MUZEJ3K I RAVNATELJ
LJUBLJ/.'.-"
ŠU 155
l«na (C. G.
W Trsta, v piMt 1. lullla 1927.
Številka M cent.
Letnik Lil
pomaHnlpr« Naraiabit m 1 niiit L 1*—t odo telo L 75-—* t koMBMtr« ommHo« 30 »tot — Ogltanfe* za. I oa pmton trgovsko in obrta« oftUam L L—, aa a—fift-L5D, oglase denarnih uradov L prvi strani L 2.—
EDINOST
Urcdn&tro in vpravniitvoi Trst (3), ulica S. France»co đ'Aosbi 20. Ta* lafon 11-57 Dopbi na) sa pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekli« macije in deaar pa upravniitvu. Rokopisi aa na vračajo. Nefrankiranr pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarna «Etfinost». PoduredniStro ▼Gorici: ulica Giome Carducci ŠL 7, L n. — Telet št. 321.
Glavni in odgovorni urednik: prof, Filip Peric.
Gospodarska politika vlade
Gibanje lire od zadnjega govora finsnčnega ministra Vol-pi-ja je povzročilo na borzah, kot smo že poročali, nekako v^emirjenje in razburjenje, ki jjo rodilo okrajno neprijetne ten-■denjce v cenah papirjev. Gre za ;«pataloške manifestacije«, kot pe je izrazil finančni minister Volpi v svoji najnovejši izjavi, ki jo je dal glavnemu fašistov-akemu listu «Popcdo d'ltalia» in yA jo posnemljemo v naslednjem za naše čitatelje. V njej so orisane smernice vladne valutne .politike za bližnjo bodočnost.
Spekulacija si pripravlja — je rekel finančni minister — novo nesrečo, in upajmo, da bo zadnja, vsaj za precej časa* kajti deželi je potreben mir. Gotovo pa je, da. je zdrava in poštena italijanska lira ena izmed onih boljših valut, ki se nahaja v dobi ustaljenja, za špekulacijo precejšnja skušnjava.
Predsednik; vlade je deželi jasno začrtal pot akcije. Mislilo se je, da se bo dal položaj valute zlomiti, a ni se pomislilo, •da ima vlada v rokah nadzorovanje vseh elementov, ki vplivajo na pravično ocenjevanje l£re. Tudi se ni razumelo, da ima italijanska financ a odločno volj o obvladovati valuto ter pri tem spoštovati le gospodarske potrebe dežele, dobro mišljene gpotrebe, na zmeren način ter ob žrtvah, ki so potrebne, a ne preko teh.
Kvota 90 se ho ohranila. Bitka proti draginji se je začela na podlagi merila 90, ki ga je označil načelnik vlade. Režim ne dovoljuje, da bi se ta cilj preklade 1 po volji sal, ki so popolnoma, izven življenja nacije. Seveda ni kvota 90 fiTTČno-mate matična kockat, temveč predstavlja bližnje točke, ki tvorijo obseg- gibanja lire. Toda 90 je osrednja kvota.
V nadaljevanju je minister Voipi omenil, da je morda sedanje gospodarsko i>re urejevanje tu pa tam neprijetno, toda prebirv»jiert.vo se zaveda, da zadeva ta preureditev v globino žtvijenja države, in prenaša vse nesprijetnoeti s požrtvovalnim razumevanjem.
Stvar vlade je, da stori od svoje strani, kar je v njeni moči, da se olajša vsem pot. V ta namen se proučuje načrt za znaaanje davčnega pritiska, kakor želi ministrski predsednik. Na prihodnji seji ministrskega sveta se bo formuliral ta načrt.
Proces prilagojevanja ne more biti hitrejši in kvota, ki jo je označil načelnik vlade, bo obvladovala valutne tečaje toliko časa, kolikor ga bo potreba, da postane uredba dovolj trdna*
Moja izjava glede «jeseni*, ki sem jo podal pred krakkim predvsem zato, ker je bilo treba Mr stopiti proti zavratnim glasovom. o vratolomni revalutaciji, s katerimi se je skušalo pripraviti primerno razpoloženj e za špekulacijo, ta izjava se ni točno tolmačila. Sedaj lahko rečemo, da se v oktobru ne bo zgodilo nič, da ostanemo dolgo pri kvo-ti 90 in da so vsi lahko mirni
Mi dobro vemo, da se mora italijanski finančni položaj j vplesti v mednarodni položaj, toda hip m način hočemo rati mi Mednarodni finančni trg, posebno ameriški, se je napolnil v zadnjem času z evropskimi vrednostmi, toda gotovo ne radi pretiranega povpraševanja s stran« Italije. Pred kratkim sem nagtaSaL koristi suna-njiii posojil, ki naj se porabijo v proizvajalne svrhe, toda kredit Italije zasluži boljše pogoje nego se v njih nahajajo sede, i na mednarodnih trgih italijanski vrednostni papirji.
Radi tega ne bo škodoval sklep, da se — tudi z oafcrom na poletno dobo na trg*h — ustav;; izdajanje dovoljenj za najemanje posojil v inozemstvu. To bo pripomoglo k dosegi boljših cen za italijanske vrednostne papirje, izdane v inoeemstvu, in bo koristilo tudi kreditu podjetij, ki i»posojujejo.
Finančni minister se je ta zopet doteknil položaja- na trgu, ki g-a je označil za patološkega (holnega), raznih govoric in manevrov, ki se jih poslužuje špekulacija, ter potem nadaljeval:
Italijanska država ima tradicije poštenja, ki jih ne morejo onesnažiti nikaki za vratni manevri, Odrezek 1. julija vseh papirjev državnega dolga se že ie-plačuje in plačevanje se vrši z navadnimi sredstvi blagajne. Obračun za leto 1926.-27. se zaključi z znatnim prebitkom, medtem ko so na razpolago tudi še sredstva od prebitka za leto 1925.-26.
Finančni minister je zaključil svojo tejavo z napovedjo u-stanovitve amortizacijske blagajne za odplačevanje državnih dolg-ov. Ze na prihodnji seji ministrskega sveta bo predložil tozadevni načrt. Tej blagajni se nakažejo razpoložljivi prebitki iz L 1925.-26. in 1926.-27. ter vse ostale aktive. Z namenom — Je končal minister Volpi — da se ustvari živ instrument finančnega napredka* italijanske? države, ki hoče izpolnjevati svoje obveze na najvidnejša način in tako postopno nižati svoj javni dolg. Kakor vidite, se mnoge govorice razpršijo, čim pridejo v dotiko z realnostjo in resnico.
hzMRH teopisln
Sgja mtn KonfgfMS peIM<G9
Dve važni resoluciji
RIM, 30. (Izv.) Danes ob 16. uri se je sestal v prostorih rimske trgovsko-obrtno-poljedelske zveze narodni svet fašistovske k<mfederajcije poljedelcev. Po obširnem poročilu predsednika k on f ederaci j e komend ator ja Caccianija je razvil ravnatelj pokrajinske zveze v Bresciji obširno resolucijo, v kateri se po-vdarja nujna potreba sledečih ukrepov v prilog- poljedelstvu:
1.) Zmanjšanje vseh davčnih bremen vsaj v oni meri, ki je bila predlagana; 2.) znižanje provizor. tarifov za izdelke in surovine, ki so potrebne poljedelstvu; 3.) znižanje in odprava carine na inozemske poljedelske stroje; 4.) dovoljevanje dolgoročnih kreditov za kritje izgub, nastalih vsled revalutacije lire in poznejše dovoljevanje o-bratnih kreditov, da bo poljedelstvo v stanu pripraviti se za prihodnja letino. Vse to se mora izvršiti v zadostni meri in potom zavoda «Banca d'Italia» po nižji obrestni meri, nego je sedanja; 5.) znižanje cen umetnim gnojilom vsaj v oni meri, kot so se znižale poljskim pridelkom; 6.) ustanovitev pokrajinskih komisij, ki naj bi imele v najemninskem vprašanju sodno in izvrševal no oblast in 7.) postopna znižanja delavskih mezd.
Po kratki razpravi je bila resolucija sprejeta v celoti. Predsednik «Zadružnih kleti« v Modeni je predložil resolucijo, v kameri poziva konfederacijo in pokrajinske zveze, naj po-
svečajo čim večjo pozornost zadružništvu, ki je najuspešnejše sredstvo v borbi proti špekulaciji. Po kratki razpravi je bila tudi ta resolucija sprejeta z velikem odobravanjem. V svojem zaključnem govoru je pozval predsednik zborovale«, n*> nastopajo z vso odločnostjo proti al ar mirujočim in defetiettčnim manevrom, ki jih pripravljajo temni elementi, ki izrabljajo sedanji težki trenutek na škodo fašizma. _
Zaklluflteu strateiKnlb val
vojne mornarice
RIM, 30. (Izv.) Agencija «Ste-fani» poroča: «StrategiCne pomorske vaje, ki so se pričele dne 26. junija o polnoči, so se zaključile včeraj opoldne. «Rdeča» stranka, ki je nadaljevala svoje umikanje proti severu, je prispela včeraj zjutraj v elbansko vodovje. Tu je bila «rdeča» stranka napadena od «modre* stranke. Ker so včeraj popoldne pomorske sile dosegle mejo vodovja, ki jim je bilo odkazano za izvajanje manevrov, so bile vaje prekinjene in mornariško poveljništvo je odredilo, da se zberejo vse ladje v Gaeti.
Danes dopoldne so se zasidrale vse vojne ladje v bližini rta Circea. Prestolonaslednik je izvršil v motornem čolnu revizijo pomorskih sil. Pomorskih vaj se je udeležilo 16 vojnih ladij in iz-vidnih ladij, 23 torpedolovcev, 22 podmorskih Čolnov in večje število pomožnih ladij. . Poleg teh pa je pri vajah sodelovalo 81 letal. Duh moštva med vajami, ki so potekle brez najmanjšega incidenta, te bil izvrsten.«
RIM, 30. (Isv.) Kakor agencija «L* Informator* deHa Stampa» se bavi generalni tajnik fašfetovske stranke v poslednjem: času s proučevanjem položaja v posameznih pokra jV-naih, ker hoče čimprej arwti definitivno ureditev časopisja, kakor mu je bilo svoječaeno n ročeno od velikega fašastovska-ga sveta. Ta ureditev bo obsfa> jala, kakor znano, v razdelitvi časopisja' v liste, ki bodo od far Šistovske stranke primani, In v drqge — nepriznane lista
SMžoiinsKa [Mrena
napredka Affcaatfa
RIM, 30. (I®r.) Zavoda «Agen-zia di Roma* poroča njegov posebni poročevalec iz Stockhol-ma, da je n« današnji plenarni seji konference mednarodne trgovinske zbornice podal kosnen-daior Gambino v Imenu albanske delegacije otdfiroo poročilo o gospodarskem na^rodku, ki se j« isvrffl v Albaniji pod vlado Ahmeda bega Zogu a pomočjo inozemskega in predvsem tlaHjanlcega kapitala. Konen-dator Gambino je pođSrtal uspehe uvedbe modernega ga sistema na ihti podlagi Albaniji ter je napovedal, da bo predložila albanska vlada sklepe kongresa o unifikadj menžB-neg*a prava.
Poročilo odvetnika Gambfcmo gospodarskem pokižaju v Albaniji in o produktivnem raovoju italijanskega delat v Albaniji je vzbudijo veliko zanimanje. Vse delegacije so bHe presenečene od veličin javnih del, ki jih je izvršH v Albaniji sindikat albanskih podjetij.
Tekom seje je naznanil predsednik, da se je jugoskxvenska delegacija, ki bi morala čitati na plenarni seji svoje poročilo, odpovedala besedi.
misija
RIM, 30. (Izv.) Danes ot> 7. uri zjutraj ao se podali člane jemea-ske misije na letaEBče v Ciam-pino, kjer so si ogledali mira Ic&aia. Nato so izvrši člani misije na zrakoplovu «N. IV.», ki je skoro docela podoben zrakoplovu «Norge», pritollfno trtfie-triuren polet nad Rimom.
NačeteSc. misi je je bil tako o-duSevi jen od tega poleta* da ae je vzpel v zrak še na nekem letalu tipa *Capron£».
Popoldne si je misija ogledala razne rimske vojašnice.
Sorodniki atentatorja
fapaščsssi na svobodo
M AS S A, 30. (Izv.) Davi so b«i izpuščeni na svobodo sorodniki atentatorja Luccettija, ki so biti aretirani takoj po atenta&u. Po svoji osvoboditvi so se podali sorodniki atentatorja v svpj rojstne! kraj Avenzo.
PoioiaJ v Evropi
DENVER, 30. Senator Borah je nm. nekem mednarodnem kongresu imel daljši govor, v katerem je razpravljal tudi o položaju v Evropi.
Rekel je, da je slika Evrope zelo mračna. Spori, ki so obstojali pred vojno, so ae spet pojavili. On. Mue-solini, je nadaljeval senator Borah, je isdelai obsežen vojadki program, ki predvideva 5-milijoneko armado, mogočno vojno in zračno brodovje. O napetem položaju v Evropi pričajo prekinitev diploma-tičnih odnošajev med Rusijo in Anglijo, incident med Rusijo in Poljsko, ruske represalije in Poin-carćjev govor v Lunćvilleu.
Senator Borah, ki je, kakor vidimo, narisal zelo pesimistično sliko o položaju v Evropi, je končno dejal, da sedanji položaj v «sta-ri zemlji« ne nudi nikakršnega jamstva za napredek in pametno delo obnove, ki bi bilo v prid državam in človefitvu. Iz teh razlogov je senator Borah proti temu, da bi se črtali vojni dolgovi ter da bi se dovoljevali Kvropi novi krediti.
Afera Daudet
Glavni urednik lista «Action fi— 9aise» aretiran
PARIZ, 30. Policiji se 5e ni posrečilo izslediti Daudetovega skrivališča V uredniških prostorih je bilo izvršeno £e več preiskav.
Včeraj ob 13. je bil aretiran Mau-rice Pu j o, glavni urednik monar-hističnega glasila «Action Fran-caiso*. Pujoa je takoj zaslišal preiskovalni sodnik.
JifeStooensko-onniiSkl spor
vlada pripravlja
BEOGRAD, 30. (Izv.) V diplo-matlčnffli krogih je zavladala danes očita nervoznost, ker iz Tirane Se vedno ni nikakega poročila, da je Albanija ugodila predlogu velesil glede likvidacije jugoeđovensko-albanskega spora. V zvezi s tem so posetili danes zunanjega ministra dr. Marinkovića Čehoslovaški, nemški, tur&ki, italijanski, francoski in angleški poslanik.
Nemški poslanik gospod Ote-hanaen v raagovoru z novinarji ni nakrivnl svojega začudenja, da Se vedno ni dospelo poročilo o tepuatUvi aretiranega drago-m«Mi Ko se je vračal italijasi-ski poslanik general Bodrero iz semanjega ministrstva, so ga norfenarji vprašali, ali je bil njegov današnji poset pri zunanjem ministru dr. Marinko vi ć u v sveti z obnovo direktnih pogajanj med Beogradom in Rimom. Gospod Bodrero ni hotel podati o tem točnih izjav ter je samo iMgtasfl, da pišejo o tem vsi Usti. •
Z druge strani pa se dc&nava, da je zunanji minister dr. Ma-riakovk o priliki razgovorov z itatijanakhn poslanikom protestiral proti postopanju albanske
ade, ki zavlačuje likvidacijo spora in ki še vedno ni izpustila iz amperov aretiranega G j ura-škovića. Dr. Marinković je stavil generalu Bodreru kot zar stopniku albanskih interesov v Jugoslaviji energične zahteve, vvaj sporoči albanski vladi, da bo jug oslovem ska vlada vsled takega postopanja Albanije prisiljena podvzeti druge korake, .^e Albanija ne bo v najkrajšem -^asu zadostila prevzetim obve-;sam.
Kakor se doznava v večernih urah* namerava jugoelovenska vlada razen tega poslati francoski, nemški, italijanski in angleški vladi noto, v kateri bo naglasila, da je jugoslovenska vlada sprejela predlog velesil za kompromisno rešitev jugoslo-vensko-albanskega spora in s tem dala dovolj trden dokaz o svojih mdroijubmh namerah. Albanska vlada je istočasno pristala na predlog velesil. Do danes pa Se vedno ni izpolnila obveznosti, ki si jih je nadela s pristankom na predlog- velesil o priliki skupne demarše.
V nasprotnem slučaju pa na^ dajo velesile Jugoslaviji svobodne roke, da sama s primernimi ukrepi zaščiti svoje interese. Ta nota bo po vsej verjetnosti odposlana jutri zvečer, če do tedaj ne bo nikakega poročila iz Tirane o izpustitvi jugo-slovenskega dragomana Gjura-škovića. _
V JsgoslorMfiki radikalni stranki
BEOGRAD, 30. (Izv.) Po nekih verzijah, ki se širijo v političnih krogih, postaja spor med vlado m glavnim odborom radikalske stranke, v katerem so ostali po odklonitvi izvolitev s strani u-zunovičevcev samo še pašičevci, vedno ostrejši. Vukičevci postavljajo glasom teh poročil kandidatne liste brez ozira na one radikale, ki pripadajo paSi-čevski skupini. Tudi pašičevci s svoje strani postavljajo kandidate brez ozira na kandidature vlade, tako da so baje v nekaterih volilnih okrožjih kar po trije in štirje nosilci radikalske kandidatne liste.
•Prva hrvatska Štedionica*
SARAJEVO, 30. Izv.) Kakor se zatrjuje, prevzame jutri «Prva hrvatska štedionica* vse podružnice <<MiiRlima.nak.ft I rt br-vatske centralne banke za Bosno in Hercegovino«.
Trlanonska pogodba
LONDON, 30. «Westminster Gaz2tte» obsoja članek lorda Rothermera, v katerem zahteva revizijo trianonske pogodba na korist Ogrski.
Dva Poljaka ustreljena na Ruskem
MOSKVA, 30. Sodišče v Viio-niru je obsodilo na smrt potom ustrelit ve dva Poljaka, ki sta vohunila na ruskem ozemlju za poljski generalni štab, kakor pravi obtožnica. Eksekucija se je že izvršila.
Stresemonnoo gouor
na uslvml v Oslu
BERLIN, 30. Ob priliki izločitve Noblove nagrade za mir je dr. Stresemanm, nemški zunanji minister, imel napovetkuii govor o zunanji pol Kiki Nemčije. Svečanost se je izvršila v veliki dvorani univerae, ki je bila polna občinstva.
Stresemann je nagiaš&l, da se je mentaliteta Nemcev temeljito izpremenila po svetovni vojni. Po tej izpremembi je bilo Šele mogoče izvesti locarnsko politiko, pedritika miru in sodelovanja med evropskimi narodi, kar je stalo Nemčijo mnogo žrtev, kajti dolgo je morala stati na strani kot pepeleicat v zboru držav. Mnogo se je v tem pogledu spremenilo, ko je Briand izrekel zgodovinske besede, da je med Francijo mi Nemčijo prenehala doba topov in strojnih pušk ter da se morata oba naroda sporazumeti.
Ogromna večina nemškega naroda je za mir in sporazum med narodi, kar dokazuje, da preveva Nemčijo zdrav duh. Politična prebuditev množic, sodelovanje celoktrpnega naroda pri državni politiki, utrditev demokracije, potom katere postajajo vsi sloji naroda odgovorni za državo — vse to tvori, je nadaljeval dr. Stresemann, mogočen jez proti vsem ekstremistom.
Locarno pomeni za Nemčijo trajen mir ob Renu. Božji mir mora odslej kraljevati nad tistimi pokrajinami.
Poslušalci so govorniku priredili velike ovacije.
Polet S. Frandsco-ncnoliila
se je posrečil
HONOLULU, 29. AmeriSka letalca Maitl-and in Hegenberger sta prispela semkaj ob 17.15 (po italijanski uri). Prvi polet preko Tihega oceana se je lepo posrečil. Letalca sta odpotovala v torek ob 15.10 (ital. ura) iz S Francfeca. Preletela sta razdaljo 3874 kilometrov in rabila g ta za to 26 ur in pet minut. Priborila sta si nagrado 35.000 dolarjev, ki jo je razpisal milijonar Ja>-mes D. Dole iz Kalifornije.
NEW-YORK, 30. Letalca Sm±th in Carter, ki sta se bila tudi odpravila iz S. Francisca na polet proti Honolulu, sta se povrnila na letališče v Oakland, ker se jima je bil pokvaril ve-trobran. _
Byrdov polet
Radftcferrsfavna poročila letalcev.
PARIZ, 30. Pariški «New York Herald» prinaša zadnje radiobrzo-javno poročilo s krova <cAmerike», Ejrdovega letala, ki plove preko oceana proti Parizu.
Poročilo, oddano sinoči ob 23.39 (evropski čas) pravi; *Gosta megla nas obdaja. Skušamo se dvigniti nad meglo. Veter je proti nam. Orientacija nemGgoča.* Kljub neugodnim vremenskim prilikam so letalski krogi v Parizu prepričani, da bo Byrd srečno preletel Atlantski ocean.
Tudi za tretji prekooceanski polet vlada v Parizu veliko zanimanje. V pričakovanju novih vesti postajajo radovedneži zmerom bolj nestrpni. Iz New Yorka je prispelo poročilo, da je parnik «Adriatic» srečal davi ob 4.45 Byrdovo letalo. Tukaj računajo, da bo «America« pristala na letališču v Bourgetu to noč o polnoči.
Letalska nesreča
LONDON, 30. Iz Calcarjrja v Kanadi poročajo, da je pri Hai-triderju padlo na tla letalo, ki se je bilo pokvarilo. Pilot je u-mrl.
Seja raneoskega ministrskega sveta
PARIZ, 30. (Izv.) Ministrski svet, ki se je sestal pod predsedstvom Poincareja, je predvsem razpravljal o volilni reformi. Po poročilu ministra Sar-rauta je sklenila vlada odobriti osnovne točke načrta, kot ga je predložil notranji minister. Tar-dieu je obvestil svoje ministrske tovariše o poteku spora med ribči in med lastniki tovarn s sardinami Minister Bokanov-ski pa je poročal o poteku trgovinskih pogajanj z nemško delegacijo.	^
Železniška nesreča
VARŠAVA, 29. Ponoči sta na progi Varšava - Kowel trčila brzo-vlak in tovorni vlak. Pri tem je prišlo šest železniških voz s tira. Ena oseba se je smrtno ponesrečila, Sest oseb pa je bilo lahko ranjenih.
Smrtne obsodbe no Roškem
Piuiesl angleških laburistov in odgovor Rykova
MOSKVA, 30. Voditelji angleSke neodvisne delavske stranke Lans-bury, Maion in Brork^av slali Rykovu brzojavko, v kateri zahtevajo, naj prenenajo tjia^u-cije brez sodnega postopanja. V brzojavki pravijo, da jih take metodo ovirajo pri njihovem delovanju proti sovjetom sovražni politiki angleške vlade.
Rykov je odgovoril na to brzojavko. Pravi, da je protisovjetski tisk v zadnjem času začel voditi zagrizeno gonjo proti ruski vladi. Izrabil je v ta namen tudi dejstvo, da je bilo obsojenih na smrt dvajset sovražnikov sovjetskega režima, čeprav se je krivda teh pristašev ffbele garde» dokazala na podlagi dokumentov. V zmislu zakonov ZSSR deta je politični depar-tement v gotovih slučajih, ko se mora država braniti pred akcijami protirevolucijonarcev, kot izjemno sodišče, ki v formalnem oziru povsem sliči izjemnim sodiščem in prekim sodom buržujskih držav. Energične akcije ZSSR napram protirevolucijonarcem so neizbežne. Rykov izraža upanje, da se angleško javno mnenje ne bo dalo zapeljati od politike izzivačev, ki pripravljajo novo vojno.
Bemnjuski zunanji minister
BUKAREŠT, 29. Dosedanji romunski poslanik v Londonu, Nikolaj Titulescu, je bil imenovan za zunanjega ministra. Nikolaj Tituletscu je bil rojen leta 1883.; pravne študije je dovršil v Parizu in deloval nato kot profesor civilnega prava v Jas-syju in Bukareštu. Leta 1912. je bil izvoljen v parlament ter jo bil tekom let dvakrat finančni minister. Kot romunski delegat je sodeloval na pariškem mirovnem kongresu ter je podpisal tudi tilanonsko pogodbo. Od leta 1922. je tM. poslanik v Londonu.	_
Nevaren tolovaj umorjen
ATENE, 30. Na otoku Samos so orožniki v hudem boju umorili nevarnega tolovaja Konstantina Vagasa. ki je dolgo let strahoval vse prebivalstvo otoka. Tolovaj je imel na vesti celo vrsto zločinov. Umoril je deset orožnikov in veliko število drugih oseb.
Politične beležke
Obnavljanje tokijske vseučiliške knjižnice
V Tokiu, glavnem mestu Japonske, se vršijo dela za obnovitev knjižnice tokijskega državnega vseučilišča^ katero je povodom potresa v 1. 1923. popolnoma zgorelo. V to svrho je darovala Ruska akademija znanosti omenjenemu vseučilišču vsa svoja znanstvena izdanja; ki jih jo priredila v zadnjih letih. Na ta način je dobilo tokijsko vseučilišče kakih 6000 knjig1. Dailje je darovala «Centraljnja]a knjižnaja palata» po en izvod svojih boljših periodičnih publikacij. Končno je sklenil odbor «Glavnauke», da pošlje tokijskemu vseučilišču po en izvod vseh revij, ki jih je izdal.
Vseslovanskl Čebelarski kongres v Pragi
Dne 3. julija se otvori v Pragi vse slovanski čebelarski kongres, ki bo trajal do 10. julija in bo spojen z razstavo slovanskega čebelarstva. Razstava bo prirejena v takem obseg*u, da velika! industrijska palača v Pragi ne bo mogla sprejeti vseh razstavljenih predmetov. En del se ba moral razstaviti v postranskih prostorih. Na kongres so se prijavili čebelarji iz cele republike in iz drugih slovanskih dežel.
Novi jugoslovanski poslanik V Varšavi
Te dni je prišel v Varšava novi jugo slovenski poslanik MU loje Jovanovič ter je izročil predsedniku republike svoje o-verilno pismo. Kakor se pojoča iz VarSave, je bil poslanik Jo-vanovič deležen zelo toplega sprejema in ves poljski tisk mu je posvečal iskrene pozdravne članke. Dnigi dan po avdijenci pri predsedniku republike se je vršila seja poljskega senata, ki je razpravljal c. ratifikaciji arbitražne pogodbe med. Poljsko in Jugoslavijo. Ratifikacija je bila* enoglasno sprejeta. Seji je prisostvoval zunanji minister Zaleski in novi jugosloveiLski poslanik z vsem osobjem. V zadnjem 6asu se opaža v poljskem javnem mnenju močno razpoloženje za še tesnejše zbližanjq obeh dežel
XI.
•EDINOST*
V „Trstu, du* 1. julij* 1527.
DNEVNE VESTI
Ostetlčea]« triattesi »oleitita
Kot amo že poročali, se bo vršilo Slovesno ustoličenje tržaškega po-Mtata gr. uff. Karla Arch jutri ▼ soboto v dvorani nekdanjega meetrega sveta. ObCinska uprava je povabila k svečanosti kakih 8000 oeeto, a občinstvu bo dovoljen pristop na ^aJerije, za kar je treba dvigniti v mestni biii vstopnice. Svečanost se začne ob 18.30. Častno stražo bodo vršili mestni stražniki in gasilci.
Municipij poriva meščane, naj izvolijo Jt&štave, a zvečer bodo vsa občinska poslopja razsvetljena.
fcviikč izmteiill volModikod-m&tii ofcmflic
Opozaj jau\o čitatelje, vojne oškodovance in vse, ki se za to stvar zanimajo, da objavimo v nedeljo popoln seznam številk vojnood-Ško-dn'nskih obveznic*, ki so bile izžrebane pri letošnjem žrebanju od 14. maja. _
Prošnja fo uosln ttopisBlRov
Da te ovirani možnost vsakega nesporazumljenja med uredništvom in nasirni vrlimi dopisniki, prosimo te poslednje, naj v dopisih ne krajšajo besed. Ker se namreč krajiajo in samo na pol izpisujejo najrazličnejše besede, se pogosto-ma zgodi, da postane dqpiš nerazumljiv. Urednik si mora potem pomagati z ugibanjem, kaj je hotel dopisnik pravzaprav reči. Da se izognemo vsaki pomoti, ki lahko nastane na ta način, naj torej gg. dopisniki uvažujejo naže priporočilo ter pišejo s celotno izpisanimi besedami.
ZAPLEMBE LISTOV
Zadnji številki «Istarske Riječi» in «Novic» sta bili zaplenjeni.
Išče se
Pišejo nam:
Eler Josip iz Elerjev št. 227,. rojen I. 1889., je šel z doma na delo. Zadnjič se je oglasil 2. maja, potem nič več. Kdor bi vedel, kje se nahaja, je naprošen, da obvesti na naslov: Eller Giovanni, Elleri No. 219, p. Muggia presso Trieste.
BVOJE NOVIH ORGEL
Prejeli smo:
Nove orgle v Prvačini je postavila tvrdka FrateJli Aletti iz Mon-ze. Orgle imajo dva manuala z naslednjo dispozicijo:
I. manual: 1) Bordone 8', 2) Principal 8', 3) Oktava 4\ 4) Quinta de-cima, 5) Mikstura; - II. manual: b) Viola Gamba 8\ 7) Harmonična Flavta 8', 8) Vox eeleste 8'; - Pedal: 9) Bordone 16\ — Zveze: 1) Su-peroktavna I. man. (izpeljana do konta), 2) pedalna s I. man., 3) Manualna Il.-I., 4) Suboktavna II.-I. man. (izpeljana do predzadnje spodnje oktave), 5) Pedal na zveza z II. man. — Polne orgle (Ripieno). Sprožniki (zbiralniki): v I. man.: Pedaini avtomat, O pp p mf R (F!eno) in prosta kombinacija. Sprožniki v II. man.: Cresc. -deKTPSc. O p f in prosta kombinacija.
Nad pedal no tastaturo se nahajajo sprožniki: za superoktavno zvezo i. man., peaaino zvezo s I. man., za suhoktavno zvezo II. man. s I. man., pedalno vezo za II. man., nadalje za pleno-igro, Fortissiino, Crescendo e dimin. (zaporedno od-p"-r,7?H- registrov) ter Espression za odmevno omaro II. manuala.
Prosta kombinacija je sestavljena iz vseh registrov naštetih pod zap. št. 1.—9. ter iz zvez registrov navedenih pod tek. št. 1.—5.
Intonacija II. manuala je prav posrečena, ne pa tako v I. manua-N lu, kjer Principal ni dovolj izrazit in še posebno v spodnji oktavi tudi prešibak, isto velja tudi za register Bordone 8' v spod. oktavi.
Orgle- so narejene po pnevmatičnem sistemu in postavljene v staro omaro prejšnjih orgel. Postavljen pa je nov igralnik, ki je baje iz Nemčije nabavljen, ki je praktično urejen.
V splošnem so orgle dobro posrečeno delo, precej boljše glede intonacije od novih orgel v Vrtojbi in Standrežu.
— Nove orgle v Zagraju (Sagra-do) pri Gradiški, postavljene po goriški tvrdki Ivan Kacin, imajo 1 manual in naslednjo dispozicijo: •1) Principal 8', 2) Oktava 4% 3) Flavta 8', 4) Vox eeleste 8', 5) Gam-
ba 8', 6) Fieao (Mikstura); Pedal: 7} Subbas 10*. — Zveze: oktav na rvssa (izpeljana samo do predzadnje zgornje oktave); suboktavna zveza (izpeljana od c mada okt. naprej); ped al na zveza.
Sprožniki: p mf f Tutti.
Orgle so zgrajene na pnevmatičnem sistemu in imajo manualno klavijaturo od C do a (trikrat podčrtan).
Intonacija teh orgel je prav posrečena in za posamezne registre značilna, celo izrazitejša kot pri dosedanjih orglah iste tvrdke; tudi igra s polnimi orglami se glasi polno in mogočno, k čemur nemalo prispeva suboktavna zveza v ma-nualu. Registri se brez izjeme od-odlikujejo po krasni barvi tonov.
Navedene orgle so postavljene v lično omaro, ki je v kras zelo pri-kupljivi notranjščini zagrajske cerkvice. Solidno in precizno delo hvali tvrdko.
Tudi nabavna cena 24.000 lir je zelo zmerna za orgle z omaro vred in postavljenjem na lice mesta.
Kdor se za nove orgle zanima, liko novih orgel, nudi najlepša prilika, da si ogleda in preizkusi orgle postavljene od različnih tvrdk in jih medsebojno primerja.
Roman Pahor, org.
iz tržaškega življenja
Grozna smrt delavca
Včeraj predpoldne se je dogodila v ladjedelnici tržaškega Lloyda grozna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Okoli 10.30 je 38-letni mehanik Kornelij Zustovich, stanujoč v ulici G. Segantini št. 1, snažil v mehanični delavnici ladjedelnice varilni aparat na bencin; s tem namenom je s posebno pripravo spustil skoči varilno cevko močan zračni tok, ki naj bi iztrebil iz nje vse smeti. Pri tem opravilu se je iz neznanega vzroka vnel bencin v varilnem aparatu, ki se jc radi silnega pritiska nenadoma razpočil. Pri tem je goreči bencin pljusknil na Zustovicha in mu vžgal obleko, ki je bila na nesrečo vsa umazana od olja Kakor bi trenil, je bil nesrečni mehanik ves v plamenih, začel je goreti živ. Siromak je z veliko prisotnostjo duha legel na tla ter se začel valjati sem ter tja, da bi udu-šil ogenj, a zaman. Navzočni delavci so mu takoj priskočili na pomoč in ga kmalu rešili plame-snov, pa bilo je že prepozno; ne-rečnik je bil že strašno opečen po vsem telesu; ponekod, zlasti na prsih, se mu je meso zoglenelo. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal takoj prepeljati ponesrečenca v mestno bolnišnico, kjer so ga spreje?" v dermatologični oddelek. 'oda zanj žalibog ni bilo več pomoči; kmalu potem se je siromak začel boriti s smrtjo, ki ga je ob 14.30 končno rešila strašnega trpljenja.
Poceni fo izkupil
Nenavadno srečo v nesreči je imel včeraj 24-letni elektrotehnik Manlio Bassi zaposlen v premogovniku v Vremskem Britofu. Včeraj zjutraj se je Bassi mudil na dnu uhodnega rova v rudniku, kjer je pregledoval električno napeljavo. Pri tem opravilu so mu ključi padli na tla in mladenič se je pripognil, da Bi jih pobral. V istem trenotku pa se je začelo premikati po rovu navzdol dvigalo, ki bi bilo mladeniča zmečkalo, da ni uslužbenec, ki je manevriral stroj, zapazil nemarnosti in pravočasno ustavil it/igalo, ki je pa kljub temu udarilo Bassija v glavo. Siromak je zadobil hudo, do kosti segajočo rano nad levim o-česom. Dobil je potrebno zdravniško pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je prepeljal z avtomobilom neki uradnik premogovnika. Zdraviti se bo moral kakih 10 dni.
Huda nezgoda kuhinjskega hlapca
Ko je "22-letni Mihael De Giglio, kuhinjski hlapec na parniku «Bar-letta», zasidranem v prosti luki V. E. III, včeraj opoldne prenašal v kuhinji na parniku pisker vrele vode, se je spodtaknil in padel tako nesrečno, da je vrela voda pljusknila nanj tej- ga hudo oparila po prsih in desni roki. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo
mera! zdraviti — ako ne bo huj-jfeflfa — najmaaj kake tri tedne.
Samomorilna manija, ki se je v zadnjih dneh nenavadno poostrila v našem mestu, je včeraj zahtevala dve novi irtvi.
V svojem stanovanju v ulici Gel-si št. 3 se je sinoči obesil 48-letni mizar Josip Strizzalo. Okoli 21. ure se je Strizzalo, Iti je bil strastno udan alkoholu in je poleg tega tudi bolehal na živcih, vrnil vinjen domov. Žena mu je bila pripravila večerjo, toda mož se je ni dotaknil, temveč se j§ podal naravnost v spalnico. Žena je menila, da je legel k počitku. Toda čez kakih 10 minut, ko je sin, ki je bil tedaj tudi doma, stopil v spalnico, je presenečen zapazil, da Čepi oče nepremično pri oknu. Ko se je približal, je z grozo ugotovil, da visr oče obešen na pasu pritrjenem na kljuko pri oknu. Ko je obvladal hipno razburjenje, ki se ga je polastilo pred presunljivim prizorom, je mladenič naglo rešil obešenca iz strašnega položaja, ga polotil na posteljo in ga s pomočjo matere, ki je prihitela na njegovo vpitje, skušal obuditi k zavesti. Medtem je neki sosed poilitei telefonirat rešilni postaji za pomoč. Toda zdravnik, ki je kmalu potem prihi-tel na lice mesta, je mogel samo ugotoviti, da je nesrečni mož že mrtev.
O dogodku je bila obveščena sodna komisija, ki se je pozneje podala na lice mesta ter izvršila predpisani izvid. Nato je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ni znano, kaj je nesrečnega mizarja gnalo v smrt; najbrž pa je storil obupni korak v duševni zmedenosti, do katere ga je dovedla njegova živčna bolezen in v gotovi meri tudi — alkohol.
— Drugi nesrečnik, ki je napravil konec svojemu življenju s samomorom, je komaj IT-letni dijak Viktor De Gasperi, stanujoč v ulici Franco št. 5. Mladenič je študiral na tukajšnji navtfčni akademiji in te dni, ob zaključku šolskega leta, je moral prestati običajni izpit, pri katerem pa je padel. To ga je tako potrlo, da je obupan sklenil končati z življenjem. Sinoči okoli 19. ure si je "v svojem stanovanju pognal z revolverjem kroglo v srce. Bil je na mestu mrtev. Smrt je ugotovil zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta.
TELESNA VZGOJA
SPORT
Savez scdaikOT
(Uradno.) Sodniki za nedeljske tekme Kupa «Naš glas»: igr. Obzor, ob 17.30: Tomaseo - Primorje (g. Žerjal A.). Rezerve :
Igr. Obzor, ob 15.30: Obxor -Sparta (g. Pertot).	S. S.
IyiIKv ▼ Rocolu Tomu s ito -
V nedeljo 3. t. m. ob 17. uri se bo vršila na igrišču v Rooolu med goriomenjenima četama tekma za kupo «Naš glas».
Mlada četa Primorjašev, ki se za prošlo nedeljo ni pripravila v tekmi z Obzorom, se za boj proti dijaški četi Tommasejcev dobro pripravlja.
Ker je pa tudi Tommaseo uporabil to priliko in je svojo četo dobro ojačil, bo ta tekma res zanimiva. Pred njo se ob 15. uri srečata rezervni četi Obzor - Sparta v tekmi za ploščo S. U.
Kakor razvidno, bo igrišče v Ro-
colu v nedeljo nudilo občinstvu dve »advse zanimivi tekmi; zato naj vsi krenejo po poti v Rocol.
Vesti zJSorišfeega
Goriške mestne vesti
Dva ta trideseti cenik jestvinam v prodaji na debelo
Tozadevna komisija pri Trgovski goriški zbornici pod predsedstvom komisarja g. Antona Orzana pri-občuje dva in trideseti cenik glavnih jestvin v prodaji na debelo, veljaven na goriškem trgu od 27. junija 1927. dalje. Cene so sledeče: riž navaden od L 140 do 145, riž boljše vrste 145-150, turšična rumena moka 88-90, navadne testenine (vštevši zaboj) 275-280, sladkor v kristalih 635-638, semensko olje 585-590, domača slanina 'J90-700, amerikanska slanina 600-610, mast 660-670, navadna koloniajlna kava 1975-2000, ječmen št. 10 165-170, fižol druge vrste 150-155, fižol prve vrste 188-190, letošnji krompir 60-65. — V navedenih cenah se ni v štela užitni na.
Ko—c «Voce dft Goi4zU»
Dnevnik «Voce di Gorizia» je zadela ista usoda kot že toliko krajevnih laških goriških lističev. Prenehal je izhajati. Namesto njega bo sicer izhajal nek drugi list, in sicer «La Vedetta deirisonzo», glasilo fašistovske federacije. Ta novi list bo pa izhajal le ob po-pondeljkih in četrtkih.
Preminuli list «Voce di Gori-zia» ni bil posebno razširjen, zlasti še, ker kot navaden krajevni dnevnik ni mogel dosti nuditi laškemu občinstvu, razvajenemu po «Piccolu» in beneškem «Gazzetti-nu>.
Planinske draitvo v Gorici
Nedeljski izlet na Poldanovec. -Odhod točno ob 4. uri zjutraj s Ka-tarinijevega trga preko Peči - Trnovo - Lokve in odtod do vrha. Povratak črez Grgar na Solkan v Gorico. Vodnica tov. Zina Kledeto-va.	_
OME
Javna telovadba se bo vršila v nedeljo dne 3. julija ob 3. uri pop. na Gočah pri Vipavi. Na sporedu so: proste vaje članov, proste vaje članic, simbolična vaja «Slepčeva to£ba», simbolična vaja «Gor čez izaro», orodna telovadba, skupinske vaje, zaključna skupina. Telovadni prostor je tik Goč z lepim razgledom po vipavski dolini.
Gospodarstvo
TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA v TRSTU «L Tombianca 19 in uL Raffineria ftt. 7 Telefon «4-39.
ima v zalogi:
Žveplo najboljše vrste, znamke «Trezza», ventilirano in posebej s 3% modre galice.
Frak Caifaro* sredstvo za pokon-čavanje peronospore, mesto modre galice.
Aaol, apneni arzenik za pobijanje rastlinskih škodljivcev, grozdnega molja in vseh onih mrčesov, ki žrejo listje, cvetje in sad rastline.
Škropilnice «Vermorel» in pb, nahrbtne žveplalnike «Voipi»,
ter vse posamezne dele za škropilnice.
Transportne vrče za mleko, navadne, ročne in zalivalnike.
Kmetijske stroje. Pluge, čistilnice za žito, gnojnične sesalke, mlečne posnemalnike, ter razno ročno kmetijsko orodje.
Umetna gnojila.
Amonijev soiiter, ki vsebuje
83—35% dušika. Pomešan z ravno-toliko zemlje ali peska nadomesti popolnoma čilski soli ter.
Kose znamke «®5erbmr» od 55 do 70 cm, klepaia, senene vile, grabijo, kosišča itd.
Semeaaj nizkih Erfurtskih kar-fijol, brokol, zelja, vrzot, solate avguštane, solatine, endivije, sveže dospelo seme kranjske repe jesenske, sedensfce ajde in vsa ostala poljska in vrtna secnena.
Čebelarske potrebščine: Trčalniza med originalne «Graze» cd najboljše nemške tovarne na 3 in 4 satnike, zaklopne kozice za odlaganje satnikov, lesene sipalnike, čebelarske maske in pipe, kadil-nike in iamokadilnike, vilice in nože za odkrivanje satnikov, počinjena sita za med, vse kovinaste dele za A-Z panje, satnice i* naravnega voska ter vse drugo potrebno čebelarsko orodje. Na zahtevo pošljemo cenik.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Pred 156 leti
Časopisi 9o poročali na dolgo in široko o sprejemih, ki so jih bili deležni letalci kakor de Pi-ncxk>, LincLberg- in Chamberlin. Kar je danes polet črez ocean, je bil prod sto in petdesetimi leti polet črez konaii med Anglijo in Francijo. Leta 7. januarja 1785. se je posrečilo francoskemu letalcu Blanchardu m njegovemu tovarišu, Angležu dr. Jeffries-u preleteti z balonom kanal, ki so ga dandanes drzni plavači celo preplavali. Ko jai je prignal veter v Calais, je čakala oba velika množica. Oba sta s« pbsadtfa v državno kočijo, ki Jo je vleklo šest konj, in celi sprevod se je vil v mesto do mestne hiše, kjer je bil pripravljen velik obed. Oba letalca sta bila imenovana za častna člana mesta Calais-a. Balon se je razstavil v cerkvi in ga je mesto kupilo za 3000 frankov. Kralj sam je sprejel v Parizu oba drzna letalca in jima izročil darilo 12 tisoč frankov. Še posebej je dobil vsak letne plače v znesku 1200 frankov. Zanimivo je, da so sovrstniki imenovali Blanchar-da «prismojenega do-n Kišota» pred poletom, kakor so pravili tudi Lin d bergli njegovi tovariši «norec».
Dalekosežni vplivi
Ko je prepovedal Kemal paša,, mogočnik moderne Turčije, nošo turškega fesa, so prišlo tovarne v Strakonieoh (na Češkem), ki so izdelovale fese za ves vzhod, v hude stiske. Pomagale so si iz zagate na ta način, da so začele izdelovati mesto fesov baski^ke kape. Nasprotno je pa prepoved tančice črez obraz, s čimer je isti Ke-mal paša moderniziral turško ženo, vplivala blagodejno na češko industrijo, in sicpr na izdelovanje ženskih klobukov. Nastalo je vse polno novih tovaren na Južnem Češkem, posebno v Budjevirah, ki izvažajo vse svoje klobuke v Turčijo. Pri tem se spominjamo dejstva, da so prišle tovarne lasnic v največje težave v trenutku, ko je nastopila nova moda ženskih kratkih las svojo zmagovito pot po svetu.
Sijajna služba
Prvemu zmagovalcu oceana Charles u Lindbergn, ki se seduj v New Yorku dogovarja z vladnimi zastopniki glede trgovske zračne plovbe, se ponudi v krat-
kem času vodstvo velikega pod« jetja za zračni promet. Pri tem novem podjetju bo udele&eouSi sedem in štirideset tovoren letala in motorje.
DAROVI
Fr. Žgva, Podraga* daruje L 70 šoisfcemu društvu. Denar hrani upeavpfgtvo.
HALI OGLASI
BERLITl-SML
rseh jeetkih
rodi
Via Fabio Fiiii 23, pouk ic pre-837
HHUmU pradnost radi njegove pristnosti m izborne kakovosti.	830
TIATADNA N-	FigHo,Tr*t,
iLJal£4IULlI Cono 47 (lekarna Rovt^
popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poitastib canah. Govori »e slovenski.	809
PES, raajhsn, bel, do polovice obril. sJi-ši na ime «Sviti» se jc izgobii v Sv. Križu ob priliki avtomobilske nex^cxie. Najditelj je naprerteo, da ga izroči na karabiner&ki postaji v Sv. Križu ali v Trstu, Via Giulia 6, vrata 8, proti dobri nagradi.	&f>6
KAMJON, 15 ter, popoln, izredna prilika se proda. Corso Garibaldi 35, sla-dolednica.	867
MED POTJO Tr-t-Škocjan sem zgubil črn omot z avtomobilskim o«xJiem. Najditelj dobi lepo nagrado. V. VaJdirivo 14, magazin.	868
Dr.SIbert Rumer
NOTAR
u Trstu« Via XXX Ottobre štev. 3II
(Telefon 33-39) naznanja Ciglani svoji klijenteli, da Je pmfthat dne 25. junija t. L uradov a ti v Sežani kot notarski namestnik in da bo Hkvfrtlral viseče zadeve iz sežanskega okraja v lastni vili na Opčinah štev. 525, kjer bo držal uradne dneve vsako soboto in nedeljo predpoldne, med tem ko bo v navedeni naejen na razpolago vsak dan, v isti vili, ravnatelj bivše njegove pisarne
v Sežani._(801)
Žq vas gospodinje!
Kozarci . . Krožniki mali Krožniki . . Skodelice . . Kopalne torbe Jerbasi . .
. L —'50 . „ --80 . „ 110 . „ 1*20 . , 5 90 . - 16 —
Vrtni naslonjači, garniture L 27 50.
Izbera aluminija, hišnih potrebščin po ugodnih cenah. (800
Piazza Gberdain 1, Trst
:: Specijaliteta vrbovih košev ::
AVTOKORIJEGA
Trst-Lokev-Divača-Senožeče
Odhodi iz Trsta (Piazza Oberdan). V delavnikih ob 12 in 17.30; v nedeljah ob 7.30, 14.30, 16.—.
Iz Senožeč v Trst. V delavnikih ob 7 in 18.30. V nedeljah ob 7, 18.30. 18,35. Vožnja traja 1 uro 30 minut.
Mm\i, platia, ZB-krenske zlate Mzte
ZUATO plačuje po viSjih ccnah nego vsak drugi
ALBERT POVM - urama
Trst, Via Mazzlni 46
PODLISTEK
FRANCE BEVK:
(23)
i m mm n
13.
Daleč na vrhu klanca je IvanJSefe postal in pomislil. Srce se mu je obtetiio, ko je videl, da je postal v Miekinih očeh pretepač, ničvreden č\o-če ne kaj hujSega..
Prvi htp, ko je šel s okna, mu je bilo vseeno, tej misli Micka o njem. To svojo ne brižnost je ■akril v vrisk.
Bolj ko se je bližal dom«, bolj je brezbrižnost, ki je izvirala is fantovske prešemosti, izhlape-raia tn sta na njeno mesto stopila razmišljanje in kes.
Kaj sem storil temu človeku? Kaj je naredil ta Človek menit Ali nu je dejaJ eno. samo krivično besedo?
Ne, niti ene ne. Saj mu še dekleta ni prevzel. Vse do tega večera je Micka trdila, da ni JaJtčeva. Ali ga ni gledala s pomilovanj cm in usmiljenjem?
Ivanček se je smejal sam sebi. Zdelo se mu je neverjetno, da bi Micka vzela Jakca. In če je neverjetno, čemu se je bal tega človeka in je počel tako ž njim, da je Micka obrnila odbraz od njega in ga je prezirljivo nagnala.
Kesal se je, da ji je povedal. Ponižal se je pred njo radi tega, ker je napadel Jakca in je s tem priznal, da se ga boji.
Težko bo naslednji dan pogledal v njene oči. Ni mogoče pred tujimi ljudmi razodeti vsega, kar je treba razodeti. To je mogoče narediti na tihem samo med njim in med njo. Opravičiti se mora in olepšati svoje dejanje, sicer ne bo mirno spal.
Pomislil je in se je počasi vračal po klancu k Dol jaku. Koraki so odmevali zamolklo v tihoto noči. Tu pa t«,™ je postal, da bi preudaril novo misel, ki se mu je porodila. Znova je Sel dalje.
Ko se je vrnil k Dol jaku, je videl, da je Mic-kino okno še vedno odprto. Poklical jo je na-
rahlo, nato glasneje; nihče se ni oglasil, ne stopil do okna.
«Spm je pomislil. «Užaljena je,» je dostavil v svoji notranjosti.
Pristavil je lestvo in splezal do okna. Poklical jo je znova. Nihče se ni oglasil, nihče se ni prikazal... Segel je z roko po pol priprti oknici in jo je odprl. Skozi redke križe je bilo videti v sobo. V nji je stala skrinja, postelja in par svetih starinskih podob, drugega nič. Postelja je bila prazna.
Ivanček lastnim očem ni verjel. Svetloba okna, razdeljena s križi je padala na posteljo, ki je bila odgrnjena... Res, bila je prazna.
Ivan&ka je »preletelo neprijetno Čuvstvo. Misli so ugibate, ničesar niso mogle uganiti. Srce mu je sastalo v začudenju. Ni mogel npfflrt, ka$ se godi ž njim.
Splezal je na tla, lestvo Je iJrtokmB na prednje mesto. Opravil je za ta večer, meuUMg m cA mogel ldSiti z mesta.
ZaJVTiskal bi bil, ni se upel. Nekaj tesnega Je plalo v njegovem srcu. Prestopil se Je per kora-
kov in stopil do plota, skozi katerega je peljala ozka steza. Naslonil se je na le>so in gledal pivti Doijaikorvi hiši. Čakal je, da se nekdo prikaz*1 na Mickinem oknu in da preje ne more stran. Bolj ko je preiskoval vzrok njene odsoftnosti, bolj je hfla glava prama in težka ob enem.
Ozrl se je po stezi proti gcedu. V tem hipu sa mu je zazdelo, da po lunini svetlobi nekdo prihaja po nji. Sprva je bila pilkazen tako čudna, da je onemel »pričo nje. Nasadnje je uvidel, daj je kosa ženska, ki beži proti lesi. Ko je bila pri leti, Jo je spotmal; bila je Micka.
Od začudenja nI vedel, taj naj stori Kje je bila? Kaj je delala v gozdu ob trj uri?
Micka je presknBla leso in ga ni opazila Hdteia je odbe&att po vrtni stezi proti hffik ko m fe ivanček zavedel io 4o Je poklical;
cMickaU
Ito »e je prestraftfla* tt« je dvignila nota Kfigttrm jt j« padla na tla ta MDpotoia. čez pai minut je dobfla gla* «T)il?»