Posamezna številka stane 60 vinarjev.
Naročnina listu:
Celo leto	.	.	K 50-—
Pol leta .	.	.	„	26-—
četrt leta	.	.	„ 13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„	66.—
Posamezne številke
na Štirih straneh 60 v.
Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica it, 5. _ Telefon št 220.
fnserati ali oznanila
se računajo po K 1Ä! od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
79. številka.
Maribor» dne 23. julija 1920.
Letnik XIL
Za rešitev Koroške. !
.Vsi krajevni odbori JugosJovenske Matice pri - j redijo v nedeljo 25. julija protestno manifestacijo j proti nameravanemu odprtju demarkacijske črte med i cono A in B. Jugoslovenska Matica v Mariboru priredi protestno zborovanje v soboto, ob 4. uri v Nar. domu. Zborovanje otvori dr. Müller, govori dr. Ravnik, Franjo Žebot in drugi. Tega zborovanja naj j se zanesljivo udeležijo vsi Jugoslovani iz Maribora 1 in okolice. V nedeljo se naj vršijo po vseh večjih kra- ' jih Slovenske Štajerske enaka protestna zborovanja. : Krepko in jedrnato sklenjene resolucije teh zborovanj : se naj pošljejo takoj deželni vladi v Ljubljano. Na delo, da rešimo Koroško!
Mednarodna komisija za določitev državnih mej.
Poslanec dr. Josip H o h n j e c je 19. julija na ministra zunanjih zadev stavil to-le interpelacijo:
V šentžermenski mirovni pogodbi napovedana mednarodna komisija za določitev mej med našo državo in Avstrijo bo 14 dni po ratifikaciji mirovnega ugovora, torej v najbližnji bodočnosti, stopila v akcijo. Generalni sekretarijat mirovne konference namreč je zadnje dni poslal prizadetim vladam o tej komisiji, njeni kompetenci, njenem delovanju obširne inštrukoije. Kakor je avstrijska vlada izjavila v u -radni objavi, so te instrukcije take prirode, da baje gredo preko besedila mirovne pogodbe. Radi tega je vlada avstrijske republike, ki smatra sebe za naj -bolj interessano na tem, da komisija vrši svoje delo na način, ki je prešinjen z duhom naklonjenosti ter vodi račun o eksistenčnih potrebah avstrijske države in njenih dežel, v Parizu storila korake, poslala pojasnila ter stavila svoje zahteve. Hkrati je avstrijska vlada porabila to priliko, da pozornost najvišjega sveta iznova obrne na to, da se naj v spremni noti k mirovni pogodbi z Ogrsko predvidena možnost ape-
LISTEK.
K bisernemu Jubileju gosp. celjskega opata*
V nedeljo, dne 25. t. m. obhaja celjski opat mil. g. Franc Ogradi biserni jubilej, 601etnico svojega mašništva. Le redkemu zemljanu je podeljena od Boga izredna milost, da bi v polni moči svojih duševnih in telesnih moči obhajal biserni jubilej svojega delo -vanja, kakor ravno celjski g. opat. Se bolj redka pa je milost, da bi kdo mogel kakor celjski jubilar gle -dati nazaj na 60 let svojega tako plodonosnega maš-niškega delovanja za Boga in slovensko ljudstvo. Celjski g. opat lahko ob svojem bisernem jubileju gleda nazaj na generacije, ki jih je vzgojil in ki sedaj že delujejo v prid Cerkvi in slovenskemu ljudstvu, Seme, ki ga je zasejal, je pognalo že bogat sad, in cele vrste za Cerkev in narod navdušene lavan -tinske duhovščine morajo se ravno g. jubilantu zahvaliti za svojo vzgojo. Zato se čuti ob njegovem jubileju cela Spodnje-Stajerska zavezana, da se ga ob njegovem slavnostnem dnevu spominja kot svojega verskega in narodnega vzgojitelja in buditelja. Prav posebno pa se veselijo tega njegovega častnega dneva Savinjčani kot njegovi ožji rojaki in pa zaradite-ga, ker je bila ravno zelena Savinjska dolina pozo -rišče njegovega neposrednega dušno-pastirskega in narodnega delovanja. Vrlo delovanje ljubeznjivega g. celjskega opata na vseh poljih verskega in narodnega vdejstvovanja zasluži, da se ga oh tej priliki tudi naš list spomni z nekoliko daljšimi noticami.
Rojen je bil v Gornjemgradu dne 13. jul. 1836, študiral je v Savinjski prestolici, duhovnik je postal 25, julija 1860. Deloval je najprvo na raznih župni -jab kot kaplan, nadalje več let kot celjski vikar, od- j koder je prišel v Maribor na bogoslovje kot Spiritual j in profesor. Kjerkoli je deloval, povsod je ostal v ne-, j
la na svet Zveze narodov potom pristojne obmejne komisije zoper nepravičnost pri določitvi meja v narodopisnem in gospodarskem oziru prizna tudi komisijam, ki so poklicane za določitev avstrijske meje.
Mi torej vidimo sosede naše države do zadnjega budne in dosledno agilne za dosego take razmejitve med nami in njimi, ki bi bila za nje najbolj u-godna, to je. bi odtrgala od našega narodnega telesa kolikor največ delov. Ali smemo reči, ,da so tudi vsi kompetentni činitelji v naši državi v tem velevažnem vprašanju razvili isto skrbljivost in delavnost? Že jeseni p. 1. sem naše ministrstvo zunanjih zadev opozoril na mednarodno komisijo in njen veliki pomen za podrobno določitev meje od kraja do kraja. V mirovni pogodbi so mejne smernice potegnjene bolj z glavnimi črtami, koje se držijo toka rek, razvodja rek in potokov ter starih mej med političnimi okraji, in ne vpoštevajo dejstva, da tudi onstran teh glavnih smernic stanuje velik broj ljudi, ki iz narodnopisnih in gospodarskih razlogov spadajo k nam. Ti ljudje se ne smejo odtrgati od nas, ker so slovenske narodnosti, navezani na nas z nerazdružljivimi cerkveno- in politieno-občinskimi vezmi in ker ti ljudje želijo in zahtevajo, da se pridelijo naši državi, nikdar pa ne O-grski ali Avstriji. Kako so te splošno mejne smernice na poedinih točkah potrebne rektifikacije, se vidi iz tega, da n. pr. ponekod ločijo cerkev od šole, čeprav sta obe poslopji eno prav blizu drugega; cerkev bi ostala v naši državi, šola pa bi pripadla sosedni. Komisija bo torej, ako bo postopala objektivno in pravično, morala ne samb iz narbclnopSnih in gospodarskih, marveč tudi iz cerkvenih in šolskih razlogov državne meje na posameznih točkah potegniti tako, kakor to zahteva naše ljudstvo oh meji. .Pričakovati je tudi, da bo komisija pokazala več smisla za vpoštevanje slabih posledic, ki so združene s tem, da se je na železniški progi Maribor—Ljutomer oddelek med Spiljem in Radgono z mestom Radgono in oko -lico vred prepustil tuji (avstrijski) državi ter da bo (emu razumevanju primerno storila ukrepe, ki bodo ne samo omogočili redno funkcijoniranje in prospeh železnice in nemoteni gospodarski promet s prekmurskimi deli naše države, marveč tudi v kali zatrli tihotapstvo, ki se je v teh krajih v kratkem času močno razširilo ter v opasni meri kvari ljudsko mora -lo. Kar se Radgone tiče, so časopisi te dni prinesli vest, da antantna komisija hoče prisiliti našo vlado,
da naj takoj zapustimo Radgono. Ne vem, zakaj taka naglica? Tukaj gre za velevažne stvari. Gre ne samo za mesto Radgono, ki leži na slovenskem teri-toriju; gre tudi za slovenske vasi v njegovi okolici, do katerih Avstrija nima nobene pravice; gre za važno vprašanje prometne in gospodarske zveze z našim Prekmurjem. Zato pa menim, da je treba čakati na to, kako bo določila komisija in da nikakor ne gre nas z grozilno gesto kratkomalo pognati iz Radgone.
Na te in druge nedostatke sem opozoril našo vlado ter jo pozval, naj stori, kar more in mora, da ti začasni nedostatka ne postanejo definitivni. Vlada je obljubila, da bo pravočasno izvršila vse potrebne predpriprave za komisijo ter da bo zlasti pazila na (o, da ne bo pod političnim vplivom nam neprijazne vlade te ali druge sosedne države komisija sestav -Ijena pristransko in nam v škodo. Sodim, da je vlada to storila, oziroma, da še bo storila in odredila vse, kar je potrebno, da bo komisija izpolnila tiste nade, ki jih stavimo v njo.
V tem oziru tudi parlamentarni odbor za izpi-tivanje predloga zakona o šentžermenski mirovni pogodbi dobro povdarja v svojem poročilu: „Učinila se ,ie našemu narodu nepreboljiva krivica, da cela se -verozapadna mejna črta reže v naše narodno telo in seka od njega ne samo poedine kraje in občine, marveč cele prostrane teritorije. Na Koroškem je staremu našemu neprijatelju izročen ves slovenski del lepe Ziljske doline in skoro vsa slovenska okolica Beljaka, kakor da se mu je hotela dati nagrada za njegovo tisočletno stiskovanje našega naroda. Tudi na Štajerskem odvzema mirovna pogodba od našega nepretrganega narodnega teritorija cel del krajev in: občin ter preprečuje gospodarsko zvezo med Mariborom, Ljutomerom in Prekmurjem s tem, da eden del železnice, namreč med Spiljem in Radgono, kot tudi Radgono samo s popolnoma slovenskimi vasmi severno od mesta prepušča Avstriji. Zato se po pravici nadejamo, da bo mednarodna komisija za določitev mej v svojem delokrogu popravila te krivice/
Vsi smo torej preverjeni o velikem pomenu te komisije in njene naloge.
Obračam se torej do g. zunanjega ministra z vprašanjem :
1. Kakšne so tiste inštrukeije, ki jih je generalni sekretarijat mirovno konference, poslal naši
pozabljivem spominu. Ako govoriš z njegovimi bivšimi župljani ali z duhovniki, katere je kot bogoslovce vzgojeval, vsem se že pri imenu g. opata obraz ve-selja razžari. Na vsakega, ki z njim pride v dotiko, napravi že njegova osebnost neizbrisljiv vtis. Njegova ljubeznjivost, prisrčnost in priprostost v obče v a -nju ter dobrohotnost mu je pridobila srca vseh, ki so ga kdaj spoznali ali z njim govorili. Saj še temu tudi ni čuditi. Celjski g. opat je odeti' izmed najlep -gib in najizrazitejših predstaviteljev štajerske narodne duhovščine, je eden izmed zadnjih učencev Slom-šekove šole. Kakor vse Slomškove učence, tako odlikuje tudi celjskega g. opala izrazito cerkveno in narodno mišljenje. Ljubezen do katoliške Cerkve in do slovenskega naroda, to ste najimenitnejši potezi v značaju visokega jubilanta. Je pred vsem vzor-du -hovnik.
Kar si moremo idealnega v pravem duhovniku predstavljati, to ima na sebi celjski g. opat. Diči ga do skrajnosti vestno izpolnjevanje vseh duhovniških dolžnosti. Vsaki dan prvi v spovednici, pridiguje še vsako nedeljo v sivi starosti in ni nobenega cerkvenega opravila, pri katerem bi ne bil zraven tudi g. opat. Sicer se opazi, da sedaj že dostikrat težko vrši vse svoje dolžnosti, a kljub temu vztraja: iz. ljubezni do svojega poklica. To je v resnici sacerdos secundum .ordinem Melchisedek. Kot dušni pastir vrši s skrajno natančnostjo vse svoje dolžnosti. Vedno je vsem na razpolago ne samo v dušnopastirskih, temveč tudi v vseh drugih zadevah, kjef mòre pomagati. Je vedno ljubeznjiv. čč jfk jo treba z K pravico nastopiti, takrat pa najdetfLpravica in resnica v njem tudi najneustrašenejšega zastopnika. Justitia .et pax osculatae sunt, te besede pred vsem veljajo p njegovem značaju. Njegova ljubezen dò pravice in resnice mu je pridobila spoštovanje tudi pri tistih, ki so bili njegovi verski in narodni, nasprotniki. Ce vidiš jubilanta kdaj na celjskih ulicah, ni skoro nikogar, ki bi ga spoštljivo ne pozdravi!, fmjsibo že njegov pri -jatelj po mišljenju ali nasprotnik.
Druga izrazita poteza v značaju celjskega g.: opata je njegovo dosledno narodno mišljenje. Se v časih, ko je bila narodnost velik greh v očeh merodajnih krogov, je visoko dvignil narodni prapor. Pov -sod je kazal, da je slovenske matere sin, „flosar“ , kakor se sam s ponosom imenuje, iz zelene Savinjske doline. Kakor je v svojih osebnih zadevah prizanesljiv, tako neizprosen je bil, kadar je šlo za občen blagor bodisi narodni ali verski. Bil je vseskozi narodni prvobojevnik za naše narodne pravice, posebno v celjskem okraju, kjer se je od nekdaj bil tako hud boj za naš narodni obstanek. Koliko je vsled tega svojega odločnega narodnega nastopa prestal obrekovanja, koliko zapostavljanja, to vedo samo tisti, ki so kot duhovni sohratje z njim skupno delovali. Pa on ni klonil, ni se udajal pritisku razmer, temveč kot štajerski Bonaventura Jeglič stal vedno v prvih vrstah v boju za staro pravdo svojega naroda. Zato cast vrlemu g. opatu, možu jeklene značajnosti!
Svoje cerkveno in narodno čustvovanje si je o-fcranil sveže tudi v pozni starosti. Ni ga dogodka bodisi v cerkveno-političnem, bodisi v narodnem življenju, za katerega bi se ne zanimal tudi g. opat. Težko je pričakoval naše Jugoslavije in ko je vendar le prišla, je rekel: „Zdaj pa rad umrjem, da sem le ta dan učakal.“ Ničesar ga tako ne boli, kakor nesloga v slovenskih vrstah in pa verska mlačnost.
Celjski g. opat obhajg, svoj biserni jubilej. Ta dan obhaja in proslavlja z njim Savinjska prestolioa Celje, „mesto belo in veselo“, obširna njegova .žup -nija in dekanija, posredno pa cela zelena Štajerska« Raduje se z njim posebno štajerska duhovščina, ker. vidi v njem poosebljen^ svoj verski in narodni ideal« Zato želimo ob njegovem bisernem jubileju, da bi narodni in verski duh celjskega g. opata ostal živ vedno med slovensko duhovščino in slovenskim ljudst -j vom in nam budil verske in narodne delavce istega : kremenitega značaja, kakoršnega je slavni celjski g. i jubilant!
vi .ul i glede na obmejno komisijo in ali smatra g. minister za primerno, da se te instrukcije objavijo;]
2.	ali je vlada že določila moža, ki bo v tej komisiji zastopal našo državo ter ga oskrbela s pomočjo in nasvetom pridruženih mu strokovnjakov in izvedencev v obmejnih krajevnih razmerah;
3.	ali je istina, da antantna komisija zahteva od naše vlade, da takoj zapustimo Radgono;
4.	ali vlada tudi posvečuje potrebno pozor -nost vprašanju o podrobni določitvi državnih mej med našo državo in Ogrsko?
Glede Špilja—Ra dgòne la apaške katlšne»
LĐU. L j u b 1 j a n a, 20. julija. Z ozirom na komunike, ki ga je glasom objave dunajskega korespondenčnega urada izdal avstrijski državni urad za zunanje stvari v zadevi zasedbe apačke kotline po jugoslovanskih četah in v katerem protestira proti temu, da ni naša država še izpraznila obmejnih kra -jev, ki imajo po saintgermainski mirovni pogodbi pripasti Avstriji, na drugi strani pa da je naša vlada zasedla apačko kotlino, ugotavlja deželna vlada za Slovenijo nastopno:
Dne 13. februarja 1919 se je sklenila med lju -bljansko in graško deželno vlado v Mariboru pogodba glede začasne ureditve mej med našo državo in Avstrijo na Štajerskem.' Ta provizorična ureditev naj bi veljala, dokler ne bi po mirovni konferenci definitivno bila urejena državna meja. Glasom te pogodbe je ostala Radgona z okolico v naših rokah, istotako Spilje in gotovo ozemlje med S pil jem in koroško mejo, dočim je apačka kotlina ostala; v avstrijski upravi. Te pogodbe se je naša država skrbno in vestno držala. Po saintgermainski pogodbi se ima ta provizorična meja korigirati v nekaterih točkah, in sicer deloma v prilog naše države, deloma v prilog avstrijske republike. Po saintgermainski mirovni pogodbi moramo mi izprazniti Radgono z okolico in Spilje ter dovoliti nekatere korekture na mejni črti od Spilja do koroške meje, dočim ima nasprotno Nemška Avstrija prepustiti nam apačko kotlino. Razen tega se je Nem ška Avstrija v členu 284 mirovna pogodbe zavezala dovoliti prost promet vsake vrste preko svojega ozemlja. To slednje je največje važnosti za našo državo baš v sektorju Spilje—Radgona, ker vodi skozi Radgono edina naša zveza z glavnim delom Prekmurja, in pa zaradi zveze našega ozemlja po železnici Spi -lje—Radgona— Ljutomer. Tak je dejanski in pravni položaj. Definitivne državne meje, kakor jo je določila mirovna'pogodba, ima v smislu te pogodbe na licu mesta ugotoviti delimitacijska komisija, ki se mora po določilu mirovne pogodbe sestaviti y teku 14 dni potem, ko se izmenjajo ratifikacijske listine. Slednje se je zgodilo 16. t. m. Kljub zgoraj omenjenemu pogodbenim potem ustanovljenemu začasnemu, stanju se je Avstrija že delj časa trudila doseči enostransko evakuacijo Radgone, čemur se je naša vlada po pravici upirala; Končno je vendar dosegla Avstrija, da se je odposlala komisija ententnih častnikov, ki naj bi izpraznitvi Radgone prisostovala. Naše stališče napram tej zahtevi je bilo po razmerah samoposebi dano. Zahtevati, smo morali, da ako izpraznimo mi Radgono, izprazne Avstrija apačko kotlino in pa da nam zasigura svoboden transitai promet v smislu člena 284 mirovne pogodbe. Avstrijska vlada je, ka kor je bilo že javljeno 11. t, m. po svojem opravniku v Beogradu oficijelno obvestila našo vlado, da je Avstrija evakuirala desni breg Mure (apačko kotlino) in da jugoslovanske oblasti niso še prišle v izpraz -njeno ozemlje. Vsled tega je nastopila potreba, da prevsame upravo apačke kotline takoj naša vlada, kar je bilo glasom gorenje izjave avstrijskega zastopnika očividno tudi v intenciji avstrijske vlade. Ker pa je bila naša vlada od verodostojne strani na to opozorjena, da je ljudstvo v apački kotlini oboroženo, bilo je potrebno, da se kotlina zasede tudi po vojaških četah in ljudstvo razoroži. Rekriminacije zaradi zasedbe apačke kotline po naših! četah in oblastih so torej docela neosnovane. Kar se pa tiče evakuacije Radgone, pa niso bile pravice, ki izvirajo naši državi iz člena 284 mirovne pogodbe,/ doslej še niti naj -manj zasigurane, kar dosti drastično označuje slučaj razdrtja železniške proge pri Cmureku. Tudi pritožba avstrijskega državnega urada za zunanje stvari glede tega, da se na črti Spilje—koroška meja nismo se umaknili na bodočo državno mejo, je istotako ne -upravičena, kajti bodoča državna meja na tem sektorju v naravi ni vidna in se mora šele ugotoviti po delimitacijski komisiji.' Umik naših čet za to mejno črto je torej neizvedljiv, dokler ne dovrši delimitacij-ska komisija svojega posla na tej črti. Iz tega dejanskega m pravnega položaja sledi jasno, da je postopanje naših oblasti bilo v vsakem oziru korektno in utemeljeno in si lahko vsakdo sam napravi sodbo, na kateri strani je iskati primitivnemu pravnemu čutu nasprotujočo kršitev pogodbene zvestobe»
Koroška zopet y nevarnosti-
Naše časopisja nam prinaša za nas žalostne vesti iz Koroške, tudi iz koroško-rodoljubnih krogov informiram!, moramo zaupati tavnosti: Posest Koroške je za nas v nevarnosti! Naši prastari krvosesi — Nemci so si zopet stisnili z Italijani roke, Italijani so po svoji stari navadi pretentali entantmo plebis -citno komisijo na Koroškem, ki naenkrat pritiska in
naravnost zahteva, da se odpravi koroška, demarkacijska črta, ki loči A in B cono.
Kaj da bi pomenila udejstiitev, odprave demarkacijske črte, tega se gotovo zaveda vsak Slovenec . Zahteva ententne komisije po odpravi demarkacijske črto je pa nadalje naravnost kršenje določbe mirovne pogodbe, ki deli Koroško v dve strogo ločeni coni do ■ izvršitve ljudskega glasovanja. Potom te določbe mi-I rovne pogodbe je prišla tudi A cona, ki nas je stala že dovolj človeških in denarnih žrtev, pod našo n -pravo. Naša uprava v koroški A coni, je dosedaj že
I nepregledno velike storila, da dvigne ta pas v na -rodnem; kulturnem in financijelnem oziru. Ako bi se pa sedaj naenkrat ukinila demarkacijska črta, ukinjena bi bila gotovo tudi naša uprava v A coni — zastonj vse naše žrtve, delo in trud za končnoveljavno pridobitev Koroške.
Poznamo nemške hujskače, ki bi pri odpravi demarkacijske črte preplaviti A cono liki golazen kobilic in začela bi se zopet nasilja, pretepi, trpinčenja našega zavednega ljudstva in izgredi, kot. so ^e doigravali v oni partedenski dobi, ko je nemška druda! potisnila naše čete iz Koroške. V nebo vpijoče kritična zahteva po odpravi demarkacijske črte ima le ta čili in namen: izzvati potom nemških hujskajočih band v naši A- coni razne izgrede, katere bi potem pomirjevala ententa po svojem nam že, znanem receptu, kot je to že pokazala glede Tiešinja. Bodisi, da bi zasedli A cono po odpravi demarkacijske črte: Italijani, Francozi ali Angleži, toliko je gotovo, da bi bila ta zasedba edino le v prid — Nemcem.
Gotovo dejstvo je, ako se ukine koroška demarkacijska črta, bodo zavlačevali plebiscit tako dolgo, da bo našla ententa vzrok, da se usede ona na Ko -roško. Kakor hitro pa enkrat prepustimo Koroško en-tentni roki, bo ta ukinila tudi plebiscit in hočeš — nočeš — morali bomo prepustiti, da bo potem ententa sama odločevala brez plebiscita čegava naj bo Ko -roška. Da bodo v tem .slučaju zastavili Italijani ves svoj vražji ( vpliv, da nas ogoljufajo za Koroško, tega nam ni treba niti pribijati,
V očigled novi nevarnosti, ki nam grozi z izgubo Koroške, je naša sveta narodna dolžnost, da se zavemo osobito mi Slovenci' sedanjih važnih trennt -kov, ki odločujejo usodo Koroške. Prekrižanih rok, s čakanjem in morebitnimi klečeplaznimi prošnjami ne bomo dosegli pri ententi kot dosedaj, nikoli, tudi* to -krat nič. Pač pa se moramo okleniti orožja na ostrejšega protesta vsega slovenskega naroda napram no -vemu nasilju, ki nam je zagrozile s Koroške. Potom najodločnejših protestnih zborovanj po celi. Sloveni'! moramo tako vplivati na ljubljansko in beograjsko vlado, da boste upali privoliti I ententni zahtevi o umiku demarkacijske črte niti za las. Naši vladi morale tudi odkloniti vsaka tozadevna pogajanja in edinole vstrajati na določbi mirovne pogodbe, ki določa pred celim svetom, da je koroško plebiscitno ozemlje deljeno na dve ločeni coni do izvršenega plebiscita. Dosedanja izkušnja z entente nas uči, da so vsa pogajan ja in dogovori z gospodi od zavezniške mize zaman in so izzvala za nas Jugoslovane vedno škodo. Kaj ko bi tudi mi tokrat napram ententni zahtevi glede Koroške udejstvili načelo g. D’Annunzia: Drži, kar imaš in odkloni vsako pogaj'anje in prerekanje. Dosedaj se še ni nikdo od gospodov'Angležev alti Francozov upal s silo iztirati g. Gabrijela iz Reke in ked( bi se naj upal pognati in s silo užugaiti nas, ako zahtevamo to, česar se nismo polastili po D’Annunzije-vem roparskem recepta, ampak nam je enkrat odločila mirovna konferenca.
Predrugačenje mirovnega sklepa, ki je itak za nas že dovolj krivičen, pa bi pomenilo za nas:i izgubo Koroške! Naše vsestranske dosedanje žrtve v odrešenje‘Koroške ne smejo biti zaman, temu se moramo upreti z vso silo celotnega slovenskega naroda.
Gotovo bolj važno nego ukvarjanje s sedanjo vladno krizo, mora biti naš složni nastop, da potom protestov zopet zasiguramo vsaj to, kar nam je že bilo priznano po mirovni pogodbi. Kakor je naš slovenski narod obsodil zadnja italijanska barbarstva v zasedenem ozemlju,, mora v prihodnjih dneh tudi protestno nastopiti proti novi zahrbtni ententni zahtevi o odpravi koroške demarkacijske črte. Pri teh protestnih zborovanjih pa moramo naglašati in povdarjati, da ima ententna zahteva glede Koroške edini cilj: Izzvati potom odprave demarkacijske črte naše slo -venske Korošce, se potem vsesti na Koroško in jo na italijansko zahtevo končno podariti Nemcem!
Nas Jugoslovane je ententa dosedaj že dovolj pristrigla in naravnost ogoljufala potom italijansko -nemških intrig, sedaj bi nam rada izvila še Koroško, katero smo že dvignili iz nemškega suženjsitva v narodnem, kulturnem in financijelnem oziru.)
Slovenci, da ne bodo naše žrtve v rešenje Koroške zaman, na delo, na protest, da potom ljudske volje in zahteve izsilimo, kar nam je že davno pri -znala določba mirovne pogodbe!
politične vesti.
•	Jugoslavija,.
Imamo zopelno vladno krizo, ki pa ni presenetila nikogar, ker je bil Vesničevemu kabinetu že koj pri nastopu napovedan le kratki rok političnega življenja. Edino čudno jp, da je zapečatil to krizo 15. člen volilnega zakona, ki nikakor ne pre -povedujo učiteljem kandidature, ampak ugotavlja u-Čiteljem kandidatom 'izgubo službe.
Vesnič je podal regentu ostavko svojega kabineta, katero je kraljevič tudi sprejel in
še ni doslej nikomur poveri! sestave iw>v& vlade.
Pri sestavi nove vlade pridejo v po-* štev: Vesnič za zopetno koncentracijo, Protič ali Pašte od radikalov, od demokratov pa Pribičevič ali Draškovič. Vsa ta imena se pa gola domnevanja po-I li Učnih krogov.
Po d e m i s ij j i kabineta je sprejel naš regent na razgovor ministra dr. Korošca, Drinkovi-ča, Protiča, Eribičeviča in predsednika kluba demokratskih poslancev Grisogona.
LDU Beograd. 21. julija. Parlamentarna zajednica stoji na stališču, da je zopet treba sestaviti koncentracijsko vlado.
LDU Beograd, 21. julija. Demokratski poslanci so prepričani, da je izhod iz sedanje situacije I edinole v sestavi koncentracijske vlade.
I	Po razglasu v 1 a d n e d e m i s i j e je
I izjavil predsednik parlamenta dr. Ribar, da je paril lament za dobo krize odgoden in do bo sklicana pri-I tiodnja seja narodnega predstavništva pismenim po-
Itom. Nato so poslanci ostavili Beograd, ostali so v parlamentu predsedniki klubov.
Zasedeno ozemlje»
LDU Beograd, 21. julija. Po vesteh iz Pariza j:e dobil minister za zunanje posle dr. Trumbič
iv Spaa-i poziv ministrskega predsednika dr. Vesni-ča, .da se pri vrhovnem svetu zavzame za to, da se cimprej uredi jugoslovansko-italijanska meja.
;	Italijani so začeli zopet s ponovnim
nasiljem napram Jugoslovanom v zasedenem, ozemlju. Internacije naših ljudi v teh krajih so na dnevnem redu.
Italija.
V R i m u je prišlo đo krvavih spoli a d o v med nameščenci cestne železnico in občinstvom. Uslužbenci so ‘začeli po stavki zopet z vožnjo in razobesili pri tej priliki iz vozov rdeče zastavice. Ta zastavice so izzvale občinstvo, ki se je dejanski lotilo uslužbencev. Ti spopadi so se nadaljevali celi dan in je bilo ranjenih krog 30 oseb.
Splošno stavko je proglasil svet strokovnih zvez.
Avstrija.
Avstrijski parlament se je pečal z načrtom o sprejemu Burške (zahodne Madžarske) v svojo last. Ta načrt določa, da postane Sopronj glavno mesto, volitve se naj izvršijo kakor v ostali republiki, sestavi so naj avtonomna deželna vlada. Do sestave nove avtonomne vlade pa vlada Burško državna vlada po svojih zato poklicanih organih, ki obstojajo iz
7.	zaupnikov.
Madžarska.
M a d žar s ka nova vlada pod predsedstvom
I grofa Teleky se je predstavila parlamentu in podala svoj program. Ta program obsega točke kot jih poda navadno vsaka vlada pri nastopu,; Med drugim na -glaša Teleky tudi točko,, da bo udejstviia nova vlada socijalni program, ki bo služil zahtevam in smerem krščansko-nacijonalne stranke.
Poljska.
Poljaki doživljajo dan na dan nove poraze in urnike na celi bojni črti,
N e m č ij a je zagotovila Poljski glede poljsko ruskih bojev strogo nevtralnost.
Poljsko delavstvo je skleniio 10 urni delavnik v vojaških delavnicah in se je odpovedalo vsake-
I’ mu dopušta.
Turčija.
T urška pošlje svoje delegate na ratifikacijo j mirovne pogodbe 21. i. m.
V C a r i g r a d u j e bila j odkrita velika zarota» ki je bila naperjena proti* življenju sultana in je imela pili: vzpostavitev nove vlade Glavne zarotnike so I aretirali.
Irska.
Na Irskem, kjer so zadušili z vojaško silo zadnje izgrede, so se ti zopet ponovili. Prišlo je r, Corku, do srditih bojev, v katere je bilo zapleteno vojaštvo in policija proti sinfajnovcem.
Jugosl. Kmetska Zveza.
sklicuje ob priliki I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru
zborovanje zaupnikov
in sicer za pondeljek, dne 2. avgusta 1920.
Dnevni red :
1.	Politični položaj, poroča minister dr, Anton Korošec,
2.	Državni proračun in naše finance :	poroda
poslanec Ivan Vesenjak.
3.	Priprave na občinske in državnozborske volitve, poroča urednik Marko Krajnc.
4:. Poročilo poslanca Brodarja.
5.	Naše dolžnosti do stranke, poroča župan Davorin Krajnc iz Vel. Pirešice.
6.	Organizacija naše stranke, poročata dr. Kulovec in Fr. Zebot.
Zborovanje so vrši v beli dvorani Oficirskega doma (Kazino) na Slomškovem trgu. Začetek ob 9, u-ri. Dolžnost vsake krajevne organizacije Kmetske zveze je, da pošlje na zborovanje enega alif več za upnikov. Posebno pozivamo naše somišljenike iz mariborskega okrožja, da se v velikem številu udeležijo zborovanja,, na katerem bo govoril naš voditelj doktor Korošec,
23 julija 1920.
STRAFA'
Stran 3, ’
Pnevne vesti.
Vstopnice za orlovski tabor po 20 K, to je za vse one, ki se vozijo na tabor z vlakom, se naročajo edino le iz Ljubljane, Ljudski dom. Mariborska orlovska pisarna izdaje samo vstopnice po 10 K za cine, ki so iz Maribora in ožje okolice.
V	pokoj je stopil č. g., Matija Burcar, župnik v Rušah. Ža provižoria v Rušah je imenovan č. g. Janko Ilc, kaplan istotam. C. g j Gašpar Kačičnik, župnik pri Sv. Ksaverju v Sav, dolini jo stopil v pokoj.
Itadgouo Izpraznimo. Vsled posredovanja dunajske vlade je po poročilu iz Dunaja poslala enten-tina misija naši vladi v Beograd noto, v kateri zahteva, da moramo Radgono brezpogojno izprazniti do četrtka, dne 29. julija. Enako noto je ententina misija poslala čehoslovaški vladi za izpraznenje mesta; Eeldsberg na moravsko-avstrijski meji.
Nedeljski izletniki na Koroško. V nedeljo 25. julija je v Tinjah na Koroškem ljudska veselica. Vožnja v Rikarjovas in nazaj stane z izletniškim via -kom iz Maribora samo 23 K. Mariborčani in prebi -vaici ob koroški progi, zletite ta dan v Tinje na Koroško, v močno nemškutarsko trdnjavo, da podkve -pite tamkaj slovenski živelj. Ob 14. uri bo slovesna otvoritev dravskega mosta Kamen—Tinje, potem pa skupni odhod na veselični prostor (20 minut pešho-da). Pridite!
Za člana naše plebiscitne komisije na Koroš -kem je imenovan honorarni proiesor ljubljanske univerze g. Friderik Juvančič. G. profesor je včeraj odpotoval v Celovec.
Francozi odikovali našega generala. LDU. Beograd, 21. julija. Francoski poslanik de Fontenay ie sooči priredi! soarejo, h kateri jo povabil vojnega ministra generala Branka Jankoviča in njegovega pomočnika generala Zečeviča, adjutanta Nj. Veličanstva kralja Petra, ter načelnika občega vojskinega oddetenja polkovnika Markoviča, Ob tej priliki je podelil francoski' poslanik generalu Zečevicu poveljniški rod častne legije,, ki se nosi na vratu. To visoko odlikovanje francoske vlade je zopet dokaz, simpatij francoskega naroda do srbske vojske.
Orijentirajmo so proti vzhodu! — to se pravi: naslonimo se na ruske boljševike! — piše ljubljanska „Jugoslavija“. Ta list se ne ubija rad s težkimi vpra sanji in gotovo tudi ni' ničesar pomislil, kaj jo rekel s temi besedami. Saj je vendar, sam neprestano in na najbolj oster način zmerjal čez socijaliste in komu -niste. Ali misli, da jim je treba sedaj samo pomigati ■s prstom, pa pridejo mnogoštevilne rdeče divizije* da za našo buržoazijo potolčejo naše sovražnike? Ko bo dem opravljeno, jim pa porečemo: „Hvala lepa,“ — a oni nam: „Me veseli“ — ter se poslove in vrnejo. Med nami in med Rusijo je šo vmes Romunija, Madžarska, Bolgarska, Cehoslovaška in Poljska, Kako v tem položaju delati zvezo z ruskimi boljševiki, je res težko razumljivo. Ako bi pa ruski boljševiki premagali vse te vmesne države, bi se tudi pri nas politične razmere spremenile tako naglo in radikalno, da bi Jugoslavija niti ne imela; časa zahtevati rusko o-rientacije.
Kak» informirajo Italijani inozemstvo? LDU 'Zagreb, 21. julija, Zagrebška brezžična postaja na Griču jó danes prestregla brezžično brzojavko, namenjeno iz Rima preko Budimpešte v Varšavo. Vsebina brzojavke je značilna za italijansko obveščeva-nje inozemstva. Besedilo se glasi: Dne 13. t. m. je v Trstu vsled izzivanja jugoslovanskih elementov pri -šlo do ljutih spopadov in do požara v hotelu Balkan, kjer so Jugoslovani nakopičili mnogo municije in eksplozivnih snovi. Napad se j;e izvršil tudi na hišo g. Klamovi (?) Markoviča, dočim Jugosioveni trdijo, da je bil napaden konzularni urad. Se isti večer je bil vzpostavljen popoln mir. Do enakih spopadov je prišlo tudi v Pulju in na Reki, povsod pa radi izzivanja Jugoslovenov. . Poročila jugoslovenskih listov, ki prinašajo članke o dogodkih v Trstu, so tendenciozna in neresnična.' (Opomba LDU: Jasna je potvorje-nost takega poročila v svrho, da se Italija opraviči pred evropsko javnostjo, ker so se tako hladnokrvno dopuščala taka grozodejstva, ne da bi bile državne oblasti ščitile osebno varnost in imetje Jugoslovenov. Značilna pa je ta potvorba dejstev tudi za zadrego , v kateri se nahajajo italijanski odgovorni krogi radi dogodkov v Primorju. Po mnogih poročilih očividcev in prič, ki so dognale, da je prva bomba padla iz zadnjega okna III. nadstropja poslopja ravnateljstva državnih železnic, ki stoji nàsproti Narodnemu domu, nikakor pa ne iz Narodnega doma samega, ki so nadalje videle, da so Italijani nosili bombe v Nar. dom ter po ugotovitvah, da so bili italijanski vandalizmi že davno pripravljeni in dobro organizirani in so se Dusfošenja začela v uradu jugoslovenskega delegata Markoviča, še preden so demonstrantje prišli pred Narodni dom — je tendenca tega poročevanja dokaj jasna in prozorna, ne more pa ovreči nepobitnih dejstev.	_	$*•> j
V	bratskem objemu. „Enakost“ glasilo naših slovenskih rdečkarjev. no more dovolj prehvaliti svojega duševnega bratca „Mariborskega delavca“, ker v vsaki številki tako n e sramno'blati katoliško cerkev, duhovščino in tako junaško udriha po naših Orlih in Orlicah, Nam je popolnoma prav, le tako naprej, ljudem, ki še niso popolnoma; udarjeni s slepoto, se že odpirajo oči, že uvidevajo namene in cilje teh brezvercev, ob času volitev pa bodo ti blatile! katoličanstva dobili zasluženi odgovor za njihove prostaške psovke, s katerimi nas v enomor obkladajo. V sovraštvu do katoliške cerkve, do duhovščine in do kato -
liških mož pa skušajo rdečkarji, samostojneži, demokrati in drugi slični škrati prekositi drug drugega, saj so si duševni bratci!
f Anton Kocmut. V nedeljo, dne 18. julija t. 1. so pri Sv. Antoniju v Slov. gor, markantno in daleč na okolu znano osebo k zadnjem počitku spremljali, vodjo nekdaj pod imenom „Bincgari“ sloveče godbe, j g. Antona Kocmuta. Skoraj pred poi stoletjem sta ; dva doslužena vojaška godbenika, Ferlan in umrli ; Kocmut ustanovila posebno godbo, v katero sta spre- j jemala same doslužene vojaške godbenike, Ferlan je j sicer kmalu iz te muzike izstopil, Kocmut pa je z vo- ! jaško disciplino ne samo dobro organizirano ampak s tudi na višku muzikalične dovršenosti „bando“ vodil j do svoje smrti. Pač malox spodnještajerskih duhovnikov in dijakov ni te godbe poznalo, kjer so zraven Kocmuta še sloveli sedanji čebelar Jurančič, Ornik, \ Potrč, Zel, Ceh, zadnji štirje že pokojni. Na 281 no- j vih mašah je Kocmut s svojimi muzikanti igral, ne- t štete „gostuvanlšake“ je zabavljal on ali še bolje Potrč, Kocmut, Ornik in Jurančič so tudi mnogokrat polliteli ptujski godbi na pomoč in so zato tudi se včasih nazivali „ptujska godba.“. — Se na Tetovo letos j c Kocmut igral s svojo godbo pri Sv. Lenartu v Sl. gor., ali se. je že prece5 slabega počutil. Pozneje še se je pri neki gostiji: prehladil, na kar je po kratkem trpljenju na domu svojih sorodnikov dne 16. julija zdihnil. Srčna vodenika mu je izbila klarineta za vedno iz ust. Naj v miru počiva! Vi mnogi.prijatelji in znanci pa se spominjajte nanj v molitvi!
Trbovijska premogovna družba. Kakor poroča „Volksblatt“, so se vršila 16. t. m. pogajanje glede „nacijonaliziranja“ trboveljske premogovne družbe. Družba bo preložila svoj sedež iz Dunaja v Ljubljano, svoj akcijski kapital znatno pomnožila, dala vse nove akcije in del železnih akcij na razpolago jugo -slovanskemu kapitalu in pri prihodnjem občnem zboru v jeseni kooptirala več jugoslovanskih 'upravnih svetov.
Vozne cene na železnicah bodo povišane pri o-sehnih vlakih o 1. avgustu. Voznina za blago bo povišana 15. avgusta za 100%.
Cerkvena darovanja (ofri) zlasti na romarskih božjih potih „bogatijo duh&vne“, sem slišal že tolikokrat celo od izobraženih. Temu ni tako. Darovan denar ali blago se natanko s cerkvenimi ključarji zabeleži in za cerkvene potrebe uporabi. Izjemno tupa-fam odločijo kak odstotek za stroške ob shodih, ki pa daleko ne pokrijejo izdatkov, še manj pa trud in delo. Dobiček od cerkvenih shodov imajo krčmarji in kramarji — duhovnik nikoli.
Iz Savinjske doline. Na naslov okrajnega glavarstva Celje! Okrajno glavarstvo Celje z dne 6. t. m. strogo naroča vsem županstvom okraja, da naj z ozirom na to, da dohajajo istemu ponovno pritožbe glede brezmejnega pijančevanja in da se v pijanosti dogajajo slučaji neverjetnih surovosti in celo hudo -delstva, zastavijo ves svoj vpliv za boj proti pijan -čevanju, da izvajajo vse naredbe, ki se tičejo pijančevanja na najstrožji način, da se drže gostilničarii natančno policijske ure in da vsak prestopek nema -doma javijo. — Hvalevredna naredba! A kaj pomaga, ko vse ostane le pri naredbi, katero nihče ne izpolnjuje. Županstva, večinoma v rokah gostilničar -jev in bratov Sokolov, se brigajo bolj za svoj žep, kakor za naredbe okrajnega glavarstva; glavarstvo pa samo ravna proti svojim lastnim odredbami ker slejkoprej dovoljuje točenje alkoholnih pijač čez policijsko uro in dovoljuje plese do polnoči, 'da, du ranega jutra in daje s tem samo povod pijančevanju in nočnemu razgrajanju. Zato pa po prireditvah sokolskih veselic in plesov ni nobenega nočnega miru: vpitje, kletev v vseh jezikih, nesramno govorne nje . da se moramo čuditi, kako si more človek izm.siiti iako bogokletne, satanske besede in samoobsebi raz- jj umljivo je, da je cilj teh izbruhov vselej duhovnik-in j župnišče. Ali smo res prodani na milost in nemi lost | takih ponočnih razgrajalcev. podivjanih fantalinov? -Kje je orožništvo? Zato poživljamo okrajno glavarstvo, ako izdaja naredbe glede pijančevanja, naj samo te naredbe izvršuje in gotovo jih bodo izvrševala tudi županstva — vsaj mora biti znan pregovor : Be -sede mičejo, zgledi vlečejo!
Vidiranje potnih listov. Tuja poslaništva, konzulati in miške v naši državi zahtevajo za vidiranje potnih listov sledeče pristojbine: Cehoslovaško poslaništvo za trgovce 63 dinarjev, za zasebnike 21 dinarjev, avstrijsko poslaništvo 30 dinarjev, italijansko 50 dinarjev, francoski konzulat 1Q frankov, švicarski konzulat 25 dinarjev in madžarsko poslaništvo 31 dinarjev. Vsled tega imajo naše oblasti pravico zahtevati ocl državljanov gore imenovanih držav ravno toliko pristojbine v istem novcu.
Otrok se nataknil na plot. Pri posestniku Kolencu v Sp. Grušovlji pri Sv. Petru v Saviniski do--lini je dne 18. julija padla ISletna hčerka s hruške, i in se je nataknila na plot. Padla je tako nesrečno na | ostrino plotne planke, da ji je ostrina šla pri hrbtu ' pod ramo skozi truplo in je pri prsih pridrla ven . Otrok je grozno kričal in se zvijal v strašnih mukah. V takem položaju ga je našla lastna mati. Imela je toliko poguma, da je otroka izpulila s plota. V ponedeljek, dne 19. julija, je nesrečni otrok še živel, pa zdravnik je izjavil, da ni rešitve.
Smrt v ognju je našel v Bočni v Savinjski dolini posestnik Valentin Zavolovšek iz Otoka. Požigal je hosto v gozdu, kjer ga je objel plamen in tako hudo, obžgal, da, ko so ga prinesli domov, je še komaj parkrat zdihnil. Rajni je bil 66 let star, priden in veren mož. Posebno veliko je preplavil flosov na Hrvatsko, včasih v velikih nevarnostih, pa smrt ga je objela v plamenu.
Griža, v Gradcu. V Gradcu je v zadnjem času začela razsajati nalezljiva bolezen griža. V drugem tednu je zbolelo na tej bolezni 20 oseb. Kot vzrok te bolezni se navaja zavživanje nezrelega sadja.
Telefonski promet z Avstrijo. LDU. Beograd,
: 21. julija. Telefonski promet z Avstrijo m otvor jen.
Važno za vinogradnike, LDU. Beograd, 21. julija. Na seji gospodarskega odseka ministrstev se je odredilo, da se dovoli svoboden izvoz dog (deščic za izdelovanje šodov).
Žigosanje vojnih posojil v Jugoslaviji. Akcijski odbor za vnovčenje vojnih posojil poroča, da se bode meseca avgusta t. 1. vršilo žigosanje vojnih posojil « Žigosala in iz prometa se bodo vzela vsa vojna posojila, ki se nahajajo v naši državi, kakor to določa mirovna pogodba, ki je z 16. julijem že stopila v veljavo. Rok za žigosanje bo zelo kratek, ker mora že biti vzeto iz prometa vse vojno posojilo do 16. sept. 1920. Naredba glede žigosanja vojnih posojil izide v najkrajšem času, objavili jo bomo tudi v naših listih, i
Dinarski in poldinarsici bankovci. Ministrski svet jo sklenil, da se bankovci po en dinar in po pol dinarja, smatrajo kot državne papirnate novčanice in sicer bodo ti bankovci dosegli vrednost 100 milijonov dinarjev. Več kot za znesek 200 dinarjev skupaj ni nihče dolžan sprejeti enodinarskih bankovcev in poU dinarskih bankovcev pa za 100 dinarjev. Glavna državna blagajna v Beogradu pa mora sprejemati eno in poldinarske papirnate bankovce v neomejenem številu,
Prepoved denarnega izvoza LDU. Beograd, 21., julija. Finančni minister je prepovedal iz naše države izvažati nemške marke, čehoslovaške krone in romunske leje. Kogar bodo zasačili, da prenaša gori o-menjene valute v večji vsoti kakor 2000 dinarjev, ga bodo smatrali -za tihotapca, mu konfiscirali denar in. ga zaprti. Posebno se bo pazilo na to pri obmejnih carinskih uradih.
Avstrijski bankovci nimajo velike kupne ali plačilne moči. Predsednik državne komisije za be -gunce dr. Schöpfer je v državnem zboru na Dunaju že 17. maja t. 1. poročal, da se mu v Buchsu (Švica) ni posrečilo, za 500 (pet sto) avstrijskih kron dobiti skodelice kave ali čaja, ker takih bankovcev sploh niso marali. In danes ? Mislite, da je bolje ? Dvomi -mo. Poročamo v pouk in tolažbo onim, ki še škilijo čez Radi in Kozjak proti severu . . .
/Hariborske vesti.
Meščani! V dneh od 29. julija do 3. avgusta J 920 se vrši v našem prijaznem Mariboru I, slovanski orlovski tabor, slavnost svetovnega značaja in slovesa, ker bodo poleg Jugoslovanov prihiteli v Maribor tudi gostje iz čehoslovaške republike, Francije, Belgije, ameriških Združenih držav itd. Razen njih se pričakuje še več odličnih domačih in tujih dostojanstvenikov. Prepričan sem, da bo potek I. slovanskega orlovskega tabora povzdignil ugled našega mesta in njegovega prebivalstva pred vsem -kulturnim, svetom. Zato smatram za svojo dolžnost, da opozorim prebivalstvo Maribora na bližajoči se I. slovanski orlovski tabor. Potrebno je, da dostojno sprejmemo svoje domače brate in tuje goste, in da jim napravi -mo bivanje med nami prijetno. Mestni magistrat bo storil s svoje strani vse, da povzdigne ugled mesta. Vabim in naprošam pa tudi prebivalstvo brez vsa -kršne razlike, da poskuša y medsebojni tekmi samo pripomoči kar največ k dostojnemu sprejemu vseh n-deležencev tabora. Od vseh hišnih posestnikov in drugih prebivalcev v mestu pričakujem,, da bodo razobesili v taborskih dneh brez vsakršnega nadaljuega poziva naše narodne in državne zastave, kakor tudi zastave onih narodov, ki so na tabor oficijelno povabljeni. Maribor, dne 19. julija 1920. — Dr. Josip Leskovar, vladni* komisar mesta Maribor.
Odprto pismo prof Voglarju, članu Narodnega predstavništva in odgovornemu uredniku „,Maribor -skega delavca.“ „Mariborski delavec“ štev.* 156 pri -naša članek z naslovom „Konstatiramo“. V tem članku se nahaja sledeča trditev. „Za primero, da nam „Straža“ ne bo očitala, da nismo konkretni, navajamo poglavarja mariborskih Orlov, prof. Capudra, ki je denunciral slovenske dijake v Kranju avstrijskim o-blastem kot srbofile, radi česa so potem trpeli vso vojno dobo trpljenje mučenikov.“ — To je grda laž. Se grša ie, ker se izrablja v to, da se ž njo jemlje ugled veliki orlovski organizaciji. Najgrše pa je, da to laž , krije Vaša poslanska imuniteta* ker sto kot član Narodnega predstavništva obenem tudi odgovorni urechiik tega lista. Ze poldrugo leto Vaš list to jaž v bolj prikriti obliki ponavlja, .sedaj jo je podal čisto odločno. Pred enim letom sem v „Straži“ to obdolži -tev označil kot lažnjivo. Kot politik in član Narodae-ga predstavništva bi bili lahko zlasti v času, ko ie imela Vaša stranka polno moč v rokah, izzvali preiskavo, za katero sem tudi jaz prosil višji šolski svet. Tega niste sforili. Pozivam Vas, da predložite svoje dokaze odboru stanovske organizacije mariborskih profesorjev, katere član sem. Ne gre da bi bila midva člana iste organizacije, če Vi s poslaniško imuniteto očitate take obdolžitve, o katerih jaz s polno pravico trdim,, da so laž. Da bode Vaš trud pri zbiranju dokazov tudi narodu v korist, obljubljam, da plačam 1000 K Jugoslov. matici, ako mariborska po -družnica slov. profesorjev izjavi, da ste dokaz za trditev svojega lista doprinesli. To obljubljam tem lažje, ker mi je moja tozadevno mirna vest porok, da mi tistih 1000 Iv nikdar ne bode treba plačati. — Dr.t K Capuder.
Stran 4.
STRAŽA
Umetniška turneja članov mariborskega gledišča. Te dni bodo imela naša okoliška mesta priliko spoznati nekaj najboljših igralcev, mariborskega me -stnega gledišča. Berta Bukšeg-Bergantova, Vaio Bratina in Fran Gregorin odidejo 1. avgusta v Slov. Bistrico, Rog. Slatino, Krap. Toplice, Brežice, Trbovlje, Zagorje, Celje itd. kjer bodo igrali znamenito po svoji enostavni zasnovi silno zanimivo igro „Sa tan v ženski“. Igra je imela povsod, kjer je .bila n -prizorjena — tako tudi ravno preteklo sezono v Mariboru — sijajen uspeh in je vredno, da si jo vsak ogleda. Vodstvo turneje je prevzel režiser Vaio Bratina.
Državna okrožna zaščita dece in mladine v Mariboru. Dne 5. t, m. je pričela poslovati'Državna o-Icrožna zaščita dece in mladine v M ari boni, Njeno o-krožje obsega Štajersko, Koroško in Prekmurje; podrejene so ji državne krajevne zaščite v Trbovljah, Hrastniku, Velikovcu, Pliberku, DobrliVasi, Železni Kaplji, Borovljah in Rožeku. Vse prošnje m oskrbo sirot, kakor tudi drugih potrebnih ali zanemarjenih otrok je nasloviti vedno na ono državno krajevno-.,zaščito, v katere okolišu se nahaja prosilec. V krajih -, kier državnih krajevnih zaščit še ni, naj' se vlagajo Ì
prošnje naravnost na državno okrožno zaščito dece in mladine v Mariboru. Izvzete pa so državne krajevne zaščite, v avtonomnih mestih Maribor, Celje in Ptuj, ki poslujejo samostojno in na katere naj naslove prošnje prosilci iz teh krajev.
Dijaški vestnik-
Navodila za orlovski tabor. Ker se vrši v sredo, dne 28. t. m., sprejem vseh dijakov, hrvatskih in slovenskih, ki dospejo s posebnim via -kom v Maribor ob osmih zvečer, naj vstopijo vsi dijaki, ki stanujejo ob progi južne železnice od Zidan, mosta do Maribora, v ta vlak, ki se odpelje od Zagreba ob 13, uri in kateremu se priključijo dijaki iz Kranjske in zasedenega ozemlja. Dijaki iz Prlekije in Pohorja naj pridejo v Maribor že zjutraj, da se sigurno udeleže sprejema. Po sprejemu obhod po mestu, nakar se vsakemu dijaku odkaže stanovanje, ki bo za akademike in bogoslovce v državnem učiteljišču, za srednješolce pa v gimnaziji in realki. V vsaki šolski sobi bo oskrbnik, ki ima skrbeti za to, da * vjada povsod red in mir.
__________________23. julija 1920._______________
V s i a k a demiki kot tudi bogoslovci in srednješolci, bodo spali na slami, vsled Česar je priporočljivo, da si po možnosti vsak prinese s seboj kakšno pelerino ali kaj drugega, ki bi služilo kot odeja. Vsak naj si tudi preskrbi žlico, vilico, skodelico ali kako drugo posodo za hrano, ki jo bodo dobivali akademiki in srednješolci skupno v. ljudski kuhinji v Razlagovi ulici.
Spored zborovanj, ki se vrše v Četr •* tek, petek in soboto, dobi vsak v Mariboru v roke. Brez tega sporeda se ne pripusti prav nikdo k zbo -rovanju.
Cl ani ljudskošolskega .orlovskega naraščaja v Mariboru morajo priti vsi v torek 27. t. m. v Reiserjevo (Cankarjevo) uli. pred telovadnico točno ob štirih popoldne.
.Orel v Šoštanju. Nedeljo, dne 18. julija t. 1., je bil v Šoštanju ustanovljen telovadni odsek Orla in Orlic. Pristopilo je takoj 32 Orlov in 23 Orlic ter veliko število naraščaja. Mladina, le pogumno naprej 1
Orlovski vestnik.
Mariborska eskcmptna
naj-
banka v Mariboru,
Tesettliefov m
litica 11«
Teiifsn Stav. 16«
Podružnica : MURSKA SOBOTA.
Spraiama * Vloge na knjižice, na tekoči in žiroračun proti ugodnejšemu obrestovanju.
Kupiffe in PFOdala: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Izdale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa til- in inozemska mesta.
Dale predili!!!@ : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dal® k?®dif@: Pod najugodnejšimi pogoji.	20
Preme fila S Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Immmm s
Trspistovski
sir
pristni, prvovrstne ksko-vosti prodaja in razpošilja
vsakovrstno ss dia kupuje
prodaja in razpošilja
MATIJU LAH,
trgovfe
Maribor, Glavni trg4.
Sedlarji I PQZQR !
lepi „BLANK“
dobite v Mariboru, Kralja Petra trg 9. Eillnger.	579
flHMis SOI
URE
vsake vrste
se sprejmejo
v popravilo. Zaloga ar zlatnine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna.
JAN IGNACIJ, MARIBOR
GRAJSKI TRG v grada (Barg).
Zaboje (kište)
za zrnje, okovane na zaklep, tanke ali deže (kible) za šp;h proda
Matija Lah, Maribor,
Glavni trg 4.
Posestvo es prodaj :
1. Gostilna s prostori za prodajalno, jedsosadstropna hiša, ledenica, mesnica, hlev, sadonosnik, štiri orale njiv s travnikom pri Sv. Benedikta v Slov. gor. Cena; K 24S 000'—.
3. Vlnagradnü posestvo: 2 orala amerikanskega vinograda izbornih vinskih trt, 7 oralov travnika in
njiv, 6 oralov polnega hnkoveea gozda z vinogradnlmi potrebšći-
iiOffii v Grušovi dobro ,uro c-d
Gena K 160. ©00 — .'Po-
Proda, so *-oi-
F. Ceti, Studenci pri Mariboru, Delavska ni. 23
595
POZOR!
lepo kobilo na prodaj za poinoma zdravo, Več pove Strle v Hočah.	596
. .. MANUFAKTURNO BLAGO ££=
tkanine (štofe) za moške in ženske obleke in kostume, borni) ažas to in laneno blago sa obleke, predpasnike in vse vrste perilo, naj ce z popolnim zaupanjem obrne na manufakturno trgovino
Feliks Škrabi,. Maribor
ees»«ska »Ilca 11.
601
Cene umevane bnez nakupnega siljenja.
Cn/ltsi konjska odej»,dvoje ijtjtlltlj belih hlač, dvoje obutalo in nekoliko srajc se proda Marijina ulica 10/1. levo. 600
Motorno kolo
ze proda. Pristaniški trg 2 (Lend-platz) Maribor.	Singerjev
Šivalni stroj
se proda. Pristaniški trg 2 (Lend-platz) Maribor.	699
Pl-PSfl. (stiskalnica) z dvema JT1 cBtt košema je na prodaj pri Franju Gnilšek.	591
MOTOR
na surovo olje, SO konjskih sil, še ni rabljen, se proda. Alojzij Beda, Sredi iče ob Dravi. 592
Kje kupimo pohištvo?
strogo solidno, iz prvovrstnega materijala od priprostega do najfinejšega izdelka že -V zalogi ali po naročilu. Tudi cerkvena dela se sprejemajo.
Najsišje osne !
Jurij Zupanič, Maribor
Koroška ce ta 27.
598
Velika množina olja
le dospela*
najfifteiia namizno olle i 1C 74'— Istrski vinski kis I	„	7*—
Gostilničarji in preprodajalci zahtevajte specijalne cenike tudi za drugo delikatesno, kolonijalno in špecerijsko blago.
Ne debeloI	Ha drobno!
Trgovina delikates in koloniialnega blaga
Vinko Hmelak, Maribor
Siomlkev Ir® 6.
593
pošrebuje sledeče količine ovsa, sena, slame in mesa, in sicer : ovsa (zobi) 1,050.000 kg za teto 1920/21 sena	1,270 000 „	„	„
slame	500.000 „	„	„
mesa do 1.200 kg dnevno za avgnst 1920.
Javna dražba teh predmetov se vrši pri pnkovski okružni komandi v Maribora in sieer:
Za meso dne 24. julija 1920 ob 11. uri dopoldue.
Za oves, seno in slamo dne 30 julija ob 16. ari pop. Natančni pogoji se bodo pred dražbo na licu mesta razglasili in se bode oddala liferacija eventuelno na več ponudnikov v manjših količinah.
Mariborska puk. okr. komanda.
Garnizija Maribcr
602
Kalivröa. .	_	.	’
jasnila daj s notar pil Sv. Lenartu | v Slov. gor. Fran Stupica. 577
BRATA VOSNJAK
PTUJ ftlOVfJHJA
Ern poni za gonilne jermene Usnje za šivanje jermezov
Liitasec (usnje za konjsko opravo), podplati, razno usnje, cvetne za podlago
Črne is rnjava kozine
Prvovrstni črai in rujavi box-calf
Prvovrstni črni levrò Čevlji, polöevlji in sandale
Rasne ievliarske petreblšSn®
518
POZORI POZORI
K. Wersche, Maribor
Gcsposka ulte» IO.
Ueletrgouina z manufakturnim blagom.
Priporoča svolo Posato sarloso po
iako znižanih cenah.
Z,mix€tne
Čevlje
doUolenice
perilo
©ftlcftc, potne košare, tržne torbice, rasno galanter i jako blago dobite
"T'neic Jakobu Jak
Maribor, O tar »ti trg 4?.	595
Papir in sicer konoeptni in boljši se dobi zdaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želK Cene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si naro-če papir, dokler ga je dobiti.
tyoVciio.
%a tjob intimo v»» najidjit «ciJc-nm vitomti itju Cjospoàu
Sà'k$ve>ac.
Sc na mno^a fela !
blènni na»La vijenci.
VELIKA
VRTNA VESELICA
na vrtu gostilne gosp. Mihaela Živec „gostilna pid Pohorjem“ (poprej Reiser) v Pekrah,
katero priredi
„Zveza lojnih invalido? za Maribor in okolioo“ w nedeljo, 25. julija popoldne.
Za obilo zabave, za dobra jedila in pristno pijačo je preskrbljeno. Vstopnina 4 krone.
Peldite w ©talilnem številu I