Na Balkanu. Rusija Ln Avstrija sta sioer zaželi odpoklicevati svoje vojaStvo z rusko-avstrijske meie, toda napetost traja nedvomno naprej in vojskina nevarnost ni nič manjša, nego je bila pred razorozevanjem. Kajti razlog napetosti ne lezi ob rusk.o-avstrijsjd meji, ampak na Balkanu. Rusija izreSno podpira ballcaiislčo zvezo, dočim ima Avstrija svojo Albanijo, za katero se sedaj prepira skort) s celim svetoia. Avstrija, izjavlja vsak dan, da ne bo pripustila Skadra Crnogorcem, toda Crnogorci se za to nič ne zmenijo in nadalje obstreljujejo Stader, Na posvetovanju poslarakov v Londonu pritiska Avstrija, da bi se vendar že zaSele velevlasti resno posvetovaii o mejah bodo6e Albajijje. Toda Rusija zna vsak dan preprefiiti,. da se to posvetovanje ne vrš.i, Nadalje želi Avstrija, da velevlasti odločno prepovedo Crnogorcem napadati Skader in Srbom pošiljati pred Skader pomožne fiete, toda velevlasti se obotavljajo, a Crnogorci ter Srbi gre&o dalje svojo pot. To očividno ustavljanje balkianskih1 zaveznikov željaim avstrijske vlade bi se ne dogajalo, ako bi zavezniki ne vedeli, da jim vsak trenotek priskoCi ruski stric na pomoC, aldo bi bilo treba, Gotovo bi tudi Srbija že davno ubogala Avstrijo ter-odpoklicala svoje 5ete iz Drača in drugih albanskih obmor. skih me'st, ako bi ne vedela, da se ji ne more nič zgoditi, ker ji je vsak' čas ruska ponioč na razpolago. Istotako se Grki niS ne brigajo za avstrijske ugpvore ter po zajetju Janine Sisto JJadnokrvno zavzemajo mesto za mestom, ki bi baje tudi morala pripadati Albaniji, in se bližajo albanskemu morskemu obrežju. Vesti o dogtodkih v Odrinu in okoli Odrina je treba sprejeti z najve^jo previdjtiostjo, ker prihajajo iz zasebnih krogov. Pravzaprav nimajo Bolgari nobenega povoda, tvegati splošen nasKok ter žrtvovati velikansko število vojaštva, kajti to ve celi svet, dabo Odrin njihov, ako jih Turki ne premagajo pri Catald6i in Galipolu, kar pa se nikomur jie zdi verjetno, kajti v turSkera taboru iji Carigradu samem še vedno ni sloge in edinosti. Mladoturki sicer postopajo z vso brezobzirnostjo, toda v_sak,a sila ima svoje raeje, kjer se zafine odpor. Izpreii Cataldče in Galipola ni nobenih vesti, Odrln pred padceoi? Položaj v Odrinu je brezupen. Hrabri poveljnik Sukri-paša leži baje bolan v postelji, poveljništvo trdiijave je izročil drugemu Castniku. To je za Odrin, bud udarec, ker Šukri-paša je l>i! res pogumen poveljnik, pravcati Šukni-paša, kakor so ga dobrovoljni zasledovalci vojnih dogodkov imeno\rali. V Oarinu gre zaloga živeža h koncu, nek.ateri listi poroCajo. da ima Odriji hrane le šo za nekaj dni. Vsak vojak dobi na (Ian, sarao mal hlebček kruha in kosček sira, prebivalstvo pa dobi vsak teden dvak^at gorloo julio. Vo- jaki so strahovito izmučeni. NaSi 200 vojaliov in 20 častnikov je zbežalo iz Odrina v srbski tabor. Utekli so, ker so trpeli liudo lakoto. Posebno primanjkuje Odrinu tudi louriva. Bolgari so postajvili na višine pred mestom 14 novih' težkih topov, s icaterimi so že za&eli obstreljevati mesto. Padec Odriiia je skoro gotovo neizogiben. Kakor porogajo listi, vest o bolezni Šukri-paSe ni uradno potrjena. Skader gori. Za Skader se vrše zadnji boji. CrnogorsKo-srbske oblegovalne čete so se z vso silo od vseh1 strani navalile na mesto in utrdbe. Glavno poveljstvo sKupne oblegovalne armade iraa sam grnogorski kralj Nikita^ srbskim oddelkom pa zapoveduje general Peter Bojanovič, Novi težki oblegovalni topovi, katere so poslali Srbi pred Skadier^, so že na svojili mestih, Dne 14. marca se je pri2elo strahovito obstreljevanje iz oblegovalnih topiov na utrdbe in mesto sanio. E n d e 1 mesta gori. Obstreljevanje mesta iz srbskih velikili topov je bilo zelo uspešno. Pričakuje se, da sledi temu obstreljevamju splošni glavni naskbk Srbov ir> Crnogorcev na mesto. Položaj v obleganem mestu je obupen. Vsak 6as se pričaKuje, da se bo izpolnila Crnogorcem srSna želja: Zavzetje Skadra. Turška križarlia ,,Haniidije" napadla Srbe lii Grke. Listi porofiajo: Iz Dardanel ubegla turška križarka ,,Hamidije" se je dne \\. t. m. pokazala pred DraČem ter oddala 50 strelov na nek lirib, na katerem so bilp utaborjene srbske' fiote. Umaknile so se sicer takoj za hrib, a vendar je bilo baje ubitih 10 in ranjenih tudi 10 srbskih vojakbjv. Na poslopjih so napravile krogle veliko škodo. Prebivalstva se je polastil grozeii' strali. Nato je ,,Hamidije" odplula proti italijansld obali. Drugi dan, dne 12. t. m., se je pa pojavila pr&d Sv. Ivanu v M|eduji. iPred vliodom v luko je baje uničila 4 grške patrnike, ki so prevažali vojaštvo, živež in strelivo. K sreči se \e 4000 srbskih' vojaKov, ki so bili na parnikih, že poprej izkrcalo. Tudi strelivo so spravili Srbi že poprej na suho. Ubitih je 50 vojatov, okoli 100 pa rajnjenih. Tudi več poslopij je pošktodovanih. Ko je 3,Hamidije" obstreljevala srbsk.0 taboriŠČe, je bil v pristanišcu Sv. Ivan Meduanski tudi avstrijski parnik ^Skutari", ki pa ni bil poškodovan. Malo pred ^apadoni ,,Hamidije" se je peljal grnogorski princ Mirko na kraljevi jadrnici iz Bara v Dulčinj, da gre v taborišče generala Martinoviča. Jjadrnioa je zapazila turško ladjo ter se je skrila v neko zaiotno pristanišCe. Grške bojne ladje sedaj prežijo na ,,Hamidijo"., Poveljpiki grških ladij upajo, da ..Hamidijo" zajamejo in jo unjčijo, ali pa zaženejo ob italijansko obal, da se umakne v kako nepristransko italijansko pristanišže, kjer se razoroži. Kapitani napadenili. grških prevoznih parnikov pridejo v preiskavo, ker so brez spremstva vojnihi ladij pluli s svojimi parniki v Drač in Meduo, Turkom prijazni listi proslavljajo to drzno pomorsko klatenje križarke ,,Mamidije" kot najsvetlejšo točko v poteku druge balkanske vojske. Toda niti to smelo klativiteštvo ni turška zasluga, zakaj poveljnik križarke ni Turek, temveč angleški pomorski oiicir Flootlr, ki je ob začetku vojske stopil v turškio službo. Orkl zmagujejo dalje. Iz Janine se porofia, da prodirajo grške 5ete v Epiru dalje. Dosedaj so zasedli Grkni skoro brez boja Že ve2 važnejšili postojank, posebpo severno od JanL ne. Tako so se dosedaj polastili Grki mesta Ljaskovike in Konjice, ne1 da bi naleteli na kak odpor. Prebivalstvo sprejema Grke kot svoje rešitelje. Severozapadno od Jainine so si osvojile grške 6ete mestece iJrometi. Turki so zapustili tudi sosednje postojanke Berat in Delvinaki. Vefiina turških get y Epiru beži v albanske gore. Rozervisti gredo doniov. Avstrija in Rusija pridno izvrgujeta razoroževanje. Rezervne voiaške čete se pošiljajo z gališkoruske meje domov. Skiipno je odpustila Avstnja 35, tisoS mož. V severnih deželab, posebno v Galiciji, imajo vlaki radi velikega Stevila vraca'io?,ega se vojaštva velike zamude. Tud; na južni železnici je imela te dcii večiua vlakov zamudo, Odpuščeni vojaki so po poroSiliJi, vojne uprave zdravi in popevajo vesele pesiiii. Na Ogrskem so odpu&6eni rezervisti pri vseh 32 bonvediiih (daraobranskih) polkih. Junaškl črnogorski dečki. Nek italijanski list poroča s Cetinja, da je dne 10. marca par Črnogorskih dečkov, starib, okrog 12 let, ustavilo pri Njegušu 2 turŠka gastnika, ki sta pobegjiila iz ječe v Podgorici. Dečki so pritirali oba; Č.astnika pred stražo. Na vprašanje poveljnika straže, kako da sta se udala takim malim dečkom, sta odgo. vorila častnika: ,,Z orožjem se ni Saliti," Castnika so Crnogorci tirali nazaj v Podgorido, imena lirabrih dečkov pa so bila sporofeena kraljm