Magallan 4 mesece na suho zemljo. Zdravnik Pi-gafatti beleži, da je bila vožnja po Tihem Oceanu nekaj groznega radi lakote, katero so trpeli. Bili so tako lačni, da so žvečili usnje, s katerim so bile prepletene ladijske vrvi. Jedli so žaganje, podgana je bila slaščica. Ako je kdo ujel na ladiji podgano, jo je lahko takoj prodal za polovico dukata. Po obupni štirimesečni vožnji so ven darle dosegli Filipinske otoke, kjer so se preskrbeli s prehrano. Na otoku Ze-bu je sklenil Magallan v imenu španskega kralja z ondotnim kraljem zvezo in mu pomagal v boju proti kralju na sosednem otoku. V teh bojih je Magallan padel in za njim je prevzel poveljstvo Boštjan Canos, ki se je tudi vrnil v domovino. Od prvotne posadke je priplulo v špansko luko v Sevilli 8. septembra 1522 le 18 mož in od petih ladij le ena. Samo ena ladja je pripeljala toliko popra, kafre in cimeta, kakor je bilo potrošeno za celo ekspedi-cijo. Po tem prvem objadranju sveta je bilo dokazano, da je naša zemlja okrogla. Španski kralj je podaril Canosu Ščit, v katerega je bila udelana krogla t napisom: »Ti si prvi, ki me je objadral.« Zdravnik Pagafatti beleži v svojem dnevniku: »Pri vsaki vožnji krog sveta, ako voziš iz vzhoda proti zapadu in slediš solncu, boš imel en dan in eno noč manj nego oni, ki je vedno na enem mestu.« — Isto je opazoval tudi Zeppelin, ko je vozil lansko leto okrog sveta. Za prvo objadranje zemlje so rabili 1124 dni. Magallanov naslednik Canos je dovršil nalogo, da je odkril pot v Indijo preko Amerike in našel tolikanj zaže-željeno otočje Molukov. mm zfeor Županske zveze. Županska zveza v Mariboru priredi v nedeljo dne 6. aprila 1930, ob 10. ur! dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Določitev članarine za leto 1930. 2. Referat o sedanjem stanju občinske uprave v naši državi s posebnim ozi-rom na najnovejše zakonite predpise. 3. Sklepanje o resoluciji glede novih občinskih bremen. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. 434 „Zlati nosovi4*. Na tisoče in tisoče ruskih knezov, grofov in bogatašev je zapustilo domovino ob izbruhu boljševiške revolucije. Vsi begunci so bili uverjeni, da bo komunističen prevrat nekaj začasnega in se bodo vrnili na svoje imetje. Dragocenosti so pred pobegom zakopali ali skrili, da bi jih po vrnitvi našli. Boljševizem se je ukoreninil in še dane3 gorje ruskemu beguncu, ako bi se drznil le samo pogledati v domovino! Iskanja ter dviganja ruskih skritih in zakopanih zakladov so se lotili v zadnjem času sovjeti. Ako bi kdo našel zaklad, mora to javiti oblasti, ker sicer je izstreljen ali pa obsojen na več let najtežje ječe. Razven tega so osnovali sovjeti četo 10.000 mož. Četa je razdeljena na več pododdelkov. En oddelek ima nalogo, da stika za zakopanimi ali skritimi zakladi po cerkvah, drugi po po!:-nališčih. tretji po gozdovih itd. Stikačem za dragocenostmi pravijo: «zlati nosovi«- ker liki lovski psi vohajo za zlatom. Državna organizacija zlatih nosov je neprestano na delu in je zbrala dosedaj v blagajno raznih skritih zakladov za skupno vrednost 13 ml Ujonov rubljev. Da skriti ruski zakladi niso prazna bajka, hočemo dokazati na nekaterih vzgledih: Poveljnik ruske bele armade Jasch-wil je bežal pred boljševiško revolucijo preko Irkutska v Sibiriji. Ker so ga zasledovali, je moral kar najbolj urno hiteti. V sibirskem gozdu je zakopal v naglici celo vrečo zlata. Zaklad so pozneje našli sibirski kmetje, ga dvignili in si razdelili med seboj zlato. Po stari navadi so se pri razdelitvi sprli med seboj in zadeva je došla do ušes sovjetov. Nad najditelje zakopanega zaklada je pridivjala četa »zlatih nosov«, jim odvzela zlato in vsak je moral 3 mesece v ječo, ker najdbe ni javil oblasti. V priprostl vasi v Kazanu so naleteli kmetje na cele kupe zlata in platina. Najdeno so prodali in priredili pojedino, ki je trajala 10 dni. Pri popivanju so bili preveč glasni,da so jih slišali »zlati nosovi«, jim odvzeli izkupiček za zaklad in vsakemu je bilo pri-sojenih več let stroge ječe. Knez Orikows je zakopal pred pobegom svoje dragocenosti in se zatekel v Pariš. »Zlati nosovi« so znali za ta zaklad, a kljub iskanju niso mogli naleteti na skrito. Poslali so svojega zaupnika h knezu v Pariš. Orikows je nasedel zvijači, vzel člana »zlatega nosu« v službo in sčasom mu je celo zaupal, kje ravno da je skrito njegovo zlato in srebrno imetje. Služabnik mu je spravil celo potni list in oba sta se odpravila v Rusijo, da dvigneta zaklad. Ko so bile vse zakopane dragocenosti odkrite, so neznanci oba obkolili, kneza ustrelili, njegovi zakladi pa so romali v državno blagajno. Ruskemu bogatašu Adlowu se je posrečilo, da se je vrnil po letih na svojo posest preko Finske. Z oskrbnikom se je dogovoril, da mu odstopi eno četrtino, ako mu pomaga dvigniti zakopane dragocenosti in pobegniti z njimi preko ruske meje. Ko je bil zaklad izkopan, je zahteval oskrbnik polovico, bogataš ni hotel dati. oskrbnik ga je ova- dil in Adlow se ni nikdar več vrnil iz Rusije. Grof Siwkow je zakopal v zabojih svoje zlato imetje v gozdu pri sibirskem mestu Tomsk. Pobegnil je v Združene ameriške države in živel tamkaj. Po dveh letih se mu je posrečilo, da se Je vrnil potihoma na mesto, kjer je bil skril pred leti zlato. O zakladu ni bilo več sluha in ne duha. Kmetje so mu pravili, da so volkovi razgrebli z zabojev zemljo in jim pokazali, kje je grofov zaklad. Iz vasi na Krimu je prejela organizacija »zlatih nosov« obvestilo, da je bil tamkaj najden zaklad, ki je vreden poldrugi milijon rubljev in ga bo poslal srečni najditelj državni blagajni po železnici. Odkritosrčnost najditelja se je oblasti tako prikupila, da so mu nakazali bogato nagrado. Zaboji so res priromali v Moskvo, a v njih ni bilo «lata in srebra, ampak staro železo. Na ta način je nekdo pošteno potegnil organizacijo »zlatih nosov«. ifcrf rSctnje!} prebave, želodčnih bolečinah, »gagi, slabostih, gla^&boUi, njigljanju oči, ne-spanju, razdraženih živcih, oslabelosti, n|volji do dela, povzroči naravna »Franz Jeseiova<< gzenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so doka-lali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili ve-•«Ije V »'«<§ . K -T ? tt ^ t - cr a , © v* I t) —i o p- ** s OD P a b O E (T CflZ — O *"f i ° C = O TI iš < i- o ^ 2. *" < —- fr» 3 i» (O 9í 5 S rx « W5- _ .. es »S.'«« tv ~ " 5 t: • « OP p- ¿ S» » "ari * * 2 3 £ i ¡ ° c ® 80 j? g fr, O.OS g ¿* a ts <"3 o ^ ° Ml O i" * I -o g S- o v S «s •«O § I = s i - •-o njih,« vpraša cesar in bridek nasmehljaj mu zaigra okoli usten. »Mislim, da bo kmalu čas, poslati hrabrega Ivana Sporka z vojaškim krdelom na Hrvatsko in tako pokazati nezadovoljnežem resnobnost in strogost.« »E, zakaj ne pošljete kar cele armade,« vzroji cesar, »mož sumničenja, ki gledate vse prečrno!« »Ne, Veličanstvo,« reče kancler, »pri tako razpleteni in dobro zamišljeni zaroti, katere udeležiti se niti Zrinjski ne obotavlja, je potrebna največja previdnost in pozornost.« »Zrinjski,« vzklikne cesar, »to je Iznajdba sovraštva in obrekovanja. Potomec Sigetskega junaka, ki je žrtvoval svoje življenje za svojega kralja, naj bi ravnal zoper Nas kot izdajalec? In če bi storil kaj takega, bi ga mogla k temu zapeljati le hipna zaslepljenost. Mi hočemo, naj se mu da čas, da se spametuje in spreobrne, kajti Vsepravični v nebesih noče, da grešnik umre, ampak da se spreobrne in živi.« Minister je gledal nemo pred se. »Veličanstvo,« spregovori čez nekaj časa, »s takim prizanesljivim postopanjem ne bomo zadušili ognja, ki že hoče izbruhniti. Predaleč se je že razširila zarota, mi ne smemo dalje čakati.« Tedaj se dvigne cesar z vsem svojim dostojanstvom. »Knez,« reče s povdarkom, »najprej hočemo imeti gotovost, jasnost in dokaze. Ako se to, o čemer govorite, izkaže kot resnica, potem naj bo pravici zadoščeno. Toda radi samih govoric in nejasnih poročil nočemo vznemirjati ne sebe, ne drugih, kakor tudi ne maramo z vkorakanjem Naših čet vzbujati čustva nezaupanja pri Naših zvestih podanikih. Dokler mi zaupamo, tako dolgo, knez, je vaša dolžnost, da stvar natančno zasledujete ter da ste skrbno na braniku.« Vladar se je hotel zopet dvigniti, a še enkrat se je naslonil nazaj v naslonjač. »Dobro, knez,« reče, »da ste pritegnili grofa Brennerja kot zaupnika. To moramo le odobriti. Ta plemenitaš je, kakor je Nam že znano, prav zvest služabnik Naše krone. Vprašam vas pa še: Ali ni na Štajerskem drugih mož, ki bi se jih moglo v tej kočljivi zadevi pritegniti kot zveste čuvaje Naših cesarskih pravic?« V dvorano stopi v tem trenutku mož visoke postave z dolgim, bledim obrazom, velikimi, temnimi očmi, v črni španski noši s kratkim, z zlatom obrobljenim žametastim plaščem. Bil je Krištof Abele pl. Lilienberg, tedaj že član cesarskega nju. Nepričakovano velika množica občinstva iz mesta, bližnje in daljne okolice je napolnila kaj prostorno dvorano. Izbran in pester spored za ta praznik je obetal prav veliko. In res, bilo je vse tako lepo, kar smo videli in slišali. Zato pa vsem, ki so nam pripravili tako krasno uspeli materinski praznik, vsa £aet in zahvala! Bv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo že sedaj vabi na veliko tombolo, ki se bo vršila nepreklicno (dovoljenje je že došlo) na Jurjevo ali belo nedeljo v uti g. Pergerja. Prvi glavni dobitek bo dragocena možka zlata ura; drugi dobitek bo naročna ženska ura iz Čistega zlata. Obe uri bosta ne morda samo pozlačeni, ampak pravo likaratno zlato s pismeno garancijo. Uri bosta na vpogled izpostavljeni v izložbi gospoda Pergerja. Razen tega bodo še mnogi drugi večji in manjši dobitki. Srečke bodo po 3 Din. Čisti dobiček je namenjen zlasti za knjižnico. — V imenu bralnega društva prosimo, pojdite nabirateljem dobitkov na roko, da bo tombola tem lepša! Fantje in dekleta, možje in žene, ki še nimate zlate ure, veselite se! Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v nedeljo dne 6. in dne 13. aprila le po zgodovinsko igro »Klaudija Prokula«, na katero se sedaj uljudno vabi vse cenjeno občinstvo. Ormož-Valika Nedelja. V nedeljo dne 30. t. m. ob treh popoldne vprizori v dvorani Klet. društva v Ormožu dramatični odsek Katoliškega bralnega društva pri Veliki Nedelji zanimivo igro »Fernando, strah Asturije, ali: Spreobrnenje roparja«. Roparjev ne vidimo vsak dan, zato jih pridite gledat v obilnem (Številu! Več sto komadov lepe in dobro vkoreninjene šmarnice se kupi. Ponudbe pod »Šmarnica« na upravo lista. 449 _It§§&DOPISl Maribor. V torek zjutraj ob 7. uri je umrla po dolgotrajni in mučni bolezni v Novi vasi pri Mariboru gospa Marica Bezjak, rojena Goleč. Bila je v pet let trajajoči bolezni prava mučenica, ki je trpljenje počasne jetike prenašala udano v božjo voljo. Blagopokojna je bila iz rodbine Goleč, ki je posedala pred leti gostilno Wilson pri glavnem kolodvoru. Pred dvema leti jej je umrl soprog in je ostala reva sama s sinkom pri stariših. Blagi rajni o- stani ohranjen časten spomin, svetila jej večna luč, preostalim sožalje! St. Janž pri Dravogradu. Žrebanje loterije Orlovskega doma se ni vršila dne 25. marca, ampak se preloži na poznejši čas. Vsem, ki so srečke kupili, jam dajemo na znanje, da je loterijo prevzel cerkvenokonkurenčni odbor v Št. Janžu ter se loterija imenuje: Efektna loterija Št. Janž pri Dravogradu. Mežiška dolina. Pogreb župnika v št. Danijela, vlč. g. Božič Franca, ki se je vršil v nedeljo dne 16. marca, se je razvil v veličastno versko manifestacijo. Iz vseh župnij Mežiške doline, celo iz sosedne Koroške je prihitelo ljudstvo, četudi so bila pota zelo slaba, da so blagemu pokojniku, ki je župnikoval v Št. Danijelu, skoro 20 let, izkazali zadnjo čast. Zastopano je bilo pri pogrebu tudi sresko na-čelstvo in sodišče v Prevaljah. Št. Danijel še ni videl toliko ljudstva! Pogrebni sprevod je vodil v spremstvu 10 duhovnikov, med katerimi smo opazili tudi gospoda dekana Hribarja iz Pliberka in gospoda svetnika Ilorn-bocka iz Mežice, gospod dekan Riepl Matej, ki se je v imenu faranov in duhovščine poslovil od blagega pokojnika v ganljivih besedah in je prosil zbrano mnogobrojno občinstvo, da ohrani umrlega duhovnika v blagem spominu ter se ga spominja v molitvah. Šolarji, učenci pokojnega, so se z lepo pesmijo poslovili od svojega kateheta pred župniščen., nad vse ganljiva je bila pesem »Spomlad«, ki so jo malčki zapeli ob grobu. Solze »o lesketale v očeh malčkov in vseh navzočih. V imenu občine se je ob grobu od pokojnika poslovil šolski upravitelj gospod Grafenauer z gan ljivim klicem: »Na svidenje nad zvezdami«, za Prosvetno društvo pa je mladenič Mikic Izrekel lepe zahvalne besede. Spavaj, blagi služabnik božji, v miru, dokler nas božji glas ne obudi k novemu življenju! St. Peter pri Mariboru. Občinski odbor je na predlog občinskega kmetijskega odbora sklenil, nabaviti travniško brano in sadno škropilnico. Obenem je občinski odbor sklenil, naprositi okrajni cestni odbor, da se čim-preje začne z nadaljevanjem prepotrebne o-krajne ceste Nebova—Ložana. — Za preganjane kristjane v Rusiji so manifestirali zadnjo nedeljo tudi šentpeterčani. O preganjanju kristjanov na Ruskem je predaval s pomočjo skioptičnih slik profesor Jan Šedivy iz Maribora. Številni udeleženci so z zanimanjem in sočutjem do preganjanih bratov in sester sledili besedam predavatelja. — Šentpeterčani bodo tudi morali misliti na popravo poti na Gorco. Sedanja nujno potrebna poprava Je neprijetna za domačine, tudi na tujce napra- vi slab utis. — Popraševanje po dobri lanski vinski kapljici je precejšnje. Cene so 8 do 8 Din liter. Sv. Peter pri Mariboru. K poročilu o M. C. smo dobili pojasnilo, da se ni obesila. Ker »o jo nekateri obiekovali, se je razsrdila ter za-pretila, da se bo obesila. Še vedno živi. Kamnica pri Mariboru. Ob priliki poroke Ivana Robič, posestnika na Slemenu, župnija Selnica in Roze Smolnik iz Rošpoha, ki se je vršila dne 3. marca tega leta pri Sv. Urbanu blizu Maribora, so gostje nabrali za afriške misijone 150 Din. Marenberg. Le redkokedaj zaide dopis v vaš list, gospod urednik, iz našega kraja. Ni pa to znamenje, da se v Marenbergu nič ne zgodi. Nasprotno, po svojih močeh, ki so seveda skromne, delajo vsa društva, da tudi ta kraj dobi sčasoma lepše lice in to v vseh ozirib. Minulo leto so skoro vsi obcestni posestniki tudi na zunaj svoje domove lepo prebelili, le naš skupni dom, farna cerkev, je še potrebna popravila. Stavba sama na sebi je lepa, pa. lepota bo šele tedaj prišla do izraza, če jo uredimo tako, kakor bi jo že zdavnaj morali. Kako prikupljivo je v farni cerkvi na Vuhredu, kjer si je stara Pahernikova rodbina postavila lep trajen spomenik. Nič slabše ni na Muti, Remšniku, Ribnici in Kapli. Ob praznikih ubrano zvonenje iz vseh sosednjih cerkev, le v Marenbergu oznanja žalostne in vesele trenotke en sam mal zvon. Pa smo se okoraj-žili in pritegnili vse dobre ljudi na pomoč, da napravimo veliko tombolo, morda eno največjih v Dravski dolini zadnjega časa. Kolo Jugo slovanskih Sester v Marenbergu pod vodstvom marljive in vzgledno požrtvovalne gospe soproge notarjeve in drugih dam je zaprosilo ministrstvo za potrebno dovoljenje in ga je tudi dobilo. Sedaj zbiramo koruzo, drva, prašiče, ovce, ročna in druga dela ter vse tako, kar je pripravno za dobitke. Prodajamo pa silno težko srečke, ker farani so pretežno revni. Zato na pomoč prav vsi tudi iz sosednijh krajev Mute, Sv. Primoža, Vuzenice, Vuhreda, Remšnika, Ribnice in iz ie bolj oddaljenih krajev, da pomagamo tam, kjer sami težko zmorejo. In na belo nedeljo vsi v Marenberg, kjer bo najlepša zabava ob tomboli. — Številčna loterija 1 do 90 je v naši državi ukinjena. Ta je bila ustanovljena za časa cesarice Marije Terezije. Dne 25. oktobra 1752 so bile prvi krat vlečene številke 26, 81, 53, 11 in 74. Prvo temo 600 cekinov je dobil nek čevljarski vajenec. Vse te številke so navedene na tombols-kih listkih, zato po njih! Pri tomboli sme igrati vsak — tudi čevljarski vajenec, dobi pa največ oni, ki je kupil največje število tablic. dvornega sveta, katerega je bil tajnik; cesar ga je zaradi njegove zvestobe visoko spoštoval in ga tudi danes poklical k sebi. »Ravnokar prihaja,« spregovori knez Lobko-vic ter pokaže na vstopivšega, »tisti, ki mu je še včeraj prip<."očal moža posebnega zaupanja za Štajersko. Njegovo Veličanstvo dovoli, da poda gospod pl. Abele takoj pojasnilo glede moža iz-vanredne zvestobe ter trdnega prepričanja, kateremu bi lahko zaupali mesto čuvaja zoper vse spletke sovražnikov na Štajerskem proti Vašemu Veličanstvu.« »Naj govori Abele,« veli cesar. »Predložiti morem,« začne Lilienberg ter se globoko prikloni, »Vašemu Veličanstvu moža zaupanja, ki ga poznam že več let, za katerega zvestobo jamčim, ki ga smatram kot prijatelja, kakor je tudi on sam prijatelj pravice in resnice in zvesto vdan služabnik najvišje cesarske hiše.« »Tn kako je ime temu toliko hvaljenemu,« vpraša cesar. »To je,« odgovori pl. Lilienberg, »grof Ivan Erazem Tatenbah, renskega pokoljenja, sin cesarskega svetnika Gotfrida.« »Če se prav spominjam,« poseže vmes cesar ter se poeladi z roko črez čelo. »ie ta Tatenbah lastnik grada Račje in Fram pri Mariboru. Poklonil se je Nam ob priliki bivanja v tistem mestu ter smo slišali, da se poteguje za višje mesto v državni službi.« »Njegovo Veličanstvo ga tedaj že poznate,« reče Lilienberg ves presenečen. »Moža sta Nam,« pripomni cesar, »priporočila rektor kolegija očetov jezuitov p. Sienten, ki je bil nedavno na Našem dvoru, in tudi namestnik dvornega kanclerja Wurzburga. Zato hočemo spoznati tega zvestega služabnika Nage hiše, naj se Nam predstavi, kadar pride na Dunaj.« »Veličanstvo,« odvrne pl. Lilienberg,» da tudi drugi možje priporočajo moža, ki ga toliko spoštujem, me potrjuje v mojem prepričanju. Zato si upam zaprositi v vsej ponižnosti, da ga, ker je ravno prišel k jutrišnji slavnosti, takoj predstavim Vašemu Veličanstvu. Pridružil se je namreč deputaciji štajerskih deželnih stanov, ki so došli, da se jutri poklonijo Vašemu Veličanstvu ter izrečejo v vsej vdanosti čestitke zvestih Štajercev.« »Dobro,« odvrne cesar, »naj se ga Nam predstavi jutri ob priliki avdijence v Našem gradu Laksenburgu.* Najboljša reklama za trgovce, obrtnike in zasebnike kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvna razglednice in pri-poročilnice ki jih izvršuje y najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah TIskarna sv. Cirila ! i toi&DPU, Hopcšhs c.5 l BaBž3žSaB3ffi 28. rosrea 1333. mfii-rmnlniiiifacas To se je doslej izkazalo vedno kot pravilno rato farani in njih sosedje ne pozabite nato pri nakupu! Brezno ©b DravL Do« 12. t m. smo obhajali god sv. Gregorija Velikega papeža ter tukajšnjega farnega patrona. Čeravno je na novo zapadel sneg povzročil slabo pot, vendar se je ebralo precej pobožnih romarjev. Tudi čč. duhovnikov in sv. maš je bilo več. Vurberg. Na Jožefovo smo imeli lepo slovesnost v prid našim preganjanim bratom v Rusiji. Pridige in sv. maše so se udeležili tudi mnogi Rusi in Srbi. Gorela je električna luč in pevci so peli lepe pesmi. Pomagala jim je tokrat Rusinja Natalija N. Bikova, vnukinja ■lavnega Puškina, ka>tera živi v Beogradu in poje v kraljevem pevskem zboru. Popoldne je bil govor o Rusiji na dobro obiskanem zborovanju mladeniške Marijine družbe. — Veliki ruski list »Vozroždenie« v Parizu ima v številki od 16. marca podobo in opis vurberškega grada. Tam čitamo med drugim: »V gradu Vurberg, v zelo lepem in zdravem kraju Slovenije, procvita zdaj naš sanatorij Rdečega križa. Vodi ga izkušeni dr. Boleslav F. Okolo-kulalt. Sanatorij ima 70 postelj in je odlično opremljen. Ima električno razsvetljavo, vodovod in slovi po vsej Jugoslaviji. Še nedavno Je obiskal sanatorij general A. P. Kutepov, na katerega je napravil odličen utis.« List prinaša tudi sliko generala Kutepova, ministra dr. Strandmana, dr. Okolokulaka in še več odličnih Rusov na Vurbergu. Marija Snežna. Porok smo imeli lepo število * pustnem času. Poročile so se tudi tri Marijine družbenice. Kot prva je dala podbudo na-Sa vrla Angelica Šumandl t odličnim in vrlim mladeničem Ivo Senekavičem, Druga je bila Amalija Repolust iz ugledne hiše z mladeničem Ivanom Srčič. Tretja je bila Beta Straus, dolgoletna cerkvena pevka iz zelo poštene hi Se Hujdežove, s cerkvenim peveem Mirkotom Horvat. Želimo vsem tem poročencem mnogo lakonske sreče, obdane z veseljem in božjim blagoslovom! S*. Ana v Slov. goricah. V nedeljo, dne 18 1 m., je bil sklep prvega tečaja kmetijsko-na-daljevalne šole pri Sv. Ani, ki je trajal od 21. novembra 1929. Poduk se je vršil dvakrat na teden in sicer ob torkih in četrtkih, ter je obsegal poleg verouka vse vrste in panoge kmetijstva, ki so krajevnega pomena. Rednih slu-iateljev je bilo 14, 13 kmetskih fantov in eden mož kmet. Poleg domačinov sta govorila tudi gt>spod dr. Kramberger o zdravilstvu in gosp. Jurančič o čebelarstvu. Z lepim nagovorom predsednika in župnika gospoda Konrada §e-ško ter voditelja gospoda Jakoba Stuheca in ■ kratko preizkušnjo učencev ja bil tečaj slovesno zaključen. Ob sklepu se je kmetski fant Kraner zahvalil voditelju in vsem predavateljem. — Vredno je tudi zabeležiti, da je bila v letošnji zimi cesta med Krembergom in Kri-henbergom do Sv. Ane razširjena, kar je tudi velikega gospodarskega pomena. Tako je storjen prvi korak za zboljšanje ceste k Sv. Ani. Z združenimi močmi se bo delo nadaljevalo, kar bo tudi za tujce veselo, ker je Sv. Ana prijazen kraj in lepa razgledna točka Slovenskih goric. Sv. Audraž v Slov. gor. Dne 18. marca je «mrla vrla družbeniea Marija Zorko v Smo-lincih. Bolehala je že dolgo časa, pa je svojo b.idko trpljenje voljno prenašala, dokler ji ni nemila smrt pretrgala niti življenja y starosti 21 let. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb. Množica faranov in njenih tovarišic jo je spremljala na njeni zadnji poti. — Po tukajšnji okolici se že dalje časa klatijo delomržnl elgani. Tako so nadležni, da hočejo imeti vs«, .kar premore hiša. Ako mu dal dar, s tem ni zadovoljen, hoče še drugega in tretjega in še več. Ljudstvo je silno nevoljno nad temi ciganskimi obiski, kateri m n* dnevnem redu. Ptuj. Dne 6. aprila priredi mariborska Glas bena Matiea velik pevski koncert v Društve-! domu. Mariborska Glasbena Matica Ja v Ptuju dobro znan gost. Tokrat bo pela v pra sla V o lOOletnice rojstva ur. Benjamina ipavea pet najlepiih njegovih peami in še celo vrsto drugih modernih ia narodnih pesmi, Vabijo se zlasti pavski zbori iz okolice na ta klaai&en koncert. Biš pri Ptuju. Sedaj se baje sestavljajo pred logi v zadevi združitve malih občin v večje Čuje se, da je nekdo predložil, naj se Biš priklopi k Sv. Andražu onstran Pesnice. Potem smo zopet slišali, da nas drugi hočejo privezati k trojički občini. Eden kot drug teh načrtov ni primeren. Prvo, kar je želeti, je pri klopitev občine Biš k ptujskemu srezu. Ni ga človeka v Bišu, ki bi mislil drugače. Bišanci kupujemo in prodavamo v Ptuju; Maribor je predaleč od nas (naša davkarija je zadnji čas v Mariboru), do Maribora je 30 km, do Ptuja pa' 14. Kar pa se tiče združenja občin, bi bila združitev z občino Sv. Andraž nepraktična, ker nimamo s to občino nobenih gospodarskih stikov in smo tudi teritorijalno od te občine po Pesnici popolnoma odrezani. Iz BiSa do Sv. Andraža — in tam bi naj bil za nas bodoči občinski urad — je črez polja in travnike eno celo uro hoda, vso to pot nobene hiše, pri večjem deževju pa vsak promet zaradi povod-nji sploh nemogoč. Najprimernejše bi pač bilo, da se združijo v večjo občino naslednje male občine: Biš, Trnovska vas, Bišečki vrh, Ločič in Trnovski vrh. — Ker pa morda ima ena ali druga teh občin zopet druge želje, bi bili Bi-i šanci pripravljeni se pridružiti občinam ur-• banske župnije, ker nas s temi občinami ve-' žejo znatnejši gospodarski razlogi, kakor s Sv. 'Andražem ali s katerokoli občino mariborskega sreza. Ljutomer. Avtobusni promet na progi Ljutomer—Sv. Jurij ob Ščavnici—Gornja Radgona je po večmesečnem odmoru zopet otvorjen. Krivo temu dolgemu odmoru na tej progi je zelo slabo stanje ceste bliže Ivanjec. — Moderno napravo, podzemski rezervoar za bencin s pumpo, si v kratkem po velikomestnem načinu omisli v Ljutomeru lastnik tvrdke Marko Rosenberg g. Milan Šessler. Sporazumno z mer stno občino jo namesti pred svojo trgovino na občinskem zemljišču. — Posledice lanske izredno hude zime se opažajo šele sedaj. Jablane in češplje, katere so močno pozeble, so lansko leto porabile zadnjo moč in bile lepo zelene, seveda v jeseni so pa predčasno oru-menele; črez zimo in sedaj na spomlad so žolne okljuvale skorjo raz vejevje, tako da kažejo sadni vrtovi prav žalostno sliko. Posestniki istih morajo posušeno drevje podirati, a žal je naenkrat vsem tukajšnjim dre-vesničarjem zmanjkalo mladih cepljenih dreves. Povprašujejo, kje jih dohiti; torej veliko povpraševanje po mladem drevju. Gornja Radgona. Izročili smo dne 15. marca materi zemlji truplo pokojne vdove Elizabete Vreča iz Orehovec. ki Je po večletni bolezni v 70. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala. Kljub svojemu bolehanju je vodila dokaj let svoje posestvo. Za vsakega je imela odprte roke in mu rada pomagala. Ob priliki pogreba na njenem žalujočem domu smo se spomnili tudi mariborskega novega bogoslovja ter nabrali v ta namen 113 Din. Mi se pa tolažimo 9 tem, da križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami! Ormož. Pred nekaj dnevi je na našem kolodvoru nek tuji delavec sam ustavil vlak. To je moral hiti pač močen dečko, si mislite. A kaj še? Predolgo se je pomudil v bližnji ro-stilni, vino mu je že nekoliko Sinilo v noge in glavo, vlak pa je žvižgal in pihal in ae io začel premikati. Možakar hočs v zadnjem tie-nutku ns vlak. a vsled nesigurnoetl bi bil gotovo padel pod kole«a, če bi ga ne bil o pravem čs*u zagrabil za roko sprevodnik in ga drža! z lastno smrtno nevarnostjo, dokler niso ustavili vlaka. No, s tem vlakom se mož ni rv>l}*T naprej, ker so ga odvedli v Rafnkovičevo b;So in mu dali zastonj stanovanje tam spodaj na levo. Povrhu vsega tega je bil še obsojen n« lSdnevno ječo, ker m ja moral po risovi kri- vdi vlak ust»,viti. Kazen je pogojna, to s« ¿«•&vi» ¿fc se bo kaznovani celo leto lepo iu pa-iufcUio zadržal, se mu vsa kazen odpusti. Ls onih uric, ki jih je presedel, mu nihče vrniti ne mora. Trnli izgovor s pijanostjo ni nič pomagal. V tem je noyi kazenski zakon veliko strožji kot prejšuji. Kako bridko se mi jo pri-toževal oni dan znan pijanček in hvalil leps stare čase, ko se je lahko pošteno okadil i najboljšo kapljico. Če si pa potem kakšno na-rodnost užagal in so te poklieali na odgovor, si se izgovarjal, da si ga imel malo pod kapo, pa si našel odprta ušesa in usmiljena src» ia kazen je bila mila. A danes? Kar zašijaj« te! Nič več ni lepo na svetu! — V našem me« stu so zdaj trije zdravniki, tako da glede pri-ložnosti za zdravljenje nismo v zadregi. Prav resno se govori, da se bo naselil pri nas še tretji odvetnik. Dela bo menda zadosti, zaslužka tudi. Mi nismo kar tako! Ni dolgo tega, ko sta pripeljala na imenitnem avtomobilu kar dva zagovornika in govorila v prid enih in v poguho drugih več dolgih ur. Seveda nista govorila oba za toženca ali tožitelja, ampak eden za toženca, drugi za tožitelja. Ssoinja Sv. Kungeta. Dne 19. marca popoldne ob 5. uri se je poročil orožniški podnared-nik gospod Kotnik A. Vinko orožniške Staniče Zgornja Sv. Kungota, z gdč. Babič Marijo iz Maribora. Vsi sotovariši te stanice, kakor tudi iz okolice ter vsi znanci in prijatelji mu želimo v novem zakonskem stanu najlepšo slogo tn srečo. Sv. Tomaž pri Ormožu. Na sedmini po rajni Mariji Petrena iz Sejanec, vzgledni in za vs« dobro vneti ženi in materi sedmerih otrok, rojeni Antolič, se je nabralo za tukajšnji Društveni dom 100 Din. Naj ji sveti večna luč, vsem darovalcem pa stoterni Bog plačaj! Pelenšak. Pretekli teden ponoči je zgorela riničarija kmeta Ivana Janžekovič v Po!en-eih. V par minutah je ogenj upepelil obsežno hišo, prešo in gospodarsko poslopje do tal. Vse je bilo leseno in s slamo krita Par požrtvovalnih fantov je sicer takoj prihitelo gasdt, a ve« pogum in res trud ni dosti pomagal, ker se je požar vsega požrešno in obilo poslužil. ReSiti ni bilo drugega mogoče, kot prazno vinsko posodo. Kako je ogenj nastal, ni znana Kakor se čuje, je bil posestnik zavarovan. Izvemo tudi, da je naročnik »Slovenskega Gospodarja«, a je baje plačana naročnina samo polletno, in tako se pomoč od strani »rpravs eeloietnim plačanim naročnikom v slučaju nesreče ognja — podpora 1000 Din — ne more izplačati. (Opomba uprave: Potrjujemo, da js plač»! omenjeni posestnik žalibog list samo pnllotna Obžalujemo posestnika v tej nepričakovani nesreči. To bodi tudi v opomin mnogim drugim polovičarjem in četrtletnikom, ker nesreča nikdar ne miruje!) — Umrl je po kratkem bolehanju na vnetju pljuč kmet Anton Florjanič iz Rrezovee, v starosti 45 let. Pokoj njegovi duši. — Svoj nelepi in nobena hvale vredni posel je spet začel dvonožni dihur. V noči od torka na sredo si je poiskal plen pri posestniku Alojziju Krojzl v Polen-tih. Izbral si je pet lepih, rejenih, mladih ja-rik In jo pobrisal v temno noč. Posestniki p#-rutnine, pozor! Nastavite velike pasti in bodite bolj čuječi! Sv. Urban v Slov. goricah. Tudi v naši župniji je letošnji predpust bilo precej porok. Dne 23. februarja so stale tri neveste z venci pred oltarjem. Med njimi je bila vrla in pridna mladenka Marija Čeh iz Strmca. Bila je skozi celih pet let po očetovi smrti marljiva gospodinja, prijazna z vsakomur ter tako pravi iglod dekletom v lepem vedenju. Zbrala si j« za svojega spremljevalca skozi življenje Alojzija Potočnik iz Gernjec pri Ptuju. Mlademu paro žetimo mnogo sreče in blagoslova! Sv. Barbara v Halozah. Malo smo se res bili potuhnili v tem preSmentanem predpustnem časa, to pa zato, ker je bil čas ženitve in možitve in smo ml, ki že imamo leta, za to stvar preboječi. Zato smo molčali, da ne bi mogoč« kdo od drugod svedal sa nas ter nam eal» T rvae pri-šel. To pa je menda bil biti i rerak, da jih je v tem predpuatu tako malo i!o pod lakonski jarem. Se pač vidr, da j« vse raji! v brezskrbni samski prostosti, ali pa jim je manjkalo vinčeka in dinarčeka. Tem pogo-eteje se pa oglaša pri nas smrt. Druga leta ni bilo po pol leta toliko mrličev kot letos v prvih dveh mesecih. Največ pobira smrt male otroke in može v najlepših letih. Med drugimi Je umrl povsod dobro znani tukajšnji trgovec g. Milan BTass. Bil je res trgovec na svojem tnestu. zato ga j« spoštovalo. DaSiravno je umri daleč od tukaj v Varaždinu, vendar ga je med drugimi tudi veliko Barbarčanov spremljalo na njegovi zadnji poti. Mir njegovi duši! — Prvega marca je odšla od nas Učiteljica Zinka Gajser. Z vnemo in trudom Je delovala na tukajšnji Soli celih 14 let. Od-ila je na novo mesto v Zavrče. Mi Barbarčani Ji ielimo, naj še mnogo let deluje veselo in uspešno za blagor učeče se završke mladine. Biadvetiee pri Pragerskem. Akoravno j« bil predpust tako dolg, ni pri nas niti jedno dekle stopilo v zakonski jarem. Je pač neprilika. Ene imajo snubače, a se ne marajo možiti, druge bi se rade, a nobeden ne pride. Poročil »e je mlad posestnik Simon Sagadin ter dobil ta gospodinjo Amalijo Unuk iz prav ugledne hiše iz Vrhloge. Obema želimo obilo sreče v »akonu! — Želja po gospodarskem napredku je splošna, obstoji tudi pri nas. V to s vrh o je treba več izobrazbe, pa tudi dobre volje posameznikov! Slov. Bistrica, V nedeljo, dne 2. marca, se j« poročila gdč. Gizela Hribar, posestniška hči iz Slov. Bistrice, z g. Ivanom ^trucelj, pekarskim mojstrom iz Št. Vida pri Ptuju. Poroka se j« vršila v samostanski cerkvi v Slov. Bistrici. Mesli starešine sta zavzemala g. Leopold Vor ia, trgovec od Sv. Martina na Pohorju, i« g. Josip Furman, posestnik v Ptuju. Novoporo-ienrema želimo mnogo sreče in božjega bJa-go-Jova! Sv. Vešče«! pri Slov. Bistrici. Preteklo ne-Bolio je umrla tukaj v najboljših letih kot Žrtev materinske dolžnosti Antonija Mlakar, vjigiedno krščanska mati in gospodinja. 2sTa kvaterni petek je še v cerkvi s pobožnostjo prejela sv. obhajilo, nevede, da je to njena popotnica v večnost. Zapušča pet nedoraslih Otrok, katere naj tolaži Bog! Prlhova. Na veseli svatbi Antona in Cecilije Grosek se je nabralo za tukajšnje izobraževalno društvo 60 Din. Vsem darovalcem najlspifl hvala, novoporočencema pa mnogo sr«r« za nartaljno življenj«! Konjice. Na gostiji Gosnik Ferdinand in Ar-helter Roza so svatje zbrali za novo bo^trsio-»je v Mariboru 100 Din. Bog povrni in nakitini novoporočencema obilo blagoslova! Čadram. Na godovanju gospoda Josipa Za-flek, kmeta na Straži, se je nabralo za dijaško kuhinjo v Maribora 100 Din. Sv. Martin na Pohorju. Pri nas imamo kar ¡Iva tečaja, in sicer gospodarskega in gospo-iHnjskega. Gosj, ~darski tečaj vodi gospod Anton Podvršnik, šolski upravitelj, in udeležuje w ga 22 fantov. Fantje so posebno navdušeni *« živinorejo, a tudi računstvo in državoziirm Itvo ne ^aostaja. Gospodinjski tečaj vodi gd?. Tončka Urbas, učiteljica, udeležuj« pa «e g* 86 deklet. Dekleta šivajo in kuhajo, da je veselje, red in snaga se jim povsod pozna. Pri obeh tečajih poučuje verouk C. g. Sinko Fran, župnik. — Svatov smo imeli nič manj kot 12 >arov, kar je ta-nas lepo število. — Mošlti Pevski zbor, katerega vodi organist gospod It. Rems, tudi dobro napreduje, učimo ne lepe cerkvene in narodne pesmi. — Tukajšnji dile-Hantje g. Anton Podvršnik, šolski vodje, £ Tončka Urbas, učiteljica, gdč. Anica Savpah, Učiteljica, g. Leopold Vorša, trgovec, g. Viktor Furar, poslovodja, gdč. Marica Koren, g. Jurij Podvršnik, Feliks Kvas, Edi Kocmut, Ivan Pe-lovnik in Ivan Strehar, pa nam priredijo v«f-fcrat na šolskem odru zelo lepe igre, pri katerih med odmorT igra tukajšnji taiuburaski ltoor pod vodstvom C. g. župnika. L Lnia. Gospod Mihael Grzina, slikar v Koz-iem, je lani poleti z enim pomočnikom in z enim vajencem prenovil vso notranjo steno tukajšnje župnijske cerkve. Obenem je prenovil tudi prižnico in krstni kamen. Z vsem njegovim delom kakor tudi z računom in vedenjem sem popolnoma zadovoljen. Zato ga tudi drugim priporočam! — Jurij Mikolič, župnik. St. Jurij ob Južni žel. V zimskih mesecih je bil pri nas kmetijsko-nadaljevaini tečaj, In sicer se je vršil vsako nedeljo, sredo in soboto. Tukajšnji fantje se z vnemo oklepamo preko-3-tstnega pouka, kateri nam bo v poznejših letih neprecenljive vrednosti. Poučevali so nas domači gospodje in iz Kmetijske šole. Najis-krenejža hvala za njih trud. Sv. Jurij ob Južc.1 žel. Dne 10. marca je za večno zatisnil oči gospod Golež Martin, pob. in bivši cerkveni ključar. Pogreb blagopokoj-nega se je vršil dne 12. marca s sv. mašo ob 9. uri dopoldan. Kako je bil priljubljen, je po kazalo obilno število ljudi iz tukajšnje in dru ge fare. Naj mu sveti večri luč! Ostalim pa naše iskreno sožalje! Ponikva ob Južni žeL Človek bi mislil, da je naš kraj nezdrav, pust in dolgočasen, ker je v mrtvaški knjigi letos zabeleženih že toliko smrtnih slučajev, pa je ravno nasprotno res. Poslovil se je sicer naglo od nas šaljivi, povsod priljubljeni Jože Korže, ki smo ga pokopali nedavno. Ravno tako nas je naglo zapustila občespoštovana, še mlada gospa Marija Leskovar, kateri je sledila Marijina družbe-nica Marija Cahonova, in danes, ko to sporo čam. leži na mrtvaškem odru Jožef Zdolšek, prevžitkar. Vendar pa imamo še živi veliko veselja do življenja in napredka. V kratkem homo to dokazali. Čakamo še vedno na vodo vod in na elektriko. Važna je tudi zadeva po staje ali postajališča med Ponikvo in Poljča nami. Ljudstvu bi bilo s tem v vsakem oziiu silno ustreženo in tudi železnica bi imela dobiček, ker nam primanjkuje cest za avtomobile. Na Dolgi gori imajo naši posestniki še precej dobrega vinčka v zalogi. Kupci, oglasite se! Tujcem, ki nas bodo tekom leta obiskali, bodo šli "naši ljudje na roko tako s solidno postrežbo, kakor tudi s primernimi cenami in s prijazno besedo. Zanimivosti imamo: Slomškov dom na Slomu, Kocenov rojstni dom na Ilotunjah, znameniti cerkvi, zgodovinski oreh, krasna lega in še lepši izleti t okolico. Sv. Vid pri Grobelnem. Otožno so nam naznanili naši zvonovi na pepelnično sredo zvečer, da nas je za vedno zapustila po vsei okolici spoštovana, še kot dekle 801etna Marija Sajnker iz Ponkvice. Pri njej smo se -«pomnili pregovora, ki pravi: Kakšno življenje, — takšna smrt! Rajnica je vedno častila sv. Jožefa ter se mu še prejšnji dan priporočala za srečno zadnjo uro in še v cerkvi sprejela sv. zakramente. Celo svoje življenje je bila ne-utrudljiva in nikoli poleti ni zamudila jutranjega svita, da bi ga ne bila pozdravila z Marijino pesmico. V mladosti je bila več let cerkvena pevka. Zato so njej tudi zadnjo čast izkazala dekleta, ki so ob odprtem grobu zapela lepo žalostinko. Sv. Križ na Slatini. Kmetska zveza je dne 16. marca napravila smel poskus. Na zadnji odborovi seji je sklenila naprositi slatinskega gospoda ekonoma, da žrtvuje svoj prosti čas ob nedeljah popoldne in s svojim strokovnim znanjem skuša zboljšati naše kmetije. Gospod župan ITernaus ga je prvi povabil v svojo hiša, da teoretično in .praktično uči umnega kmetovanja vse, ki se zanimajo za svoj gospodarski napredek. 30 posestnikov se je zbralo na Velkih Rodnah, kjer so z zanimanjem sledili njegovemu poljudnemu izvajanju, kjer so mu stavili razna gospodarska vprašanja in kjer so se na licu mesta mogli prepričati, kake bolezni napadajo drevje, kako se naj poji naše sadno drevje da bo zdravo in rodovitno, kako se lnKlo iv.botjSnio naši travniki, kako se sploh more dvigniti naše gospodarstvo na I t\ <<(c oprezni pri nakupa no-▼eokleke in zahtevajte pred k tem od Trgovskega doma Siarmcckl v Celju s dopisnico na ogled vzorce sukna, Sevjota in kamgarna za moške obleke, krasne volnene tkanine za damske plašče in obleke,svile, delena, etamina, Sifona, batista, platna is vse ostale znanufaktnre za obleke in perilo. NaroČila preko Din 500 it poJiljajo poštnin« prosto. Cenik a ve£ ttart »tltuonl «a zahtevo popolnoma brezplačno. Trgovski dom R. Stermecki, Celje št. 24. Dravska banovina. 207-3 , višjo stopnjo. Tako bo romal gospod ekonom zastonj nedeljo za nedeljo po naših vaseh, f» bo našel dovolj umevanja ter bo odziv povsod tako časten kot na Velkih Rodnah. — Prvič j« stopila domača gospodinjska šola v javnost dne 25. marca s prireditvijo materinskega dn« va v Društvenem domu. Za sklepno razstava je poklonila domača posojilnica 500 Din, za kar gre načelstvu iskrena zahvala. Gospa voditeljica se je obrnila s prošnjo za podpora tudi na zdraviliško upravo in na svetokriškl premogokop. Premogovnik je že nakazal voi premoga šoli, ki je za tukajšnje ljudstvo pravi blagoslov. Čast uvidevnim činiteljem! Dekleta še zdaj jako vestno posečajo šolo in s« pripravljajo z vso paro na razstavo in skušnjo ob sklepu. — Gospod Golob Mihael v Spodnjem Sečovem je dal slovesno blagosloviti svojo silno udobno urejeno novo hišo, ki jo je pri tej priliki z živim in mrtvim inventarjem posvetil božjemu Srcu. V znak hvaležnosti za pomofi od zgoraj pri stavbi je velikodušno poklonil 100 Din za novo bogoslovje.za kar mu bo nov! Gospodar pač najboljši plačnik. — S pomočjo gospoda Ddlinšeka, znanega cvetličarja in drt vesničarja v Kamniti io s pomočjo slatinskega olepševalnega društva smo 3ni 17. t. m. začeli krasiti okolico cerkve, kaplanlje in Društvenega doma. Letos bodo gostje komaj spoznali svetokriško okolico. Rimske Toplice. Umrla je v celjski bolnici dne 13. t. m. dobra mati in blaga žena GoriSek Marija iz Lokavca pri Rimskih Toplicah. Zapušča moža in 10 nepreskrbljenih otrok. Bila je vedno prijateljica in čitateljica »Slovenskega Gospodarja« in vseh krščanskih časopisov. Zmiraj je bila veselega značaja (udi v zelo bridkih urah. Daleč okrog priljubljeni in spoštovani ženi bodi ohranjen blag spomin! Rajhenburg. Na praznik sv. Jožefa sta umrla dva odlična moža naše župnije. Na Senovem je umrl prevžitkar Jožef Mirt, bivši dolgoletni župan občine Senovo ter oče ravnatelja dijaškega semenišča v Mariboru, g. dr. J. Mirta. V Rajhenburgu pa je preminul Franc Majnik, dolgoletni in zaslužni organist. Pogreb obeh se je vršil v petek dne 21. t. m. ob obilni udeležbi vernikov. Slovesno sv. mašo zadušnico je opravil g. J. Tratnik, rajhenbur-ški župnik, sprevod pa je vodil gospod dekan videmski Janez Medvešček, ki se je tudi cd obeh rajnih poslovil v Marijini baziliki v lepem in v srce segajočem žalnem govoru. Na pokopališču pa je govoril izbrane poslovilne besede gospod Josip Škoberne, bivši narodni poslanec ter sedaj župan občine Senovo. Pevski zbor je zapel v cerkvi in ob grobu ganljive žalostinke, med sprevodom pa je igrala žalne koračnice rajhenburška godba. Obema vzornima in blagima pokojnikoma naj sveti večna luč, dobri Bog naj njima bo obilen rdač nik za njuno delo na zemlji! Vsem preostaflm izrekamo globoko sožalje! Dugaresa. Pri nas je bil požar. F.den je sežgal hišo. Požar je uničil še druge pripadajoče dele in napravil škode okoli 50.000 Din. Zlobneža so zanrli. Rodbina Goleč v Novi vasi pri Mariboru naznanja tužno vest, da je preminula v torek dne 25. marca 1930 po dolgi in mučni bolezni, previdena večkrat s sv. zakramenti, hčerka RiO-irSC^ci. omožena Pogreb blage rajne bo v četrtek dne 27. marca 1930 ob i. uri pop. iz mrtvašnice na Pobrežju v grobnico. Nova vas pri Mariboru, dne 25. marca 1930. Terezija Goleč, mati, Bojan, sinko, ter bratje, sestre in sorodnikL Poljedelci! NajcenejSe najmanj S /a gospodarske poljedelske stroja (znamk» po želji) Se si Iste naroČite pri ekonomu KARL jURKOVIC Maribor, Dravska ul. 10/1 Zastop in trgovina vseh poljedelskih po« irebSSin, strojev, umetnih gnojil, 8pecl]alnlh preparatov itd. 44* USTANOVLJENA LETA 1881 CELJSKA POSOJILNICA Sprejema hranilne vloge od vsakogar, Jih obrestaje najugodneje, nudi popolna varnost in Izplačuje točno. H. ^ v lastni EIS! Nsrodnl (Sem i. ! CIUU Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za vernost Hromima vlog iamil poleg lasisiega ahtlvnega premoženja po Sin 100,909.009*— i Se laslna glavnica in rezerve, hi znašajo skupaj nad Din 14,599.999 —. ====—- Maribor Podružnici: K«T Aleksandrova c. St. 11 (v lastni Hiši) 223 !l!!!lilll!ll!!lll!ll; V malih oznanilih stane vsaka beseda Din 1~20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko pošljejo v znamkah. ^ooooooooooooooooooooooooooooocooooo S? Upravništvo odgovarja i na razna vprašanja samo ] takrat, ako je priložena o Mali oglasi se objavljajo samo § znamka za 2 Din za od-ako se PLAČAJO NAPREJ! § govor. Upravništvo, llala oznanila Po vseh krajih iščemo moške in ženske, kjerkoli imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek do Diu 250.—. Prijavite se: »TEH-NA«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Znamka ca odgovor. _93 Semenski oves (ligovo) dobite mlin in najceneje pri Josip Rosenberg veletrgovina žiia, Maribor. 366 Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici v Savinjski dolini, r. z. z n. z., ima svoj 31. redni občni zbor dne 30. marca 1930 ob t. uri popoldne pri g. Antonu Fürst. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1929. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. — Načelstvo. 422 Oblačilno blago vsakovrstno, izgotovljene cb-leke »Tivar« za moške in otroke, perilo, svilene rute ter vse vaše potrebščine kupite najugodneje v trgovini Fr. Senčar, Ljutomer in Mala Nedelja. Kupim in prevzamem vsako količino frišnih Jajc do preklica po najboljši dnevni ceni, današnja cena 70 do 85 par. Ako se cena zviša pa konkurenčna cena. Prevzema se in točno plača predpoldan: Maribor, Koroška cesta 10, na dvorišču; popoldan pa v lastni hiši: veletrgovina sadja in jajc, Koroška cesta 126—128a. Ivan Göttlich. 323 TamburaSke inštrumenta za 7 članski zbor proda Gasilno društvo Vel ka Nedelja. 398 Travnik se proda. 2 orala. Več pove Jože Part-lič. goatilnič&r pri Sv. Marjeti ob Pea. ¿¿J 3 3Q00000000000000000300000000000CCOO Pod vejo se prodajo čebele: Ivan Kranvogel, Košaki pri Mariboru. 430 Kovaškega učenca, kateri se je že učil kovašt-va, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji I. Kolšek, kolar, p. Šmartno ob Paki. 431 Pekovskega vajenca sprejme takoj z vso oskrbo. Naslov v upravi lista. 446 Viničar z 4—5 delavskimi močmi se pod ugod nimi pogoji takoj sprejme. Marija Novačan. Šlosberg, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 315 Hlapec išče službo. Naslov v upravi »Slovenskega Gospodarja«. 447 Kravar ln ofer se sprejmeta: graščina Pra-gersko. 428 Prodam lepo posestvo, nova zidana hiša, štiri orale zemlje. Naslov v upravi lista. 432 Lepo posestvo 56 oralov v bližini Maribora se ugodno proda. Naslov v upravi lista. 372 Kdo proda posestvo resnemu kupcu, 4 do 8 oralov v bližini Sv. Marjete ali Partinja? Ponudbe na upravo lista. 433 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vidmu, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo dne 13. aprila 1930 ob 15. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1929. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, sa vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadruž nikov. — Načelstvo. 440 Vabilo na izredni občni zbor Zadružne samopomoči v Mariboru, kateri se vrši v ponde-ljek dne 7. aprila 1930 ob 18. uri v prostorih Zadružne zveze v Mariboru, Miklošičeva cesta 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Sprememba pravil. 3. Dopolnilne volitv» načelstva. 4. Slučajnosti. Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa glasom pravil ob vsaki navzočnosti članov. Maribor i dne 21. marca 1930. — Načelstvo. 4351 Prodam v lepi legi malo posestvo, zidano poslopje, blizu 7 ora'ov rodovitne zemlje. Cena ^000 Din. Naslov v upravi lista. 451 Proda se tristanovanjska in novo ter dobro zidana hiša (vila) z razsvetljavo in z gospodarskim poslopjem: Studenci pri Mariboru, Vodnikova ulica 28. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Slov. Bistrici, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo dne 6. aprila 1938 ob 10. nrl predpoldne v posojilničnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka in bilance za leto 1929. i. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Če bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na visokost vplačanih in zastopanih deležev. — Načelstvo. 438 najce-| cenah priporo-ženske srajce, %S lila Äl;bIuze» obleke, predpas VvlilvBä «S nike, robce, nogavice, vseh vrst semen, kakor: kr milne pese, originalne Eckendorfer in Mamuth, rdeče štajerske deteljice, lu-cerne. — Ia semena trav za travnike in parke, korenja za krmo itd. so sveže došla tvrdki IVAN SIRK Maribor Glavni trg - Rotovž Iceig- in štoihlače, te-poljskih lovni lovnike, oksford- in ši-ionsrajce, klotodeje, flaneldeke, slamnjače, afrikmatrace, vložke po meri, plahte za konje s kumetšpico, plah te za m«sarje in vozove, vrvi za zvonove, za kleti, studence in splave in perilo, štrange, ujzde, stavbenike, zidarje, tesarje in ribO' lovce 429 Alojzij Gniušeii trgovina Maribor, Glavni trg 8. Preprodajalcem ben popust. 347 Učenec za trgovino se .sprejme. Lastnoročno 'pisane ponudbe je po-" Islati na Hrastelj Ant. Jermene ca stroje blank usnje in t se druge Trste usnja kupite najboljše pri Wllh, Badl, trg. z usnjem in čevlj. potrebščin Maribor, Glavni trg. 408 trg., Sv.Lenart Sl.g. 437 Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme: Prešern, špecerijska trgovina, Maribor. 436 Mladi oženjen par s 4 močmi išče mesto vini-čarja ali majerja. Ivan Bogolin, viničar, vas Bučerca št. 7, p. Videm Krško. 407 Dva učenca sprejme Cesar Ivan, umetni po-dobar in pozlatar v Mozirju. — Uljudno se priporoča čč. gg. duhovnikom in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Za dobro in trpežno delo se jamči. 341 Kovaškega pomočnika in vajenca potrebuje Benedikt Brunčko, kovaški mojster v Št. Lovrencu na Pohorju. Stalno delo in vsa o-skrba v hiši. 377 Hlapca k volom in deklo za kunčke in vrtna dela se sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe na upravo lista pod »Priden in pošten«. 426 Učenec za slikarsko in pleskarsko obrt se sprejme pri J. Ferk (Fuchs), Ptuj, Slomškova ul. 9, stanovanje in hrana v hiši. 427 Po zelo nizki ceni prodam en rabljeni pol-tovorni auto znamke Daimler in en bencin-motor 4—5 konjskih sil. Jurij Skrbinšek, žaga na Zgornji Hajdini 61 pri Ptuju. 324 Zidana hiša z leseno drvarnico, hiša prikladna za ureditev trgovine, v prometnem industrijskem kraju v Mežici, se bo prodala na Javni dražbi dne 3. aprila t. 1. ob 9. uri pri sodišču v Prevaljah. Cenilna vrednost Din 80.300. 367 Proda se posestvo z gospodarskim poslopjem v bližini cerkve, vse zidano, hiša in preša krita z opeko, velika obokana klet, velik sadovnjak, njive, travnik, gozd in vinograd. Skupaj 15 oralov. — Marija MagdlČ, Mala Nedelja 2, Ljutomer. 424 Skrbite^ da bo Vaše perilo vedno snažno, ker to zahteva zdravje. Še danes zahtevajte veliki ilustrirani katalog od veletrgovine Siermecki, Celje t katerem dobite moške irajce moli no Din 31, ista l cefir prsmi 35, iz belega platna 36, iz cefirja 49, modna is cefirja 70, bela-pike 40, frak-srajca 90, molino spodnje hlače 21, iz pisanega gradla 29, iz finega gradla 66. Velika fcblra rseh ostalih vrst perila in tlsoi drugih predmetov odliine kvaliteta po najnižji ceni. Neodgovarjajote se zamenja alt pa vrne denar. Cenik zastonj. VELETRGOVINA IN INDUSTRIJA PERILA R. STERMECKI, CELJE ŠT. 24 Dravska banovina. 207-4 Najboljša travna, deteljna in vrtna semena, motike in drugo poljsko orodje, namočeno! polenovko ponuja ugodno: Jos. Jagodič, Celje. — Nakup kuhanega masla, suhih filiv itd. itd. 979 Prostovoljna dražba se vrši dne 31. marca 1930 ob 10. uri dopoldne za posekauje stavbenega lesa, smrek, hojk in hrastja, okrog 5 oralov. Skozi licitacijo na licu mesta se proda samo drevje ali pa z zemljiščem vred v, skupni izueri 7 oralov, gozd leži v Selcih, blizu velike ceste. Oglasiti se je pri občin« skem uradu v Selcih, Sv. Lenart v Slov. gor. Feliks Kurnik, posestnik v Zavrhu hišna štev. 2. 418 Vaše prihranke naložite popolnoma varno pri KREKOVI POSOJILNICI * Metfsha c. 10, Plaribor 66 reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo RentnL»daveh se vlagateljem ne odtegne. E«T Obresti: Za vloge: nevezane 6—17., vezane T 7,—87- Ceh. zav. v Ljubljani rat. St. 14349. POSOjHö PO 9 — 107». Nalagajte po položnicah! Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem kupil nekdanji Reiserjev mlin in žago v Pekrah ter me- * Ijem in zamenjavam po starih običajih, kar oskrbi vsem znani nadmlinar g. Bikošek, ki nastopi 1. aprila. Za obilen obisk se priporoča Peter Jelen, Pekre. 443 Posestva, hiše, gostilne proda posredovalec Zagorski, Maribor, Tatenbahova ulica 19. 442 Kmetije, mline, pekarije, trgovine proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova ulica 19. 441 Vajenca sodarskega sprejme takoj Josip Ramšak, sodar, Maribor, Meljska cesta 10. 444 LI I; . . msäü ■ ZA POKRIVANJE f TREH------ ZA OBLACANJE —: iTEH ~ ZA ELEKTRIČNE ~ - IZOLACIJE ~ -— CEVI ZA— MAN AL IZ AC13 E * 116 L" Vaša skrb kan>ost^blekH^l^bulH^o^ Mnčkp nhlpkp lepe moderne že od riti sne u mene, Din 290,350,390,450 itd. AtrAČIrp nhlpkp od 3-6 let & Din 115,130,1BO lid. VIiOMit ODICHC , 7-10 „ „ ff 130, iso, 170, 225 Klobuke moderne, h Din 6S, 75, 85, 98 itd. 894 Velika izbira perila, kravat, nogavle, Čevljev itd. po najnižjih cenah JAKOB ¿AH Maribor, samo Glavni trn Si. 2 □DimtimnmEaaDDaDim^DrTmm aannnmncrinnof: Predno si nabavite zimsko blago obiščite rgovski dom v Mariboru. Največja modna trgovina v Sloveniji meri 98'/» mtr z 36 velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. Modne knjige zastonj. 1399 Modne knjige zastonj. nnonnnrrxxioon[xico3nnaDDDnoaxxoxn Oblastna hranilnica mariborske oblasti Centrala: MARIBOR, irt Svobode S. Podružnica: CELIE, Cankarjeva ll, nasproti po m. (Preje: JaznoStaJerska Hranilnica, Celje). Dovoljuje VB&kovrKtaa komunalna, aaelijor&eijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in t tekočem računu, eskontira in reoBkontira menice, izvršuje žirovne ia kontekarentae posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema Vloži na »ložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, «stanov in drugih denarnih zavodov ter jih OfirCSlOlC naJOgOdne I$C. Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti |fl|Qil DrOVSfta bSIIOVlfid z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. ———————— Zalo so naložbe v zavodu pupliarno varne. —————— Vlagateljem izven Maribora ia Celja pošlje na zahtevo položnice. 662 Mdor v, Slov. So spod arfa" oglašuje, uspeha se radufe l 8kspur t na hiša MARIBOR,, LUNA" lastnik cftlbin $*risternik Aleksandrova c. 19 £a bližajočo se «pomlad ter velikonočne praznik« imam pripravljeno veliko «biro in sicer: otročje nogavice par cd Din 5"— naprej T érni, sivi, drapp, rujavi in l)tfi barv^ moSke (sokne) nogavice od Din i-— naprej, flor nogavice odDi« 12-— naiprei, damske nogavice od Din 7'— naprej. Ka kvaliteto prevzamem peino garancijo! _____M t__. Vezeniae jBBter «i Din -"76 naprej, Čipke -meter od im ntlHtm . Din i-- napr«g, svilene Iralie meter «d Dk l-napnsj. Vsake vrste sukanca, prefee, Igel, gumbov ter raznega priora ta Šivilje in acr^afic p« breekoaknrenanih cenah. — Koéo» «klase otročje čevlje «ter sandale h usnja ofl Din 24-- naprej. — Lastno vezenje, predtlslcanje In pletenje! Veilha izbira : fi1*! samov«zn!c« Palie» i»« ZMiJtenm ' 9i9 &e*u» JLleMe*att«li'ova e. tn éPohistvo — ¿Preproge , modfaai, zastoelj posteljno odeje. Marinareis posteljnina, oložki, aiodraoi, zastori, posteljno odeje, pchiSioena tkanina Ltd. najboljše in 291 aajeeaeje pri brezplačni ceniki! JJtavibor, (gosposka uliea 20 Vodovode in strelovode inštalira najaolidnej« po jako nizki ceni, kompletni strelovod od 800 Din naprej, dobavlja vodovodne cevi ter ima iste vedao v zalogi po jako ugodni ceni: oblastveno koncesijoim-ani inštalater Rihard Jakolj, Sloveujgradeo. 619 Ako se žellto Q pravem času varovati prehlajenja, gripe, bolečin v vratu, kašlja, hrinavesti tn «lezenja — tedaj morata vedno $r greti s Fellerjevhn prijetno dišečim Elsailuidom! »Elsafluid« z zakonom zavarovan! Skozi 33 let služi to dobro narodno sredstva i« fcessuetlkasi za izpiranje «čl in ušes. Notranje pil krčih, želodčnih bolečinah in napetosti — takoj nekoliko kapljic na sladkorju! To pomaga! 1467 N lekarnah in irseih prti obrnil irgoviitah: pedzkiv6n« «teklemičice 6 L*in, ¿vojne steileečce i) Din, speeijulne steklenice «fti Dia. Po pošti najmanj 1 eavoj z V preizkusnimi, ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnima steklenicama -stane 4>- Dia. Pet tukih zavojev že s poštnino in zavojem samo 210'— Din. 'Naročila na naslov: ETJCETT T. TTTSLTTt, lekarnar, STUBICA DOÍJJA, Elsaírg 34L Ako potrebujete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjevo Elsa-krogljica," 6 hkatljk 12 Din. I J 1HÍ.S1Í í»!*!^ sprejmem, ki razume vsa vmičarSta dela, z 2—15 delavnimi močmi. Sprej-ri«19€flj€l mera tudi služkinjo: VOŠNJAK. Slov. fciBtriea. 428 je Zato Zavozii ga ker se ni znal o pravom i asa varovali, s^daj loži . m ■ um in delavk izdelujejo vsako leto dobre PALM A-podpetnike izkaučuka P AL M A-pete rabi vsak pešec PALMA- podpeiniki so cenejši in tTpežmejši kakor najboljše usnje, nudije elastično dobro de-jaa hojo, preprečajo predčasno utrujenost in varujejo čevlje in telo! 415 Zahtevajte pri svojem če vljarju izrecno KAML mmi SPISI najbolj ČHan« knjige na vsem svetu, kar je Etatiatično dokazano-. — D«sedaj so IzSli sledeči zvezki s to-le vsebino: HRIŽEI1 00 JBIMVEH L zvezek:: Jezer» smrti, not r*mw «»j Nila. II. zvezek: Kal» sem? Plettko rems!. IH. zvezek: Prt $ ©in aiia. IV. zvezekr Vsak zvezek zase zrtHJuifen spfs. Cen» vsakemu zvezku tU it U —. Vsi štirje tvezkl .Križem po Jufrovem" tvorilo zaključeno zbirko spicov. Cena vezani knjigi (vat SMrJe. zvezki «kxi,ial) »olplat» ao Din <>-, celo. platno Din ¡i'-. Avioriziran prevod vseh Kari Mayevih spisov (vsak tretji mesec Izide nov zvezek) Izdaja: TISKARNA SV. CIRILA V fSARIBORIT ŽIGA WEISS franteftcflsha frgavina Celte-Ga&crle 3 (v MU fMN€Y(abüj Cenj. občinstva uljadno- n-aznanjam, da imaa» veTiko zalogo najnovejšega češkega in angleškega blaga pa najnižji ceni. Ramotako Ugotovljene obleke za dečka fn gospoda v vsaki velikosti in najnovejših krojih. 42ä Deške obleke od Din 80—, 150-—, 250 —. Obleke za gospode cd Din 300*— naprej,. Delavske obleke od Din 200*— naprej. Nattalj«- lastno oblek PO* HHWi' lfr klfOJU'. Ail se želite- ¡znebiti pretila bolečin v kosteh in ISlosa brez nevarnosti? 4 ki Reuma j.» strašna in zelo razširjena bolezen, \lfi se ne izogne niti bogatšu niti siromaku in išče žr te v, kakor v palačah tako tudi v kočah. Prerazli-čne so oblik» v katerih botežen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo 21 najrazličnejšimi imeni, medtem pa irisiT nič drugega kakor v V Enkrat bolijo kasti in členki, drugič členki otačejo, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanje v raznih deiih telesa, celto oslabljenie vida, vse to so posledice reum« in bol-ečin, v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno, tako številna so mogoča in nemogoča» z travi! a, m s di fina, miks-ture, mazila itd, ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Na več teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjemu bolečine samo Ublažiti. TOi kar Vara pa mi priporočamo je popolnoma neš koafl j i-v s zdravilna pijača, katera je že mnogim bolnikom pomagala! Naša kura je izbcra-a fr deluje- hitra pri zastarelih, kroničnih slusaja. Da bridobimo čim več pristašev, smo sklenili, vsakomur, ki nam piše poslati pspolaaata Brezplačno našo interesaatno i® poučno razpravo. kogar torej mučijo bolečina in kdor sa želi teh bolečin hitro, temofjita {t) brez nevarnosti i znebiti, naj. še danes piše na: AUGUS5 MARZKE, Beril»—Wilmersdorf, BruehsaLejrstrasse Nr. 5., A&f.. ?4 Valad preselitve sedlarske- in tanharate delavnice s» prodaja vsa blago na Slomškove«» trgu- % kakor komati» različne konjska opreme, do-kolanica, kovčeki za pestovanje, ročne torbic«', nahrbtniki Met. 10 do SWA «eneje. U-godara prilika za na- kup.____361 Eonfar, vešč vseh kmetijskih' dei in zanesljiv, sg-rejiaa na vinarski rn sadjarski šolii v Mariboru. Nastop služba takoj. Plač» p« (žago-»iwt. Sadni capijjuiei (oku- lanti) v rasnih sortah» se dobijo po trški ceni prt 1 Gradišnik, Dobrima pri- Celju-. 411 Hmelovka 4000 kom*v dov impregnirana proda tudi manjše množine i. D etri ček, Fesj< VeJ-erej-e. «7 t i i 4 4 4 4 4 jšfo*. .¿Sfet > > ► ► > V ► najboljšo in najvarnejše pri SpodnjBšlajBPshi ljudski posojilnici v Mariboru -..•s--'- -. ■ •<>• •»>•• •• S®»?*- - Gosposka ulica Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obresittfeio po nafrxgodneiSi obrestni meri. Stanje hranilnih viog nad 55*000.000 dinarjev. LTo^oÄ nobenega rentnega davka ier dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i v ^r W WT W Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: JanuS Goleč, novinar jt Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru. Semena vsakcmstna, kakor Semena travno, dcteljno, pesno in vrinarsko »j seme v najboljši kakovosti priporoča « sfarozoana fvrdha N. BERDAIS • listo novi t eno 1809 • flASlOOR Ceniki na razpolago I Posestvo 24 oralov se proda v Zr-kovcih it. SI pri Mariboru. 421 Lepo posestvo se proda t Šetarjevi št. 8, pošta Sv.Lenart Slov.gor. 393 Lepo posestvo v oralov v Pobrežju pri Mariboru se proda. Naslov v upravi lista. 410 Vzamem v najem srednje posestvo, tudi mlin. Poštno ležeče Zagorje ob Savi 22. 412 Travnik se proda, 1 o-ral, blizu ceste v Jare-nino. Marija Ambrož, Kamnica št. 128. 409 Konjski hlapec, starejši, priden, naj se javi pri O. švaršnik, Majš-berg, Ptujska g. 414 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju ■■ 1 1 - ■ ' registrovani zadrugi z neomejeno zavezo »■ ■■ v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiih ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiih, Stanje hranilnih vlog zna- _ . , . , _______Rentni davek Sa nad Din 85,000.000 -. Za hranilne vloge jamgl poleg rezerv In hl& nad 3000 piaCuic posojilnica iz svo- ?o5tvolater zastavo'pod «anov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Jega in ga ne odteguj« najugodnejšimi pogoji. vlagateljem. <>iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv 192 Ne zamudite prilike! Vsled pomanjkanja gotovine kupite za časa velike prodaje po brezkonkurenčnih cenah l&i. blago za niožke in ženske obleke in perilo, 'IPf* gotovo rerilo, predpasnike, nogavice in druge potrebščine. Oglejte si izložbe in primerjajte cene ne samo blagu ampak kvaliteti! 382 mm & HROVAT / Maribor Hralga Petra trg 9 (desni breg Drave) Moje delo je lahko ker perem po načinu Gazela. Vodo najprvo omehčam z navadno sodo, s čemer je učinek mila še enkrat bolj izdaten. Poskusite tudi Vi in ne pozabite pri tem na pravo terpentinovo MILO GAZELA. n veselilo (udi Vas! Za samih Din 50 dobite revolver - privesek s ' 4 naboji zelo močnega po-a, ne more nikoli raniti. ______„ia tisoče raznih predmetov za vse ......(,. i.čnih predmetov za vporabo, glazbii, brivskih aparatov, britev, škarii, priprav za striženje las, orodja, gospodinjskih in oblačilnih potrebščin, perila, obleke, čevljev, igrač i. t. d. se nahaja v novi veliki ilustrirani domači knjigi, ki jo tudi Vi brezplačno dobite, ako io z dopisnico zahtevate od svetovne razpošiljalne tvrdke 211 H. SUTTNER, Unbljana št 992 [Ročna dela S kuhinjske preproge, priičke, bla- ■ zinice itd. Vseh vrst D.M.C. prejicc ■ w Velika zaloga volne 1 £ L PliTAN, cene ■ 179 Ustanovljeno leta 1898 000101000223235323000100020101010200000001022323010101000201235353484848020100020002000202010001000102484848235348232348010201010201020001532353012353482353010101535348000202235323232348482348020000020223534800002301010201000153020200010223482300 02482348234801020102010002000201000102012301232301235348230001010000020101020002000101532301020201000053480201004823482353010001005300905323234848235353534848232348010000020002000001010100020253235301020100230100000101000102000201232323530101000201 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana