PoStnlna platana 0 ootmM	m	Cena	Uta	1—
ilmsHlaom
Steu. 261
V Ijubljani, 0 petek, 20. novembra 1930
leto 1«
Pred nacionalističnim naskokom na Barcelono in katalonsko obalo
Blokada barcelonskega pristanišča
Lizbona, 20. nov. o. Portugalsko zunanje ministrstvo sporoča, da je španska nacionalistična vlada v Burgosu obvestila vse velesile, da je prisiljena uporabiti vsa bojna sredstva, da prepreči uvoz orožja, strcljiva, tankov, letal in strupenih plinov skozi barcelonsko pristanišče. Ta vojni materija! dovažajo v Barcelono ladje pod raznimi zastavami, ki so pa vse sovjetske ali španske. Nacionalistična vlada je zato pozvala vse ladje, ki so usidrane v barcelonski luki, naj čimprej zapuste pristanišče ter se tako izognejo nevarnostim, ki bi jih lahko doletele pri obstreljevanju barcelonskega pristanišča. Vlada v Burgosu priporoča tudi tujcem in zastopnikom madridske vlade, ki prebivajo v Barceloni, naj zapuste mesto, zlasti pa pristaniški predel.
To sporočilo nacionalistične vlade smatrajo kot uradno proglasitev zapore nad barcelonskim pristaniščem in vso katalonsko obalo.
Bombardiranje Barcelone se bo začelo takoj, ko pridejo odgovori.prizadetih vlad, da so ukrenile vse potrebno glede svojih trgovskih ladij in svojih državljanov, ki prebivajo v Barceloni.
Angleški državljani že beže
London, 20. nov. o. Angleška vlada je sprejela spomenico vlade v Burgosu glede angleških ladij v barcelonski luki in angleških državljanov v katalonski prestolnici. Vlada je takoj odredila, da odplove v Barcelono križarka »Arethus« in odpelje čim več angleških državljanov. S tem delom je že začela križarka »Garland«, ki je že dalje časa zasidrana v barcelonskem pristanišču.
Angleška vlada je tudi naročila svojemu poslaniku pri madridski vladi, ki stanuje zdaj v Bia-ritzu, naj stopi takoj v stik z vlado v Burgosu in dobi natančne podatke o blokadi barcelonsko luke. Angleška vlada misli z vlado v Burgosu izdelati načrt o nevtralnem pasu za plovbo pred Barcelono, kakor je to obljubil general Franco za plovbo pred Cartageno, Taragono, Valencijo in Alicante.
Nemški in italijanski zastopnik na poti k Francu
Saliimanca, 20. nov. o. Vest o priznanju Francove vlade po Nemčiji in Italiji Je izzvala tu silovito navdušenje, ki je dobilo izraza v veliki včerajšnji manifestaciji v Salamanci. Pri tej manifestaciji je govoril general Franco in povedal, da je do zdaj že pet držav priznalo njegovo vlado. Sledile pa bodo v najkrajšem času še Avstrija, Madžarska in Japonska.
Sprejel je tudi nemškega poslanika v Lisboni, ki mu je poročal, da je nemški novi zastopnik pri nacionalistični vladi dr. Oto Kohler že odpotoval s parnikom »Albatros« v Španijo. Isto poročilo je dobil general Franco od italijanskih oblasti.
Madridska vlada protestira pri ZN
•	2®‘	n?v-.	nl-	P°	vesteh,	ki	so prišle sem
iz Barcelone, misli madridska vlada vložiti protest I*ri ZN radi priznanja nacionalistične vlade v Burgosu od strani Italije. Ta protest bo marksistična vlada vložila samo proti Italiji, ker je ta še članica ZN, Nemčija ni več. Glede blokade Barcelone in vzhodne španske obale je britanska vlada dala nalog svoji mornarici v Sredozemskem morju, da se izogiba vsakemu incidentu. Drugače bo po zatrjevanju francoskih političnh krogov v vsem delala skupno s francosko mornarico.
Tajnik Zveze narodov je po radiu v Valenci ji izvedel, da je predsednik madridske vlade Cabai-lero poslal Zvezi narodov protest zaradi priznanja vlade generala Franca od strani Nemčije in Italije. Do opoldne tajništvo še ni prejelo besedila protesta. V Ženevi dvomijo, da bi protest vlade v Valenciji mogel imeti kak uspeh v Zvezi narodov. Toda 7. decembra se sestane 27 članic ZN, da razpravlja o reformi pakta ZN. Zgodi se lahko da bosta Španijo zastopali dve vladi, ali pa bosta sklenili obe, da začasno ne pošljeta nobenega zastopnika.
Naš državljan ubit v Bilbau
Bilbao, 20. novembra, m. Prejšnji avstrijski konzul Vakončik ter njegov paraguayski tovariš sta bila tu obsojena na smrt ^ zaradi špijonaže. Trdijo, da sta se hotela Vakončik in paraguayski konzul vkrcati na neko tujo ladjo. Pri njih so našli dokumente, ki ju zelo obremenjujejo. Kakor se do-znava od vladne strani, je Vakončik bil pred voj-
Naš pariški poslanik predava Amerikancem
Pariz, 20. nov. m. Na kosilo v tukajšnjem Ameriškem klubu je bil poleg ostalih povabljen tudi jugoslovanski poslanik v Parizu, dr. Božidar Purič, ki je imel daljši govor o j ugaslo vansko-ameriških odnošajih. V svojem govoru 6e je Purič Posebno toplo spominjal pokojnega predsednika Združenih ameriških držav Wilsona. Govoril je tudi o gospodarskih odnosih med USA in Jugoslavijo ter je de-jal, da je Jugoslavija po svojem naravnem bogastvu Amerika v malem. Manjka samo še velikega kapitala za eksploatacijo tega bogastva. Razen Standard Oil Company v Jugoslaviji ni niti enega ameriškega rudarskega, trgovinskega ali industrijskega podjetja, čeprav so možnosti za delo in zaslužek ogromne. Ob koncu svojega govora, ki so ga navzoči večkrat prekinili z odobravanjem, je g- Purič govoril tudi o lepotah jugoslovanske države ter je citiral znane besede Bernarda Shawa, ki jih je govoril Angležem, Ircem in Amerikancem ter jih pozval, naj pridejo v Jugoslavijo, kjer je vsako mestece umetniška slika.
no avstrijski konzul v Bilbau, po svetovni vojni pa je postal jugoslovanski državljan.
Izpred Madrida
Sevilja, 20. novembra. AA. Havaa: Snoči ob 16 se je nadaljevalo bombardiranje Madrida. Škoda je velika. Nekateri deli mesta so popolnoma razrušeni. Nobeno 'okno v Madridu ni več celo. Med ruševinami je mnogo trupel. Mora jih biti že na tisoče. Prebivalstvo se skriva po kleteh. Vsa poslopja španske Narodne banke, prometnega ministrstva in Centralne banke so znatno poškodovana.
Tenerifski radio objavlja, da so nacionalistični tromotorni bombarderji zopet bombardirali severno postajo in okolico segovijskega mostu. Prometno ministrstvo gori. Vladna letala so vrgla nekaj bomb na letališče Quatros Vientos. Tam je štab generala Varelle. Škoda ni velika.
General Queipo de Liano je izjavil po radiu, da je položaj v Madridu obupen in da so nacionalisti sedaj zasedli že vsa poslopja vseučiliške četrti. Napad miličnikov je bil odbit.
Madrid, 20. nov. AA. (Havais) Madrid je bil preteklo noč dvakrat obstreljevan, prvič okoli polnoči, nato pa ob pol treh zjutraj. Bombe so zadele cerkev sv. Sebastiana. Mestnemu okraiju
Antonu Martinu so ponoči in davi letala prizanesla. Dalje so nacionalistična letala bombardirala Madrid ob devetjh dopoldne, toda vrgla so samo pet bomb. Sovražna letala, bilo jih je pet, so pregnali madridski letalci. Letalsko bombardiranje je terjalo okoli 100 žrtev, nekaj med njimi mrtvih, druge pa ranjene.
Vojaški položaj se ni spremenil. Ugotoviti se sme celo nekoliko prodiranja madridskih čet, ki se jim je ponoči posrečilo popolnoma osvoboditi pristop h Časi Lelasquezu.
Včeraj so madridske obrambne čete zajele dva nacionalistična tanka, posadko pa prijele.
Iz Toleda poročajo, da je univerzitetna naselbina mesta Madrida popolnoma v rokah nacionalističnih čet. Odpor madridske obrambe ponehava. Glavni štab nacionalističnih čet je po radiu objavil razglas madridskemu prebivalstvu, katerim okrajem mesta bo prizanešeno in kam se prebivalstvo lahko zateče, da bo varno pred bombami. Vsi drugi deli mesta bodo pa obstreljevani.
Nacionalistična letala so nadaljevala vso noč obstreljevanje Madrida. Boji na severozahodnem odseku se razvijajo zelo ugodno za nacionalistične čete. Nacionalisti so prodrli do ulice Pablo y Gle-sias. Desno krilo je na tem odseku prodrlo do poslopja madrid. jetnišnice in do vojašnice 6. polka.
Nepričakovana pot kralja Edvarda v brezposelne pokrajine
Angleški kralj med proletarci
London, 20. nov. o. Pred dvema dnevoma je kralj Edvard VIII. nastopil svojo nadzorstveno pot v pokrajine angleške bede v Južnem VValesu. Tam je največ revščine zaradi nezaposlenosti v tekstilni in rudarski industriji. Namen, ki je angleškega kralja pri tem vodil, je bil kaj prozoren: S to svojo potjo je hotel učene debate v poslanskih zbornicah prekiniti in jih opozoriti na tisto, kar je danes v Angliji najhujša rana, namreč beda in stiska angleškega proletarstva. Kakor kaže zadnja celonočna debata v angleškem parlamentu, je la svoj namen dosegel, kjer so sprejeli zakonski predlog za takojšnjo pomoč pokrajinam, ki so v stiski.
Kralj Edvard VIII. je pa kljub temu svojo pot začel, kakor se je namenil in se ustavil najprej v pokrajini Llanvit, kjer ga je sprejelo proletarsko prebivalstvo z velikim veseljem. V družbi zastopnikov delavstva je ves dan obiskaval tovarne, delavska stanovanja, socialne ustanove, bolnišnice
itd. Posebno pozornost je posvetil tovarniškim in delavskim stanovanjem, ki so prej podobna brlogom kakor človeškim bivališčem. Po vseh stanovanjih se je kralj razgovarjal z brezposelnimi delavci in jih izpraševal o njihovem življenju in o nekdanjem delu. V šoli, kjer so nezaposleni delavci, skušajo pripraviti za kako drugo delo, kakor so ga bili do zdaj vajeni, je tudi kosil z njimi.
V	socialni zgodovini Anglije je ta korak nekaj nenavadnega in skoraj nemogočega. Edvard VIII. je pretrgal vso tradicijo dosedanjih vladarskih poti in obiskov in pokazal, da mora imeti modern vladar, brez ozira na svoj' položaj in na svoje poreklo, predvsem smisel in čut za trpljenje najrevnejših.
Vsi londonski listi posvečajo temu dejstvu velikansko pozornost in je videti, da smatrajo kraljev korak kot prvi dokaz za samostojnost njegovega političnega dela, v katerem se ne bo dal vezati na nobene stare predpise.
Pretepi in demonstracije - posledice samomora franc, notranjega ministra
Zgodovina Salengrojeve krivde
Pariz, 20. nov. o. Samomor notranjega ministra je silovito razburil francosko ljudsko fronto, kakor je bilo treba pričakovati. Razburjajo se zlasti komunisti, ki jim je ta dogodek dal zaželjen povod, da zahtevajo takojšnjo aretacijo vseh uglednih desničarskih Ljudi ter nov tiskovni zakon, ki bi uničil opozicionalno časopisje. Po drugi strani pa je Salengrojeva smrt povod za organizirana na-silja, ki jih bodo vzdrževali z namenom, da v Franciji ne pride do notranjega miru, kar je v njihovem interesu.
Ze snoči je prišlo do silovitih desničarskih demonstracij pred uredništvi opozicionalnih listov. Socialistična organizacija stavcev je sklenila, da ne bo 6tavi|a tednika »Gringoire«, ki je prinesel glavna odkritja o Salengrojevi zadevi. Več uglednih desničarskih voditeljev je moralo iz Pariza pobegniti in se skriti. Kako se bo položaj razvijal dalje, ni mogoče ugotoviti, skoraj gotovo pa je, da bo prišlo do nemirov in do prelivanja krvi.
Salengrojeva afera
Salengrojeva osebnost je francosko javno mnenje razdelila v dva tabora: eden je ugovarjal, da bi bil, četudi v socialistični vladi notranji minister človek, ki mu je bilo dokazano dezerterstvo in izdajstvo domovine, drugi tabor pa je vse te moralne očitke proglašal za politično gonjo in kril Salengroja s plaščem ljudske fronte. Dejstva iz Salengrojeve zadeve, ki je notranjega ministra prignala do žalostne smrti, Francijo pa do nevarne notranje politične napetosti, 60 naslednje:
Roger Salengro je 1914 ob mobilizaciji služil svoj vojaški rok in je bil kot nevaren agitator takoj ob mobilizaciji aretiran. Vojaško poveljstvo ga je imelo vso vojno v tako zvanem seznamu B, kjer so bili politično nezanesljivi vojaki, V vojni je služil kot biciklist v 223. polku in 1915 ob nekem napadu izginil. Iz sumljivih okolnosti, ki so temu izginjenju sledile — Nemci so takoj nato začeli obstreljevati skrite položaje Salengrojevega regimenta in ga uničili — je poveljnik polka sklepal, da Salengro ni le pobegnil, marveč da je zagrešil še kaj hujšega. Kolesar Salengro se je čez dva meseca javil z nerodno dopisnico iz nemškega ujetništva. Na podlagi vseh teh dejstev ga je vojno sodišče obsodilo na smrt v odstotnosti zaradi pobega in izdajstva. Ta obsodba se je pozneje ob neki amnestiji razveljavila.
Dokler Salengro ni postal minister in dokler ni v sporazumu z ministrskim predsednikom Blu-mjom. za'|el pripravljati novega tiskovnega zakona, ki bi dejansko ukinil tiskovno svobodo v Franciji, so ga njegovi politični nasprotniki pustili pri miru. Ko pa je odpor do vlade ljudske fronte začel do-
bivati po razpustih desničarskih bojnih organizacij vse hujše oblike, je veliki pariški tednik »Gringoire«, ki velja za glasilo bivšega pariškega policijskega prefekta Chiappea, začel priobčevati podatke iz te Salengrojeve vojne afere. Ta odkritja je s svojimi izpovedmi potrdilo 12 nekdanjih Sa-lengrojevih predstojnikov in tovarišev, med njimi en polkovnik, en kapitan in dva poročnika s častno besedo. Vojni minister Deladier je tedaj dal vsem podrejenim edinicam strog nalog, da morajo takoj uničiti vse akte o bivših vojakih, katerih kazni so bile z amnestijami razveljavljene. V vojaški knjižici Salengrojevi pri nabornem uradu v Lilleu je iztrgan prvi list, ki je imel na drugi strani zapisane vse Salengrojeve vojaške kazni. Taiko so voditelji nabornih uradov naredili pri izkazih vseh amnestirancev. Iz sodnega arhiva vojnega ministrstva pa so tudi izginili vsi akti, ki so se nanašali na Salengroja, kar so izpovedali uradniki sami.
Ker je afera dobivala vsebolj škandalozne oblike in je zaradi nje silno trpel ugled predsednika Bluma, je Blum poveril zadevo nekemu razsodišču, čigar predsedstvo je moral sprejeti načelnik francoskega generalnega štaba, general Ga-melin, ki pa je takoj izjavil, da tega sodišča v danih razmerah ne more smatrati za častno sodišče. To razsodišče je ugotovilo, da v aktih o Salen-groju, katere mu je predložil predsednik vlade, ni našlo nič takega, kar bi Salengroja obteževalo. Torej razsodišče ni samo raziskovalo vseh aktov in podatkov in izpovedi, marveč se je izreklo samo o tem, kar mu je predložilo predsedstvo vlade. To je general Gamelin tudi ponovno poudaril in zanikaval vse druge vesti.
Sledila je razburjena seja z napadi na Salengroja v poslanski zbornici preteklo soboto, kjer so Salengroju naravnost očitali dezerterstvo in izdajstvo. Notranji minister, ki se je ves čas slabo branil in zadnje čase sploh molčal na napade, je po prizorih v parlamentu izgubil živce ter sam storil konec aferi, za katero je kot notranji minister dal povod.
Karambol
Danes dopoldne okrog 10 je prišlo na križišču Zrinjskega ulice in Poljanske ulice do karainbola med tramvajem in avtomobilom. Ni bilo sicer nobene večje nesreče, vendar je dogodek povzročil prometni zastoj. Za tramvajem, ki ni mogel naprej, sta morala čakati še dva tramvaja, kar je povzročil zlasti nek z opeko naložen voz, ki se jo ravno v času karainbola pojavil na takem mestu, da je zavrl promet. Bil je dalje časa nekako ujet in so imeli precej posla, da so ga prometni vozel zopet razvozlali.
Vesti 20. novembra
Sovjetsko letalsko odposlanstvo je prišlo v Pariz, vodi ga general rdeče vojske Ajdeman. Odposlanstvo si bo ogledalo francoska letališča.
Velike komunistične manifestacije v Parizu pripravlja francoska komunistična stranka za jutri ob pogrebu bivšega notranjega ministra Salengroja. Kakor je znano, je glasilo francoskih komunistov »Humanite« pred štirimi leti Salengroju samo očitalo, da je dezerter in veleizdajalec.
V	Moskvi so aretirali poleg 21 nemških državljanov še tri Avstrijce, več Poljakov, Fincev, enega Litvanca in Luxenburžana.
Novo angleško notranje posojilo v znesku 100 milijonov funtov (2.500 milj. Din), ki se bo obrestovalo po tri in pol odstotka, je bilo podpisano vč eraj v dobrih dveh urah.
18 letnico letonske neodvisnosti so slavili včeraj v Rigi.
^ Za novega avstrijskega poslanika v Budimpešti je imenovan bivši avstrijski tajnik za zunanje zadeve von Bachrenfels.
Predsednik nemške narodne banke, je iz Ankare odpotoval z letalom v Bagdad, iz Bagdada pa pojde še v perzijsko prestolnico Teheran, kjer se bo pogajal za nakupe nemškega blaga, ki ga Irak in Perzija potrebujeta pri novih gradnjah.
Nemci ne mislijo na boj proti Sovjetski Rusiji
in na kako vojno proti boljševiški državi, marveč na boj proti komunizmu, kakor piše včerajšnja »Frankfurter Zeitung«.
Sklepi velikega fašistovskega sveta so ostali tajni, ve se samo to, da sta poročala zun. minister Ciano, londonski poslanik Grandi, o pripravah za sporazum z Anglijo ter abesinski podkralj Graziani
0 položaju v Abesiniji.
Venec balonov nad Londonom bo varoval angleško prestolnico v meglenih dneh pred napadi sovražnih letal, kadar bo vojna, tak je nov načrt angleškega letalskega ministra.
Keinal ne pride v London, da bi vrnil obisk angleškemu kralju Edvardu VIII. Tako poročajo iz Anglije.
Guverner francoske narodne banke Cabeyfte
je odstopil po nekih vesteh iz Pariza, ki so povzročile razburjenje na pariški borzi.
Horthy ostane štiri dni v Rimu, to je od 23. do
27.	novembra. Sprejela ga bosta italijanski kralj in Mussolini, pripravljajo mu tudi 6prejem v Vatikanu.
Političen vlom v sovjetsko banko v Carigradu je bil izvršen včeraj ponoči. 'Kakšen je tak političen vhom v banko, si je težko predstavljati.
Voditelja »Rexa« Degrellea, so obsodili zaradi nemira in zaradi upora proti državni oblasti na deset frankov globe v korist državnemu zakladu.
Kitajci so premagali mandžurske čete. katerim so pomagali tudi Mongoli. To se je zgodilo v severno kitajski pokrajini Suijan.
Nikolo Teslo je odlikoval predsednik češkoslovaške republike dr.t Beneš z redom Belega leva I. st. Tesla je |x> rodu Srb in velja v Ameriki za enega na j večjih izumiteljev v elektrotehniki.
Mednarodni položaj se je poslabšal zaradi priznanja Francove vlade j»o Nemčiji in Italiji. Kako in kje, tega evropsko časopisje ne pove.
Za španskega vladnega poslanika v Stockholmu je madridska vlada imenovala žensko, gospo Palencio. Ko je rdeča diplomatka hotela priti v poslaništvo, je našla vrata zaprta. Pred vrati pa je bilo zbrano vse osebje poslaništva, ki je diplomatko s silo pognalo izpred jx>slopja.
Kulturni sporazum med Nemčijo in Madžarsko
je sprejela z ogromno večino glasov madžarska |X>slanska zbornica.
Naravno svilo bo začela izdelovati Nemčija in
bodo že prihodnje leto nasadili milijone in milijone murv v krajih, ki so za to ugodni.
Starostno zavarovanje v Ameriki namerava uvesti Roosevelt v okviru svojega socialnega programa. Za zavarovanje bodo morali plačevati delodajalci in delavci.
Zdravstveno stanje papeževo je sicer zaradi visoke starosti malo kritično, toda ni povoda za razburjenje, tako poročajo iz Vatikana.
Poštne pošiljke za Španijo, ki so namenjene krajem v nacionalističnem ozemlju, bo zdaj francoska poštna uprava pošiljala naravnost in ne preko rdeče cenzure v Barceloni.
Smer sta menjala največja romunska dnevnika »Adeveruk in »Dimineaza«, ki sta bila do zdaj v judovskih rokah ter napadala nacionalizem. Zdaj pa ju je kupil liberalni konzorcij.
Diktaturo so podaljšali v Peruju s tem, da so razveljavili letošnje oktoberske volitve in podaljšali predsedniku republike njegovo polnomoč.
Aretacije Nemcev v Rusiji nimajo nič zveze z mednarodnimi političnimi vprašanji, tako je dejal komisar za zunanje zadeve Litvinov nemškemu poslaniku v Moskvi.
Nova šolska spričevala bodo uvedli v nemških
1 šolah. Ocene se bodo nanašale na značaj, na telesno vrednost in na duhovno vrednost. Pod značajem bodo ocenjevali voljo do dela, smisel za red, pokorščino, pogum, tovarištvo in sposobnost' za vodstvo. Stara označba vedenje je zdaj namenoma spremenjena v pokorščino.
Narodnostni škandal v Ljubljani
S slovenskim denarjem podpiran zavod za mladino, v katerem je slovenščina prepovedana!
Ljubljana, 20. novembra.
Naše narodnostne razmere so bile že ponovno predmet najrazličnejših razprav v različnih krožkih, pri javnih predavanjih, pri zelenih mizah, največ pa v časopisnih polemikah Ob vsaki laki priliki vstane vsa Slovenija kakor en mož ter s samo ob sebi umevno prepričevalnostjo glasno potrdi, da je treba storiti vse. da ostane slovenski živelj pri nas slovenski, da ne smemo biti »podlaga tujčevi peti«, da je končno čas, da se v narodnostnem oziru vzdramimo, itd. itd. Imamo celo kopico društev, klubov in drugih organizacij, ki naj bi se brigale za naše narodnostne razmere.
Kaka pa je ta stvar v resnici, ve pri nas vsakdo. Neverjeten, a resničen prikaz teh naših narodnostnih razmer, naj pokažemo na primeru, ki se dogaja sredi med nami in je tako kričeč, da ne moremo preko njega.
Ljubljanski dijaki ne znajo slovensko
Ni še dolgo od tega, ko so imeli na neki ljubljanski srednji šoli dogodek, o katerem so kmalu govorili vsi dijaki te šole. Preko teh dijakov pa je šel glas o dogodku tudi po mestu.
Dijaki so že nekaj časa sem opazili, da nekateri drugi dijaki-sošolci ne govore pravilne slovenščine. To se jim je zdelo čudno, ker so bili dotični dijaki stoodstotni Slovenci in povrh — vsi odličnjaki. Razumljivo je, da so to istočano, ali pa najbrž še prej opazili tudi profesorji.
Ko je pred nekaj dnevi profesor izpraševal nekega takega dijaka, je zopet spoznal njegovo šepavo slovenščino. Ne da bi ga grajal — fant je odličnjak — ga je profesor vprašal, zakaj se izraža na taok tuj način. Tedaj je fant javno v razredu povedal, zakaj ne obvlada v tekočem govoru pravilne slovenščine. S tem je odkril zaveso, za katero se dogajajo stvari, o katerih naj zve nekaj tudi javnost.
Dijakova izpoved
Na profesorjeva vprašanja, je fant pojasnil:
>Sem v dijaškem domu... (z imenom bomo postregli po potrebi v najkrajšem času). Tu nam je prepovedano govoriti slovensko. Prefekt nam je namreč dejal, da slovensko že znamo. Treba se nam bo naučiti tudi druge jezike, kar da nam bo vedno prav prišlo. Zato je prepovedal slovenščino in predpisal drug občevalni jezik v zavodu.«
Stvar je postala zanimiva. Cim |e bil končan pouk, so sošolci vsi radovedni obkolili svojega tovariša ter ga izpraševali o razmerah v zavodu.
Zavod in narodna javnost
Človek ostrmi, ko sliši, da stoji zavod, v katerem je prepovedana slovenščina, sredi Ljubljane in da ga v liajizdatnejši meri podpira ravno tako-zvana »narodna javnost« ... Spominjamo se še, kako so narodne dame zbirale za ta zavod podpore, s kako vnemo so prepričevale ljudi o vzvišeni nalogi društva, ki skrbi za ta zavod in kako so potem pristojni ljudje pazili, da pridejo v zavod res samo najboljši dijaki.
Povdariti hočemo* da je bil denar po Slovenskem zbran za ta zavod prvenstveno iz narodnostnih ozirov, ker se ie reklo, naj se v tem zavodu vzgajajo najboljši dijaki v res pravem narodnem duhu. In prišlo je tako daleč, da so se pojavile vmes bogsigavedi čigave roke, ki so obrnile vzgojo v tem zavjpdu — najbrž brez vednosti tistih, ki so zanj prispevali — v ravno nasprotno smer: tu se dijaštvo odtujuje svojemu slovenskemu maternemu jeziku in to s takim uspehom, da opazujejo delo zavoda že po šolah!
Kako so pridobili'najmlajše...
Nočemo očitati ničesar tistim, o katerih ne vemo, ali se dela na zavodu z njihovo vednostjo.
Dejstvo je, da je zavod oziroma njegov ekspert razposlal ob koncu lanskega šolskega leta po slovenskih ljudskih šolah okrožnice, v katerih je prosil šolske vodje, naj javijo naslove onih n a j b ol j š i h učencev, ki mislijo naslednje leto stopiti v srednjo šolo. Ko so se v Ljubljani etekli ti odgovori', so zavodovi ljudje znali pridobiti nekatere od teh v srednje šole stopajočih učencev na ta način, da so jim nudili izredne ugodnosti pri stanovanju iti hrani. Tako plačujejo dijaki, oziroma njihovi starši mesečno za vso oskrbo le 125 do 200 Din. Saj več tudi ni bilo treba, ker je ostalo prispevala itak — narodna javnost... Na ta način se je posrečilo spraviti v ta zavod najboljše slovenske dijake. Omejili se niso samo na prvošolce, marveč so v zavodu zastopani skoraj vsi razredi. Z ozirom na mladost tega zavoda in z ozirom na previdnost, s katero dijake sprejemajo, je v tem šolskem letu v zavodu le okrog 30 dijakov iz različnih razredov ljubljanskih srednjih šol. Iz teh 30 dijakov, katerim naj bi se prihodnje leto pridružilo še večje število, vzgajajo sedaj sredi med nami ljudi, ki ne obvladajo več slovenskega jezika in naj bi jim — ko pridejo v javno življenje — narodna zavest že popolnoma zamrla.
Potem pa naj še kdo reče, da Slovenci nismo narodnjaki!
Občni zbor mariborske Prosvetne zveze
Maribor, 20. nov.
Ob odlični udeležbi se je sestal včeraj v Mariboru redni letni občni zbor mariborske Prosvetne zveze. Občni zbor je potekel v znamenju pripravljenosti vseh zastopnikov prosvetnih društev za smotreno nadaljevanje prosvetnega in vzgojnega dela.
Predsednik dr. Josip ITohnjec je ob desetih otvoril občni zbor in prisrčno pozdravil zastopnika g. škofa stolnega dekana dr. Franca Cukalo, zastopnika mariborskega mesta podžupana Fr. Že-bota, stolna kanonika msgr. Umeka in dr. I. Žagarja ter vse številne delegate prosvetnih društev. Občnemu zboru je predlagal, da se odpošljejo vdanostne oziroma pozdravne brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu in ministru notranjih zadev dr. A. Korošcu. Vse tri brzojavke so bile sprejete z navdušenim pritrjevanjem.
Dr. Hohnjec je imel takoj nato daljši govor, v katerem je podčrtal bistveni pomen ljudske vzgoje, označil religijo kot najvišjo vrednoto, s katero more človek doseči svoj večni smoter. Poudaril je tudi, da pri prosvetnem delu ni glavno nabiranje znanja, pač pa vzgoja srca in volje, ki bo našega človeka odvrnila od žalostnh pojavov, kakor so surovost mladine, številni umori, uboji, detomori itd. Pokazal je predavatelj tudi na krivce, da je teh žalostnih pojavov še vedno dovolj:
»Protivniki katoliške vere — meščanski in Kmetski liberalci ter marksistični socialisti in komunisti — tudi pri nas ovirajo katoliško cerkev ter hočejo preprečiti vsak njen korak med ljudstvo in zlasti med mladino.<
Svoj globoko zasnovan govor je predsednik zaključil s j)ozivom: katoliški prosveti glavo in
srce, predvsem pa neumorno delo!
Za pozdravom, ki ga je prinesel od škofa dr. Tomažiča občnemu zboru stolni dekan dr. Cukala in za govoroma Fr. 2ebota in dr. Joža Dvornika iz Ljubljane je sledilo tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da so bili Slomškovi dnevi osrednja točka letošnjega delovanja v tej prosvetni organizaciji, kljub temu pa tudi ni nazadovalo ostalo organ izatorno_ delo in da je med drugim centrala posvečala največ pozornosti fantovskim odsekom, ki so prirejali lepo uspele tečaje. Kar se tiče društvenega delovanja, še vedno zavzema odersko udejstvovanje prvo mesto. Izražena je bila tudi želja, da se ustanovi v okviru Prosvetne zveze Zveza ljudskih odrov. Odbor je sklenil osnovati tudi potujoče knjižnice, ker so potrebe 166. včlanjenih društev glede zahtev do osrednje knjižnice tako narasle.
Po blagajniškem poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo izdatkov 304.81 Din več kakor pa dohodkov, in da se je za nabavo novih knjig izdalo 21.526.50 Din, so pregledniki izrekli odboru zaupnico, nakar so sledile volitve. Izvoljeni so bili: Predsednik dr. Josip Hohnjec, odborniki: dr. Jeraj, dr. Sušnik, dr. Meško, J. Stabej, J. Ma-. ležič, M. Geratič in I. Cainplin; namestniki: arhi-dijakon Fr. Tovornik, prošt M. Munda, Fr. Hrastelj, Proj- Rihter, župnik Fr. Gomilšek, prof. Peter Kovačič, Janez Gasparič in Franc Kotnik; pregledovalci računov: dr. Jožef Mirt, dr. J. Kovačec in prof. I avel Živortnik; člani razsodišča: dr. Juvan, dr. Leskovar, dr. Bartol in dr. Kejžar.
Od predlogov sta bila nato sprejeta dva in sicer, da se v okviru Prosvetne zveze ustanovi Pevska zveza in Zveza ljudskih odrov. Dobro uspeli občni zbor je bil zatem zaključen.
Muro je treba zregulirati
Povest o amblcijoznt gospej Polenški, ki Je zamenjala svojo krčmo na ruBko-pol]ski meji za razkoien hotel na francoski rivljerl... Ljubezen, slučajni zapletltajl ln ko-mltna vsebina da)e)o filmu nadvse veselo ln zabavno noto.
tel. 2730 - KINO SLOGA > tel. 2730
Danes premiera I
Kontušovka
Po oderskem komadu, ki Je tel povsod velike triumfe. V Klavnih vlogah IDA WtJST • INGK LIST - TBEO LINOEN
■rt
tl
Jutro" molči...
Ljubljana, 20. novembra.
Včeraj smo poročaili, kako se je »Jutro« zaletelo v naš članek, v katerem smo zapisali, kako je z gospodarji in gospodstvom pri »Jutru«. Mi smo zapisali samo gola dejstva ter smo še pripomnili, da za naše razmere prepiri pri »Jutru« prav nič niso važni in da jih zato beležimo le kot kronisti. Drugi listi pa so polagali na to tako važnost, da so naš članek ponatisnili skoraj vsi važnejši listi v državi. K tem listom 6e je sedaj pridružila še belgrajska »Pravda«, ki istotako prinaša vsebino našega omenjenega članka. Ko so torej naše poročilo objavili s potrjujočim komentarjem »Hr-vatski dnevnik«, »Jutarnji list«, »Politika«, »Slovenec« in »Pravda«, je moralo sedaj pač tudi uredništvo »Jutra« uvideti, da je bil njegov napad na naše poročilo popolnoma neosnovan.
Ker se je »Jutro« tako spodtaiknilo nad našim omenjenim poročilom, smo ga pozvali, naj pove, če želi, da mu postrežemo še i nekaterimi podatki. »Jutro« pa je spoznalo, da je bolje, če molči in danes res ni izrazilo nobene želje, da želi v stvari še kaj izvedeti...
Šofer x avtomobilom izginil
Ptuj, 19. novembra.
V soboto, 14. t. m., je izginil neznano kam šofer Leopold Simonič, uslužben pri mehaniku in avtopodjetniku Francu Sircu v Ptuju. Simonič se je nahajal s potnikom Ignacom Potrčem na službenem potovanju v Brežicah. Sirec je omenjeni avto uporabljal izključno za prevoz potnika Potrča, zastopnika tovarne mila »Schicht«. V zadnjem času je ta avtomobil vodil njegov šofer Leopold Simonič.
Na svojem službenem potovanju sta šofer Simonič in potnik Potrč v soboto, 14. t. m., dospela v Brežice in se nastanila v hotelu Volčanšek z namenom, da v ponedeljek, 16. t. m., nadaljujeta svoje poslovno potovanje. — Ko se je Potrč 16. t. m. zjutraj ob dogovorjenem času zglasil v omenjenem hotelu, ni bilo ne šoferja Simoniča in tudi ne avtomobila. Našel je le listek, v katerem Simonič sporoča, da je moral z avtomobilom v Zagreb na popravilo in da si za nekaj časa poišče drugi avto. — Kakor pa se je dognalo, Simonič ni krenil z avtomobilom proti Zagrebu, temveč v nasprotno smer proti Krškem. Tudi nadaljne poizvedbe zn izginulim Simoničem in avtomobilom so ostale brezuspešne. Policija je za pobeglim šoferjem izdala tiralico.
ffKrali z neba"
Sedem znamenj ob Pasu rojstva Kristusa kralja. — 1980. Cena broširanemu izvodu samo 15 Din.
Edvard Gregorin, član Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je znan po svojih uspelih pasionskih režijah, se je vedno z velikim razumevanjem poglabljal v svetopisemske tekste v želji, da mu podoba Odrešenika postane čim bolj dramatska in jasna. — Svoj študij okoli lega problema je sedaj strnil v sedem znamenj o Kralju z neba, ki nam s svetopisemsko lapidarnostjo in jasnostjo slikajo dobo in rojstvo našega Odrešenika.
Drama ni razdeljena v dejanja in prizore, ampak v znamenja. Prvo znamenje »Marija« se godi pri devici Mariji v galilejskem mestu, drugo »Preroki« v j>restolni sobi pri kralju Herodu, tretje »Jasli« na betlehemskih pašnikih, četrto »Zvezda« zopet pri Herodu, peto »Kadilo« na kraju Kristusovega rojstva, šesto »Otroci« zopet pri Herodu In sedmo »Tempelj« sredi učiteljev v templju.
To je zunanji okvir te »drame«, če jo smemo sploh tako imenovati, ki nam pove približno, kaj je njena vsebina. — Toda delo ni močno samo po svoji vsebini in resničnih momentih iz zgodovine, ampak predvsem po svojih globokih mislih, po pesniškem stilu, ki se dostojno približuje stilu svetega pisma in ki nam r. dramatsko krotkostjo in jedrnatostjo oživlja resničnost tiste dobe.
Delo je odobreno od škofijskega ordinariata in bo primerno za vse večje odre, posebno za adventni čas, ki je posvečen prihodu Odrešenika.
Celjske novice
Luther tudi y Celju. Po predavanju v Ljubljani bomo slišali Luthra tudi mi v Celju in sicer pod okriljem smučarskega kluba v kino-dvorani hotela Skoberne. V soboto ob 20.30 predava Luther v Celju. Pridite na ta prijeten predavateljski večer.
Dol. Lendava, 19. novembra.
Vsi kraji ob Muri so podvrženi ob povodnjih večjim ali manjšim škodam. Mura v svojem teku ne prizanaša prav nič polju niti travnikom in gozdovom. To se jasno vidi. zlasti v zgornjem delu, to je v Doklešovju, kjer je prizadet tudi štajerski kraj Veržej. Večno menjavanje glavne struge v Muri, voda prinaša ogromno proda s 6eboj, povzroča, da je sedaj ta, sedaj ona stran v nevarnosti, da reka odnese rodovitna tla in pusti gramoznato ledino. To se je posebno opazilo ob veržejskem mostu, kjer 60 se izvnšiia že ogromna regulacijska dela, zlasti ob lesenem mostu na obeh bregovih i na desnem bregu ob železniškem mostu, ki veže Slovensko krajino s Slov. goricami. Ogromne količine betonskih kvadrov in fašin so končpo ustvarile stalno obrežje in je struga usatljena. Sedaj se pa opaža na desnem bregu nekoliko nad Veržejem, da je Mura pri 6tarem km 94, v tej občini Veržej začela odnašati obrežje v dolžini 200 metrov. Pred leti je bila tu stara zgradba, ki je varovala obrežje pred rečnimi valovi. Toda sedaj je skoro popolnoma uničena in odnaša deroča reka velike kose plodne zemlje. Vse to bi se pa dalo še nekako opravičiti. Obstoja pa nevarnost, da reka obrežje spodje in se tako glavna struga naenkrat znajde v stari strugi, ki še do danes ni zadosti zarastla in bi se tako lahko storila ogromna škoda, škoda več milijonov. Struga glavnega toka pa je samo 7 metrov oddaljena od stare struge in s tem povzroča večen strah hišnim posestnikom, — v bližini stare rečne struge, ker je jasno, če se rečni tok preusmeri, bodo hiše v nekaj dneh postale plen rečnih valov. Nevarnost pa je tudi v tem, ker kakor hitro bi se Mura iz glavne struge preusmerila v staro strugo, bi se zlila v ozki rolcav Murice, ki pa teče sedaj skozi most na tiru banovinske ceste Dokležovje—Veržej in prav tako skozi železniški most, ki je le nekaj sto metrov oddaljen od glavnega železniškega mostu. S tem bi bila železniška proga v zelo veliki nevarnosti, ker bi 6e železniški nasip zrušil in bi se onemogočil železniški promet za precej časa. To bi pa bila ogromna gospodarska škoda, saj je železniška zveza M. Sobota—Ljutomer za Slov. krajino življenjskega po
Krošnjarji gredo za kruhom
Kočevje, 19. novembra.
Te dni so večkrat nudijo na kolodvoru v Kočevju prizori, ko se mladi moški poslavljajo od svojih domačih in s petjem v železniškem vozu odhajajo v svet. Odkar je zaprta Amerika, takih prizorov ni bilo do nekaj let. Marsikdofjse začuden vprašuje, kdo so ti, ki jemljejo slovo, navadno v večjem številu. To so nemški Kočevarji, ki odhajajo v Nemčijo krošnjarit s sladkorjem, južnim sadjem i. dr.
To je en način, kako Nemci iz rajha j>odpirajo svoje sonarodnjake v naši državi. Ta akcija se jo vpeljala, odkar Hitler krmari Nemčijo in jo pri nas vodi advokat v Kočevju, nemški dr. Hans Arko v stiku z organizacijami v rajhu, osobito dijaškimi. Ker so krošnjarji zelo zadovoljni z zaslužkom, se jih vsako leto prijavlja veliko število iz vsega kočevskega podeželja. Toda le 300 je tako srečnih, da pridejo v seznam, katerega sestavlja advokat dr. Hans Arko. Nemške organizacije sprejmejo le te krošnjarje v svojo oskrbo in jih porazdele po nemških mestih ter jim a propagando za odjem njih robe, za njih stanovanje in hrano omogočijo prav dober zaslužek. NajjaSja agitacija je bila letos za občinske volitve, da ne bo nihče šel v Nemčijo od onih, ki ne bodo ubogali volilne parole »od zgoraj« iz Kočevja.
Kaj pa naši kočevski Slovenci? Še bolj so potrebni zaslužka kot njih nemčki sovaščani, a glej! L. 1934 se je že pojavil naš predlog, da bodo dobili Nemci le v tem primeru potne pravice, če bo 50% izmed teh krošnjarjev Slovencev. Seveda je bilo gladko odbito. Nemško gospodarstvo na Kočevskem čim mogoče zavrača Slovence od zaslužka!
Naš kočevski Slovenec pa no sme biti izročen gospodarskemu propadanju in umiranju. Zato je »Slov. straža« na Kočevskem, narodno obrambno društvo, ki je srečno zajela slovensko j>odeželje na Kočevskem, oskrbela po naklonjenosti dobrotnika kočevskih Slovencev, ministra g. dr. Korošca, zaslužek našemu nacionalnemu elementu na tem ozemlju s tem, da so šli krošnjarit po mestih v naši državi. To akcijo vodi letos prvič »Slovenska straža«, ki je našla v notranjem ministrstvu in pri občinskih upravah raznih mest Dravske, Savske, Dunavske, Moravske in Vardarske banovine polno razumevanje, pri ostalih se skuša še doseči isto. Krepko pomoč uživamo tudi Dri kr. banski »pravi.
Podprimo svoje!
Vsak teh krošnjarjev, ki jih je poslala »Slovenska straža«, nosi viden znak in legitimacijo »Slovenske straže« na Kočevskem, ki je njih organizacija. Naslavljamo na vse narodno čuteče Slovence, Hrvate in Srbe iskreno prošnjo:	Podprite
revne Slovonce, živeče na kočevskem teritoriju, ki vrše težko nalogo, katero jim daje njih krepka narodna zavest, da odbijajo napad germaniziranja na naši zemlji! Silen je bil doslej odtok naše krvi v nemško morje! In če še ti kočevski Slovenci klonijo, za katere se zavzemamo, bo kmalu tu čas, ko bodo Slovenci na Kočevskem le sporadična prikazen brez nacionalne zavesti, vse drugo pa bo oplojalo nemški element v kočevskem »Liindchen«. V kočevskem okraju je Kočevarjev okrog 9.000 in vendar se vzdrže, ker jih neguje rajh kot svojo kri!
Ne pustimo 60 sramotiti tujerodcu in podprimo, gospodarsko rešujmo Našo kri na naši remiji, ne pustimo, da gospodarsko propade. Po ra*l11'1 mestih naše države so se razkropili naši narodno ogroženi Slovenci, srečali jih boste tu in tam, ne sramujte se jih, ne zaničujte jih, vredni so spoštovanja in podpore, saj ao zvesti svojemu rodu, ce tudi morajo biti mnogi baš radi tega revI*j 111 „ poselni! Rekli boste, zakaj smo jim dali krošnjo s sladkorjem in južnim sadjem! To je le za prvo silo, »Slovenska strnža« pa skrbi zanje tudi kulturno in z gospodarskimi organizacijami. Vesel ho naš človek, ko se bo vrnil na spomlad, pa bilo ]e z malim zaslužkom, ko bo svojcem in sosedom pripovedoval, da je našel v Jugoslaviji brate čutečega srca in pravega razumevanja za doslej tako pozabljeno vejo slovenskega naroda, to so kočevski Slovenci!
Slovenska strata na Kočevskem.
mena. Uničeno bi pa bilo tudi s tem veliko donosnega sveta, travnikov in njiv. Zato je nujno, da se v nevarnem delu obrežje sedanje rečne struge zadostno zavaruje
II
Poskusen samomor"
Ljubljana, ‘20. novembra.
Pod tem naslovom smo pred dvema dnevoma poročali, da so bili reševalci poklicani v noči od 16 na 17. t m. v Apihovo ulico, kjer je ležala v svojem stanovanju nezavestna 44 letna A. 2. Zapisali smo dalje, da je žena zavžila strupena zdravila in si s tern hotela vzeti življenje. 2e naslednjega dne, t. j. včeraj smo se prepričali, da je ta vest popolnoma neosnovana. Imenovana žena nima prav nikakega povoda za obup nad svojim življenjem, marveč je nasprotno značajna ter vzgledna mati, ki uživa med vsemi znanci in znankami glas vsestransko dobre žene. Povdarjamo ponovno, da smo 6e prepričali, da v stvari ni šlo za samomor, in smo zapisali vest na podlagi netočnih informacij.
'V *
Arničev koncert v stolnici
Ponovno opozarjamo naše občinstvo na simfonični koncert, ki se vrši v stolnici ob 20. Posebno šteline skušnje obetajo izredno pripravljenost celotnega ansambla. Sodeluje veliki orkester pod vodstvom D. M. Š i j a n c a , na orglah pa je Blaž Arnič. Posebno zanimanje velja novim simfoničnim skladbam, katerih avtor je ravno B. Arnič in ki bodo pri tej priliki prvič izvajane. Arničev stavek je na široko zasnovan, njegove linije se prav zanimivo razpredajo, celotna zgradba raste v mogočno stopnjevanje, ki niso prav nič s silo pritegnjena, temveč docela na podlagi celotne skladbe upravičena. Inštrumentacija je docela jasna in prozorna. Arnič je vseskozi moderen, sodobni skladatelj: pri poslušanju njegovih del se mora vsak za novo glasbeno smer le navdušiti in prav nič od nje odtujiti. Arničevo požrtvovalnost mora naša kulturna javnost le prav razumeti in s številnim obiskom podpreti. Ravno te vrste glasba je bila pri nas — kar zadeva domače skladatelje — zares malo negovana. — Prepričani smo, da bo mladi skladatelj, ki stoji v središču današnjega koncerta, dobil le novih pobud za nadaljna dela.
Trbovlje
Napad na urednika hrvatske „lstine"
Zagrebi 20. nov. m. Včeraj so na Pejačeviče-vem trgu napadli neznani zlikovci uglednega zagrebškega književnika, časnikarja in lastnika lista »lirvatska istina«, dr. Mato Hanžetkoviča. Neznanci «o dr. Hanžekoviča pretepli zato, ker je v svojem tedniku zelo ostro napadel voditelja hrvat-ekega narodnega pokreta dr. Mačka.
Trbovlje, 19. novembra.
Potrebna razširitev ceste. Od kar je dograjena banovinska cesta Gabersko — Sv. Pavel, postaja promet na njej vsak dan bol| živahen. Prevoz z avtomobili in vozovi pa je zelo otežkočen od Trbovelj do Gaberskega. Tu je banovinska cesta išroka komaj tri metre. Kmetski vozovi težko natovorjenega lesa in poljskih pridelkov se sami težko izmenjavajo, še težje pa je, če se srečajo z avtomobilom. Radi večkratnega zastoja prometa in velikih nevarnosti, bi bilo želeti, da banska uprava na tem mestu v dolžini dveh kilometrov cesto razširi.
Vpis v volilni imenik. Radi bližajočih se ob; finskih volitev, ki bodo 6. decembra, se opozarjajo volivci, da se pravočasno prepričajo, če so v imenik vpisani. Rok za vpisovanje in popravke je še samo do 19. t. m. ob uradnih urah.
Zglasijo se tudi lahko v Društvenem domu, kjer so volilni imeniki na vpogled. Po zakonu ima samo Oni volilno pravico, kateri jo v imeniku vpisan in mora biti tudi pravilno naznačeno njegovo bivališče. Radi sigurnosti se prepričajte!
V meseca decembru se bo delalo pri rudniku zopet 19. dni. Radi dobre oddalje dela delavstvo že več delavnikov nego je bilo razglašeno. Delavstvo si tudi obeta, da bo družba dala nabavni prispevek za božičnico. Načelstvo II. rud. skupine je baje že zaprosilo podjetje za to.
Prijetna zabava se nam zdi. Sikupina bojevnikov vprizori v nedeljo, dne 22. t. ni. veselo in zabavno igro »Carski sel«. Začetek ob pol 4 popoldne. Vstopnina običajna. Vstopnice so večinoma že razprodane. Pohitimo tudi mi ponje.
Luther bo predaval
Zvečer ob osmi uri predava v Delavski zbornici znani publicist Carl J. Luther, ki je že v ponovnih prilikah dokazal, da ve ceniti delo vsakega naroda. Nam je s svojim velikim razumevanjem in dalekosežnim pogledam v probleme športa napravili mnogo dragocenih uslug. Mnogo je pisal v tujini o naši smuški zgodovini in opozarjal svet na posebnosti, ki so se v davnini pojavile v našem naiodu, ki jih pa drugi narodi niso poznali.
Kulturni koledar
Fran Miklošič
20. novembra 1813 se je rodil v Radomerščaku pri Ljutomeru jezikoslovec Fran Miklošič. Gimnazijo je delno študiral v Varaždinu, delno pa v Mariboru. Pravne študije je končal 1836, doktorat iz modroislovja je dosegel 1838, nato pa v 1. 1840 še doktorat prava. L. 1849 je bil že imenovan za izrednega profesorja na dunajski univerzi in leto pozneje za rednega. Tu je dosegel vse časti, ki eo bile mogoče: posta! je dekan filozofske fakultete in rektor univerze. Umrl je 7. marca 1891 na Dunaju.
Fran Miklošič je bil izreden talent. Že v gimnaziji je kazal nadpovprečno nadarjenost, še bolj pa se je razvil v teku svojih akademskih študij.
V	začetku — gotovo pod vplivom prijatelja Vraza
—	se je tudi literarno udejstvoval (prevajal Krištofa Schmida). Toda njegove jezikovne zmožnosti je odkril šele Kopitar, ki ga je tudi pridobil za slovansko jezikoslovje, napravil iz njega učenca, ki je prekosil svojega učitelja. Trdno osnovo njegovemu znanstvenemu delu je dalo obsežno znanje jezilkov (grščine, latinščine, francoščine, angleščine, sanskrta, nove grščine in vseh slovanskih jezikov) in pa široka kulturna razgledanost, kar je pokazal takoj ob svojem znanstvenem nastopu ob kritiki Bor''ove primerjalne slovnice v dunajski »Jahr-bi .r der Literatur« (1844). 1845 je napisal Slovanski etimološki slovar. Njegovo glavno delo pa je »Vergleichende Grammattk der slavischen Spra-chen I.-IV.« V tem delu je ogromno materijala iz primerjalne slovnice slovanskih jezikov, vse vrste primerov, katere je sam z veliko pazljivostjo izpisal. Toda to je samo drobec njegovega dela. Fran Miklošič je napisal 34 samostojnih knjig, 108 velikih razprav, nešteto člankov in kritik iz jezikoslovja, zgodovine, narodopisja itd. Njegovo delo je tako ogromno, da komaj verjamemo, da je mogel vse to napisati samo en človek. Fran Miklošič je bil Slovenec (v razgibanih 48. letih celo predsednik Slovenije), ki je 6 svojim delom mnogo uplival na naš jezikovni razvoj in ki se ie s svojim znanstvenim delom uvrstil med vrhove evropske znanosti in tu afirmiral in zastopal tudi slovensko ime.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 20. novembra: Feliks.
Sobota, 21. novembra: Darovanje M. Dev.
Nočno službo imajo lekarno:	mr.	Leustek,
Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg in mr. Komotar, Vič.
•
Drama: >Za narodov blagor«. Dijaška predstava.
Opora: »Hoffmannove pripovedke«. Red A. Kino Matica: »Boccacio«.
Kino Union: j>Lili<.
Kino Sloga: »Kontušovkac.
* K I N
TEL.
21-24
4 MATICA
Premiera rasko&ne operete
Boccaccio
Hell Finkenzeller, Wllly FrltscU, Paul Kemp
TEL.
27*30
SLOGA
Premiera veseloigre po odrskem komadu
Kontušovka
Ida Wttst — luge List — Theo Lingen
TEL.
22-21
UNION
FranllSka Gaal v veseloigri
Lili
HANS JARAY SZOKE8ZAKALL
Dunajski radio se norčuj® Iz Korošcev
Jesenice, 18. novembra 1936.
V	splošnem moremo trditi, da nas na&i severni sosedje visoko cenijo ter skušajo prijateljske zveze vedno bolj utrjevati, zlasti od meje pri Št. liju ni slišati kakih večjih pritožb omalovaževanja, ah celo zasmehovanja. Zato pa smo se zelo začudili, ko smo v prograinnem zvezku dunajskega radia brali, da bo v ponedeljek 16. nov. ob devetih zvečer prenos iz Borovelj, kjer bodo nastopala razna pevska in druga društva, z več točkami, v katerih je beseda »vvindisch«. Po vsej Avstriji te, za nas Slovence žaljive besede, nikjer več ni slišati, le koroškim Nečmurjem je ta hujskajoča žaljivka Se vedno na jeziku. Na sporedu je bila tudi pesem: Po jezero, katero naj bi pel moški zbor iz Podporja. Zato smo z napetostjo prisluhnili, kako bo izzvenel ta nenavaden spored. Neki Pratnecker, ki je v krstni knjigi najbrže zapisan za Prašnikar, je govoril o koroškem plebiscitu in da so se takrat zavzeli za koroško domovino nemški in »vvindi-sehe« kmetje in za vse čase bo ostala Koroška nemška. Sledil je razgovor z boroveljskim puškarjem, ki je tožil o slabih časih, dasi izdelujejo še boljše puške kot nekdaj, da so Borovlje bile, so in bodo nemške ostale. Pri sestavi programa pa niso nič opazili da so imena predavateljev, oziroma naštevajočih, pristno »nemška«, kakor: Obilschnig, Scheschin, Kaibitsch, Blattnig, Kriessmann (Križ-
man), Startnik, Woschilz (Božič) itd. Eden izmed navedenih je povedal svoje v vezani besedi in konec je glasil: Lind nun sagt der Toni der klane, tristo hudičev, jec sing ma noch ane. Torej, prav na-
menoma norčevanje iz koroških Slovencev. V pogovoru z žičarjem iz Bistrice v Rožu je bilo zanimivo to, da je ta izjavil, kako lahko bi bil dobil delo v inozemstvu (s tem je mislil v Sloveniji, kamor se je, kakor znano, preselila železoindustrija iz Bistrice v Rožu) da pa bi bil moral potem zapustiti nemško koroško zemljo. Tudi pevec iz Podgorja je bril norce iz Slovencev, ponavljal besedo vvindisch, med drugim dejal tudi »tih bod«, jasno, da je tudi ta slovenske matere sin in jx>nemčurjen koroški Slovenec. Istctako je izzvenelo predavanje o bojih za Koroško, da so se strnili šoli odrasli mladeniči in 70 letiri starci ter šli skupno v boj za osvobojenje nemške Koroške in duh, ki je takrat vel po naših domovih hočemo za vedno obdržati itd.
Mislimo, da bi bila vsaka beseda odveč kajti, jasno je, da so se koroški nemčurji hoteli le nckoli-o ponorčevati iz koroškega sloven. življa. Moti tudi to, da dunajska radijska postaja take stvari sprejema v svoj program. Koroški Slovenci pa. ki so poslušali sinočnji program iz slovenskih Borovelj, so sc gotovo pomilovalno posmehovali potvorjenim dejstvom o slovenski Rožni dolini.
Pomagajmo bednim!
Ljubljana, 20. novembra.
Znano je prizadevanje sedanje mestne uprave, da bi čim bolj omejila brezposelnost in tako od-pomogla najhujšemu zlu, ki danes razjeda naše javno življenje. Toda vse njeno prizadevanje bi ne moglo roditi pravega uspeha, če bi ji ne priskočila na pomoč tudi javnost z izdatnimi prispevki in s sodelovanjem.
Doslejšnje nabiralne akcije in davščine so prinesle znatnejšo vsoto, a še zdaleka ne toliko, da bi bila možna temeljita pomoč. Mostnina je v dveh mesecih nanesla okrog 15.000 Din, hišni posestniki so dali (na prostovoljnih davščinah na sobe in uslužbence) nekaj nad 100.000 Din. Nekateri posamezni so darovali večje zneske in s tem pokazali svoje socialno razumevanje. A da bi bila pomoč res uspešna, bi morala biti doslej zbrana vsota vsaj desetkrat višja. Treba je namreč vedeti, da niso največji reveži le tisti, ki prosjačijo od hiše do hiše, temveč tisti tihi, skriti siromaki, ki si ne upajo prositi, ki čutijo še neko moralno zavest v sebi, da je delo tisto, ki naj živi človeka in čakajo na prvo priliko, da bi našli kako delo. Zato je število brezposelnih gotovo višje, kot se na zunaj kaže.
Če bi meščani poznali pravo revščino, ki se skriva po predmestjih in podstrešnih izbah! Marsikomu bi se še odprlo srce in bi ob pogledu na bedo, ki ni vredna človeka, gotovo žrtvoval izdatno pomoč. Ko je neki član dobrodelne ustanove peljal imovitega znanca k neki revni družini, ta skoraj ni mogel verjeti, da je v našem mestu takšna revščina. Takoj je bil pripravljen pomagati. Toda človek je že tak, da ne gleda rad revščine in žalosti, pa se, če le mogoče, Hitro umakne in ogne takim prizorom. Stiska in beda mnogih revnih družin je nepopisna; če le bežno pogledaš v življenje takih družin, ti zakrvavi srce in čut človeškega dostojanstva se ti zgrozi t.ad to ponižanostjo človeka. In koliko je takšne bede, največ-
krat krite javnosti, ker si ljudje <’e upajo z njo na dan.
Uprava mestne občine ie mnogo razmišljala o tem, kako bi pomagala tem '.ednim. Do“’ej je bila uvedena tako zvana mostnina in prostovoljna davščina na sobe in uslužbence. Toda potrebno bi bilo najti še novih sredstev in načinov, ki bi naj javnosti dali priliko za pomoč, istočasno pa, da bi ne bilo v breme revnejšim slojem. Bili »o predlogi, da bi se uvedli primerni kolki, s katerimi bi mogli opremljati pisma (poleg poštnih znamk), vstopnice za javne (zabavne) prireditve, račune itd. — seveda vse neobvezno, prostovoljno. Kolki bi tako služili pismom itd. za okras, na drugi strani pa občini v stalen vir sredstev za pomoč ubogim. Tak predlog moramo samo pozdraviti in želeti, da bi občinstvo našlo pravo razumevanje za to. Če žrtvujem 10 Din za nekaj ur zabave, bom pač daroval vsaj 50 par za tiste, ki nimajo niti kosa kruha, da bi se enkrat popolnoma nasitili, ki brez obleke in odeje prezebajo po mrzlih podstrešnih sobah in barakah!
Prizadevanju mestne občine pa bi mogli pomagati tudi imovitejši sloji z lastno iniciativo, zlasti večji podjetniki, industrijci, trgovci itd. Za primer naj navedeni iniciativnost nekega podjetnika v Ljubljani, ki se je zavezal, da bo mesto prostovoljne davščine na sobe in uslužbence zaposlil enega brezposelnega za vse leto. To je izviren domislek in vreden posnemanja. Mnogo podjetnikov hi z ozirom na razmere gotovo moglo zaposliti še po enega ali več brezposelnih. Če bi se našlo več takih podjetnikov, bi se s tem znatno omilila brezposelnost.
Mestna občina sama bo skušala z nabranim denarjem izvesti javno delo in če se ji posreči, vnesti v bodoči proračun znatnejšo vsoto za pomoč brezposelnim, se bo mogla precej približati tistemu idealnemu stanju, ko 1h> število brezposelnih padlo na najnižjo število. Pomagajmo vsi, ker le v skupni pomoči bo mogoče doseči pravi uspeh!
Vlomilska ciganska tolpa pred sodniki
, 0\jedAtame.	lfa.,19.1'^ 21."^aZ S
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto asistenta-pripravnika pri institutu za rudarsko strojeslovje. Prosilec mora biti rudarski inženjer in ustrezati pogojem § 3 in 4 uradniškega zakona. Prošnje, opremljene po predpisih § 3 in 4 uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do 15. decembra 1936.
Jugoslovanska zimsko-športna zveza v Ljubljani priredi 20. t. m. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti ob 20 predavanje s skioptič-nimi slikami. Predaval bo Carl Luther iz Monako-vega o temi »Bele planine in divje vode«.
Jugoslovanska unija za zaščito dece v Ljubljani, dravska banovinska sekcija, sporoča, da so poslovne ure vsak dan od 11 do 13 v prostorih na Gosposvetski cesti 2-11.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20. u ri
Petek, 20. novembra, ob 15: »Za narodov blagor«.
Dijaška predstava. Cene od 5—14 Din.
Sobota, 21. novembra: »Tuje deto*. Cene od 20 Din navzdol.
Nnedelja, 22. novembra ob 15: »Traviata«. Izven, ven. Cene od 20 Din navzdol.
Ob 20: »Na ledeni ploščic. Izven. Cene od 22 dinarjev navzdol.
OPERA
Začetek ob 20 uri
Petek, 20. novembra:	»Hoffmannove pripo-
vedke«. Red A.
Sobota, 21. novembra: »Pod to goro zeleno«. Opereta. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Nedelja, 22. novembra, ob 15: »»Traviata«. Izven. Cene od 30 Din navzdol, ob 20: »A propos, kaj dela Andula?« Revijalna opereta. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Mariborsko gledališče
Petek, 20. novembra: Zaprto.
Sobota, 21. novembra ob 20: »Baron Trenk«. Premiera.
Nedelja, 22. novembra ob 15: »Zorka«. Zadnjič. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Ciganski primaš«. Znižane cene.
>Zorka« zadnjič in po globoko znižanih cenah. Zabavno češko komedijo O. Minarika. ki občinstvu splošno ugaja, ponove v nedeljo, 2. t. m. zadnjič in po globoko znižanih cenah.
Maribor, 20,novembra.
V	času, ko se dogajajo zlasti v Slovenskih goricah Številni vlomi, ki gredo skoraj vsi na rovaš prekmurekijh ciganskih tolp, vlada veliiko zanimanje za drzno tolpo ciganov, ki se zagovarja danes pred maribonskim mailim senatom zaradi vloma v trgovino Ivana Šefa v Strihovcu pri St. Udu. Omenjeni vlom je izvršila ciganska tolpa iz Vančevasi v Prekmurju v noči na 27. avgusta t. 1.
S cigana in 7 cigank
Pred sodniki sedi 9 obtožencev, med njimi sedem žensk in dva moška, vsi sami cigani. Obtoženi so France Horvajt, Aleksander Baranja, Julijana Baranja, Marija Baranja, Marija Horvat, Cecilija Baranja, Ana Horvat, Julijana Cener in Marija Horvat. Po ciganski navadi so vsi silovito nemirni in razburjeni dokazujejo svojo »nedolžnost«* dasi jim je krivda vsem jasno dokazana Manjkajo na zatožni klopi Se nekateri osumljenci, ki jih oblasti še iščejo. To so cigani Joško Horvat, na-zvan v ciganskih krogih »Ričet«, Branja Josip. Šarkezi Julka, neki cigan z nazivom »Rižo«« in še pet drugih ciganov. Poleg obtoženih so tudi vsi ostali aktivno sodelovali pri omenjenem vlomu, ki so ga izvršili moški, dočim so potem ciganke prenašale ukradeno blago.
Kako so vlomili
Vlom je zasnoval Josip Baranja, ki je krajevne razmere v Strihovcu dobro poznal ter je izvohal, da bi jim lahko padel v roke lep plen. Sestavil je tolpo svojih enakomisle&ih tovarišev. Baranja se je oskrbel s potrebnim vlomilskim orodjem, potem pa se je podala vsa tolpa na pot. Zenske so hodile posebej ter beračile po vaseh, moški pa so se čez dan skrivali v gozdu ter hodili samo ponoči. Z orodjem, ki so ga prinesli s seboj, so vlomili vrata na Šefovi trgovini ter prodajalno skoraj izpraznili. Plen je obstojal iz manufaktur-nega blaga, platna, oblek, perila, čevljev, plaščev za kolesa in zračnic, ženskih naglavnih rut, sestavnih delov za kolesa, mesa in klobas, sira, čokolade, žepnih nožev itd. v skupni vrednosti 44.691 Din.. Blago so nabasali v bisage ter odšli v isti noči do Jarenine, kjer so se skrili na nek samoten senik ter tam pričakali druge noči.
Še voz in konja ukradli
Blago pa je bilo težko in so cigani le počasi hodili. Do 30. avgusta so prispeli šele do Jablanc, kjer so se domislili, da ne bi bilo napačno, če bi plen lahko peljali. Pri posestniku Francetu Arnušu so ukradli kobilo, vredno 4000 Din, koleselj v vrednosti 3000 Din in 1000 Din vredno opremo, sosednemu posestniku Francetu Brumnu pa še ene vajeti za rezervo. Na voz so naložili ukradeno blago ter se veselo vozili do Mure, kjei so konja in voz enostavno pustili na cesti, blago so pa naložili v bisage. Ker so se bali, da bi bilo ljudem sumljivo, če bi videli, da nosijo bisage tudi cigani, ker se ti po navadi dela branijo ter nalagajo vsa
bremena ženskam, so se še moški preoblekli v žen&ka krila in so tako srečno spravili plen s pomočjo broda na prekmursko stran. Doma v Vanči vasi so pa blago zakopali.
Obut v ukradene čevlje -pa taji
Stara ciganska navada je, da ne priznajo nikoli krivde, pa dasi jim jo še tako jasno dokažejo. Tudi ti cigani niso hoteli ničesar priznati niti orožnikom, niti preiskovalnemu sodniku in prav tako trdovratno vztrajajo pri svoji »nedolžnosti« pred senatom. Posebno zanimiv ptič je Aleksander Baranja. Na njegovem dvorišču in v sobi njegove hiše so našli zakopanega največ ukradenega blaga, pa je dejal, da so mu to najbrž v času njegove odstotnosti zakopali sosedje in da on ničesar ni ničesar o tem vedel. Se potem, ko so mu dokazali, da ima na nogah obute čevlje, ki so biili ukradeni v Šefovi trgovini, ni hotel priznati krivde. Prav tako se izgovarjajo tudi ostali. Vsi valijo krivdo na one cigane, ki se nahajajo zaenkrat še ,na svobodi. Zlasti Ričet in Riza naj bi bila vsega kriva.
Razprava ob času poročila še traia.
Trgovine in podjetja pred božičem
Ljubljana, 19. nov.
Ni več daleč čas, ko se bo radi bližajočih se božičnih praznikov povečal promet po naših trgovinah, ko bo naraslo delo in ko bo vsaj deloma narasel tudi zaslužek. Pri nas je že tradicija, da si pomagajo trgovci in podjetniki v takih slučaiih na enostaven način s tem, da svojemu osebju odredijo nadure. Čez dan strežejo pomočniki strankam, zvečer pa morajo urejevati trgovino, pripravljati prodajo za naslednji dan itd. Je že stara navada, da morajo nameščenci delati vsaj kak mesec pred božičem po nekaj ur na dan več kakor sicer.
Tako postopanje z nameščenci je skra;no krivično in nesocialno. Dočim toliko in toliko trgovskih pomočnikov in pomočnic ter ostalih dela sposobnih ljudi v brezposelnosti obupuje, morajo tisti, ki imajo itak delo, delati več kakor so dolžni in navadno tudi več kakor morejo.
To se ne dogaja samo pri ilas, marveč tudi po drugih državah. Nemčija je n. pr. letos .napravila tem razmeram konec. Nikdo ne sme sedaj pred božičem siliti svojega nameščenca, da dala več kakor običajno. Za vsa dela, kolikor jih je več, morajo najeti trgovci in podjetniki brezposelne trgovske pomočnike in ostale ljudi, ki so sposobni za to delo Na ta način hočejo v Nemčiji pred božičem preskrbeti delo tisočem, ki ne vedo, kako bodo prebili božič. Imeli bodo vsaj skromno božičnico, če bodo nekaj časa pred božičem zaposleni.
Ali ne bi bilo dobro, če bi kaj takega napravili tudi pri nas?
Od tu in tam
Preminulega senatorja dr. Cerkvcnca^ bodo pokopali danes. Pogreba se bo udeležilo večje število senatorjev s predsednikom senata dr. Želimir-jem Mažuraničem na čelu. Na novo senatorsko mesto pa pride namestnik Vid Gjuretek, banski svetnik iz Vrapče. Pokojni Cerkvenac je prišel v senat po smrti Petra Tesliča.
Zastopniki Feniksovih zavarovancev so včeraj konferirali s pristojnimi oblastmi o trgovin, ministrstvu zaradi ureditve vprašanja tepa zavoda.
28.	t. m. poteče namreč uredba o zaščiti pravic zavarovancev. Sedaj je postalo aktualno vprašanje, kaj bo storilo trgovinsko ministrstvo. Mogoče je le, da se ali podaljša stara uredba, ali pa se razpiše konkurz nad zavodom. Če bi se zgodilo poslednje, bi se moral zavod likvidirati. Prizadeti zavarovanci so mnenja, da bi ne bilo prav, če bi pustili pasti tako močan zavod, pri katerem je zavarovanih okrog 30 tisoč ljudi. Pač pa je veliko bolj verjetno, da se bo Feniks likvidiral. Vendar bo v tem primeru morala država priskočiti na pomoč s podporami. V tem smislu pripravlja baje tudi trgovinski minister svoj odlok.
Narodna skupščina se ne bo setala 25« novembra. temveč šele 10. decmbra. Tako je izjavil predsednik Stevau Čirič.
V ministrstvu se baje pripravlja nova uredba o hranilnicah in bančnih zavodih ter kreditnih zadrugah. Prvi osnutek uredbe bo prišel že prihodnje dni na sejo ekonomskega odseka ministrov. Osnutek uredbe o kreditnih zadrugah pa se že nahaja pred Narodno skupščino. Osnutek uredbe o hranilnicah se naslanja v glavnem na podobne zakone o hranilnicah, ki jih imajo Avstrija, Italija, Češkoslovaška in Nemčija. Potem bo določeno, da bo smela v bodoče hranilnico ustanoviti le občina in mesto, ali pa kako javno pravno telo. Ustanovitelj bo jamčil za vloge z vsem svojim imetjem in vsemi svojimi dohodki. Odslej se bodo kot hranilne knjižice imenovale le tiste vložne knjižice, ki bodo za vloge v teh hranilnicah. Prepovedala pa se bo tudi vsaka špekulacijami s hranilnimi knjižicami.
Zagrebčani so začeli protestirati proti prepogostemu izsekavanju gozdov na Zagrebački gori.
Tamkaj ima svoje gozdove veleposestnik Pongratz, ki sedaj na veliko seka les. Ta gora je namreč izredno priljubljena izletna točka Zagrebčanov in so nevoljin, ker se jim jemlje ter seka. Lastniki gozdov pa ne kažejo nobene volje, da bi izsekane predele zopet zasadili.
I* Zadra tihotapijo Dalmatinci sladkor. Za-
der je namreč svobodna luka in se zato ta posel izplača. Nekaj takih tihotapcev so prijeli v Šibeniku, ki so bili otvorjeni z vrečami sladkorja.
Nevaren tolovaj je pobegnil iz bolnišnice v Čakovcu. Bil je to ropar Koščak, ki je bil strah okolice. Pred devi so ga orožmiki po dolgem zasledovanju zasledili v neki gostilni, 'ker se pa ni pustil prijeti, 60 ga po težkem boju tako onesposobili, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. Zlomljeni je imel obe roki, zraven pa še razbito glavo. V bolnišnnici je prestal zelo nevarno operacijo, kajti iz glave 60 mu vzeli veliko kost. Včeraj pa ga je prijela slast po svobodi in jo je nenadoma potegnil skozi okno v zlato svobodo, čeprav je v*s obvezan.
Staro Sarajevo je bilo na Balkanu najbolj znano trgoval iščo za krzno in dragocene kože. Enako
vlogo je obdržalo tudi v Jugoslaviji. Svoj čas, še pod Turki, so morali sarajevski krznarji prvo krzno, ki so ga izdelali, podariti sarajevskemu paši. Najdražja je koža srebrnih lisic. L. 1929. je ustanovil neki gozdarski uradnik posehno goji-lišče srebrnih lisic na Velikem polju pod goro Belašnico, kjer se nahaja tudi znani metereološki zavod. Začel je z dvema lisicama, do dane« pa jih je odgojil že preko 500. Gojilišče je moderno urejeno. Vsaka lisica ima svoj zaboj, na katerem je mikrofon. Žica od tega mikrofona pa je speljana v sobo lastnika, ki na ta način opazuje gibanje in življenje svojih gojenk sploh. Ta pazljivost je povsem na mestu takrat, ko te lisice kote svoje mladiče. Takrat so izredno bojazljive in podavijo svoje mladiče takoj, čim se kak človek približa. Hranijo se s konjskim mesom, včasih pa jim lastnik spusti v kletko tudi živega zajca, da jih ohrani v pristni naravi. Kože takih lisic so najbolj dragocene, cena se giblje od 800 do 1000 Din.
Tovarno ra impregniranje I»sa gradijo v Slavonskem Broda. Tovarna bo izdelovala železniške pragove, brzojavne drogove in ostalo.
V Hrvatskem Zagorju sta se pred kratkim
mudili dve odposlanstvi, eno iz Turčije, eno pa iz Perzije. Obe odposlanstvi sta kupovali konje za svoji vojski. Perzijsko odposlanstvo je vodil neki perzijski oficir. Naikupili pa so nekaj stotin konj.
Združenje mlinske industrije je izdalo kaj zanimivo pojasnilo o tem, zakaj tako stalno naraščajo cene moki, žitu in s tem tudi kruhu. Mlinarji pravijo, da pri nas doma ne smemo iskati vzrokov za povišanje cen, ker je bila pri nas žetev pšenice in koruze letos izredna. Pač pa je temu krivo veliko povpraševanje iz inozemstva, ker sta imela dva največja svetovna izvoznika Kanada in Združene države letos prav slab in skromen pridelek. Drugi vzrok pa je tudi razvrednotenje tujih valut, ker je Spekulacija ta čas imela veliko polje za svoj zaslužek. Pravijo pa tudi, da je zaradi španskih dogodkov nastala v Evropi velika napetost, ker se vse države boje vojue in se zato oskrbujejo z žitom.
Ves dim je blodilo potniško letalo Belgrad-Za-greb v sredo okoli Zagreba, pa se ni moglo spustiti, ker je bila pregosta megla razprostranjena nad Zagrebom. Ko se je letalo dvignilo v Belgra-du, ni bilo nič nevarnega opaziti, vse je kazalo, da bo lep dan. Ko pa je letalo začelo leteti že v bližino Zagreba, je pilot opazil, da se megla zgo-ščuje vse bolj tam, kjer leži Zagreb. Letalo je kmalu dobilo zvezo z radijsko postajo na zagrebškem aerodromu, ki je letalu javila, da je megla tako gosta, da je ni luknje, skozi katero bi se dalo varno pristati. Letalo je prijadralo nad letališče, vendar se ni spustilo. Zato je dobilo ukaz, naj odleti proti Križevcem. Kmalu za tem pa se letalo ni več javljalo po radiju. Vseh se je prijela bojazen, da se je zgodila nesreča. Sele opolnoči so dobili vest, da je' letalo srečno pristalo na livadi pri Ivanič Kloštru. Vendar pa so morali vsi na letalu prebiti noč v mrazu in megli. Sele zjutraj pa se je letalo povrnilo v Zagreb. S tem dnem pa je bilo tudi uradno razglašeno, da se zračna proga Belgrad-Zagreb ukinja. Tako je prav na zadnji dan vožnje letalo imelo tako smolo.
V Zagrebu je pod neko hišo počila plinska cev in je plih zašel v nekaj stanovanj. Zaradi tega je umrl vpokojeni uradnik Veljačič, ki ga je plin zajel v spanju in g,a omamil do smrtL.
Irska - simbol narodne odpornosti
Kdor količkaj zasleduje zgodovino male Irske, se mora čuditi temu narodu, ki je menda eden od redkih onih narodnih skupnosti, ki se dosledno in vztrajno bori za svoje narodnostne pravice. Ta »Zeleni otok«, skrajna predstraža katolicizma na zapadu Evrope, je s svojo neomajno skupnostjo predstavljal silo, katere ni mogla zrušiti niti krutost Cronrvvellovih »Železnih oklopnikov«, ki niso štedili ne z moškimi ne z ženskami, ne starih in ne mladih. Sedaj prehaja ta »Zeleni otok« v zgodovinsko, usodepolno fazo svoje narodnostne zgodovine. Najbližja bodočnost bo zabeležila mejnik v razvoju svobodne irske države. De Valera je eklenil, da prekine tudi zadnje državno-pravne zveze, ki vežejo Irsko z britanskim imperijem. Ta odločitev de Valere predstavlja dalekosežne posledice. Sedaj se morejo obeležiti šele megleni obrisi dogodkov, ki utegnejo slediti; sklepati na točne posledice, bi bilo še prezgodaj.
Irsko vprašanje: samostojnost Irske
Irsko vprašanje izgleda, kakor vsa zgodovinska vprašanja, prav enostavno. V resnici pa je to vprašanje vezano s celo vrsto drugih velikih problemov. Nekateri teh problemov so z rešitvijo irskega vprašanja nerazdružljivo vezani zaradi posebnih zemljepisnih in političnih razlogov.
Ravno zaradi teh velikih problemov je irsko vprašanje tako težko in borba za osamosvojitev
Zgodovinski sporazum
Pogajanja so tekla izredno počasi. Irski delegati niso pristajali na angleške predloge. Na koncu je postavil Lloyd George irske delegate pred dilemo: sprejeti stavljene pogoje ali prekiniti na-daljna pogajanja. To bi pomenilo nadaljevanje dotedanjih odnošajev med Irsko in Veliko Britanijo. Irski delegati so bili na ta način postavljeni pred težko in usodno odločitev. Odkloniti angleške predloge je pomenilo podaljšati guerilsko vojno v Irski, ki je prinesla že toliko žrtev in toliko pustošenja. 2e od leta 1916, ko so irski rodoljubi dvignili na drugi dan Velike noči vstajo v Dublinu, ki so jo angleške čete mogle udušiti šele po tridnevnem prelivanju krvi, se je nahajala mala Irska več ali manj v nekakem uporu. Ko se je 'končala svetovna vojna, se je vstaja razširila po vsej Irski.
Irci so razširili svojo teroristično akcijo na Ulster, čeravno so tam priseljeni protestanti v veliki večini. Še več; irski teroristi so poiskali sredi Londona šefa britanskega generalnega štaba generala Wilsona, ki je kot vrhovni poveljnik v Irski zapustil spomin človeka »močne roke«. Irci so ga vlovili, kakor rečeno, sredi Londona in ga — ustrelili.
Ves ta težek, položaj Irske so imeli pred očmi irski delegati v Londonu. Spoznati pa so morali, da bi bil novi položaj, katerega bi zavzela Irska po predlogih, ki jih je nudil Lloyd George, ne-
Prvi angleški težki bombnik tipa »Harrow«.
irske tako komplicirana. Nepremagljive in daleč večje tuje sile so preprečile uresničenje davne želje cele Irske: neodvisnost in zedinjenje Irske. Toda stoletno trpljenje, angleška vešala, angleške temnice in ječe, prisilna kolonizacija tujega protestantskega elementa na irski zemlji, borba za vsako skorjo kruha — vse to je Irce okrepilo in utrdilo in napravilo iz teh potomcev starih Keltov granitni zid, ob katerem so se razbili vsi poskusi londonske vlade, da zlomi irski narod.
Prvi uspehi vztrajnega boja
Zgodil se je pravcat čudež: mali irski narod je po stoletnih borbah zmagal; posrečilo se mu je uspešno odbijati angleški naval in ga — kakor vse kaže — odbiti tudi dokončno. Angleški državniki so uvideli, da ne morejo zrušiti odpora žilavih Ircev. Čim je pri angleških državnikih prevladalo to spoznanje, jim ni preostajalo drugega, kakor da mirnim potom skušajo urediti angleako-irske odnošaje.
Kot realni politiki Angleži niso več oklevali. Začeli so pogajanja s predstavniki Ircev. 0’IIiggins, de Valera Cosgrave in Griffith so prišli na povabilo v London, kjer so se v imenu irskega naroda pogajali z Angleži. Interese Anglije pa so branili Lloyd George in sedaj že pokojni lord Biskenhead.
primerno boljši, kakor dotedanji. 0’Higgins, Cor-grave in Griffth so pristali na predlog predsednika britanske vlade.
Svobodna irska država
Tako je bil leta 1921 podpisan angleško-irski dogovor, s katerim se osnuje Svobodna Irska Država. Ta sporazum se je nanašal na 26 grofij od 32, ki jih ima vsa Irska. Teh 26 grofij je torej tvorilo Svobodno Irsko Državo.
Šest severnih grofij pa so formirali v posebno skupino kot nerazdružljiv del Velike Britanije. Ta del imenujejo Ulster. Ima pa svojo vlado, svoj parlament in svojo dokaj svobodno samoupravo. Da bi se pa kolikor mogoče jasno odražala zveza med Ulsterjem in Veliko Britanijo, sedijo ulster-ski zastopniki tudi v britanski spodnji zbornici. Toda pristaši de Valere iz Ulstra ne prihajajo v angleško spodnjo zbornico.
De Valera ne prizna in -zmaga
De Valera ter njegovi tovariši v irski republikanski vojski, teroristični organizaciji, ki se je borila proti angleški oblasti v Irski, na predlog
Japonska šolska mladina sc pripravlja na vojašžino.
Lloyda Georga niso pristali ter so se v tem ločili od ostalih irskih delegatov, ki so bili v Londonu pri usodnih pogajanjih leta 1921. Oni so doseženi sporazum odklonili ter ga proglasili za izdajstvo irske narodnosti. Na strani de Valere so stali vsi nepomirljivi sovražniki angleške nadvlade in Angležev, kakor n. pr. grofica Markiewicz, ki je bila obsojena na smrt zaradi svojega politično-terori-stičnega udejstvovanja.
De Valera na noben način ni hotel priznati večine, ki so si jo pridobili njegovi tovariši — zastopniki Irske pri omenjenih pogajanjih. Začel je brezobzirno teroristično borbo proti svojini do-včerajšnjim sodelavcem, s katerimi je toliko let delil dobro in zlo, s katerimi je skupaj presedeval v zaporih in s katerimi je bil skupno večkrat obsojen na smrt. Tako so se začeli Irci med seboj neusmiljeno preganjati. Največji odpor proti republikanski vojski je nudil Cosgrave, ki je postal predsednik vlade. Odgovoril je republikancem z najhujšimi represalijami.
Po nekaj letih je končno popustilo medsebojno preganjanje in zaradi tega so popustile tudi represalije. Nikdar pa ni popolnoma prenehala borba med Corgravejom in njegovim političnimi nasprotniki za-časa njegovega desetletnega vladnega predsednikovanja. V teku desetletnega'političnega vodstva se je Cosgrave le izmučil ter popustil tako, da so postajali z njim nezadovoljni tudi v lastnem taboru. Počasi mu je začela obračati vsa Irska hrbet in dala je svoje zaupanje de Valeru.
Na ta način je z nepričakovanim razvojem dogodkov prišel na čelo Svobodne Irske Države de Valera, in sicer s pomočjo iste ustave, katere on nikdar ni hotel priznati in je ni priznal niti potem, ko je postal predsednik vlade.
Šele z nastopom de Valere kot novega predsednika vlade se je potem začelo za Irsko novo politično življenje, ki dovaja Irsko sedaj k resnični svobodi in samostojnosti. Vztrajnost tega moža in njegovih najožjih prijateljev je obrnila zgodovino malega naroda in jo privedla do cilja, za katerega se je narod boril stoletja, žrtvoval toliko moči in prelil toliko krvi.
Dolgi most
Danska vlada je odobrila načrt za zgradbo 14 km dolgega železniškega mostu preko zaliva Oerea. Ta na svetu največji most bo zvezal Dansko (Kodanj), s Švedsko (Malino). Otoka Arna-gore in Saltholm ki lvžita sredi zaliva, bosta nekoliko zmanjšala število potrebnih podmostnikov. Zgradba bo izdatno približala Skandinavski polotok evropskemu mednarodnemu prom^lu. Oboki bodo 40 ni visoki in torej ne bodo ovirali niti največje parnike. Nar:rt je delo gradbenega ravnatelja prof. Lintona v Stockholmu. Predvidi 10 let dela in do 12 tisoč delavcev. Proračun znaša 700 mi lij. kron.: 550 milijonov bo prispevala Danska in ostalo pa Švedska. Prispevki, ki jih bodo plačali avtomobili in železnice, bodo v doglednem času krili izdatke. Srečna Skandinavska malo izda za oboroževanje in ima tem več denarja v druge, koristnejše namene. Danska vlada je že naročila načrte za drugi, še daljši, 17 kilometrski most, ki bo preko Vel. Bella zvezal danska otoka Zeelandijo in Fiinen.
Shawova voščila
Bernard Shaw je obhajal 80. rojstni dan. Angleški listi prinašajo njegovo »poslanico na prijatelje in sovražnike«, ki jo je prečMal ta večer. »Moji prijatelji naj vedo, da nisem tako star kakor se zdi. Moji sovražniki naj upoštevajo isto. Prijateljem želim, da bi razumeli, koliko je radosti v življenju, in sovražnikom — koliko bridkosti. Prijateljem želim v zalivalo, da bi dočakali mojo starost. Sovražnikom želim isto — za kazen.«
Obvestila
Mohorjani, ki so ''naročiHi pri Prosvetni zvezi Mohorjevo knjmge z.a leta 1936 se opozarjajo, da jih laihko dviitgnejo vsak dan izven nedelje med 8 do 12 in od 2 do 6 v pisarna Prosvetne zveze, Mi.kločH-čeva cesta 7, za ipo&lm.iinio in kitRurmi dar se plai&a 3 Ditn. Istot ara se naročajo knjige z-a bodoče leto.
Na tirolske gore popelje hudomu&ni pLainiimec g. prof. Janko Mlakar oibkskovalce današnjega prosvetnega večera, k:i bo ob 8 v venam-dmi dvorani hotela Union. G. predavatelj opisuje zanimivo pot na južme tirolske gore zlasti na mogočni.ega orjaka Ortlerja. Predavanje je opremljeno s »kioptii&ntiiini slikami. Ponovi se vsiled tega, ker je pri njegovem prvem predavanju nad polovico obiskovalcev odšlo, ker niso d obrili več vstopnic. Predprodaja vstopnic: Prosvetlila zveza, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3 Dan, stojišča 2 Din, aa dujako 1 IM«.
Ljudska knjižnica se je v zadnjem času sipopol-niia in nudi vsa novej&a dela slovenske d»n nemške literature. Vpisnina znaša Din 5, iizipo-sojevaLnima za deželo do 3 tednov 1 do 3 Di»n, od knjige. S tem se nud.i priiiika zlasti podeželanom, da se poslužujejo bogate zbinke Ljudsike knjižnice, ki posluje dnevno od 8 do 12 in od 2 rlo 7 zvečer.
Za Luthrovo predavanje so sedeži numeriraini im se dobe v predprodaji v trgovini Goreč, Tyr&eva cesta. Zvečer bodo poslovale 3 blagajne, da se bodo poslušalci lahko razdelili in hiitro brez gneče dobili 6Voje prostore.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek, 20. novembra: ll.oo šoLska ura: Na S k,idrsko jezero in južni Jadran (k. Josip Lapajne) — 1‘J.Ofl Po naših hribih in doliimah (ploSfee) _ 12.4.-, Vreme, poročila — 18.0« Ca«, spored, obve»tila — 13.15 Vesel opoldanski sjKH-od (lladij«ki orkester) — 14.00 Vreme, borza
— 18.(»0 Osnovno-šol-ska imo.braz.ba žene (gd£. lva ]>re. ffelj) — 18.20 Neka.i iKKloknic (plošče — 18.40 Francoščina (g. dr. Stane Leben) — 19.00 C as, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 Nac. ura: 'JO _ let revolucije v naši nacionalni Hriiki (Antun Dobronič iz Zgba) — 10.50 Zanimivosti — 20.00 Rezervirano zn prenos — :>2.00 Cas. vreme, poročila, sitored — 22.1o Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 20. novembra: Belgrad:	30.00 Opora —
Zagreb: 30.00 Volna — 20.30 Vokalni koncert — 21.00 Klavir — 21.90 Pojoča žaga — 22.20 Jazz —- Dunaj: 19.30 Zabavna glasba — 20.00 Simfonični koncert —• 22.20 Zabavni koncert — 23.45 Kvartet — Trst-Milan:
19.00 Prenos koncerta z akademije sv. Cecilije — 20.00 Igra — 22.00 Komorni koncert —* 23.00 Plesna glasba
— Rim-Bari: 20.40 Sim fondu i koncert — 22.20 Koralni koncert — 22.45 lesna glasba — Praga: 20.45 Shakes-pearjeva tiragedja «Hameat« — 22.15 Plo&če — Varšaca:
20.00 Volna — 21.00 Lahka glasba — 21.40 Poljska glasba
Belgijski kralj LeopoM na grobu Neznanega vojaka v Bruxcllesu.
Sven Elvestad:	6
Zlodej se dolgočasi
Zdelo se je, kakor da so se vsuli iz zidov. V teku ene minute so postregli gostom. Tako se je vsa njegova okolica ravnala po njegovem usodepolneni pomanjkanju časa in neverjetni preobloženosti. Saj je v vsak vlak vstopil v zadnjem trenutku, da je že v naslednjem hipu z njim oddirjal.
Brede je potegnil nase sivi. površnik in odšel iz sobe, da bi se sprehodil po mestu. Užival je v počasnem sestopu po mehkih preprogah stopnišča. Bil je čas zajutreka. Brede ni vedel, kje naj bi zajtrkoval, hotel se je prepustiti slučaju. Lep dan je bil, kakor nalašč za sprehode, že poleten, vendar še brez težke vročine. Življenje na ulici se mu je zazdelo prijazno, kakor da ga je vabilo z vsemi svojimi pomladno veselimi ljudmi. Na tak pomladni dan je Kopenhagen zares mesto brez primere, z živahnim prometom na korzu, s slovesno igro svetlobe v izložbenih oknih in na zlatih reklamnih ploščah, z vonjem cvetja na Amagerskem trgu; v resnici smehljajoče se, neko posebno in pristno mesto; saj že žarko rdeče ploskve na suknjah pismonoš dajejo pravi pravcati danski ton. In potem še trušč velemesta, ki je drugačen od truščev na ostalih točkah zemeljske krogle in ki se v njem iz kj5bina-gerske ceste vali šumeča reka kolesarjev terl s svojim zvonkljanjem daje temeljni zvok. 1
S podzavestnim občutjem, ki ga je nosilo, tako da je hotel tudi on sodelovati pri pohodu pomladi, je stopil v neko trgovino, da bi kupil novo lažje pokrivalo, kratkomalo letni klobuk. To je bila ena od majhnih in nežnih potez, ki spadajo k užitku začenjajočega se potovanja, kupiti si na primer v prvem tujem mestu nov klobuk; v tem je pomemben del moči, ki se na potovanju obnavlja. Ko je zopet stopil na ullico, je preko tia vogalu zagledal Amerikanca — gospoda Johnsona. Malo ga je spreletelo. Zdaj prav za prav ni imel želje, da bi našel znance, zato je odšel v drugo smer in se napravil, kakor da ga ni bil videl.
Toliko pa je vendarle opazil, da se je mr. Johnson razgovarjal z nekim drugim, s potlačenim človekom južnaškega tipa, ki je bil izredno elegantno oblečen. Če se južnjaki oblačijo skrbno po angleškem vzoru, vedno dražijo, četudi so popolnoma korektno oble čeni. —
Amerikanec si je torej že pridobil novih znancev. No, pa kaj ga to briga. Toda Brede si ni mogel kaj, da par hipov ne bi na tega južnjaka pomislil. Ali ga ni že nekoč nekje videl? Da, prav gotovo se ga mora od nekod bežno spomniti. V vlaku ga je bil videl, na popotovanju. Mogoče na hodniku. In zdaj se je spominjal prav določno: snoči je šel mimo njega, ko je šel v svoj spalni vagon.
Brede ni bil ravno tujec v Kopenhagenu. Zato mu ni bilo težko najti primeren resto-ran, kjer bi zajtrkoval. Našel ga je, ko je
postopal po obrežni promenadi, ko je imel na eni strani stara, lepa poslopja izza časa samovlade in ko mu je od druge strani vel nasproti kiselkast vonj iz ribiških kleti. V tem vonju se je zavedel, da je lačen; stopil je v Krogov ribiški restoran. V njem še ni bilo mnogo ljudi. Izbral si je mizo v temnem ozadju prostora in natakar mu je prinesel skledo jastogov, da si jih pogleda in izbere.
Četudi se nikdar ni zavedal, da živi v njem čut za lepoto, ga je ves prizor pretresel v neke vrste skrivnostno in veselo občudovanje. Zarkordeči morski raki na dolgi skledi, napol v blestečem ledu pokopani, na belem prtu pa lep, modro oblikovan danski porcelan. Natakar mu je zaupno svetoval, naj vzame dve manjši živali in Brede ju je vzel. Nato je prišlo pivo. Bilo je ovenčano z debelo belo peno, vrček pa je bilo do hladu na-dahnjen. Moral se je nasmejati v- samem sebi, ko se je spomnil moža, ki ga je nekoč bil do blaznosti razjezil. Mož mu je namreč deset minut dolgo razlagal, kako se pivo na-taka in da je to umetnost, ki je svojo popolnost le na Danskem dosegla. Zdaj, ko je vrček skoraj do polovice nagnil, se je tega moža dobrohotno spomnil.
Tako je minil prvi dan njegovega bega iz domovine. Živel je za. svoj mir in svojo prijetnost. Ko se je popoldne vrnil v svoj hotel, da bi legel za kako uro, je napravil obračun in ugotovil, da se je moško obnašal. Niti časnikov še ni prebral. Skušnjavi, da bi si pregledal borzna poročila, pa še celo ni
podlegel. Tudi v nasprotni ekstrem ni padel. Tako se je odrekel prijetnosti, <ja bi kupil cvetja. Vse je bilo dobro premišljeno in dobro pretehtano. In zdaj, čez par ur, bo sedel med mnogimi, brezskrbnimi in veselimi ljudmi, ined lepimi ženskami...
Brede se je zapredel v razmišljanja. Nato pa si je rekel glasno, kakor da bi ugotovil nekaj nepričakovanega in nenavadnega: prav za prav sem dobre volje.
Pri Wiwelu je bil točno. Amerikanec je čakal v preddvorju. V Bredeju se je izvršila sprememba. Ni bil več tako negotov in zadržan. Nekaj prisrčnega in odprtega je bilo zdaj v razmerju do vsega drugega, četudi se Prej prav za prav v ničemer ni odločil. — Strogi, hladni ljudje dela, lahko v družbi naenkrat razvijejo izreden čar. To pa zato, ker ! izhaja iz njih pristnost občutja, ki ga ljudje družbe in navade nimajo.
Medtem ko je prvi natakar stal ob mizi, se je Amerikanec sklonil k Bredeju in vpra-! šal v majhni zadregi:
»Danes sem imel mnogo poslovnega dela in sem truden. Mi Anglosasi si po stari navadi pred jedjo malo srce okrepimo. Saj ne boste nasprotovali, če si bom ...«
»Nikakor ne,« je odvrnil uslužno generalni ravnatelj. »To navando poznam izza svojih angleških in amerikanskih potovanj. Saj mislite cocklail, kajne?«
»Da, zadeli ste, cocktail mislim. Toda razumeli boste, da vam nočem biti v nadlego, če vam ...«
»SloveuskJ dom* izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 2? Din Uredništvo Kopitarjeva nlica 6MIL Telefon	(n
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Raku«««. ITpadalk:
299h. UDrava. (Lonitarieva h.