KOMISAR CURRAN IN WASHINGTON Komisar Curran je razkacil visoke glave v wash-ingtonskem priseljeniškem uradu. — Najbrž bo discipliniran, ker je kritiziral politiko glede pri-pusta inozemcev. — Curan pa noče odnehati. WASHINGTON, D. C., 14. avgusta. — Delavski department bo najbrž vprizoril disciplinarno akcijo proti priseljeniškemu komisarju Curranu na Rllis Islandu, ker je javno kritiziral W. Husbanda in načrt slednjega, da se preišče angleške in irske priseljence v inozemstvu. Po mnenju delavskega departmenta vključuje ugotovilo Currana prednost za Anglijo in Irsko, dočim se je v resnici izvedlo laboratorijski eksperiment v Evropi ter sta bili ti dve deželi izbrani kot najbolj prikladni za izvršenje tega poskusa. Ce bodo poskusi uspešni, bo sistem raztegnjen na vse ostale dežele sveta. Ker niso še proučili ugotovila komisarja Currana in ker niso še ničesar sklenili glede njega, so uradniki delavskega departmenta zadržali vsak javni komentar. Precej dvoma je glede tega, kako daleč morejo iti neposredni predpostavljeni Currana, kajti slednji ima svoj urad potom predsedniškega imenovanja ter je vsled tega odgovoren le predsedniku. V kakem drugem departmentu bi očividno zahtevali njegovo resignacijo. Tukaj se glasi, da se je že celih pet in dvajset let javno razpravljalo o tem, da se premesti priseljeniško inšpekcijo delo na drug stran oceana ter izloči s tem sistem, vsled katerega pridejo inozemci v ameriška pristanišča le za toliko časa, da se jim pojasni, da ne morejo biti pripuščeni. Obenem pa bi se tudi izločilo stroške, spojene z vzdržavanjem takih naprav kot je Ellis Island. Dokler ni bila odobrena zadnja priseljeniška postava, je bilo nemogoče preiskati izseljence pre-dno so odpotovali. Novi javni zdravstveni uradniki so bili prideljeni ameriškim konzulom v Angliji in Irski, in priseljencem je bilo dovoljeno po preiskavi na ladji direictno izkrcanje, ne da b? jih najprej odvedli na Ellis Island ter tam zadržali do ko-nečnega pripusta. Nevaren zločinec končno na varnem. John Marino, katerega je iskala policija izza okrutega dvojnega u-mora v Mt. Vernon dne 20. julija, je bil zasačen v Bronxu. — Ujeli so ga trije detektivi, ki so zasledili brata Diamond. NEWYORSKI GOVERNER V KOPALIŠČU 'i -Tohn Marino, -eofkat jranprstpr iz Harlerna kareroo-a j> i-sJkala policija i77.21 20. julija, ko je neiki bandit uMretli^ inšpektorja ter smrtno ranil sprevodnika in nvo-tormama poulien> 'karo v Mount Vernon, je stopil včeraj popol lurne 1-49. ce«t.i m SonrUiern Boulevard v Bronxu iz svojega avtomobila iter zrl pri tem naravno! it v žre.!a pištol treh detektivov. Ce je Marino -praznoveren, mora noro en jat i zainj areitac-ija pogubo. Trije dfitoktivi, ki so ga prijeli so bili Thomas Martin, Antonio Pa ne vino in Stephen Dono-hue, to jp i«ti trije možje, iki so pazili na -ta, da sta brata Diamond in Farina plavali na električnem Molu .za umor dveh bančnih slov v Brooklynu. Aretiran je bil tudii njegov nečak John Maissi. Det» kt!vi so se s svojima jefail-koma hitro odpeljal'i v polici j.-iki glavni stan, k j ar so ju zaslišali inšpektor Cou^hlin, (kapitan Carey ter detektivi iz Mount Ver-nona. Okrajni pravdnik Rowland iz AVestchesfer okra /a ter njegov pomočnik, "Walter Ferris, sta sc hitro pridnužila ostalim izpraševalcem. Marino ni izgubil samozavesti. Priznal je, da je bU v bližana |>o-zorisea zločina dne 20. julija, a zanikal, da je i-m il kaj opravka 1 njdau. Zvečer ob desetih ^o Marina, močno zastraženega odvedli na ve čerjo. Nato so ga privedla nazaj in zasjišavamje je bilo obnovljeno Zopet se je stresel Marino, a se ni ndal. Paries zjutraj so odvi «dli Marina v Mount Vernon, da dvignejo proti njemu obtožbo radi umora po prvMr redai. Nato ga bodo odvedli v ječo v White Plains, da čaka nn akcijo velike poro-te, ki se bo sestala prihodu ju "teden. Na pa -=e pričakuje hitre obtoz.be in uravnave. Brutalni dvojni umor, ki j- pre segfil glede svoje okrutosti c^o umor obeh brooiklvnsk-ih -bančnih slov, je globoko razburil Mount Vernon. Ko je dospela včeraj zvečer tjaikpj vest o aretaciji Marina, so se pnicdLi ljudje zbirati pred policijskim glavnim stanom. Do dei* (tih je njih število naraslo na 1500. Ljudje so razpravljali o zločimi s trpkimi izrazi. Ko so potekale ure, se njih -razpoloženje ni-tkakorr ni ublažilo. Ko je dospeJa tjakaj vest, da tbodo -prevedli jetnika šele danes se je ljudska množica TaiZpršila. Nagrada, ki znaša skupaj pet tLsoč dolarji.»v, je bila razpisana za retaeijo in koanova-nje moža, ki jo ustrelil motorni a na Raynarda KicoJJa te.r inšpektorja Shoemaker ja, ki sta bila ofba neoborože-na, ne iimel po-lavitdi<> pri bodočih županskih volitvah. Velika železniška nesreča r Franciji. Položaj v Siriji, kjer so se dvignili Druži proti francoski 'kulturi', postaja vedno bolj opa-sen. AM i ENS, Francija, 14. avgusta. — Enajst oseb je bilo usmr-čenih in šeslnjast jih je bilo ranjenih, ko je danes ponoči sjkoujui s tira popoldanski ibrzovlak Pa-riz-Odlais t ir so se železniški vo-2ovi deloma imeli. Večina ponesrečenih se j t- vozila v trat jem razrej.ii. Ne domine v a se, da bi bil med temi kak Amerikanee. Vlak ni imel liikatke izamude, a strojevodja je vozil z naglico, da s»q po klali potn ik i numirni. Br»-z ozira na ])r»dpi^e ni zmanjšal hitrosti JO milj niti takrat. ko se je bližal postaji. pač pa je tno-stavno nategnil zavore. TVdaj jia je skočil s l.rra prt lja-gni voz in sedem voz tretjetga razreda. Vozovi ;-!o bili i aE«5V«r!jeui s plinom, ki je s-knii. Ti trije to imfili s^voj glavni slan v ncki'in hottelu. Možje tajne službe so vzeli v nunem sosedu j o >obo. Dve inči lesa so izreza!i na vrh-.i vrat, !-q>aja joč.ih oi^ v Sobi. stoejč na mizi so več tero<'i-narkotične 5ile na sridnjem zapadn popolnoma reorganizirane. X. G. Ncftit, načelnik narkotičnega odderka v urada za notranjo carino, iuir.cli V mer-itu, "pripravljen na katerokoli akcijo. Sovjeti bodo naročili dosti strojev: MANCHESTER. Anglija, a v "usta. — Sem je do«*pela dele-ga«*ija vse ruskega t^eksjtilnega s"rn-cikata. Njen naOeinik je izjavil, da bo naročil v Angliji veliko množino pletilnih strojerv in da bo vzel seboj tudi več angleških in-žinirjev. 20,000 Druzov proti Francozom. Enajst mrtvih in šestnajst ranjenih pri železniški nesreči v Franciji. — Strojevodja ni zmanjšal naglice osemdesetih kilo m e -trov na uro, ko je privo-vozil v Amiens. Izjava nemškega poslanika. .1ERUZALEM, Palestina, 14. aV-Glede dogodkov v Siriji je dospelo h Damaska naslednje »poročilo, datirano z dnem 11. avgusta: — Po porazu, kateTega so doži-^eli Francozi v boju z I>ruzi, ni-t>o ipo>lali Francozi naiprej nikn-kih nadaJjnih -čet, pač pa so njih a roplani tabMtrelijevali vxe nkfti-pine dottino(\-anih \*«tAŠev ter so l»aje r£itašem. Obstreljevani Druži so se obrnili za pomoč na šejka v Deraa. a Francozi ga a rotirali. Vsi lojalni vodil-telji Druzov «o «ab tžali nato v Damask in Rkmt. Francozi so aretirali vse novodoiie iz H ura na, v spanju, da bodo preprečili raz- vom izjavil, da bo Nemčija iuo-t»oee to leto stopila v Ligo aia-rodov. Obiskal je polštičnd inštitut ter se ho mudil tukaj do petka. Poslanik jI i rekel, da sta dve glavni oviri k vstopu Nemčije v U'jro klavzula, ki dovoljuje prehod tujih čert preko nom§kega o-zemlja, kar ibi vwda -kršilo su-\ereoio^t Nemčije, in klavzula, ki dela Nemčijo izljueno odgovorno j za izl>ruih sx-eito^3! vojne. * Nemški poslaoiik pa je vendar ]Mepričui, da so izgledi še precej n prodni, da bo mogoče stkleniti 44uravnavopotom fto - fl °? I ^^ ^^ ^^ |ij and legal Holidays. g Za inozemstvo cdo leto 97.00 B| . . . . ..... Il n , ....... .J List slovenskih delavcev v Ameriki. 75000 Rcadcr»- - J 1 &LižF0N: COETULNDT 2876 Entered as Second Claas Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnaer Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 191. — ŠTEV. 191._NEW YORK, SATURDAY, AUODST 15, 3925. — SOBOTA. 15. AVGUSTA 1925. " VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII ("'LAS NARODA. 15. AVG. 1925. Peter Zgaga Sj>a-n>ikui so ne more posebno postavljati s .svojo vlado in svoji-j.ii diplomati. Kljub temu so pa španski diplomati zadnji čas nekaj velikega dosesrli. Brez vsakih posebnih težav in ibrez" vlakih posebnih stroškov s?o naprtili vwe truble, ki io jih imeli z Maročani, Francozom. * Država Tennessee in njeno mesto Dayton sta zasdovela i>o vsem -vetu. Tam se je namreč vršil proces pioti profesorju Seopesu, ki je predaval študentom, da naš praočanee ni bil detla Adam, pač pa nekaka divja zver v afriški džimglji. To .ie bilo njegovo svobodno naziranje. to je bila njegova svobodna mi sel. Sodišče mu je naprtilo .^to dolarjev kazni. Država Tenn issee je dane* edsi na država na svetni, v kateri svobodno misel kaznujejo — svobodno misel glede Adama "in opice. * L.i.«»ti poročajo, da se katoliški škofje bore proti dandanašnji modi. Neki talijanski .sikof je izdnl poseiben ukaz, kako morajo biti ženozdii. Požar je bil velikanski. Kljub neumornemu jrašenju okoličanskih požar-nih hramb je požar |volnonia u-•peptlll šest j>oslopij dvema iros-1 prvlarjema. Poleg poslopij je z«ro-lelo vse gospodarsko o roti je hi letošnje zaloge sena. škodo cenijo na približno jx)i milijona dinarjev! zavarovalnina pa je zelo minimalna. Požigalec je bežal iz Rifengoz-j tla v tri četrt ure oddaljeno vas Tolsto ter tudi tam zažgal. Po-' žar je tu vpepelil tri gospodarska poslopja. Požigadf.«, ki so ga videli v Rifengiozdu in v Tolstem, je obubožani vojak in zadnje čas-* a udar 31-letni Miha Zonko. V okolici je grozil, da zažge tudi ' posestvo -.voje mačehe v Sv. Rn-j per tu. To se ni zgodilo. Po eeh močnem bega m ju se je požigalec Miha jZoatko dne 22. ju-j . 1'ja javil orožnikom v Laškem. | I ; I ki so ga odpeljali ukle.njenega v ( zapore celjskega okrožnega sodi-1 šča. ! i Tragična je usoda Mi the Zorka. Miha je ves čas s\ie«tovne vojne moral služiti vojake. Kruliti ;lji so mu zapisali doto. Med vojno mu je umrla mati, p ozn oje tudi oče. Xjeerovi varuhi so doto spremenili v vojno posojilo. Ko se je Miha (Zorko |#o polonvu vnml domov. Je 7. bridkostjo opažu 1. da je posta! j , fcerač. ker mu zapravili do(to Ln domačijo. Najbolj se je jeail na varuhe in tudo drveli piTiko senožet čez že i-tak v bregu ležeče njive, pobrali 3.a več krajih poljske pridelka, največjo škodo pa povzročili s tem da so jemali seboj cele plazove nji vekih mej. Več seiskih potov kakor tudi oikrajniki ce»it je na več krajih zasutih z najbolj rodovitno zemljo. V vaf»i Ppelestje je istočasno udarila stir.'la v hršo «rns^K)darja Tokavca. K sreči je ožgala le zgornji dH hiše in so o-genj kmalu pogasili. Ož.gaia pa j<» i-ito,"a-<.!»o v h'isi se nahajajočo najstarejše dekle. Posameznim prizadetim, ki so že itak zelo siromašni, bi bila nujna denarna j>o-ino<- zr-lo umestna. I/. PušiMie iv pri Ormožu poročajo. da jI - prišla od severovzhoda huda nevihta. Padal je jyrccej časa silen dež, proti severu jk> vinogradih tutli toča. Vmes j«' neprestano treskalo, da je bilo groza. Streia je udarila najprej v sio-lp P' Iruž-iice Sv. Ivana na Kunm. [K>t un pa za eeirkvijo v visoko jag-njed in dvakrat. zaporedoma v Slfbikovo jaguj^l v l^ojx»rčicah tik liise. Ognja ni bilo. pač pa je strela v stolpu poiikodnvaila uro. \ >lt d sihiega iikaliva so hibi seveda vsi i>i»toki titkoj jK>lni. in je voda prestopila .*a Vodovotlni cesti pa jt> je » kros osjimb /večer porod prehitel in je porodila zdravega dečka, prvo po-tioč je nudil Rovtarjevi neki slučajno mimo došli železničar, ki jr-poKflal neko zase^inieo m šasea>sko stražnico, odkoder wo "telefoiiirali puhnil na rešilno postajo. moderno udobno Življenje Naše moderno udobno žilvljenj.? je največ odvisno od znanosti, ki je uničila razdaljo z. brzojavom in telefonom. napra\ ila iz noči dan 7 elektriko, odpravila marsikat ro nadležno delo z duhovitimi stroji vseli vrst in ki je pred vsem olajšala bolečine z iznajdbo zdravniških metel, adravil itd. Na tisoče družin v Združenih državah in Kanaui bo pričalo, da je Triner-jevo Grenko Vino velik čini tel j njihov-? domače udobnosti. Pocro-^to oost. Trinerjevo Grenko Vino kupite pri drugi-iUi. ako pa 'ne. piši-te na r Joseph Triner Co.. Ohieagn, 111. — Poskusite tudi Triner's Fli-Gn^s. ki takoj usmrti muhe in ko-i'iarje. (Ad.) araomioh, Conn. Napisal bi rad enkrat kaj o tej naselbini, ako jo zamorem tako imenovati. Slovencev nas je ta v Grefcta-vieh samo 5. Tb število pa je tndi stalno že akoro 5 let, ker nobeden *e ne priaeii, in nobeden ne odide. O delavsdrih razmersah sploh ni govora, loer tokaj ni tovarn, ne drngik m eapoalenje več- je množine ijndL ni ima krog srvojih doanorv z krasnimi gredicami »in košatim direV-jem urejene vrtove. Med vaevni najlepši so seveda ob zaliva pri morja, kjer imajo bogataši tudi svoja privatna kopal®ča. Ker imajo iti Ugodje serada tndi moo in glavno besedo v krajevni upravi, po^eg tega pa zelo delikaine nosove, ni ibilo dovoljeno postaviti naprave za izdelovanje plina, ter je kukanje mogoče le £ drmni, premogom ali ct#kftri-ko. V rabi ap U& pefii cia prtw-^^ JUbji'v p«- .1 zbiral po obrazih, ampak po >bliki lepih noflHc'.in ^ ilenih pod-.ez. * 1 Zopet je padel povšter. Zgaga la kolt-na in to mislim, mu je bilo najtežje, on pa pred žensko na ivohna. No, pa poljub v nagrado >a je zopet potolažil, rn »nlšel je i7. kr«><»a v iza-dovodjnost ost.dih n>i»ških. tla pride še do drupri do eh dobrot. Tudi jaz riprarlja pevsko lirnštvo Slavec" na Labor Day iz! t gori v našo držav*o, namreč v Stamford. Conn. Gotovo pa bo liaj o Jem poročamo. Toi"j na>vide>nje in pozdrav! Jože Zelene. VESELICA SLOVENSKEGA DELAVSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA. Društva, ki nameravajo prirejali veselice, se že vnnpreij opozar-ia. da bo priredilo Slov nHko l)e-kiVsko Poolj>orno DruPt v o v Xe\v VfM'ku svojo veliko z.imsko veselico dne 7. n-ovembra i/n sicer v Sokolovni na 72. ulici Tgrala bo r.nana Pershakova godba. Podrob-uosta o tej prireditvi bodo pravočasno poročane. Pariške banditke. Znajni so pariški apa.ši im bandit i, ki se tako mimo kjx^tajo po francoskih zakotnih lokalih, dokler ne pride pfriftka. da ipade žrtev pod njihovim l>odalom. V najnovejšem času pa poročajo iz francoske prestol i ee .tudi o han-liitih v žr.n.ski osebi. Nciki (nesrečni krojač BrtietM sv je nedavno spoznal s pariškim »predmestnim dekletom. Ženska je povedala, da je po poklicu radmica in je prenočevala skupaj s kiojačem. Ko se je napravil dan, pa je nočna vešča izginila in odnesla Friedibergu listnico iz \r.ičjo vsoto gotovine. Ktrcijač je prijavil tatvrino policiji. Cez par dni je slučajno srečal svojo nočno tovarišico na ulici. Hotel je že ipoklicati stražtiika, to-da dekle ga je vnovrič omamMo in mu prigovarjalo, naj jo spremlja domov. Krojač je nasedel vabi in je šel z dekletom. Čim pa je stopil v njeno stanovanje. je vrglo nanj pet močnih žensk, ki so ga začele pretepati in daviti. - Smrtna nesreča v tirolskih gorah. V gorovju M arm o ta ta je te dni smrtno ponesrečila učiteljica Elizabeta Dietizke iz Berlina. Dama se je napotila v spremstvu nekega gospoda na vrh Marbolate. katerega je dosegla. Na povratku pa ji je kamen iizpoclnesel nogo, kar je imelo za posdedico padec v te »en prepad. Spremljevalec je imel 5e toliko prisotnosti dvjha, da je zapičnl klin z vrvjo v neko zase-ko, in ponudil vrv učiteljici, sam pa je šel po pomoč. Po sedemur-nem iskanju sc mu je posrečilo vrniti se z rešilno ekspedicijo. Diertzkejeva je ves ta čas pisela z glavo navzdol in je bila, ko so jo izvlekli na prosto, tako izmučena, da je v par urah izdihnila. Novo pomlajevalno sredstvo. Profesor Steinaeh. zrtani pomla-jevalee, je v iza«injem času opu-rtil >-\oje operacije za dosego pomlajevanja ter je nadomestil svoj (kirurški nož s posebnim .serumom, ki se bo vbrizkal pod kož« v 'kri in s katerim bo dosežen enak uspeh kakor s prenašanjem opičjih žlez na človeka. Steiriaoh se je v ita na* men zc pogodil z neko nemško tvrdko, ki bo pnoizvagala njegov serom. Stroški aa pomlajevanje 9c jkxfc na ta način znatno krčili, prof. Steinaeh pa bo advtada ie več imKiia. V vseh slučajih— najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačan je denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na "Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI •s .i.' -l-~.ru> v r iž j ■ S?> , a i «■.— 1 — ■ -GLAS N AR OBA 1 \ (8L0YKNK DAILY) • i Owned mmd PmUUhed by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Bakiar, pnMml_Lonii Benedik, trganfr Pimm of bnainw of the corporation and addremea of above officer*: W Cortlaadt 8U Borough of Manhattan, New York Pity, W. Y. •'GLAS NARODA" _"Voieš of tke P$opU"_ ____Itemed Every Day Except Sundayt and HoUdaya._ Zo eelo leto velja Uet ea Ameriko Za New York em telo lete _ $7.00 in Kanada_____$6.00 Za pol leta-------%3JiO Za pol leta_____—_ $3.00 Za niozenutva ea celo leta_,$7.00 ta četrt leta______tlJjO Za pol leta__________$3.50 _Bubtcription Yearly $6.00,_ Advertisement on Agreement. "Olae Naroda" uhaja vsaki dan ieveemK nedelj in praenfkom. Dopiri bres podpisa in osebnosti se ne priobčujej>"i. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnje bivališče namaiii. da hitreje najdemo naslovnika. "Q L A S NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876._ BOJ NA DVEH FRONTAH m Francoizi &o doživeli v Siriji preoej ofoeuten poraz. Po zaklju-čenju svetovne vojne so s\*ečaino \lkoTakald v Sirijo kMt mandatar-j ji Lige narodov, a njih upravn/i metode «o vabndile radi njih im-perijalističnega značaja ykrajno ogorčenje diomačega prebivalstva.] Pet let traja sedaj njili vlada in tekom teg-a kratkega časa so se mora ki boriti se proti petim vdajam ailii puntean in šesnasom na svojo sLa\-no preteklost. Obnašanje tujih vsiljivcev in zaivojevaleev napu*am temu prastaremu plemenu ni -bilo tako, da bi se mog1!! Druži sprijazniti s svojo usodo. Francija je poslala v Sirijo kot svojega ipredstavitelja moža. ki je ravnokar prišel iz francoskih afirtlkih kolonij ter bil vsled te ga prevzet od idej, ki ixwnenjajo pravcato navprotje "crvilizatorič-nUi uplivov francoske kulture". Imenovanje tega bo jetnika iiz afriških džumgeij je zelo razka-čilo prebivalstvo Sirije ter povzročjlo veliko nezadovoljst.vo, a na-nadaljne brezobzirnost i Francozov napraan domačinom so izpr me niie to nezadovoljsrtvo v odkrito sovraštvo, ki je na.šlo konečno iz rraza v različnih uporih in vstajah. Francozi so skuhali dobiti zaveznike v Kurdih in U nkesiih pro-klamirali vojno za kampanjo za vcad-ržanje miru in reda ter obstire IjevaJi v imenu civilizacije va«i in mesta, pri čemur je postalo na stotine žensk in otrok žrtev njih politike "miroljubne peneitraaije*' ali nnirolubnega prodiranja. Chjumlje Druzov v Siriji ne pride v pošte v kot trgovski predmet iakorisč&nja, ker je gorato ter nuna nikakih komunikacij, a na tehtnici je ngled "velikega nao-odla". Dogodki v Siriji ipa kaže-jo, v kakšen labinint blodenj lahko zavede kak narod vadržanje tega prestiža aLi ugleda. Kljub številnim notranjim krizam, kljub slabemu stanjn financ, pritisku Zdr. držav, naj plačajo dolg, napravljen v Ameriki tekom vojne, pa še pred kratkim darm*?vali, da so gospodarji celega sveta, da lahko po lastni voljjd izkoriščajo vse ostale narode, so pričeli prihajati v zadnjem ča&u do prepričanja, da morajo izprcmcuiti svojo politiko in svoje postopanje, ken- .bodo drugače :zgubili vse, kar so nakradli in priropali v drugih delih s\t=ta, kamor jih ni nikdo klical. Ko se bodo res predramili vsi tlačeni narodi ter uveljavili enotno fronto proti za padu im izkoriščevalcem, bo trudi prišel konec v evropskem nadgospodstvu v drugih deJih svetfa. C im preje se bo to zgodilo, 4em boljše oročiki ^ rie bodo nekaterih zanimala, bom pa naoisal za one. kateri radi kaj t od P il poljub po vseh predpisih. Nato pa sta vstala in zaplesala v kro^u. Da Peter Z^aiga nima glasn za petje nas se lahko \*ieče. toda da ne plesati, nas ne bo več far-1-nL Da ste ga -vidj^li kako gracijoz-no in lahnih gibov ter po taktu godbe je plesal Zgaga v prostranem krogu svatov. Najlažje se izrazim s primero, da je kmoigralec Rudolf Valentino šele začetnik in Mar v plesnih izvajanjih proti Petru. (Opomba stavca: Za božjo voljo, Jože, etapaj, meni že aUIbo f^ribaja . . . Upam, da ti bo Af* nZgaga to rafrkarijo « primernimi , obrealmi nazaj) Katero bo pa M^j on fM m vpraievaii x otei On pa ni Z k NIIIIVMNKOR 1ST NIPODAH1 GLAS NARODA, 15. AVG. 19M. BLAGODEJNI VPLIV SOLNCA NA DETE. — Sobice jo dloibetr zdravnik za dete. Privoščite ga svo-jim otrokom ! — je retkla zdravnica Martha M. Eliot, rasvnateijfca za otroško hag^jeno v federalnem otroškem uradu. Ona bi hotela, da se vse matere zavedaijo, kolike koristi so direktni soinčni žariri za zdravje otroik. V New Haven, Oacwi., je federalni otroška urad sodeloval z zdravni&ko Solo Yale univerze pri eksperimentih, ki «0 zopet dokazali blagodejno moč solnca, da se prepreči in ozdravi meihkosrtnast (rikoti> pri otrocih. — V kampanji za boljša deteta in bolj adrave otroike, — poudarja zdrdvnica Elioa — treba polagali veliko vttžnost na soinono svetlobo. Dojenček ali mali otro-čičak, ki ga rttarši držijo -na prostem, napnavlja s svojim (zagorelim lic?m Attis aadrarvega in Ocrep-keea otroka nahproiti blxLemn, mehkužnemu ortrdku, ki je vodno znotraj hiše. — Fizika nafc uči, da izmed soline-nih žarkov imamo one, ki (nam dajejo vidljivo srveltlobo. Solnčni žarki, vpeljali *>kozi prizmo — (kristal z vzporednimi štrrikoti), se loraijo in delijo v svoje sestavine ter odmevajo znatni spectrum Wot ie \-sakdo vide1! vsaj na anavrici. Svetlobni žarki volivca se raTipntftaVljajo v spektrumu tn-ko. da zagledamo niz rdečih, o-ranžastili, rumeaiih, zelenih, pla-vih in vijoličastih žartoov. Vidi j i vi solnčni žarki, it. j. so lačna svetloba, se torej delijo v vrsto barv-nih žarkov, ki segajo od rdečih žarkov na enem koncu spdktrtuma do vijoličastih na drugem 'koncu. Ali onstran obeh koncev vidljrvfv ga setkrmima -najdemo 5e drug" solne ne žarke, ki jih naše oko umazne Angore nazaj v Carigrad, čim bi priala na krenilo. Toda Angora je 'korajžna tin stoična. Carigrad ji ni posebno (simpatičen, ker vidi v treba podpiraiti turške begunce. G favno pa je, da se Carigrad loci od mlade srdja&ke republike. Ne vemo, kako bodo rragftratt na te prijaftetjafce namfete angor skS državniki, toda zdi ae nam, da bd bila ta operacija zek> težka m da ibi imela -zgodovinske posledice. Bes je Carigrad koftčdk, ki tri ga nekatere veiefeale prav rade pe-basate v efaoj žep. ReS je ta mesto vedno devnonCsiraio Turke in res je tudi, da današnja TvSija žeto težko noti breme bivie pmto-liee. Toda ie tešje bi bilo a^a.mo to pismo v prevodu: Predvčerajšnjem sem slišal velik ropot kitiajtike glastbe, to se pravi, za naša evropej'fca ušesa neke vn-rte jokajoče ikakfonijo, >ki so jo 5e poslabšali! udarci velikih in malih bobnov v kitajskem ritmu. Vprašal sem: "Kaj je to?" Služabniki so mi odgovorili: 'Ho-ung Ciheu", rodeča st.Var, poroka, poročna pavonka. pri kaiteri je vst-i uvleče v znak veselja in srei'e — nasprotno i>a znači "Pae Cheu*' belo stvar, smilit, pogrebno povor-ko, kje je v?*e beilo, v znaik žalovati in nesrtiče. Poa'orka se je premikala mimo ° mojega stanownja. Morda je pre- s< teklo že -tisoč, dvatisoč aH tritisoč ^ •t. okar je Honang Ti ukazal, daj11 aj glasba izraža narantne zakone. n le tedaj je divjala ena*ka glasba s i so so premikale enaki- poročne s oVorke. Dasi je monda oblrka o- s lala ista, pa se je vsebina iteme- n jito izpremeniila. Daneis to ni več r rajnik dveh nepoznanih mladih jud-i, ki jih je zditufžila suverena 1 ol.ja obojestranskih TotHitil.yer. ' 'okrai je šlo za mlatlo Kitajko, ki c i je prostovoljno in iz la^tne^a J a-giba izbrala moža Ln ga poroči- 1 a. Zadnjič sem slišal, ikaiko je Kin J loa (zlatia cvetka), moja zelo s Lila da in prekrasna soseda prosa- r a «tariše: "V Rockefeillerjevi bol- ^ lici stnži mlad kltajb&i dijak, ki Čs ________ _______, , _ 'u- im. da moje stcp bije zamj. \Ti>ra-,ala sem ga že za zakon. Pa je od- 1 *rnil, da je še mlad dijak brez po- ^ i-ebnih sredstev. Mislila sem si, ia to ni važno, dragi roditelji. Zaupala sem mu, da bosta prisrta- ^ e na doto in da nam rta ta način ^ ;mogočBta skupno srečo." Roditelji so bili iz srtbe. Moji it a ri sosedi »ovore vetlno o mladi ^ ECrtajHki in bi celo pristali na t dolgo jokala. Končno odloči mlad Klm Noa iu praA-a roditeljem: ''N> morem več živetti talko. Ne morem živeti brez njega. Če mi odklonite izaikon. se ubijem." Moja tsose-da bi ibila storila, kakor je obeča-la. Samomor na Kitajskem ni od vraften kakor pni nas. Y gotovi slučajih je ce>o izraz posebne oblike. Na ta način se rotli-telji ki so ljubili hčerko, zbali samou-mora in postala zakon. Obred je-bil veličasten. jZ v=eli štirih koncev Pekinga so prišli znanci in prijatelji. Občudovali so lazstavo, dragocenosti: svile, oblek, dragooanih vaz, malih, umetno cizeliranih kavčikov »n zaibof? kov, dragega kamenja itd. Nato je iK)silo sto nosačev zapored vse te zaklade, da so jih lahko občudovali po (ulicah. Najt>olj izanimi-vi pa so »bili razgovori ljudi. Stari so tarnali: "Kitajska, srtara Kitajska umira, roditelji nimajo več avtoritete, mladina ne spoštuje roditeljev." Mladi pa so se smejali in zabavljali: "iProč s srtarimi navadami in oibičaji. emancipacija, tiviba je izživeti življenje." Jaz pa sem mislil: kitajska ru-vohicija, pra^'a kitajska revolucija je tli r v intimni, gldbofci in stnanski wjpremennbi tomeijmfcga principa rodbinskega življenja. Ta revolucija ni nasilna. Narstopa v številnih dramah, ka se odigravajo v ozadju, v iza«?eft>nean žrvlje-n jai, za kadiere ne zazna širaka jav-nojflt. Tisočletno avtoriteto rodi ne >n očeta nadomešča potihoma in z neodoljivo sik) »>auika anarhija, sestoječa iz hšzaroiefga senti-menta)izina in občuft-ljiviostd ter iz neke tuje Tomaretikc. Tudi danes se spoštujejo predniki, -v** ~dar n»-več kakor nekoč. Nekoč j? pomenilo zločin, če je kdo ostal brez naslednika in če je umrl, ne da bi »i omogočil kult prednikov. Kl-tajaka. «&]«da Kitajka, ® possfc^jA. itt acue 4 Raznoterosti. Sadističn umor v Hamburgu. V Hamburgu so pred nevi potegnili iz morja med obrežnim 'zi-dom ki jpanniikom "Oceam" 'kov-^ g z ženskim tnplom, na katerem so bili opažati znaki umora iz naslade. Truplo, odeto iaamo v'bluzo in srajco, je bik) strahovito razmesarjeno, manjkala je ena roka in ves spodnji del žiivota. Zločinec je truplo verjetno več dni skrival in je nato v kovčegu vrgel v morje. Umorjena jI? stara okoli 17 do 20 Het. Papež o žensk imodi. Pri sprejemu romaric iz ameriške države Missouri je spregovo ril papež o vprašam ju ženske mode. Povdaril je, da je on pričel boj proti godim rokam in 'pn kratkim jopičem žensk. Bil je prisiljen izreči damam ki so se oglasal-e avdijenci v nedkwtojni toaleta, primerna očitanja in jih opozoriti. da ne gre, da prihajajo z golimi prsni i in 'kratkimi rokavi prec papeža. Dame so si vzele to k srcu iu so celo oMjutnile, najfonže grško de lo z V. stoletja. Predstavlja Apo Ua in je dobro ohranjen. Oni kip najden pri Maratonu, predstavlja krepko razvitega 1 o-letnega dec ka. Zborovanje nemških komunistov. V Berlinu se je vršilo te dni letno zborovanja .nemške komuna stične ^traaMke, na kaltero so pri Šls tudi rateni inozemski delegat-je, med njimi tudi & Kitajskega. Zastopana je bila tudi komunistična mladina in na^tarcjSt njen odposlanec Se nima 14 left. Brli so v betih ruskih dbta&lih z rdečimi rutami za vratom. NeAri francoski komunist je knefl 0U1M11 govor o vojni v Maroku in ja ravajai, da se mora ta imperialistična vojna izpremcniti - meččanefao. Govoril jc tudi neki 12 1 atari dete gait komunistične mladine refcpč, da naslednje njegohra orgelnšzacija z največjo pažngatjo izvajanje Ao-roraleev an da m Ma po ajft marja svoje predniki1.. To je te&a zadeva, -ker na tem tisočletnem kamnu počiva kitaj^ika družba, kitajsko življenje, de4t a je dostavil, da je pas in- spodnj< hlače kratko pred odhodom v A meriko prodal nekemu starinarji v Kopenhagnu. Matell bi bil sigurno prišel pre( sodišče in bi bil obtožen »zločina, d; se ni sedaj nepričakovano pojavih nova priča v zadevi. Bila je t< mlada deklica Marijeta Heisigova ki je izpovedala, da je ona moril 1 ka šoferja. Ta je bil njen ljubimei in jo je zapeljal, naikar je Marijet« zahtevala, da jo poroči. Šofer se ji branil in se je zaročil z neko vdo • vo, katero je nameraval vzeti zi ' ženo. To je napotilo Marijeto, di ■ se je osvetila za omadeževano čast Ustrelila „ nezvestega zapeljive; i v avtomobilu in y potožila v avte mobil po umoru omenjene hlače ii : pas, da bi odvrnila sum od seb ' morilke. Oba predmeta pa je kupi • la pri nekem starinarju. i Po tej izpovedi, ki je odkrili - pravega zločinca, je policija mor narja izpustila iz ječe ter zaprl« ■ Margareto Heisigovo, proti katei ■ je naperila razprarvo. Mornar, 1 • je stem, da je bil iz Amerike eskor i tiran, izgubil službo in dobro ver . ljudi, toži sedaj dansko državo, te i zahteva-, da mu oblast povrne na - stale stroške, katere je utrpel rad - sunmičenja, da je on morilec. i Nemške vojaške organizacije v Gdanskn. Najnevarnejše središče neanšh i nacionalne agitacije je sedaj • Gdan.s./cu. Nedavno so priredi • Gdan.vki N.mci svoj tradicionaln - "kresni večer," ki je bil obenei s revija njrhovih vojaških or p aft i zacij. Revije se je udeležilo okro - trideset vojaških -cbontev. Parad Jie je Tržila, t nekdanjem hobei foakflu doku* -— • — ■ - . «> . Vožnja od Pariza do Ljubljane. T •• i OLAS NARQPA;-!5. AYG. 1925. jugoslavia irredenta 25-letnica umora i tal. kralja Um-berta. Dne 29. julija je poftelelo 25 leit. ko j* italijanski anarhist Bresci umoril v Monzi italijanskega kra lja Umberta I. Ta d-agodeik so ibi-li irrederrtovci v Prwrju izkoristili, da so pokazali svojo moč In svoje sovraštvo •*•»••«••*« Zbirka slovenskih poveoKii L zv. Vojnomir ali pogenirtvo..........J6 . 2. zv. Hudo hrssdno..............................J6 ' 3. zv. Vesele povesti..............................J5 4. zv. Povesti in sliko ..„_...:..........JI ] 5. zv. študent naj bo. Vai vsakdanji j kruh ........................ .80 ;.....i Zbrani spisi za (Qangl): | 1. zv. trdo vezano. Veebuje 16 pove- ] sti ...........................60 i 2. zv. trdo vezano. Pripovedke m pee- { mi .....................................................50 j 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti «....•.»...*•■••.•••••..... .50 j 4. zv. trdo vezano. Vsebuj* 8. pove- sti ....................................................40 1 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... .50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s »hvut^i za mladino: J Pepelka; pravljica s slikami......1.80 I Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1J0 5 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1JD0 Knjige za slikanje: ] Kladi slikar .................... .76 Slike iz pravljic ...... ......... .75 1 Knjige za slikanje dopisnic, popolna < z barvami in navodilom: ( Mlada greda....... ............— Mladi umetnik .................. 1.20 * Otroški vrtec ................... iJO ] Za kratek čas ................... uo j Zaklad za otroka.... ............1 jo j J IGRE: Beneški trgovec. Igrokas ▼ 6 dejanj .80 1 Burke in šaljivi prizori, *«no in več dejank .................. J|: ] Dolina solz. 3. enodejanke: Dva sve- " tova. Dedsčdna. Trpini .. .. j. 1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. JO ] Cyrano de Bergerac. Hoerična kome. dija v 6 dejanjih. Trdo vezano 1.70 < Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih............ .... JO J Eda, drama v štirih dejanjih....... JO Hlapec Jernej, v 9 slikah.......... JO Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem .. ' v 3 dejanjih ................. jb Mati, Meško, trt dejanja.......... .70 _ Marta, Semenj v Richmondu 4 deja- 1 nja ......................... jo Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .80 3 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. JO Sovražnik žensk, enodejanka,.......85 Poljub, v dveh dejanjih........... JO 1 Tončkove sanje na Miklavžev večer. 1 MJadinska igra s petjem v 3 dajanjih .60 ft. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez............. .45 1 Revizor, 5 dejanj trda vezana..... .75 Ujetnik carevine, veseloigra v % janjih ....................... .30' Veronika Deseniška, trda ves.____1J0 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanji ....................... J6 Ljudski oder: I 3. zv. Miklova zala, 6 dejanj....... .70 4. zv. Tihotapec, 6 dejanj......... .80 , 6. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... JO Zbirka ljudskih Iger. | 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neia, ^ Stoj® ...........................60 ^ 9. snopič. Na Betlehemskom po- ^ ljanah. Kazen ne izostane. Pče- ^ tova kletev, Čafica kave..............JO * 12. snopič. Izgubljen sin, V. je«, pa- * stirici in kralji, Ijndnrila, — \ Planšarica ......................................JO * 13. snopič. Vestalka, Smrt Marij* Do- : vice, MarijSu otrok........... JQ i 14. snopič. Jtmaika deldioa* Br. 9oi- 1 tj an, Materin blagoslov....... JO 15. snopič. Turki pred Danajeaa, Pa- t bjola in Neža ............... JO ^ 20. snopič. Sv. Just; hiub$m M#nji- ] nega otroka.................. Jp j PESMI Of POEZIJB: 3 Bob za mladi zob, trda vaa...............40 ■ Gregorčič, poezijo trda ves. .............76 Gregorčičeve zbrana pesmi s sliko .. .40 ' Kettejeve Poezijo trda vez^........1.1ft *o so cveje rože, trda vez, .... .... .00 Godec; Pored narodnih pravile o , < Vrbkem jezera. (A. Fantek) Trdo vezano ................ .76 -*» * .» Moje obzorje (Gang!) ............ Marcic (Gruden) broi. .......... JO. Narodno p—nertao. Zbirka aaJbdU i priljubljenih narodnih to dragih podpri JO. Prešernovo poezijo trda vez......1.— Primorske pesmi (Orvden) m .... J5 Pohorske poti (CHfeor) brpfi....... jO I Bntiio (Albreht) broi. .......... JO Penal Ivan Zonnana. Originalne slovensko pesmi hi prevodi znanih eloveqakft pHuemi v angleščini..................1 Jg Slovenska narodna UHka. Poea^e J» Oton Znpsai&6: Oieihen, tad. vez...... ..................JO IMOt^m pota^ trda vos..............JO pprt^ •»•♦...•••• JfO , Zvončki Zbirka peenij za slovsMko mladino. Trdo vezano.........90 ZUtorog, pravljica, *n|a . . JO PESMI Z NOTAMI: MK&ANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovepski akordi (Adamič) H. zv. .. .75 Pomladanski odmevi .............. .46 Ameriška slovanska hra (Holmar).. 1.50 Orlovske himn^p (Vodopivec) ......1J0 10 moških in mešanih, zborov (Ada- ........................ .45 18 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. *v. ..'i..____ .80 Dvanajst pesmi L in H. zv. izdala Glasbena Matiea ................ .50 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glaabtena Matiea.........40 Trije moški sbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Poerster) izdala Glasbena Matica ...................... 41) Narodna nagrobnica (Pavčič)...... > Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica____ .45 Nočne pesmi (Adamič)............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Mati«* ........................ .45 MEŠANI ZBORI: Planinske H. zv. (Laharnar).......45 THje mešani žbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.......;.. .45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton 9olom in priredbo za dvo-»P«v .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton eolo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skopaj .......... 1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma).......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spro-., mljevanjtam klavirja ........... ,15 PESMARTOE GLASBENE MATIOE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-jnJO ........................ .45 3. Narodne pesmi (Gerbio).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršic) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......;...............45 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne him a...... J.5 Št. 2. Zrinjskft Frankopan.........15 Št. 4. Pod oknom................. J5 št. 5. V sladkih sanjah............ .15 št. 6. (Jadransko morje............ .15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 §t. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled, v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planina................ .15 Št. 11, Zvečer.....................15 Št. 12.. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica ................ .15 Narodne pesmi n mladino (Žirovnik) 3 cVezki skupaj .............. .50 81avček, zbirka solskih pasmi (Medved) ......................... .25 Vojaške narodne pesmi CCori).....30 Narodne vojaške (Perjančič) ...... .30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.......... .40 5.zvezek: Job; V mrakn; Dneva nem pripelji šar; Z vqt&eem tem ovenčam slavo; Triglav ......---- .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Strešniki; Hvalite Gospoda; Ob-čistki; Geslo ......«.«.......• 7. zvezek: Slavček; ^eoeteU ptič; Domorodna iskrica; Pri s/adbi; , Pri mrtvaškem spttovodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti je hoti (moški zb.); Pr^atdj in senca (mafton zb.); Stojv eolnčice. otoj; Kmet-ski hiii ..........:......40 9. zvezde: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska sem- „ I lja; Zimski^dan; Večerni zvon; Zdravieto. L; Zdraviee H.; Oče večni; Tone eeteee .......... .75 OBULVIBI 1MB: Domači glaeL Cerkvene plrnau aa mešan zbor ..................1.00 ' ieca ...... j idP i^mar/ •«. dIP BlB^tofciittiHihii ii iii ni' '1 . ^wLirfia Slovenska Sv. Mali, aa mešan zbor, s spremljavo orgelj ...........50 ^ EvharistWh pesmi za mešan zb. (Foerster) .................. .40 12. Pange Lingua. Tantnm Ergo €fmi- tori. (Poerster) ...............60 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (P. Kimovee).....80 S|ava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ...........40 Hvalite Gospoda vnjegov* svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .........40 10 obhajiln&h in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grmu)..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 1 Missa in ho^orem Saqctae Caeciliae. (Poeerster) ...............| .50 i Missa in honorem St. Joseph! (Pogach- nik) .........................40 [Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovee) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Poerster) ........................40 - Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Poer- Bt«r) ........................... Sv. Nikolaj ......................... NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ........... .25 Slovenski citrar (Wilfan)..........28 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: , Slovenske narodni pesmi za tambura- šld sbor in pietja. (Bajnk) ........1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nsr. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............LOO NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka ...................... NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. jZbiifea slovenskih narodnih peami ..'.............90 Uspavanka .................................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe sa klavir (Adamič) .. ... .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................30 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) ......................... .40 Slovenske zdraviee (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. _ * - (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. . (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) :......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Pozdrav Gorenj»kej, valček....... 1.00 Primorski odmevi Pantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25 ! Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 j Mabel. Intermezzo (Aletter)....... .20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Abetter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......... .25 i Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ....................... JU Is rasnih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................06 Narodna noša, ducat................40 Posamezna po.................00 j Plpnineki pozdravi, ducat ........ .40 posamezne po.................05 i importirane prorokovalne karte 1._i ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 j Slovenske delele in Istra...........25 1 Združenih držav veliki........... .40 } Združenih držav, mali............. jji Nova Evropa .................... .50? Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Oo. lorado, Kansas, Kentucky in Ten-peesee, Oklahoma, Indiana, Mon- | Mississippi, Washington, Wyoming, ,— vsaki po. ....... JS I Zemljevidi; Illinois,. Pennsylvania, Mfamesota, j Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New Veric -- voaki Po .......................... .40 Velika stenska ampa Evrope ......2.00 j Promkovalne karte..............$1.00 NeroMom je priMUL deamr, Bodiri t gotovini, Money Order sfti poitne po 1 aK 2 centa. Gs pofijete »rtorino, t*, komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v eentkd. Knjige pošiljamo p^ft—tn^ prosto. "CUSlAftOIA* ' S|K>mllieinstiVa in varnostni ipripomočtki delinkven- tov. Na razstavi v Crdausku «o bili na ogledu stroji, k katerimi preprečujejo bančni zavodi poaiare-janje vredmo-stni papirjev, posebne* ceikov. Ti -troji ne preluknjajo samo st^ilik- in čike — kajri prebrisan sie«par lahko zop<>t zalepi luilcnjieo — temveč jih tudi j>o-larvajo s kemično barvo, katere ni mogoče < l>^;» podružnica velike nemške svetovnomane baavke, ki ima seveda svoj > kemike, fotografe in najnovejše siroije za izdelovanje čikov. V biiii"ki se je zel asi! eleganten, priletni in navidez zelo solidrm gospod. Prosi! je, da bi mu zamenjali 40 tisoč dolarjev v gotovini. Zahteval je ček na lon-donsiko bii.nko. ker je bil namenjen na Poljsko v s vrh o kupčrije. p rif katerih je bil pogoj plačilo v angleških funtih. Doinl je za svoj denair 8^00 funtov štetrlmgov. Kar tako mrnifigrršle je \ipra.šal, če bi mogel dobiti svoje dolarji* nazaj slučaju, če bi se njegova pol jrtka kupčija ponesrečila. Prinesel bi v tem slučaju nazaj svoj ček in plačal seveda nekaj za transakcijo Banka je vljudno odgovorila, da se to lahko zgodi. Gospod, se je zahvalil in odnese-l če«k. B:unka j-nato avizlrala londonsko tvrdko. da lahko izplača 8300 funt.ov, ker je založena pmtivretLuovt v dolar-j»h. Tiden dni tean dogf«lku se ji- zglasil isti ileganten gospod, ki je menjal dolarje, zopc t pri K-siiki v iiiisk'.i. l)?rorčejio je pri j or »loval o liestrpjiosti poljskih oblasti, ki mu niso hotele dovoliti. da bi kupil večiko to>\-nrnvo, ker ;je tujec, dasi ni meti domačini nobenega zanimanja za njegovo stroko Kupčija sc je ra'15 tega razbila. Vrnil j«- torej svoj čeik ter prejel naizaj 40 ti>oč dolarjev. Banka ]»a je - i-te-ja dne pisala jLondon, da je čok razveljavljen, .'i a ko j dniei dan p ris -1 iz T>on- d'r na odgov« r. ki je o-mnn l celo j * ravnateljstvo. Anjrleži >-o namreč poročali, da ^o izplu^ali S'500 fun-,tov na predloženi ček baš istega dne v M: m času. ko je zamenjal j{;>olidni" 2ro>po 1 svtj ček pri e. intr.ili in dohiJ nazaj dolarje. Eden i^me N <-t!ieii čokov je bil torej ponarejen. Toda — kateri? Človek bi mislil, da so dobili po-narejeni č k Anirleži. Ti-žko pa j^ tudi misliti, da bi se drznil goljuf j predložiti iponarejen ček Lm «nm ' zavoilu. k? mu je izdal pra vo velja-j ven dokument. In vondar se je najbrže tako zgoih pfikušal tega vina. Čemu naj si grenim usta, čfimu naj grenim zadovoljni mir svojega želodca ! Saj sta iizrelkla svoje mnenje že tovariša Močerad in Udriga: točno in rodoljubno mnenje. Obvarovala sta s svojim mnenjem mili naš narod pired gorjupim >ke-lihom Plevelovega vina in postavala sta namesto tf-kelvha pred mili narod na lepo pogrnjeno mizo domovine »samotok slovenske morale: golido gnojnice! Tako je w, prav jc tako! Saj pamet in logika 'nista povsod ena'ki in kar sc n. pr. v Koromandiji šteje za pri-►slranost, hinavstvo in sleparstvo. jp lahko drugod vzor, pravica in rodoljnbje. Ljudje (božji, taka je ta reč in sedaj lahko preidemo k mojemu viivu! Komisar Udriga; —Oho, le počasi, prijalelj, le počasi, da ne počiš od samega naipuiha. Ti boš smešil mojo sodbo, ti, ki .sploh n> ttvarik go- Splošno Ibuirno odobravanje. Komisar M;?hur se potolaži. Na.toči se njegovo mo: "nemški rialing, št. 9*. Komisija ga resnega obraza pdkuša. 1 Kom-i.-iar Mehur jo opazuje s palico v roki. Komisar Udriga skrivaj izlije vino iz kozarca in iegavi navdušeno. da je i to vino nekaj izrednega In gotovo najboljše svoje vrste. Komisar Močerad skrivaj zamenja svoj kozarec z dirugim in izjavi: — Nč dvtoma! To vino I' prekaša samega sHbe! j Predsednik čestita 'komisarju Mehurju. Komisar Ivan Zajec: — Jaz pa ne bom pil tegale vina! Brrr! ! ! ! Strela bi morala (ta hip ubiti komisarja Zajca, pa iga ne ulbije:' nemara je po drusrih oprajvlkih za-j držana. Komisija ga zre z osuplim' rgorčenjem. j Komisar Ivan Zajec : —Le glej-' ti? me! Jaiz iga ne ibam pil in ga ne ' bom! Po takem vinu me boli glava — irri sploh : — mo jemu želodcu ugaja najbolj čvaček! ^ Komisarju Owfku Mehurju se odveze jezik ; kakor zamolkli grotn J pretresajo dijagove beisede vesolj- j no klet: 1— Ali čujoš «vMt in se ue ganeš? Da ni glavna stvar, da je vino vino? Ampak dsa je treiba tudi, da ugaja želodcu m da ne boli po njem glave ga po vsem životu; potem se zamakne. Komisar Udriga: — Ivan Zajec, vi ste butec, gob ez d al o ! Konysar Zajec: — tZalkaj ? O vinu imam vendarlLe larfhko svoje mnenje. Komisar Udriga: — Ne, nimate ga, ne morete ga vimeti, ne smete ga imeti, razumete, ker rti&ta niti vinogradnik, notri vinotržec! Komisar Zajec •. — Zato sem pa konsuanent! • Komisar Udriga : — Tako je S — in konsument imate pravico | iii hkr&tu prokleto dolžnost pit: , in plačati in drugega nič! — Tu-} kaj imatte kozarec, pijte in lepo { molčite! Komisar Zajec: — Aimipaik. . . Komisar Močerad s prijaJteflj-skim glasom posifelduje: — Nič, fcmpak! — Gospod jZajec, vi ste pameten člo\Tek, vi ste pošten človek, jaz vas imam rad itn vaša soproga je zelo srinspatična dama. . . dajte, da vam dopovem. . . Saj je mogoče, da vam Mehurjev rizling ne uga^a, toda vi ate olikam čl(«v«k, vi arte izobražen elo.ik in vzato ne morete in ne smdte odklanjati tega vina! Sicer reko. da ste tepec! — Kar široko -zrinite in požrite, pa bo! Saj raiste tepec. — Komisar Zajec: — TVfpec-i tj dogotovil predlog glede službovanja v rdeči armadi. Predlog bo v najkrajšem času uzakonjen. Vsebina njegovih odredb se glasi: Rekruti, ki so spoznani za sposobne, se morajo prijaviti na vojaško službovanje*^sako leto med 1;"). septembrom in 1.1. oktobrom. Obramba Rusije je od oktoberske revolucije izrecna dolžnost delavske-tra razri'da. Lažje službe brez orožja bodo opravljali drugi stanovi: trgovci, svečeniki in bogati kmetje. Vojaška dolžnost traja enin-dvajset let. Začne se z devetnajstim letom. Po značaju se deli vojaška služba na več delov, na pred-službovanje, na pravo ali aktivno službovanje ter na službo v rezervi. Prvi del obsega čas od 10. do 21. leta. drugi del od 21. do 26. leta, tretji od 2(». do 40. leta. Aktivna služba traja pet let, toda vojak ni ta čas nepretrgoma pod orožjem. Služba traja pri vsakem oddelku različno dolgo. Pehota služi dve leti, zrakoplovni oddelki tri leta, mornarica štiri leta. V drugem roku služijo vojaki skupno dva meseca, katera prebijejo na orožnih vajah. Rekruti, katerih ni mogoče iz katerihkoli razlogov sprejeti v rdečo arm^lo, služijo pri takozvanih te-ritorijalnih oddelkih, ki so nekaki poskusni oddelki za sovjetsko milico. • Madžarski pisatelj Gergely osle. pel. Iz Budimpešte poročajo, da je pisatelj Aleksamder Gergely. 'ki jp že med vojno začasno izgulbil vkl. popolmoma osle/pel. V kratki .m i-zide njegov roman '' Mir'' tudi v eečkem in nemškom jeziku. V tem romanu pripovedluje pisatelj o prvi dobi svoj? nesreče. Madžari nameravajo prirediti za osče^elga pisnti?lja javne Kbirike. Načelnik amer. ekspe- 1 * * • dfcje. - - Slika nam predstavlja coL Ohar-lesa Sweeney a, ki je abrri krog sebe deset ameriških sjraikoplov-eev, katetri bodo Si pomagat Francozom v njihovoaa • l>oju z Izvanredna goljufija. if GLAS NARGDX, 15.AVG. i§29. Kapitan Marry at: 4ii;lL JOSEPH RUSHBROOK1 -- inMikM Za "Glu Naroda" priredil O. P. VL 19 (Nxlaljeva a je.) i — In njegov oče in masti, — lk|je tse nahajata? Če mislim -na dta-riše, mi ne ugaja pot-iobno zaslužiti denar na tak način. — Ni se ti treba brigati zanje, — je rekel Fame®, % — jZaptlsti la sta vas in nikdo ne ve, kam sita se napotila. Skuš;tl sem ju najiti. a zaman. Jasno je, da sira morala iti v Ameriko. — Tako? — je odivrnila. Nasncy. — Misdke toraj, da s.ta se preselila v Ameriko? — Da, to mislim, ker sfrn ia^ruibil vsdko s!eJ obcii. — Dobro, ta pomislek bi bil torej odpravljen, — je rekla Nancy. Rek 14 pa je Furnessu da bi bilo primerno čakati še par ur, ko bodo šli ljudje spat. Vrnila sta se v goatilno, kjer je Furness kmalu zaspal na klopi. — Tako, — si je mislila Nancy, ko je za.puščaCa gostilno. — Ta pijani nor c misli, da ima že dvesto funtov v žepu. Nobenega časa ne smem več izgubljati. Pohitela je k Mrs. Chopper, katero je nabila sklonjeno nad knjigo. vsebujočo inrna dolžnikov. — Ah, vi -ate. Nianey, — je rekla Mis. Chopper. — Ravno sem mislila na vas. Tu so sfcvaci, katere ste naročHa za jsvojo -poroko. Uboga ženska ! Mislim, da niste 'bili od tedSaj naprej dostikrat v cerkvi. Nancy je ndkaj časa molčala. — Sita sem življenja in sobe, a kaj naj siiori ženska kot jaz? Rada bi -znižala kot bo sedaj ubogi Joe, ter odšla v kraj, kjer me nikdo ne pozna. Tam ibi bila mogoče srečna. — Torej Joe mora proč? Ali je goitovo? — Popolnoma getovo. Mrs. Chopper in saicer t;ukoj. Lotila .sem se mornariškega vojaka in ta lopov mi je .povedal vse. Oalka le mojega povratka, da prime dečka ter ga izroči oblastim. — Povej. Nancy, ali je zakrivil Jot? kak zločin? -— V svojem srcu sem prepričana, da je Jos neddlžtn. Izvršen pa je bil umor in če Joe-u ne pri-po moremo k begu. ga 'bodo prijeli. Kje je sedaj ? — Spi. Ne bi ga rada zbudila. — Mora biti n »dolžen, Mrs. Chopper, ker drugače bi ne spaL Ali iuia kaj denarja" ^ — Nekaj si je 'prihranil in ne bo mu manjkalo denarja, — je rekia Mrs. Chopper. — Kaj pa naj počnem brez njeca? — Mora pač biti tako in če ga imate res rada, mu diajte sredstva, da pobegne. Tudi jaz bi rada šla. — Torej pojdi ž njim, Nancy ter pazi nanj, — je itkla Mrs. Chopper. — Torej hočete, da grem žn jriim, Mrs. Ohqper? — je wklikni-la Nancy, ki je padla na kolena. — Čuvala ga bran kot čuiva mati otroka. Hočem le iproč iz tega krajla in mudiva oba vas bova blagoslavljala;. — Ničesar vama ne bo manjkalo im če bi bita mlajxa, bi šla z vamo. Moj Bog, kako strašno me bodo zopet sleparili ljudje, ko bo Joe odael, — a ne smem ga zadrževati Tukaj. vizenui denar, Nancy. Mrs. Chopper je izročila Nancy , iki je še ved/no kJečala na kolenih, kakih dvajset funtov. Obenem pa je n.lgla, da se ne sme izgubljati časa. j — To je res, — je vzkliknila Nancy, ki je vstaila. — Mrs. Chopper, danes ste izvršili dejanje, za katero boste dobili v neb(«Ih nagrado. Mrs. Chopper je odšla nato v sabo. kjer je spal Jo,*- in Nancv ji je sledila. — Kako mirno «pd, — je vzklaknila starka. — Gotovo ni kriv. Vštani, Joe. Joe ise je dvignil s postelje, popolnoma 'pred-ramljen. — Ubogi deček, proč moraš in sicer takoj, kot pravi Nancv, — je rekla Mrs. Chopper. — To sjrmi dobro vedel, — je odvrnil Joe. — Žal mi je za/pustfi-ti vas ter vas prosim, da mi ohranite prijazen spomin, kajti ničesar krivičnega našem ctforil. * (Dalje prihodnjič.! «/. Suchy: sam samcat, ni pustil žive duše do sebe; vrata so bila vedno zaprta. Če je izstopil, je vrata zaklenil z ključem in z zapahom; okna so bila itak zamrežena. Kaj čuda, če so ljudje ugibali to in ono. Nekega dne je v loteriji zadel ambosolo — 21 £1. so mu odšteli na roke. V hipni duševni zablodi, kali, je zašel v predmestno krčmo pri "frakelju." Tam si je moral privoščiti že nekaj frakeljev "ta hudega*zakaj ko so vstopili drugi gostje, so se čudom" čudili, da je nedostopni Luka tako židane volje. Med posetniki pa je bil znan purgar in huaon.ušnež prve vrste, IZ GLEDALIŠKEGA SVETA — Alornariški vojaki. Joe je opazoval -vprevod, dokler ni prišel pod okno. Nancy pa se ni mogla zadržati ter je nagovorila vojake. — He, f eriant, V p junak ste, ker imate enega samega tako močno povezanega. AJi se bojite da va« bo vse tri umoril? Se.jžant m vojaki so dvignili pogded ter se pričeli smejati, ko so zapaaili eedmi obralbz dekliari. Oči enega protstaka. pa so obvise-le na našem malem junaku ter ga skrbno motrile, dočlm je Joe še evduo gledal navzdol. Kalkorhitro pa je slednji spoznal moža, je skočil nazaj, ves preplašen in bled. — Ej, kaj pa je? — ga je vprašala Nancv. — Ala poznaš tega moža T —Da. — je r*lvrpil Joe. — ter tudi on mene. — In zakaj se ga bojiš? — Poglej, če je že odšed, — je rekel Joe. — Da. gre s s ržantom po cesti navzgor. Sempatam »e ozira nazaj pro! i oknu. Kaj pa ti sploh more napraviti ta mornariški vojak ! — Dosti. Ne bo počival, dokler me ne najde in kaj se bo zgodilo nato z mojim očetom? — je rekel Joe in solze <*> mu tekle po licih navzdol. — Daj mi klobuk, Joe. K main bom iznašla, kaj nam'Tava storiti. Pohitela je ven, dočiin je ostal Joe na mestu, ves prestrašen kaiii bal se je, da bo kmaJu čul korake svojega prejšnjega -učitelja, F ur m s>a. Prišla pa je Mrs Chopper. — Mrs. Chopper, — je rekel Joe po kratkem molku, — bojim se. to je precej hastnilo njegovemu zdravju. Upal je Kmalu postali korporal, za kar .je bil vssled svojfr vzgoje v polni meri usposobljen. Bil je čed^n mornariški vojak, čeprav je ostal v svojem s.-ca to,,kar je bil, — brezvesten lopov. — Ha, lepa deklica, — je vzkliknil Funness, kak orbit ro je za: gledal Noncj'. — Ali te nisem ravnokar vidUl gledati skozi okno? — Da in mogoče sjh« me tudi čuli, — je odvrnila Nancy. — Ker ate lep vojak, sem prihitela za vami. K katera ladji spadate? — Mar.va. ■ / • — Rada bi bila enkrat na kirovu bojne ladje. Ali me hočete vzeti s fooj ? — Seveda, dragica. Tukaj, ipij pivo. * — Na zdravje! Kedaj pojdefte zopet .na krov? — Ne pred jutri. Vjeli smo svojega točka ter se hočemo nekoliko zabavati. Ali si od tukaj ? — Tukaj sem bila rojena in vizgojena, a nismo še nikdar videli; prave bojn? ladje. Nancy je .skutsaia na vse mogoče načine vzbuditi v Furnessu mnenje, da se je zaljubila vanj. Še predno je potetoka ena ura sta sd ogovorila in on si je rta Hkrivnem čestital, dla mu je naklonjena taka čedna dj klica. Konečuo je rekel Fumess Nancy t — Kdo pa je bil oni mladi človiek, ki je gledial s (teboj sfcozi okno? Ali je mogoče tvoj 'brat? — Kaj še! To je Joe, ki je u služb en pri Mrs. Chopper. — No. moral sem ga videti že poprej ali pa je (zjdo podoben onemu. — On ni od tukaj, — je rekila Nancy. — Prišel je semkaj pred d verni leti, — nikdo ne ve odkod in od tedaj naprej j? ostad pri Mrs. Chopper. — Pred dvemi leti? — je mrmral Furness. — To je ravno pravi čas. No, dekle, pij še pivo. Nancy je odla nekoliko tj.tr postavila nato Vrč na mizo. — Kje stanuje Mrs. Chopper? — Tam, kjer ste me videli gledati skozi okno, — je odvrnila Nancy. — In deček je tudi v hiši? Moram obiskati Mrs. Chopper. — Seveda je tam, a zakaj govorit* neprestano o tem dečka? Zakaj ne govorite rajže o tneaii in rečete, da sam lepa deklica? Furneas in njegovi (prijatelji so pila naprej ter bili kmalu pijani. Ij serzant je ostal trezen. Čim boflj pijan je postajal Pomete, tembolj zaljubljen je bil v Nancy. V svtoji pijanosti ni mogel ničesar zamolčali ter je sporočil Nancy, da je na glavo Joe-a razpisana nagrada. Stavil ji je predlog, da skupaj zaslužita in zapravita douuar. Nancy je bila takoj zadovoljna ter rekia, da mu bo pomagala dobiti dedka t roke. Polagoma je icvatita m njuga eeLope-vest. IHutažev Drejče po imenu. D rejce prisede h Lukovi mizi in počne se ^razgovor, ki se je polagoma razvnel do glasne govoriee. '' Permaruha | de," je vpil Luka, d očim se je Drejče le nekako smehljal, kar je | prvega privedlo skoraj do be&nosti. j*4Greva stavit," je vpil Luka. In stavila sta. J Hutažev Drejče je bil, kakor že rečeno, hudomušnež in obenem ne-(vernik. Ko je Luka spodtikajočih se nog zapustil krčmo, se je Drejče urnih korakov napotil do druze-ga mestnega.^'špecijalista;" Kli-(cabirtovega hlapca Jerneja. Le-ta je bil bab je veren, da mu ni bilo para. Verjel bi vse in strah ter zona sta ga spreletavala, ko mn je Drejče začel pripovedovati, da namerava Furmanov Lukec drevi na Žalah stopiti v ris. Hlapec Jernej j je bil uboga para. Večno robota-nje za malo plačo, ki mu je jedva zadostovala za žvečilni tobak, ga je storilo dostopnega vsem zunanjim vplivom. Ni čuda, če je sprejel Drejčevo povabilo, da prisostvuje pri kopanju zaklada in pa-nanju hudobca na Žalah. Dogovorila sta se, da se ob poldvanajsti u-ri skupno napotila na Žale, kjer ju pri kopališčnili vratih pričakuje Furmanov Luka. J Drejče si je mencal roke razposajenosti in diabolična misel mu je (zdajci švignila v možgane. Stopil je do svojih prijateljev, katerim je zadevo pojasnil, proseč jih, da mu v stvari stoje ob strani, j Noč je legla na zemljo, črna kakor peklo, semintja so švigali blis-, ki v daljavi in šumelo je v vejevju, da je bilo kar groza človeka. Ko je na Šutni odbila poldvanaj-sta ura, sta korakala v črne plašče zavita človeka po strmi poti na Žale. Bila sta Drejče in Klicabirtov Jernejček. Oprezno sta hodila, gledala sedaj na desno, sedaj na levo, da-li ju nikdo ne vidi. Pred vrat-mi pokopališča ju je že pričakoval Furmanov Lukec. Sedli so na stopnišče pred pokopališčem ter se tiho pomenkovali o uspehu risa. Ko je na Žalah odbila tričetrt na dvanajsto, je trojica vstopila na bri-tof. Sredi britofa stoji še danes velik križ in tu se križajo štiri pota po razsežni poljani mrtvih. Tja so stopili. Čim se je začul prvi uda-darec zvona, ki je značil, da je ura polno«, je Luka hitro oba sodruga pritegnil k sebi, začel okrog križa delati rise, da so se Jernejčku kar jezili lasje. Ko je ura odbila polnoč, je Luka s silnim svojim glasom zaklical: "Satan, satan, pridi!" Nič. Ko je v tretje zaklical, so zdajci pri vseh sosednih in oddaljenih grobovih počele svetiti lučice, raznobarvne, ki so trenotno zopet ugasnile ter nanovo začele brleti. Jernejček je bil že sedaj na pol mrtev ter je drhtel po vsem životu. Nakrat stopi, kakor bi jo izbruhnil pekel, v ris črna postava. "Kaj ho-češ?" Zakaj me kličeš? se je razlegal strašni glas. Drejče je čutil, kako se trese i Luka. Še ni krenil z očesom, je že zmanjkalo o-beh. Krohot hudomušnežev, ki so se zdajci pojavil* izza grobov, jima je še dolgo šumel V ušesa. Toda iz veseloigre je nastala drama. Drugega dne so pred vogelno hišo na Klancu našli Furma-novega Luko s prebito lobanjo — mož se je v svojem smrtnem strahu na begu zaletel v vogelni kamen — in Jernejčka so oddali na Studenec. Hutažev Drejče in trojica njegovih prijateljev pa so pred sodiščem dobili mastno nagrado, skupno 7 let zapora in 3000 fl. za žrtvi. Išče se rojafca ALOJZIJA RE-HAR. Za njiega bi rada izvedela njegova sestra Marija, omožena Mohončič, doma v Vipavi. Kdor •kaj v o njem, narj ji poroča, ali pa javi meni njegov naslov. Mrs. Anna Smrdel, 961 Holmes Ave., ImtianapoHi, Ind. (2x 15,17) POTREBUJEMO 25 DOBRIH OCSOARJRV za sekati m spuščati (rizal) smrekov les. Plača $250 in hrana. Takim, ki majo s cepin am delat, plačamo tudi več. Dek> ae odda tudi na fcontrafct od karta ali od tisoč, da ysak vešč lahko zasluži. Delo starino za več let. Kdor hoče ie bolj natančno vedeti, naj piše: Wm+mf. £ gchwamik, Bos 56, Oolebrook, V. K. (3x 134445) Hretanje parnikov It. avgusta: Aqultunla, Cherbourg. Suffren, Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg. SO. -vguita: dclfenland, Cherbourg; Cleveland. Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. SS. avgusta: Resolute. Hamburg; Sierra Venta-na, Bremen. M. avgusta: Berengaria, Cherbourg: Rochara-beau, Havre; Prea. Roosevelt, Bremen. 27. avgusta: Cherbourg; Ohio, Ham- ,burg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. 2. septembra: Mauretanla, Cherbourg; DeGraase Havre; Pres. Harding, Bremen. 3. septembra: Columbua. Cherbourg In Bremen ; Lapland. Cherbourg; Albert Ball In. Bremen. ft. septembra: Paris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Orbita. Hamburg. Shipping New? a septembra: Martha Waahlnifton, Tmt; Beltane* Hamburg. t. septembra: Aquitania, Cherbourg, Georff« Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. septembra: Majestic, Cherbourg; 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Berengaria, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland. Cherbour Deutach-land, Hamburg. 19. septembra: Otymplc. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Mauretania. Cherbourg: Zetland, Cherbourg; Ohio. Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 30. septembra: Aquitajila, Cherbourg; Pre s Harding, Bremen. VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO Na najhitrejšem svetovnem parniku MAURETANIA 30.704 ton Odpluje iz NEW YORK A v sredo, 23. septembra OB 1. POPOLNOČI PROTI _ , CHERBOURG U fclet vodi osebno Mr. S. 3/. VVKOVIČ, član newyorSkega Cunard urada. JUGOSLOVANI, ki nameravate obiskati domovino to poletje ali jesen, sfore najboljše, če se pridružite izletnikom svojega domačega kraja. Mr. Vukovič. ki je izveotne liste, pregledovanje na meji itd. Preskrbite si že sedaj prostor. Za nadaljue podrolmosti se obrnite na našega potniškega agenta v svojem kraju ali pa pišite nam v svojem matemein jeziku. CUNARD LINE 2d Broadway New York Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. $198.— Iz NEW YOHKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) Nudi se vam izborna prilika, da' obiščete staro domovino, m se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naii potniki se odpeljejo iz Hamburga s posebnimi vlaki na ivoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev. TEDENSKA ODPL.UTJA Za povratna dovoljenja in <*r~u- ge lii/ormaoije se obrnite n& lokalnega agenta ali na United American lines (Hantaan Line) Joint Service with Hamburg American line 3849 Broadway. New York. NAPRODAJ trgovina delsikart.es groeerije, tobaka iti sladoleda, dve sobi^ poceni. — 1991 Metropolitan Ave., Middle Village, Brooklyn, N. Y. V SPOMIN •ljubljene in nopozabljene soproga, oziroma matere , * »TEREZIJE GROZDEK, katera je pred tremi lerti vsled kačjega pika »imrla na dne 15. avgu-?ita 1922. Prišla je v Ameriko 'leta 1907 z dvema sinovoma k svojemu soprogu, ia bdla ljubljena Ln spoito-\«ue ne najino od Slmencev, am-pak tudi od d-ragih narodmosti. V solzah in žalo«ti si nas predraga zaipaiKtdla, točila opomin na tebe v. aiaših srcih nam na iii a j ostane. Charles Grodek, žalujoča s^rog, sinovi in hčere. Fariroaks, Pa. K j* je moj bratranec LOVRENC ŽAGAR? Iščem ga jaz, njegov bratranec, Primož Žagar, Vato ▼a ulica, štev. 3, Maribor, Slovenija. Prav vsakdo— kdor kaj tttt) kdor kaj posrajm; kdor kaj kupuj« kdor,kaj prodaja; prav vsakdo prlmava, da Imajo čudovit ospok —t eixjoolah V"Olaa Waroda" Kako so potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Je namenjen potovati \ atari kraj, je potaebno, da Je na tančno poučen o potnlb UaUh, prt Ua«l ln droiili Kvareh. Pojasnila. Id na Jlb —o» — dati vsled nafie dolgoletne liknfaijr Vam bodo gotovo ? korist; tudi prt> poročamo redno Le prvorrBtne par nlka, ki Imajo kabina tudi v III. raaredu. Olasoa mvs nselnliks postave M je stopila t veljavo • 1. julijem 1024, aamorejo tadi nedrfavljam dobiti dovoljenja ostati v domovin eno leto ln a ko potrebno tudi delj. toaadevna dovoljenja Izdaja ralnl naselniSkl komisar v Wash lngtou. D. O. ProSnJo ta tako do voljen je se lahko napravi tudi New lorkn pred odiiotovanjem. Si M pošlje prosile n v stari kraj sla som nanovejfle odredba, KAKO DOBITI SVOJCA IZ 8TABEQA Kdor leU dobiti sorodnika al •vojea is starega kraja, naj uS prej plie n pojasnila. Is Jngoala vije bo prlpoiSenUi ▼ prihodnji! treb letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 671 prlaeljenosv. Amerlikl driavljanl pa asBorst OobiU sem lene in otroke do 1A. le ta brea, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe ss tudi ne Meje j« . kvoto. BtarUtt ia otroci od 18. * 21. leta amerttklb driavljanov p Imajo prednost v kvoti. Pints m pojasnila. Prodajamo voans Usta aa vse pre S»; tadi preko Trsta aamorejo Jfr gosi oranj sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Oortlandt St. *sw York Pozor čitatelji. Oposorlto trgovoo ta o brtnike, pri katorik kupa Joto ali naročalo ia sto m ajik postrežbo aadovoljal, da oglašujejo v listo "Olae Maroda". • tom booto ▼•trogll vsem, Uprava "Glas Maroda' advertise ia OLaa naroda * .v, \z- .y^cyiii - . V risu. V predmestju patriarhaličnega .kraja je stanoval star možakar, Ivulgo Furmanov Lukec, tako imenovan, ker je v svojih boljših dneh bil voznik. Živel ali pravzaprav životaril je kakor je znal in mogel. Zlobni jeziki so mu sicer podtikali, da prisostvuje črnim mašam, ki se ob polnoči vrše na Žalah in da ina napraviti pravilni ris, v kate-, rega da "pana" hudiča. No, pa to so bila zgolj spodtikanja, zakaj če bi Furmanov Luka znal panati hudobca, bi gotovo ne živel zgolj od krompirja in mlečne kaše. Pa naj-sibo kakor hoče, možakar je slovel kot skopuh, živel je v pritlični hiši fe dni se je vrnila iz Evvope znana kinemaiogr&fak* igralka Coleen >r r Mwee a stojim možem Johnnm McCormieiaoan.