V)\0 , V.C
AMERIŠKA
■S —-«•.......
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 230
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 3, 1939
LETO XLIL —VOL. XL1I.
"To ni naša vojna; Držimo roke proč!" kliče senator Borah
V senatu se je pričel boj za nevtralno postavo. Za in proti spremembi, obe strani podprti z dokazi, bo odmevalo nekaj tednov ali mesecev v kongresu.
Washington, 2. oktobra. — Senator Borah, ki je zato, da ostane nevtralna postava kot je, je sprožil prvi politični top, ko je zagrmel v senatu, da bo prinesena evropska vojna prav v na-»o sredo, če kongres ustreže želji predsednika Roosevelta in spremeni nevtralno postavo v toliko, da bomo prodajali orožje in ftiunicijo.
"Ostanimo izven te vojne! To ni naša vojna!" je zaklical republikanski senator Borah. Mr. Borah je udaril po nameravanem Predlogu potem, ko je senator Key Pittman predložil Roosevel-tov predlog senatu s prošnjo, naj tako spremenjeno postavo odobri, ker nevtralna postava, kot jo imamo sedaj, ogroža nevtralnost Zed. držav.
Senator Borah je pobijal pred- še dežele.
-o
log nadalje rekoč, da bi vlekli ameriški narod za nos, če bi mu pripovedovali, da bomo dobili gotov denar za prodani vojni material. Dati bo treba kredit 60 dni, 90 dni in končno za vselej, kot imamo skušnje v preteklosti.
Dalje, je rekel senator Borah, bomo pa postavljeni v čudno luč pred svetom, če mu bomo rekli: pomagali bomo ohraniti demokracijo, pomagali bomo rešiti civilizacijo, in v isti sapi naglo pristavili — za gotov denar!
Senator Pittman je pobijal Boraha Vekoč, da ni prav nobenega vzroka, da bi nas sprememba nevtralne postave zapletla v vojno. Vendar ne smemo prezreti fakta, da se taka vojna ali vojna, ki se iz take izcimi, nekega dne lahko zanese prav pred vrata na-
"Kadar bo Hitler izjavil, da ima dovolj, bo konec vojne," pravi angleški minister
London, 1. okt. — Z ukazom prepričane, da ima Hitler vojne angleškega kralja Jurija VI. j-e dovolj. Churchill je izjavil, da bilo poklicanih pod orožje 250,- bil° od Hitlerja odvisno, kdaj
000 nadaljnih novincev, v starosti 20 in 22 let. V juniju jih je bilo poklicanih pa 240,000. To je Poleg stalnega števila v armadi.
Mornariški minister Winston Churchill je govoril angleškemu narodu potom radia in izjavil, da ne bo prej konec vojni, dokler ne bodo angleške in francoske čete
se prične vojna, ni pa odvisno od njega ali njegovih naslednikov, kdaj se bo končala.
"Kako hitro bo vojna končana," je rekel dalje minister, "je odvisno od tega, kako dolgo bo imel Hitler in njegova banda gangster je v, ki imajo roke omadeževane s krvjo, v pesti nesrečni nemški narod."
Poljski častniki v Romuniji prezirajo svojega maršala
Bucharest, Romunska. — Nemška vlada je poslala romunski vladi protest, ker je slednja dovolila predsedniku poljske republike, Moscickiju, da se je odpovedal in s tem omogočil, da se je ustvarila v Parizu nova vlada poljske republike. Ko se je Moscicki odpovedal vladi, je postal navaden državljan m se je smel odpeljati proti Parizu. Ž njim se je hotelo odpeljati tudi kakih 150 poljskih častnikov, pa je to preprečil nemški konzul v Constanzi.
Poljski maršal Smigly-Rydz se nahaja v Craiovi kot begunec in je zelo preziran od svojih bivših častnikov. Poroča se, da je hotel nekdo izvršiti celo osebni napad nanj. Maršal je zelo pobit in popolnoma osamljen, ker poljski častniki niti pri obedu ne marajo sediti ž njim pri isti mizi. častniki ga dolže, da je zakrivil poraz poljske armade z slabim vodstvom.
Vlada preiskuje
Federalna vlada bo začela danes v Clevelandu z obširno preiskavo v stavbinski industriji, da dožene, kje je vzrok, da niso nikjer v Zed. držav stroški za zidavo hiš tako veliki kot v Cleve-^andu. Vlada bo skušala dognali. Če je kje kako raketirstvo ali ^onopol in bo poklicala k zaslišanju tako razne unije kot tu-^ stavbenike, ki bodo vsi morali predložiti knjige in zapiske, ^osebni zastopnik zveznega generalnega pravdnika bo vodil ^eiskavo.
Mehanizirana konjenica
Lanes popoldne ob treh bo izdala ameriška moderna, mehanizirana konjenica svoje vaje na Public square. Nastopili bodo bojni tanki, 75 mm topovi in dru-moderna oprema. V oddelku •>« 90 mož z 20 vozili.
Nezgoda na lovu
Floyd Billig in njegov 14 letni sin, doma iz Painesville, O., sta šla včeraj na veverice. Fant se je od očeta oddaljil, rekoč, da ve za dober prostor. Sčasoma ga je šel oče iskat. Nenadoma opazi na nekem drevesu, da se nekaj premiče. Misleč, da je veverica, je oče sprožil in zadel fanta v glavo, da je na mestu umrl.
Božeglav preša!
Rudy Božeglav, 1125 E. 60 St., naznanja, da je pričel s prešanjem grozdja. Ima belo in črno grozdje in fin mošt. Naročila pripelje na dom.
Važna seja
Starše godbenikov fare sv. Vida se prosi, da pridete pol-noštevilno k seji v sredo 4. oktobra ob osmih zvečer in sicer v staro šolo sv. Vida.
ALI NAMERAVA HITLER ODSTOPITI?
London, 2. okt.—časopis Daily Mirror prinaša poročilo, da pripravlja Hitler največji diplomatski trik in da bo podal v dr-žavnem zboru, ki se zbere k zasedanju v četrtek, svctjo resigna-
^Jo. To bo njegova najspretnej-»a poteza, ko bo izjavil pred poslanci : "Pravijo, da se bore pro-1 lutlerizmu. Torej sem prijavljen iti. Ustvaril sem mo-
gočno Nemčijo. Zdaj sem pa pripravljen izročiti krmilo vlade v roke Goeringu."
To so seveda samo ugibanja vendar pa imajo dobro podlago ker Hitler nima pred seboj nobene jasne bodočnosti in nobene slave. Dosegel je, kar je hotel in zdaj bo šel pa njegov voz nizdol če ostaneta Anglija in Francija pri svoji obljubi, da ne bosta odnehali, dokler ne bo padel Hitler
Rusija je že začela s protiversko gonjo v zasedenem ozemlju
Moskva, 2. okt. — Rusija je pričela v polnem obsegu z protiversko propagando v zasedenem poljskem ozemlju, to ie v Ukrajini in Beli Rusiji. Pravda, edini list, ki je izšel v nedeljo, je zelo pohvalil govor Melina Carosleskya, načelnika Protibožje lige, ki je rekel, da so poljski veleposestniki vsilili vero svojim kmetom. Zdaj je Rusija "osvobodila" 11,000,-000 teh ljudi, je rekel Carosle-;ky. Duhovniki so dvajset let agali o Rusiji, kjer je svoboda vere, zdaj je pa tega konec, je zatrdil brezverski komisar. -o—--
Smrt rojakinje
V East End bolnišnici je preminila dobro poznana rojakinja Gertrude Karlinger roj. Heglar, stara 58 let. Doma je bila od Kočevja, odkoder je prišla v Cleveland pred 42 leti. Tukaj zapušča dva sina: Albina in Charlesa ter hčeri Sophie Ponsier in Frances Stuber, sestro Louise Buettner in več drugih sorodnikov. Soprog Albin ji je umrl pred 26 leti. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 4043 St. Clair Ave. v cerkev sv. Petra pod vodstvom pogrebnega za voda Frank Zakrajšek. Bodi pionirki lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše soža-lje.
, Koncertne vstopnice
Vstopnice za nedeljski koncert Združenih mladinskih pevskih zborov, ki se vrši v SND na St. Clair Ave., si lahko nabavite slaščičarni Makovec. Združeni mladinski zbori bodo s tem koncertom praznovali petletni jubilej in posvečajo koncert v počast vsem materam.
Jezerska plovba aktivna
Še nikdar ni bilo v cleveland-skem jezerskem pristanišču toliko aktivnosti kot zadnje dni Od petka do pondeljka je dospelo v pristanišče 51 parni-kov, 42 jih je pa odplulo. Trinajst tovornih parnikov je pripeljalo železno rudo.
Zadušnica
Danes se bere v cerkvi sv. Vi da zadušnica za pokojnim John Tomšičem.
Dekleta, tukaj je prilika!
Steubenivlle, O. — V lokalnem časopisju je bil te dni oglas sledeče vsebine: "Star sem 2!) let in sem pripravljen poročiti kateregakoli dekleta ali žensko sploh, ki bi me preživljala, dokler ne dobim dela. Potem jo bom pa jaz podpiral. Ne pijem, ne kadim, ne žvečim in t/udi igram ne. Znam pa kuhati in opravljati vsa hišna dela."
Revolta nemške armade
London, 2. okt--Diplomatski
dopisnik časopisa "The People," piše, da so na razpolago zanesljivi dokazi, da so hoteli nemški častniki vprizoriti vstajo proti Hitlerju. Nasprotstvo med častniki in nazijskimi voditelji stalno narašča. Upor je bil zasnovan od skupine višjih častnikov, na čelu katerih je ;bil polkovnik Fritsch, ki je, kot. znano, padel pred Varšavo, zahrbtno ustreljen. Ko je Hitler zaznal za zaroto, je ukazal ustreliti Fritscha in 200 drugih častnikov je bilo gojenih po prekem sodu. Zopet nekateri so bili ustreljeni v hr-jet, ali poslani na nevarne točke v bitki, kjer so bili izročeni sovražnim kroglam.
—-o--
VOLIVNA POROČILA
Volivne koče so danes odprte od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. V jutrišnji številki bomo prinesli izid volitev, kolikor bomo imeli na razpolago številke do sedmih zjutraj.
KARDINAL
MUNDELEIN
UMRL
Chicago, 111., 2. okt. — Danes je za vedno zaspal kardinal George Mundelein v starosti 68 let. Preminil je v spanju, zadet od srčne kapi. Katoliška Cerkev bo močno pogrešala svojega velikega branitelja, ki je užival spoštovanje in ljubezen pri vseh, razen pri nemškem diktatorju Hitlerju, kateremu si je upal povedati nekaj krepkih v brk in ki ga ni imenoval drugače kot "avstrijskega papirarja."
Rojen je bil v New Yorku 2. julija 1872. V mašnika je bil posvečen 8. junija 1896 in sicer v Rimu, kjer je študiral. Leta 1909 je bil imenovan pomožnim škofom v Brooklynu in leta 1915 je bil imenovan nadškofom v Chicagu. Leta 1924 je bil kot nadškof poklican v Rim, kjer je bil 24. marca imenovan kardinalom. To je bil prvi ameriški kardinal v zgodovini Zed. držav.
Papež Pij bo danes v svoji privatni kapeli bral sv. mašo za pokojnega osebnega prijatelja, kardinala Mundeleina. Pogreb se bo vršil v petek ob 10:30 dopoldne.
ZA LEPOTIčJE
Chicago, 111. — 'Izračunali so, da ameriško ženstvo zapravi .$230,000,000 na leto za le-potičje. $113,000,000 stane samo kravžljanje las. Vseh le-potičnih salonov v Zed. državah je 78,624, v katere zahaja 39,000,000 Američank, ki bi bile rade lepe.
-o---
RUSKA DIPLOMATA DOSPELA
New, York. — Z laško ladjo Vulcanio sta dospela dva ruska diplomata. Imela sta diplomatske potne liste. O svoji misiji nista hotela povedati nič. --o-
Purani bodo ceneji
New York. — Tržni komisar Morgan je izjavil, da bi morali biti letos purani mnogo ceneji kot lansko leto, ker bo zaloga za Zahvalni dan za 22 odstotkov višja kot lansko leto. V vseh Zed. državah bo postavljenih na trg 31,-000,000 puranov za Zahvalni dan.
-o--
Smrtna kosa V pondeljek je za vedno zaspal Adam Biličič, 1011 E. 63 St. Bolehal je okrog enega le ta. Star je bil 70 let in je bil rojen v selu Galovic na Hrvat skem. Zapušča ženo Magda-leno in otroke: Andrew, Katarina, Frank, Barbara, Anna in John. V Evropi zapušča dve sestri. Bil je član društva sv. Jožefa št. 99 HBZ in Protected Home Circle. Pogreb ima oskrbi A. Grdina in Sinovi.
Iz Južne Amerike bo šla zdaj vsa trgovina v U. S.
Panama, 1. okt. — Na konferenci med zastopniki južnoameriških republik in Zed. državami so se diplomati zedinili na vojni zoni okrog obeh kontinentov in pa načinom patruljiranja ameriškega vodovja za varstvo trgovskih ladij.
^ilenska delegacija je poročala, da bo imela republika več naročil za avtomobile in farmarske stroje, kar bo vse naročila v Zed.
državah. Dalje so delegati povedali, da je imela republika več naročil v Nemčiji za opremo železniških vozov, česar zdaj ne more dobiti radi vojne in bo čile dala vsa ta naročila Zed. državam. Naročilo bo znašalo,nad 40 milijonov pesov, kar je nekako $1,333,000. Od Zed. držav se pa pričakuje, da bodo tam kupovale mineralije in drugo, kar je republika dozdaj izvažala v Nemčijo.
Nova poljska vlada pričakuje nabrati v Zed. državah in Kanadi 200,000 prostovoljcev
Število ameriške armade stalno narašča
Washington, D-. C. — Vojni tajnik Wodring naznanja, da se novinci za ameriško armado dobro odzivljajo in da bo namen, doseči 40,000 novih vojakov v teku šestih tednov, dosežen. Cilj kampanje za povečano armado je 114,495 novincev do 30. junija. To število je poleg onega, da se nadomesti vse one vojake, ki so doslužili svoj rok in se niso ponovno vpisali.
-_o-
Še vedno tistih 40%
Župan Harold Burton je pozval mestno zbornico k zasedanju in naročil, naj spremeni svoj sklep, da se odpravi znanih 40 odstotkov za vodo. Burton pravi, da bo poklical izvedence, ki bodo preračunali stroške sistema odvodnih kanalov in potem se bo šele videlo, koliko naj se r ačuna. Burtan pravi, da ne bo nobenega denarja na razpolago za te stroške, če se odpravi vseh 40 odstotkov za vodo. Kot znano je mestna zbornica sklenila, da se 17. januarjem 1940 prekine s pobiranjem 40 odstotkov pri vodnih računih.
Iz bolnišnice
Mr. Simon Bizjak, 1262 E. 58th St. se je povrnil iz bolnišnice in ga prijatelji zdaj lahko obiščejo na domu. Tem potom se zahvaljuje vsem za obiske v bolnišnici in za poslane cvetlice.
Zadnja seja
Jutri popoldne je zadnja seja na strelišču Euclid Rifle kluba Vabljeni ste vsi, da pridete v polnem številu. Slovo bomo jemali s klobasami in kislim zeljem po štajerskem načinu. — Gazda.
Na sestanek
Vse one, ki bodo delale v kuhinji na koncertu skupnih mladinskih pevskih zborov se prosi, da pridejo na sestanek v sredo 4. oktobra zvečer ob sedmih v SDD na Waterloo Rd.
V bolnišnico
Adolph Tomšič, 5211 Luther Ave. je bil odpeljal v St. Luke's bolnišnico v svrho operacije. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Paris, 2. okt. — General Vladislav Sikorski, premier nove poljske vlade, je izrazil upanje, da bo v Zed. državah in Kanadi lahko rekrutiral nad 200,000 prostovoljcev za v boj proti Nemčiji.
"5,000,000 Poljakov je v Zed. državah in v Kanadi in ti so naša zadnja karta, katero moremo še igrati," je rekel Sikorski. Si-roski stanuje v malem hotelu, kjer plača za postrežbo $1.25 na dan, ker, kot pravi, poljska vlada v teh časih ne more plačati več,
Sikorski je rekel, da je ponosen na poljsko armado, ki se je s tako vztrajnostjo ustavljala nemški armadi. Rekel je, da pehota, ki napada z bajoneti, pač ni armada strahopetcev.
Dalje je Sikorski povedal, da je ukaeal mnogim poljskim častnikom, da ostanejo doma, da se bodo borili proti Nemcev v zasedah. Drugi poljski častniki so pa na potu v Francijo, da bodo poveljevali armadi prostovoljcev. Dozdaj se je zbralo v Franciji dve polni diviziji ali 15,000 mož poljskih prostovoljcev.
Evropska diplomacija dela s polno paro in države tekmujejo, katera bo dobila lepši kos
V Evropi se vrši ljuta bitka, toda ne s topovi, strojnicami in bombami iz letal, ampak bitka med zmožnostjo in triki diplomatov, ki skušajo drug drugega prehiteti in ociganiti za dobre zvezs in obljube med posameznimi državami.
Vojna na Poljskem je končana in začeli so se diplomatski manevri med Turčijo, Rusijo, Nemčijo in Romunijo; dalje med An-
Pričakuje se, da bosta Anglija in Francija dovolili Rusiji, da obdrži zasedeno poljsko ozemlje. Turčija bo podpirala Anglijo in Francijo, toda le tedaj, če ne bosta šli v vojno proti Rusiji,
Romunska je obnovila trgovske zveze z Nemčijo: Madžarska hiti s pogodbo z Rusijo; Bolgarija je poslala trgovinskega ministra v Moskvo; Belgija in Nizozemska se pripravljata, da usta-
glijo in Turčijo; med Francijo 1 vita nemško armado, če bi silila in Turčijo; Rusijo in Estonijo, tod v Francijo.
NEMŠKE ČETESOOKUPIRALE VARŠAVO
Berlin, 2. okt. — Danes so stu se je začelo popravljati raz-
nemške čete v ponem obsegu zasedle Varšavo. Okupacija se je vi*šila brez vsakega nereda. Udaja Varšave je bila naznanjena, ko se je podala trdnjava Hela. Trdnjava z 52 častniki in 4,000 možmi je danes zjutraj razobesila belo zastavo.
Delavci- so začeli zasipati jarke, ki so jih izkopali vojaki in luknje, ki>so jih napravile
bite hiše. Mnogo trgovin je zopet odprlo, razen židovskih. Je pa veliko pomanjkanje živil v mestu.
Vile rojenice
Pri Mr. in Mrs. Andrew Mozek na 1184 E. 60th St. so se pretekli petek oglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka. Mati in dete se nahajata v St. Ann's bol-
topovske krogle. Tudi v me- nišnici. čestitamo!
ItALUA, NEMČIJA IN RUSIJA BODO PONUDILE ZAVEZNIKOM MIR
Berlin, 2. okt. — Nemški po- stranili.
slanik v Rimu, Hans George von Mackensen, je nenadoma odpotoval iz Rima v Berlin. Sodi se, da nosi poslanik Hitlerju osebna poročila od Mussolinija za konferenco, katere bi se udeležile Italija, Nemčija in Rusija na eni ter Anglija in Francija na drugi strani. Pozneje bi se najbrže povabilo k zasedanju tudi Zed. države in Turčijo.
Hitler ima zdaj važne razgovore z laškim zunanjim ministrom Cianom in sicer za zaklenjenimi vrati. Navzoč je samo Ciano, Hitler in nemški minister zunanjih zadev, von Ribbentrop. Celo vsie privatne tajnike so od-
Kakor se doznava iz najnovejših poročil nameravajo Nemčija, 4 Rusija in Italija predlagati Angliji in Franciji mirovne pogoje na mednarodnem sestanku, kjer bi se zedinili na ustvaritvi nove poljske države, ki bi bila mnogo manjša odi prejšnje in v kateri bi bili sami Poljaki, brez primesi drugih narodnosti.
Dalje bi se na tej konferenci garantiralo stalne meje Madžarski, Romunski in Jugoslaviji. Dalje bi prišlo na razgovor tudi vprašanje laških zahtev v Afriki in sicer glede francoskega Dji-buti in znižanje prevoznih cen skozi prekop Suez.

AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER S, 1939
V V
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, QJlio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 230, Tueg., Oct. 3, 1939
Na obisku v stari domovini
Pile Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111.
Obisk v Trojane — Slovo z Brezji — Neprijeten dogodek.
Tragedija na Poljskem
V nedeljo 17. septembra je stal na mostu pri iKuty, Poljska, mal, pritlikav možak v srednjih letih. Opazoval je člane poljske vlade, ki so se peljali v avtomobilih preko meje v Romunsko. Ko se je peljal mimo njega poljski maršal Smi-gly-Rydz, je gori omenjeni možak potegnil samokres in se ustrelil. To je bil konec Bocianskega, governerja Poznanja in konec Poljske.
Tisto jutro so se vsule tudi ruske čete v Poljsko. In kot v posmeh je pričelo deževati prav takrat. Ko bi bilo začelo deževati teden prej, bi bil dež lahko rešil Poljsko, ki bi spremenil pota v blato in zajezil prodiranje sovražnika.
Mnogo je faktorjev, ki so povzročili poraz Poljakov. Že od prvega dne vojske so bili Poljaki postavljeni proti veliki premoči. V dveh dneh so bili nemški aeroplani gospodarji nad Poljsko, ki so razbili vse zveze, da posamezni vojaški oddelki niso vedeli drug za drugega. Po suhi ravnini so se nemške mehanizirane čete lahko naglo gibale.
Nemci so se držali taktike, da se izogibali, če so le mo gli, poljskih čet. To se je videlo zlasti pri velikih mestih, katere so Nemci obšli, če so videli, da je bila obramba premočna. Ko so bili Nemci že daleč naprej od mesta in to na vseh straneh se je mesto podalo.
Po mnenju strokovnjakov bi Poljaki ne smeli postaviti armade v bran proti Nemcem na zapadni fronti. Umakniti bi se bili morali takoj v začetku tje. za Vislo in Narewom Če bi bili to črto nekoliko utrdili, bi bili lahko ustavili nem ško prodiranje, vsaj za nekaj časa.
Nemška špijonaža je opravila veliko delo za nemško vojaštvo. Nemški letalci so vedno natančno vedeli, kam naj mečejo bombe".
K razsulu poljske armade je tudi veliko pripomoglo, ker je vlada zbežala iz dežele. Varšavska vlada je natihoma pobegnila iz mesta na 5. septembra zjutraj. Niti varšavsko meščanstvo, niti poljski narod ni v obče nič vedel o nameravanem begu. To je zelo porazno vplivalo na poljsko vojaštvo.
Poleg tega je bila tudi poljska diplomacija jako slaba. Leta 1934 je podpisal minister Beck s Hitlerjem nenapadalno pogodbo. Francija je takrat svetovala, naj Poljska pritegne k pogodbi še Rusijo, toda Poljska ni hotela o tem ničesar slišati. Lansko leto je Poljska celo pomagala Hitlerju, ko je davil Češko.
Ko so nekateri višji častniki pri armadi zvedeli, da je varšavska vlada pobegnila, so hiteli domov, da pomagajo svojim družinam pri begu. Vojaki so ostali brez poveljnikov in odpor armade je bil zlomljen. Samo varšavska armada se je še držala nekaj časa, toda na 27. septembra je tudi ta po-sodka kapitulirala in Poljske ni bilo več — vsaj začasno ne.
Ne zanašajmo se na vojno.
F. C. Harrington, načelnik WPA organizacije, je podal nekaj finih misli glede položaji v deželi v času; kot je in kaj bi bilo, če bi šla Amerika v vojno. M glavnem je Mr. Harrington poudarjal, da naj Amerika nikar ne pričakuje boljših časov od evropske vojne.
"Bolj ko pričakujemo, da bo evropska vojna pomagala naši prosperiteti," je rekel Harrington, "bolj bomo razoča-lani po končani vojni, ko bodo naše ekonomske razmere razdrapane.
"Naša ameriška ekonomija potrebuje stabilnosti sama zase, doma v svoji hiši. Nadaljevati moramo z delom, ki smo ga, pričeli zadnja leta, ki bo ustvarilo zdravo narodno ekonomijo, kjer bodo poštene plače, poštene cene in pošteni dobički. To je cilj, za katerim moramo iti, če hočemo doseči pravo prosperiteto.
"Tudi če spremenimo nevtralno postavo, da bomo prodajali lahko orožje in municijo vojskujočim državam, pa bodo bolj slabo kupovale pri nas, ker nimajo gotovine, na kredit pa po postavi ne bomo dajali nič.
"Zadnja svetovna vojna je našo trgovino res dvignila in dobri časi so bili v deželi, toda treba je pomniti, da je odšlo v armado 4,000,000 mladih fantov, ki so morali dobiti nadomestila v tovarnah in pa to, ker smo dajali zaveznikom blago na neomejen kredit.
"Zato se moranjo pa mi v Zed. državah pripraviti, da bomo ekonomsko močni, ko bo v Evropi nehala vojna, pa naj bo kratka ali dolga. Tej vojni bo sledila ekonomska katastrofa in nered, na kar morajo biti Zed. države ekonomsko pripravljene."
Ko smo prvič obiskali č. g. Alojz Markeža, ki je ekonom v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano; smo se tudi zmenili, da obiščemo č. g. Pavel Pod-bregarja, župnika pri fari št. Ožbolt, v Trojanah. Ker pa bus tako nerodno vozi do tam (samo dvakrat na dan) in tudi vlak ne vozi prav do tam, nas je res skrbelo kako naj pridemo do našega cilja.
Takoj nam pridejo na pomoč g. Markež, ki se nam ponudijo spremiti nas prav do tja in vrhu tega pa nam še preskrbeti voznika, da lahko pridemo in gremo po svoji voljil. Za to uslugo sem bila pač hvaležna g. Markežu, ki nam je bil vselej tako naklonjen.
Gospod Markež nam je rekel: "Samo pokličite me na telefon, kadar boste pripravljeni in takoj se odpravimo." Toda mudili smo se že dva meseca v domovini in še nam ni bila dana prilika izvrši ti ta obisk. Končno je le prišel ta dan in poklicali smo g. Markeža, ki nam odgovori, da prihodnji dan pošlje avto po nas, kar se je v resnici tudi zgodilo.
Točno ob eni je že stal avto pred Kraljevo hišo in takoj smo se podali v Št. Vid po g. Markeža in tako nadaljevali našo pot Upali smo, da se nam bo pridružil tudi g. Terdan, a ga ravno ta čas ni bilo doma. Tako smo se peljali, čez drn in strn, proti Trojanam. Peljali smo se skozi Domžale, kjer sem imela prvič priliko ogledati si tudi ta kraj, ki je tako slaven po svoji slamnikar-ski obrti.
vno tisti dan kuharica mudila v -jubljani, nam je g. župnik sam postregel.
Dan se je nagibal k zatonu in reba se nam je bilo posloviti. Iz-očili smo vse številne pozdrave za g. župnika Podbregarja in se odpeljali proti domu. Potoma smo se ustavili še v sosednji fari, da smo obiskali našega strega znanca iz Dravelj pri št. Vidu, g. dekana Brecelnika. Bila je že temna noč, ko smo dospeli domov, kjer smo se poslovili od g. Markeža in voznika, ki nas je taco srečno pripeljal nazaj kljub taki hitri vožnji, seveda smo ob-jubili g. Markežu, da jih še obiščemo v Zavodih.
Ko smo se na naši prvi turi SŽZ ustavile na Brezjah, so nam g. Zakrajšek napravili lepo in
Kaj pravile!
Kdo se danes najbolj boji vojne? Gotovo signor Mussolini. Kakor se bo obrnil ne bo prav in "nevtralen" pa tudi ne bo mogel dolgo ostati, če se vojna kaj kmalu ne konča, če bo potegnil s Hitlerjem, bo tepen, če bo potegnil z zavezniki se bo zameril Nemčiji, če ne bo žal ne sem ne tje, se bo zameril vsem.
Voznik je tako drvel po prašni cesti in krog ovinkov, da sem bila v resnem strahu, da se bomo prevrnili ali pa kam zaleteli. Nisem mogla biti tiho in sem mu kar povedala, da če bi tako drvel po Ameriki, da bi prav kmalu sede! za zamreženimi okni in povrh pa še plačal globo. Gospod Markež pa so se mi samo smejali, ker so bili gotovo takih voženj že vajeni
Vozili smo se skoro dve uri in pol, ko smo se končno ustavili pred župniščem č. g. Podbregar ja. Ko so zaslišali avto, so takoj prišli ven in bili so precej presenečeni ko so nas zagledali, svoje stare znance iz Jolieta, kjer je pred leti g. Podbregar kaplano-val še pri pokojnem župniku Plevniku. Gosp(od Podbregar nam je povedal, da je vedel, da se nahajamo v domovini in nas prav gotovo pričakoval, da tudi njega obiščemo. Povedal nam je tudi, da bi nas bil iskal, pa sam ni vedel, kje bi nas dobil itd.
že so si mislili, da smo že odpotovali nazaj v Ameriko z drugimi ne da bi bili obiskali tudi njih. Toda napraviti ta obisk je bila naša želja, še ko smo bili doma v Jolietu. Tako je bila želja izpolnjena njemu in nam. Po-praševanja po jolietskih rojakih ni bilo ne konca in kraja, kako se ima ta in zopet kako se ima oni faran.
Pokazali so tudi lep kelih, za katerega so zložili Jolietčani in ki ga g. Podbregar sedaj rabi samo pri raznih slavnostih, spominja-joč se svojih prijateljev v Jolietu. Ogledali smo si župnišče, ki je prav lepo poslopje in tudi pohištvo je prav po ameriškem načinu, da se takoj vidi, da je ta gospod živel več let v Ameriki.
Dalje smo si ogledali tudi cerkev, pokopališče in šolo. Vse se nam je dopadlo, posebno pa ta krasna okolica, ki je od vseh strani obkoljena od prijaznih hribov in krasne narave. Ni čuda, da je gospod Podbregar postal tako lepo rdeč in močan v tako svežem in čistem zraku. To je vse drugačen zrak, kakor pa ga vdihavamo mi v Ameriki.
Bilo je ravno na petek, ko smo napravili ta obisk, a tudi to nas ni oviralo, da bi ne imeli prigrizka. V ta namen nam je g. Podbregar postregel z ribo in drugimi dobrotami, ker se je ra-
srce segajčoo pridigo. Solze v očeh vseh udeleženk pred Marijinim oltarjem so bile največji dokaz, kako globoko so segle njihove besede, kako smo lahko hvaležne, da nam je usoda dovolila še enkrat stopiti pred oltar Marije Pomagaj na Brezjah.
Ob tem času sem napravila trden sklep, da pred odhodom iz domovine gotovo še obiščemo Brezje. Bil je krasen dan po obisku v Trojanah, ko smo se odpeljali proti Brezjam. Najeli smo si voznika in kmalu smo bili pred slavno cerkvico, že pred sv. mašo smo si preskrbeli vse polno' spominkov, s katerimi sem razveselila marsikatero svojo prijateljico tu v Ameriki. Po sv. maši smo se zopet zatekle pred podobo Marije Pomagaj ter smo 3e ustavile tudi za oltarjem, da smo se podpisale, kjer sem v moje veliko začudenje opazila, še vedno dobro viden podpis mojega strica, Jožef Leben, ki je umrl
■i tem času ko smo bili mi v do-
I
novim.
Tu mi je bil jasen dokaz, da je sil tudi on pred odhodom v Ameriko obiskal, pred 35 leti, Marijo na Brezjah in katere ni več videl .. . kajti nikdar več ni hotel videti svoje rojstne vasi, katero je moral po nesrečnem slučaju zapusti in hiša se je rušila leto za letom. Tudi mi smo se podpisali blizu njegovega podpisa in tudi letnico smo zapisali, da če se še kdaj ustavimo tu, bomo lahko vedeli, da smo bili tam ob času ko strica ni bilo več med živimi. Zopet smo se priporočili Mariji in se poslovili.
V duhu smo videli koliko tisoč in tisoč Slovencev je klečalo pred to Marijo, pred svojim odhodom v Ameriko in koliko teh se gotovo zopet oglasi tukaj, kadar se zopet vrnejo. Mi v Jolietu smo tako srečni, da imamo ravno tak ponatis slike kot je ona na Brezjah, pri nas je v stranskem oltarju. Prinešena je bila pred leti iz domovine in nas živo spominja na Marijo Pomagaj na Brezjah. Tu, pred to sliko se človek najlažje zatopi v molitev. V župnišču sem oddala še za nekaj sv. maš, nato pa smo šli na ko silo.
Domov grede smo hodili, ker smo hoteli uživati naravno krasoto. Pot je precej dobro izpelja na in tudi tlakana. Slikali smo še postajo Otoče, nato pa se vse-dli na vlak. Odpeljali smo se Brezji in srčna želja nam je bila izpolnjena. Vlak se je ustavi: tudi v št. Vidu, v moji rojstni vasi, takoj sem ukazala moji hčerki, da slika tudi to postajo, da bom imela spomin tudi od tukaj
Imela sem že več postaj slikanih v našem filmu, kakor: Ljubljano, škof j o Loko, Otoče, Lesce Bled in druge. Vse skozi nisem imela nobene sitnosti', a sedaj pa ni šlo tako gladko.
Ko se je vlak ustavil, je Olga slikala postajo. Opazil pa nas je postaje-načelnik, ki je takoj poklical sprevodnika in mu nekaj naročil. Vlak se je začel pomikati, sprevodnik pride k meni rekoč : "Vi ste bili opazovani, ko ste
slikali postajo, kar je pa v Jugoslaviji prepovedano." Seveda sem se naredila nekam neumno in sem mu tudi povedala, da ne vem za tako prepoved.
Povedal mi je, da bom v Ljubljani aretirana in da nam bodo odvzeli naš aparat. 'Te novice nisem bila nič kaj vesela, da bi se mi moralo vse skaziti ravno sedaj, ko sem bila že na koncu s svojim slikanjem in ravno pred odhodom iz domovine pa še ta ne-prilika. Najbolj pa me je bolelo, da se je to dogodilo ravno pri slikanju moje rojstne vasi in so tako strogo postopali, kjer sem najmanj pričakovala.
Vso pot nas je sprevodnik po-gledaval skozi okno, če smo še gori. Morda je mislil, da imam tako črno vest, da se bom kam skrila, ali morda izstopila na napačni postaji. Toda čakati sem hotela do konca in videti kaj bo.
V Ljubljani izstopimo, sprevodnik pa takoj za nami, da mu kam ne pobegnemo. Ko smo prišli na peron, so stali tam trije problečeni policaji z zelenimi telovniki in ko jim pokaže sprevodnik na nas, so nas takoj ob-stopili in začelo se je izpraševanje. Povedali so nam, da so dobili telefonično obvestilo od po-staje-načelnika iz št. Vida, da se nahajajo na tem vlaku ljudje, ki so slikali postajo št. Vid.
Seveda sem to kar priznala rekoč: žalostno je, da Amerika-nec, ki po dolgih letih obišče svojo domovino in ne sme vzeti slike svoje rojstne vasi in okolice za spomin na svoj rojstni kraj." Nato reče: "Torej vi ste iz Amerike? Mi bi vas sicer morali aretirati in bi bili zaslišani na sodni j i, kjer bi vam pregledali film, naj vam bo sedaj prizanešeno ker vem, da nimate slabih namenov s slikami ,ker greste iz države."
Zahvalila sem se mu, nato so .se nam poklonili in smo lahko nemoteno odšli. Sprevodnik, ki nas je ves čas opazoval, se je go tovo na tihem že veselil kakšne promocije, a je odšel z dolgim nosom na vlak. Najraje bi se mu bila nasmejala v obraz, a tega nisem storila, ker sem bila vesela, da se je vse tako gladko izšlo -o-
vsak dan pred vašo hišo s potrebnim sadjem in drugim kot dosedaj. Postreči hočem vsem in zadovoljiti Vse, gospodinje in može, vas pa prosim, da ste mi vsi še v bodoče tako dobri odjemalci in mi naklonjeni, kjer boste imeli pa mojo kapljico, se bom pa čez leto še posebno rad oglasil, ga pokušal, ko vam bom vozil zelenjavo in kokodajske.
Vas vse prav lepo pozdravljam,
Rudi Novak (štajerc),
3552 E. 80th St. -o-
Naš vrt in darovi
V Newburgw teče sladak
Po celotedenskem delu in vpitju po cestah z mojim "biz musom," sem se ob nedeljah prav rad podal na deželo k far marjem, kjer človeka ne moti mestno drvenje, ampak ga zabava in kratkočasi ptičje žvr-golenje, ter mu sveži zrak bistri glavo, zato ni čuda, da so farmarji vedno tako zdravi, veseli in dobro razpoloženi tudi kadar so utrujeni od težkega dela.
Ko sem hodil po ženevskih farmah sem šel najraje ogle.do-vat trto in želel, da bi dobro obrodila in nas možičke s tem najbolj zadovoljila. Ker Bog včasih tudi Štajerca usliši, je letos grozdje res tako lepo in sladko, kako bo še le vince dobro v naših kleteh! Zato sem se tudi jaz za letos zopet odločil, da ga bom stiskal kot sem ga že prej par let, ker ga lan sko leto nisem, ste bili nekateri kar malo na mene nevoljni.
Sedaj vam pa vsem mojim starim in novim odjemalcem na široko naznanjam, da pri me ni že teče najbolj sladka kapljica iz preše, pa da boste bolj verjeli, ga pridite pokusit, Vsem se prav toplo priporočam, da ga pridete k meni kupit, ker vam bom dal dobro postrežbo kot vedno; kateri ni ma svojega soda, ga bo lahko dobil pri meni, pa se bomo že pomenili kot vedno.
Gospodinje poNewburgu Jutrovem, Clevelandskem hri bu, Garfield in Maple Heights pa ne bodite v skrbeh, da vas bom zapustil ob času, ko bom zaposljen s stiskanjem groz dja, kot sem to naredil dr.uga leta. Prišel bom ravno tako
Med {tolikim zanimanjem za narodne odnašaj e in razne svetovne dogodke, ki se dnevno porajajo, že skoro pozabimo, da se nahajamo v svobodni Ameriki. Vsako uro nas vznemirjajo nove svetovne novice. S strahom čitamo v listih kaj se dogaja z narodi. Boječ se za našo staro domovino, da bi ne bila ugrab-jena, ali vržena v vojni vrtinec od katerega je obkrožena, skoro pozabimo, da smo v tako srečni pa tudi mogočni deželi Ameriki.
Naš narodni vrt, ki je tako ve-ikega pomena, pa že pozabljamo na njegovo vrednost, kar pa nikakor ne bi sme\i, posebno v teh težkih časih, ko v Evropi grmijo kanoni. Sedaj bolj kot kdaj prej bi se morali narodi pomniti na te naše vrtove in razmišljati kako velikanske vrednosti in pomena so za vse narode tukaj, kjer imamo zavetje pred sovražniki, ki groze uničiti ivilizacijo in sedanjo kulturo.
Za res srečni smo, da se nahajamo v deželi, ki nam daje priliko, da se tudi narodno razvijamo in svobodno izpričamo svojo narodnost.
Vrt je že sam na sebi nekaj lepega in največji ideal vsakega gospodarja. Vsaka družina, Če ima le malo zemlje pri hiši, goji tudi vrt ali vrtiček, to sem se že sam prepričal. Nobena narodnost pa ne posveča, toliko pokornosti na cvetlične vrtove, kakor ravno Slovenci.
Prav radi tega pa smo lahko vsi veseli, da imamo poleg svojih zasebnih in mnogo tako lepo zasajenih vrtov, še skupni narodni vrt, to je Jugoslovanski kulturni vrt, ki je po velikosti in veličini, najboljši med vsemi irugimi.
Vsaka taka stvar, ki je kaj vredna stane tudi denarja, opravila in oskrbovanja. Slovenske gospodinje, ki oskrbujejo svoje vrtove z nasadi, vam lahko povejo o delu in stroških, ki jih imajo z domačimi vrtovi.
Za naš narodni vrt smo pa vsi skupaj prispevali in še vedno prispevamo, kajti vrt ima in .bo tudi še vedno imel male izdatke. To nam bo le v toliko, da ne bomo nanj pozabili. Odbor ima na rokah še vedno račun za $50.00 za nasade še od lanskega leta, ki so bili od prvih računov odšteti in potem pa še za nadomeščene nasade. To je sicer malenkost za tako veliko naroda, vendar pa dohodki ne pridejo sami, ampak je treba to narodu tudi povedati in sporočiti.
Za slovesno otvoritev vseh vrtov smo morali dati napraviti tudi napis za spodnjo stran našega vrta in zopet napis za v parado, da so ljudje vedeli h kateri narodnosti spadamo. Vrt ima vedno malenkostne stroške tekom leta, katerih pa nikakor ne moremo prezreti.
Srbi so že na svojo stran postavili bronasto ploščo, na spomenik Njeguša. Prav take plošče s pojasnili na posameznih kamnih pri spomenikih, bomo morali tudi mi napraviti. Tako, da bo vsak obiskovalec našega vrta lahko vedel nekaj iz življenja naših pesnikov, pisateljev in zaslužnih mož.
Kako dobiti potrebne prispevke je pa zelo težka zadeva, kajti ljudje mislijo, da je denarja na razpolago. Dokler smo hodi-
li po hišah, je še nekako šlo in bi šlo tudi še v bodoče, a se nam vidi nekam nerodno, ker se nam zdi, da je vrt preveč vzvišena stvar, da bi prosjačili zanj.
Zadnje čase poskušam s slikami. Najprej slikam vrtove raznim družinam in potem pa kažem slike, da tako pride vsaj nekaj prostovoljnih prispevkov. To sem pripravljen nadaljevati tudi v bodoče, kar pa ima za mene velikokrat tudi občutne izL datke in večkrat celo višje kakor so pa računi za vrt. Vendar pa je lepše, da so dohodki od naroda, kakor pa da bi vse eden žrtvoval.
Sedaj, ko prihaja jesenska sezona, bo kazanje slik vedno na mestu. Kazanje slik naše stare domovine in pa slike naših kulturnih prireditev, domačih in pa kulturnih vrtov. Te slike bi morale zanimati vsakega. V takih predstavah gojimo našo narodno in kulturno zavest.
Društva, bodisi kulturna ali podporna, domovi ali klubi se lahko poslužijo te prilike. Slike se poljubno lahko kažejo tudi v privatnih domovih naših družin. Na željo istih v raznih zbirkah, kakor si jih družine in sosedje izberejo.
Naj vam še enkrat povem, da sam za sebe ne računam ničesar in tudi ne pričakujem, vsak prostovoljci drobiž, ki bi ga udeleženci ponudili bi bil darovan za Vrt.
Tako smo dobili pri kazanju slik, pri družini Jartz na Heck-er Ave. $3.50; pri Starmanovih v Euclidu pa $4.25. Ob slikanju vrta so darovali: Mr. in Mrs. Modrijan $3.00, Mr. in Mrs. To-mažin na Marcella Road tudi $3; Tončka Jevnik pa zopet $2.00.
Zamisel snemanja slik vrtov, kazanje slik iz stare domovine, kulturnih slik, slik naših družin, parad, ženitovanj itd. je zares neprecenljive vrednosti, ker nam pomaga gojiti narodno-kul-tnrno zaWst. '
Prej omenjene skupine ali pa družine si poljubno lahko na-roče kazanje slik za primerne večere, pa naj bo v društvenih dvoranah ali pa na domovih in to vse brez posebnih obligacij ali stroškov, kakor že prej omenjeno. Mene lahko dobite vsak čas, ob večerih na 1053 E. 62 St., po dnevi pa v uradu Slovenske banke. Lahko tudi pokličete vsak čas na telefon HEnderson 2088. A. Grdina, lastnik slik in preds. J. K Vrta. -o-
—Goriški prefekt postal rimski guverner. Goriški prefekt Karel Mano je bil na predlog načelnika vlade imenovan za podguvernerja v Rimu. Zaradi smrti prejšnjega rimskega guvernerja je bil za njegovega naslednika imenovan knez Borghese, za podguvernerja pa prefekta Montuori in Man-no. Prefekt Manno je prišel v Gorico iz Salerna pred približno štirimi meseci. Zaradi svoje ljubeznivosti in agilnosti si je v deželi pridobil splošno spoštovanje. Zlasti njegovo u-pravno delo je želo obče priznanje in je bil najbrž zaradi tega imenovan na odlično rimsko mesto.
r.iiKistttisamaxmiitntmuxini8iirsBsi
te verjamete al1 pa ne
«ttmrnmmaataa:«JKj«stt:t«::Mt:lt5<
Mati se je s svojimi hčerami Vrnila iz letovišča, pa oče vpraša hčerko Zoro: "No, torej ste se dobro imeli! Na mene menda nj" ste nič mislili, ko »te se tako prijetno zabavali."
"O, vsak dan smo se spomni h na tebe, ata. Kadar smo sedeli opoldne pri kosilu in je mama slišala, da je kdo godrnjal čez kako jed, je vselej pripomni^ "Prav tak godrnjava je kot n oče."
*
"Oh, včasih mi pride na misel če bi imel zdajle ves denar> sem ga že v svojem življenju pil-"
"Kaj bi pa napravil ž njim -
"Zapil bi ga še enkrat ! bilo pijače!"
To bi
Z: AMERIŠKA DOMOVINA", OCTOBER 3, 1939
HVALA VAM, GOSPODJE!
Naročilo za 30 norih White busov od The Cleveland Railway družbe upraričuje to jamo priznanje naše hvaležnosti...
i
A /T INULI TEDEN, kot del njih progra-% / I ma za moderniziranje, je Cleveland ™ Railway družba vložila pri nas naročilo za 30 novih White vozov (busov), moderne vrste, z 12 cilinderskimi stroji pod podom, ki so kompletno zgrajeni pri White Motor družbi, v tovarni na E. 79. cesti.
Vsa naročila zadnjega časa za slične vozove White izdelka, prejeta tekom zadnjih 60 dni, so dospela iz Montreala na severu, Houstona na jugu in iz Los Angelesa na zapadu;-za to naročilo iz domačega mesta je White družba posebno hvaležna.
Ne samo zato ker govori dobro za 200 White izdelanih vozov, katere je Cleveland Railway družba kupila tekom zadnjih 15 let, od katerih jih je dosedaj precej v obratu, od katerih skoraj vsaki si lahko šteje v kredit, da je prevozil milijon milj.
Ne zato, ker so izrazili zadovoljstvo z 25. White vozovi, nove vrste, z 12 cilinderskimi stroji pod podom, ki so bili kupljeni pred približno enim letom.	j|
Niti zato ne, ker je to namigljaj začetka za j moderniziranje prevoznega sistema, ki ga Cleve-1 land neobhodno potrebuje in ker ima White v tem,—z ozirom na njih 2500 uposlenih cleve-
landčanov—sebične in simpatične interese. I
f f.
Ampak v glavnem zato, ker se nam je dalo priliko ustreči v dobrem Ameriškem običaju, spregovoriti jasno v neki dosegi, ki nam daje naša trgovina čutiti, prizadeva našo soseščino sedaj in v bodoče, položaj velikega mesta, ki je življenske važnosti kot katerakoli druga zadeva, ki pride v ospredje.
V mislih imamo zastarelost pogajanj, ki so zastala, o prevoznih privilegijah med mestom in p Railway družbo.	< j1:
Nekega dne bodo vse sedanje potežkoče rešene. Ovire, ki so sedaj videti nepremostljive, bodo postale redke in malenkostne, kot vprašanje, kakšne barve so bile mule, sive ali rujave, ki so nekoč vlačile ladje po kanalu poleg Brecks-ville ceste.
Čemu ne bi mogli sedaj zavzeti resnega sta- 4 lišča glede potreb, ki jih ima Cleveland—in ker neizogibno bomo tudi nekega dne imeli—trans-portaci jski sistem: istovrstne pocestne kare, elek trično operirane buse in motorne buse?
Kdo ima korist od zavlačevanja?
—Lojalna armada delavcev pri pocestni železnici prav gotovo ne; možje z največjim rekordom varnosti v vsej prevozni industriji, katerih morala in smisel gotovosti za njih dela so s tem v nevarnosti.
—Ne vozniki, ti imajo samo dva interesa v zadevi javne transported je; prvič: visokost pristojbine za vožnjo, in drugič: poslugo. —Ne obrtniki, trgovci in uposlenci, katerih glavna skrb obstoja v transportaciji; družbini zmožnosti pripeljati odjemalce in uposlence do njih trgov-skh lokalov, z najmanjšo nepriliko in jih zopet
odpeljati na njih domove ali do njihovih zabavnih
i
prostorov.	„
—Ne oni, ki izvršujejo velikansko delo, da privabijo v mesto velike konvencije, kot na primer to leto konvencijo Ameriških učiteljev, mednarodne konvencijo Rotarijev, Svetovni kokošji kongres in National Air Races. Vsi posetriiki teh konvencij so rabili naša prevozna sredstva do gotove mere, ki se jim je utisnil v trajen spomin od naprednosti mesta v oblki posluge, ki so jo bili preizkusili.
—Ne delničarji od Railway družbe, katerih naravna želja je, da prejmejo primerne dividende za svoje investicije in zmerno stabilnost finančnega izgleda.
In prav gotovo ne mestni ali družbini uradniki, ki so zainteresirani v pogajanjih, katere vsi so podali zadostne javne dokaze, da se zavedno trudijo, da izvršijo stvari, katere so okolščine storile za njih dolžnost da jih poskušajo rešiti . . . toda do sedaj si ti dve grupi še niste mogli pogledati iz oči v oči.
Medtem postaja gozd bolj in bolj zasenčen od dreves; javnost pa medtem stoje čaka na nekaj, kar ima priti iz gozda, kar bi imelo izgledati kot moderni transportacijski sistem za Cleveland.
V tem položaju ni nič novega. To ni izjemen program za Cleveland. Tekom zadnjih par let je White družba imela stike s sličnimi položaji v mnogih drugih Ameriških mestih. Zgodilo se je skoraj povsod in kjerkoli—kot tukaj—popolno moderniziranje mestnega prometa je zamiš-ljeno.
To se je zgodjlo, ker prevozni sistem ni več tako enostaven—odrezan in posušen, delovanje potom tračnic. Modernizirane pocestne železnice P. C. C. vrste, ki jih clevelandčani že poznajo, imajo tukaj svoje mesto.Ravnotakotudi elektri čno operirani busi in motorni vozovi (busi). Ali je še čudno, če nastanejo razlike mišljenja, ko na dolgo preizkušnjo vsake vrste vozila pride na razpravo?
Posebno še odkar Clevelandska Railway družba, ki je slična vsaki drugi prevozni družbi v
Ameriki, nič več ne usšjva transportacijskega monopola, kot ga je pred 20. leti, pred prihodom avtomobilov. Sedaj je skoraj 300,000 privatnih avtomobilov in taksijev registriranih v Cuyahoga okraju, ki je vsak kompetitor v lokalnem prevozu, lokalni prevozni družbi. Je očividno krivično, da se nadaljuje kot monopol eno podjetje, ki je dobilo skrajne tekmovalce. Kljub temu so neke regulacije potrebne vsled javne vrste posluge, ki jo nudi. Poleg hitrega naraščanja števila privatnih avtomobilov, je zadnjih deset let napravila podjetje depresija še bolj komplicirano, vsled katere se je izgubilo za daljše dobe veliko voznikov, vsled zmanjšane zapo-
sitve.
i 'Mm
:< > " T f ,.' "I
Kljub vsem tem neprilikam in oviram je lokalna Railway družba še vedno na zdravi finančni podlagi in je ena izmed redkih v prevozni industriji, ki je sposobna danes mobilizirati svoj program iz gotovine, ki jo ima na roki. Najmanj $2,000,000 je na razpolago v gotovini, da se lahko potroši za moderniziranje opreme. Zavlačujoča pogajanja v Clevelandu za privilegije, izgledajo posebno nesrečni in so nam nepotrebni vsled tega, ker smo videli toliko drugih mest plavati v sličnih mlakužah statističnih komplikacij, privatnih predsodkov in nasprotujočih si osebnosti, predno so pribredli na solidnejša tla in kjer je mogoče napredek doseči.
V	vsakem mestu, kjer se je razvil prepir vsled privilegijev ... se je našlo iz zmede izhod. Tako se ga bo našlo tudi tukaj. Edino vprašanje je, koliko časa se bo zapravilo v procesu in kako dolgo se bo še ljudem odrekala moderna transporta« ja, katere prednosti priznavajo obe strani.
Rekordi, kaj se je zgodilo v drugih mestih . . . kako so rešili svoje probleme ... se lahko dobijo. Mi verujemo, da so ti posvetili z veliko lučjo na Cleveland, kako naj ta svoj transportacijski problem lahko reši SEDAJ, da karkoli bi se izcimilo iz pogajanj do sedaj, ali izgledajo da bodo v bližnji bodočnosti.
V	sedanjem hitro se menjajočem in kaotičnem svetovnem stanju, se brez dvoma potrebuje dosti možgan v tem mestu, da se reši ta lokalni nesporazum na podlagi priprostega, common smisla na resni podlagi.
Medtem pa Cleveland potrebuje svoj moderni sistem transportacije SEDAJ . . .ne šele čez pet let od sedaj.
Kdo ima korist od zavlačevanja?
/TtfjLj
Predsednik od The White Motor Company.
THE WHITE MOTOR COMPANY * CLEVELAND
MANUFACTURERS OF A COMPLETE LINE OF MOTOR TRUCKS AND BUSSES AND THE FAMOUS WHITE HORSE
s
AMERIŠKA DOMOVINA, GC-tOBftR 3., 1939
"Ah, kako vam bom mogel kdaj vrniti vašo naklonjenost?" šepeta baron.
"Mir, ne govrite!" odvrne vojak., "Ako pobegnem z vami, se ne bom smel nikdar več vrniti sem, pa tudi vedel ne bom, kam bi šel, kajti kot vam je znano, je polk moj edini dom. Ah, če bi mi dali stanovanje pri vas, bi bil popolnoma zadovoljen."
Korporal potegne velik poži-rek žganja, nakar se s podvojeno silo zopet pripravi k delu.
Korporal je prelil že en železen drog spodnjega omrežja, ko ga prekine Escorval, ki je še vedno glasno čitajoč vstal in se približal Bavoisu, katerega je potegnil za dolgi plašč, da bi dobil njegovo pozornost.
Bavois se hitro obrna.
"Kaj je?"
"Slišal sem nekak čuden šum."
"Kje?"
"V sosednji sobi, kjer je vrv."
Pošteni Bavois strašno zakol-ne.
"Ali nas mislijo izdati? Tvegal sem življenje in obljubili so pošteno ravnati z menoj."
Korporal se nasloni z ušesom
proti steni in dolgo časa posluša. Najmanjšega šuma ni bilo slišati.
"Mogoče ste slišali kakšno podgano," reče končno. "Nadaljujte s čitanjem."
Tudi Bavois gre zopet na delo. Nihče ju ni motil več; in do štirih zjutraj je bilo delo gotovo. Omrežje je bilo prepiljeno in vrv je ležala pripravljena pod oknom.
Odločilni trenutek je prišel. Bavois vzame pregrinjalo s postelje, zakrije vrata in zamaši tudi ključavnico.
"In sedaj," reče z glasom kot ga je rabil, kadar je vežbal vojaške novice, "pozor, gospod in ubogajte povelja!"
Nato pa mirno razlaga, da obstoji beg iz dveh delov. Najprvo je treba doseči ozko platformo v vznožju stolpa, drugič pa je treba splaziti se navzdol do nevarnega brezdna.
Duhovnik je zategadelj prinesel Martialu dvoje vrvi; druga, ki je vodila do brezdna, je bila* precej daljša od prve.
"Vrv vam sedaj privežem okoli ramen, gospod, nakar vas spustim navzdol do vznožja stolpa.
^2llllllIIIIIICaitllHllltllC3MMIIIIIIIIEIIIMttIltlllC3IIMIIIIIIUC3IIIMniHllC9ltliril!MI)C?MtlttlHIIIC3IIMIIIIIItlC11llllllll1H
DANES
ne pozabite
voliti za
£
s K
EDWARD J. KOVACIC
za councilmana 23. varde
POŠTEN
VESTEN
POGUMEN
ZMOŽEN
DOSLEDEN
Graduiral je iz John Carroll univerze. Je bil ravnatelj St. Clair kopališča. Bivši šporni urednik American Home Junior. Bivši urednik SDZ News. Je vedno zelo aktiven v civičnem, kulturnem in društvenem življenju v tej naselbini ter vse življenje demokrat.
Edward J. Kovacic for Council Campaign □ Commitee.-—John H. Gornik, Jr., Chairman 1
5
>...............niiinuiiiunuiiii.............................................................................................................umne*
=
Ko dospete tja vam bom vrgel daljšo vrv in železni drog. Nikar ne zgrešite. Ako se.znajdeva brez vrvi in droga na ozkem vznožju, tedaj bova prisiljena izročiti se stražam ali pa skočiti v prepad. Jaz bom kmalu za vami. Ali ste pripravljeni?"
Gospod Escorval dvigne roke, Bavois mu varno priveže vrv okoli ramen, nakar baron spleza skozi okno.
Visokost je bila strašna. Spodaj, na zapuščenih poljih, ki so obkrožala trdnjavo, je čakalo v obupu in strahu osem molčečih oseb.
Bili so gospa Escorval in Maurice, Marie-Anne, župnik Midon in štirje vpokojeni častniki.
Meseca ni bilo na nebu, toda noč je bila jasna in vsi so lahko razločno videli trdnjavski stolp.
Kmalu po četrti uri so opazili nekak temen predmet drseti ob stranici stolpa navzdol t— bil je baron. Takoj za njim so videli drugo prikazen plezati navzdol — bil je Bavois.
Pol nevarnega pota je bilo pre-stanega.
Spodaj na polju so prijatelji lahko opazovali kako se pomikati dve postavi po ozkem vznožju stolpa. Korporal in baron sta se nadčloveško trudila, da zabijeta težki železni drog v skalovje.
Kmalu opazijo kako ena izmed postav polagoma zgine navzdol proti prepadu. Nihče drugi ni mogel biti kot Escorval. Vsa prevzeta od radosti plane gospa Escorval naprej, da objame barona.
Nesrečna ženska! Strašen krik se zasliši v nočni temi!
Baron Escorval je padal iz višine kakih petdeset korakov, navzdol v brezdno. Vrv se je pretrgala.
Ali je bil temu naravni vzrok?
Maurice, ki začne preiskovati konec vrvi, strašno zakriči, z glasom polnim sovraštva in maščevanja — bili so namreč izdani njih sovražnik je odredil vse tako, da dobijo v roke samo mrtvo truplo — skratka, nekdo je pre rezal vrv, da se je pretrgala.
Enaintrideseto poglavje
Odkar je ukazal vojvoda de Sairmuse nabiti po mestnih zidovih povelje, da izplača one mu, ki mu pripelje Lacheneurja mrtvega ali živega, dvajset tisoč frankov, odtedaj Chupin ni mo gel niti jesti niti spati.
"Dvajset tisoč frankov!" je Chupin žalostno momljal. "Dvaj set vreč in v vsaki sto zlatih pi štol! Oh, če bi mogel dobiti Lacheneurja; tudi če je mrtev in zakopan sto čevljev globoko pod zemljo, pa bi ga gotovo dobil in prejel plačilo."
Da ga bodo imeli za izdajalca, da bo obsojen in proklet od vseh, kC bodo izvedeli za njegov sramotni čin, vse to ga prav nič ni skrbelo.
Pred seboj je videl eno samo stvar — nagrado — krvavi denar.
K nesreči ni imel najmanjšega sledu, po katerem bi se ravnal; nič, prav nič ni izdajalo prostora ali mesta, kjer je bil Lache-neur skrit.
VMontaignacu so vedeli samo toliko, da je bil Lacheneur-jev konj ubit v Arcyu.
Nihče pa ni vedel, če je bil tudi Lacheneur ranjen ali mogoče ubit ali če je pobegnil nepoškodovan. Ali je srečno prišel do meje? Mogoče je dobil zavetišče pri kakem prijatelju?
Na ta način je Chupin hrepenel po krvavem denarju, ko se je podal na dan obravnave proti kmetom iz trdnjave, potem ko je imel izdajalski sestanek z vojvodo. Korakajoč po mestu je zašel v neko pivnico. V gostilni je slišal dvakrat, da je nekdo za-šepetal ime Lacheneur.
Dva kmeta sta sedela pri steklenici vina, in starejši kmet je pripovedoval svojemu znancu, da je prišel v Montaignac, da sporoči gospodični Marie-Anne nekaj novic o njenem očetu.
Rekel je, da je njegov zet srečal vodjo punta v gorah, ki lo-
čijo okraj Montaignac od Savoj-
skega. Pa, omenil je celo natan- Videl je okoli dvesto vojakov, ki cen prostor sestanka, v mali vasici Gottes, ki obstoji le iz par bajt.
Seveda pošteni kmet ni vedel, da izdaja veliko skrivnost. Po njegovem mnenju je Lacheneur ob tem času moral biti že prekp meje.
Toda v tem se je motil.
Meji pri Savojskem so straži-H vojaki, ki so dobili povelje, da nikogar ne spustijo iz dežele.
Prekoračenje meje je bilo torej združeno z mnogimi težavami, in četudi bi se komu posrečilo priti iz Francije na Savojsko, bi. ga aretirali na drugi strani, dokler ne bi oblasti zvedele o njem vse podrobnosti.
Chupin je dognal, kakšno prednost ima pri tem in je šel takoj na delo.
Vedel je, da ne sme niti trenot-ka zgubiti. Na mizo vrže novec in ne da bi čakal na drobiž, hiti proti trdnjavi, kjer naprosi podčastnika na straži, da mu prinese pero in črnilo.
Stari lopov je pisal le s težavo in počasi, toda naslednje vrstice so ga vzele le eno minuto:
"Meni je znano skrivališče Lacheneurja. Gospoda vojvodo prosim, da mi izroči nekaj vojakov, da me spremljajo in dobimo Lacheneurja v roke. — Chupin."
To pismo izroči enemu izmed stražnikov s poveljem, da ga takoj izroči vojvodi, ki je predsedoval vojaški komisiji.
Pet minut pozneje se vrne vojak z istim pismom.
Na robu pisma je vojvoda napisal povelje, da mora Chupina spremljati en poročnik ter osem konjenikov, na katere se lahko poplnoma zanese in o katerih se ve, da nimajo nobenih simpatij z uporniki.
Chupin je tudi zahteval konja za sebe in ga je tudi dobil. Vojvoda je pravkar dobil Chupino-vo obvestilo in je bil silno vesel, tako da je nenadoma stopil v sobo, kjer sta se Marie-Anne in njegov sin pogajala za oprostitev Escrovala, kot smo napisali v prejšnjem poglavju.
Poln radosti pri misli, da dobi v roke tako nevarnega nasprotnika, je na pragu sobe za-klical: "Pri moji veri! Priznati moram, da je ta Chupin izvrsten lovec. Njemu se imam zahvaliti —"
Potem je pa zazrl gospico Lacheneur in umolknil.
K nesreči nista mogla niti^Ma-rie-Anne niti Martial razumeti to opazko in njeno prekinitev.
Ako bi sin silil v njega, tedaj bi vojvoda najbrž povedal resnico in gospodu Lacheneurju bi bilo najbrž rešeno življenje.
Toda Lacheneur je bil eden onih nesrečnikov, katere neprestano zalezuje nesrečna usoda.
Ko ga je konj pokopal pod seboj je Lacheneur zgubil zavest.
Ko je zopet prišel k sebi radi svežega jutranjega zraka, je bil prostor zavit v molk in zapuščen. Ne daleč od sebe opazi dvoje mrtvih trupel, katera še niso odnesli iz bojišča.
Bil je grozen trenutek zanj in v dnu svoje duše je preklinjal smrt, ki se ni zmenila za njegove prošnje. Ako bi imel orožje, tedaj bi brez dvoma izvršil samomor.
Tako je pa bil prisiljen prevzeti življensko kazen. Po velikem naporu se mu je končno posrečilo potegniti Se izpod konja.
In napor pri tem je bil ogromen, kajti nogo je imel še vedno v ostrogah, dočim so bili njegovi udje tako bolestni, da se je le s težavo premikal. Končno se je le oprostil teže in po natančni preiskavi je dognal, da on, ki je ves čas iskal smrt na bojišču, je imel le neznatno bajonetno rano, ki se je raztegala od gležnjev do kolen.
Nobenega časa ni bilo za raz-mišljevanje. V naglici je pobegnil v gozd, ki se razširja okoli Arcya.
Vojaške čete so se vračale v Montaignac, potem ko so podile
upornike na razdaljo treh milj.
Išče se delavca
za delo na farmi. Kdor je pri-
so vodili s seboj kot ujetnike ka- pravljen sprejpti delo naj se
zglasi na 16317 Huntmere Ave. (Collinwood) in sicer od
kih dvajset kmetov
Skrit za ogromnim hrastom komaj petnajst metrov od ceste, je Lacheneur opazil med jetniki mnogo svojih tovarišev. Le čudežnemu naključju je imel pripisati, da ga niso našli. Začel je premišljevati kako težko bo zanj priti do meje, ne da bi bil prijet od te ali one vojaške čete, ki so rogovilile po deželi daleč naokoli.
Toda Lacheneur ni obupal.
Do bližnjega gorovja je bilo le štiri milje. Prepričan je bil, da pobegne preganjalcem, kakor hitro najde zavetje v hribih.
S pogumom se poda na pot.
Gorje! Prej še ni čutil, kako izučen je postal radi neznosnega dela in razburjenja tekom zadnjih pet dni in radi zgube krvi iz rane, katere niti oprati 111 mogel.
V bližnjem vinogradu si poišče močan kol, da mu služi za oporo pri hoji in držal se je neprestano gozdnega zatišja.
K telesnemu trpljenju in du--ševHi agoniji, katero je prenašal, se je sedaj pridružila še tretja nadloga — lakota.
Zadnjih trideset ur ni jedel ničesar, in počutil se je zelo oslabelega. Muke so kmalu postale tako neznosne, da je bil pri volji hiteti do skrajnosti, da jih potolaži.
Končno zagleda streho male koče. Sklenil ,je stopiti v kočo in prositi za živež. Bil je že pri vhodu v vas, ko je začul bobnanje. Instinktivno se skrije za neki zid. Toda končno dožene, da je le vaški birič, ki je klical ljudi k sestanku.
Kmalu zadonijo sledeče besede prav razločno na ušesa Lacheneurja:
"S tem se obvešča prebivalstvo, da so oblasti v Montaig-nacu razpisale nagrado v svo-ti 20,000 frankov, razumete, 20,000 zlatnikov — kar dobi dotični, ki izda nekega moškega po imenu Lacheneurja, in sicer mrtvega ali živega. Razumete, mrtvega ali živega. Ako bo mrtev se prisodi ista nagrada, 20,000 frankov. Nagrada se izplača v zlatu."
(Dalje prihodnjič) —t--
11. do 1. ure popoldne.
(232)
Opremljena soba
se da v najem poštenemu fantu. Vprašajte na 918 E. 76th St. (spodaj).	(232)
Grozdje in mošt
dobite od danes naprej, mošt $ir>.00 sod. Oglasite se pri M. A. Cohodas 1065 E. 61st St.
(232)
Odda se
opremljeno spalno sobo v najem, s toploto in kopalnico ter še druge ugodnosti. 15919 Whitcomb Rd., zgorej, v bližini St. Clair Ave.	(233)
Naprodaj
grocerijska in delikatesna trgovina, moderna oprema, slovenska okolica. Vprašajte za naslov v uradu tega lista.
(234)
GROZDJE IN MOŠT!
Imam kot vsako leto prav lepo grozdje. Prodajam ga na tone ali pa mošt na sode. Grozdje lahko vidite, če pridete na Davis Rd., Perry, O. Se priporočam, KRIST MANDEL 15704 Waterloo Rd.
(235)
Fine klobase
Pri nas dobite danes in jutri sveže jetrne in krvave klobase po 6 centov komad.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Naprodaj
razne vrste zimskih jabolk. So vse z roko obrane in so zunaj na kupih. Lahko jih sami izberete katere hočete in so po jako zmerni ceni.
Valentin Mavko North Dayton Road Madison, Ohio
Route 84. (Sept. 30, Oct. 3, 5, 7,)
Naprodaj
sesekan les za furnez in fireplace. Imamo tudi fin orehov les za sušenje. Jako zmerna cena. Fred Reier, 959 E. 220th St. telefon KEnmore 5726-W. (Sept. 26, 28, 30, Oct. 3, 5, 7.)
Trava!
Lepo travo (creeping bent) dobite pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., Euclid, O.
(Sept.28.29.30.0ct.3.5.7.)
Oblak Furniture Co. §
TRGOVINA S POHIŠTVOM UM Pohištvo in vse potrebščine	HH za dom	UM 6612 ST. CLAIR AVE.	□□ _HEnderson 2978	Be
MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette RdENdlcott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Prank J. Cimperman A. M. Klemencic. Sec'v
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Patricia Mary Donnelly iz Detroita, Mich, je bila, v Atlantic City kronana za "Miss Amreica" za 1939.
MALI OGLASI
Dekle dobi delo
za hišna opravila; nič kuhanja. Vprašajte na 10621 Green-lawn Ave., telefon POtomac 4356.	(232)
Kranjsko-Slovenska (fp^ Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. Januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S K. Jednota inta nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
BKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio Je 15 naših krajevnih društev, Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega
obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NARODI" Če se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventni pod poru, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 18. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. 8. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A'" all "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko, za $2.00; $1.00 in 60o na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in clanice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.	^
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce Se nisi član aii članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila piSite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois.
jjgiZZI----------g_=___Hh---
...............minimi.......................................
Pozor! I
Sedaj je prišla sezona, da si naro- g čite pri nas mošt iz črnega ali belega | grozdja. Pričeli smo stiskati in vam g bomo najboljše postregli. Dobri sodi s in točno vam pripeljemo na dom. Se | priporočamo za naročila.
RUDOLPH BOŽEGLAV
1125 East 60th Street
BONDED WINERY No. 70 ?IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII|llillllMI1
111111»^