Poitafas piaiaas ▼ gotorioL Leto XVL, 289 upravaiatvot Ljiihljana. Knafljeva ulica fit — lelecoo «t 8122. 8123, LnseratnJ oddelek: Ljubljana, fieien-burgova ni. 8. — Tel 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. LL — Telefon St 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon SL 190. ftačunl prt poŠt. ček. savodih: LJub-3124, 3126, 81260. I j ana St 11.842, Praga 6teto 78.180, W1en St 105.241. Ljubljana, petek 1» decembra 1935 Cena t Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Jugoslovenska ideja pred 65 leti L. 1870. ni bilo znamenito samo zaradi vojne med Francijo in Nemčijo odnosno ]>rusijo, ampak za nas ravno zarada. pruskih uspehov in iz njih izvirajoče t>o jazni avstrijskih Slovanov, da bi eventualno zopet prišli pod prusko peto, znamenito tudi v zgodovini južnih Slovanov takratne Avstro-Ogrske. Prvikrat po-tiftični zgodovini zasledimo v tem letu ciogodlke, ki pomenijo velik preokret iz ozke lokalne slovenske politike v širše jugoslovenske vode. VpMvi Štroamajerja in njegovih vrstnikov se uveljavljajo. V »Spominih« dr. Josipa Vošnjaika ca-tamo v jn. delu na str. 158 kratko beležko: >L dec. 1870. je bdd v Ljubljani shod slovenskih, hrvatskih in srbskih rodoljubov, ki so spet skovala skupen program jugoslovanske zveze.« Ta beležka bi bila Skoro nerazumljiva, ako bi ne zasledila v takratnih listih v Bleiwedisovih »Novicah« od 7. decembra 1870 in v »Slovenskem narodni« od 6. decembra 1870., obširnejših opisov. Oba lista objavljata, da se je že pred Ijub-1 jamskim sestankom bila konferenca slovenskih, hrvatskih in srbskih rodoljubov v Sisku. Oba objavljata tudi »ffl-reko«, kakor imenujeta resolucijo, sMe-njemo na ljubljanskem sestanfcu, M se ie vršil ob priliki občnega zbora »Matice Slovenske« in ki so ga »poleg nekaterih velečastitih Matičnih družbenikov s Štajerskega, Goriškega in Kran^ega počastili tudi mnogi rodoljubi iz HrvaŠke, Slavonije, Vojaške Krajine, Dalmacije Srbske Vojvodine in Reke, mero-dajmi po svojem političnem stališču, veljavni po svojem stanu, posestvu itd.« slzre&o« so objavile »Novice« se v stari Bleiwedsovi slovenščini, »Slov. Narod« pa že v »mladoslovenščini«. Kaj pravi »izreka«? Cujmo: 1 Ed&nstvo južnih Slovanov, začeto ob postanku naroda, je ostalo skozi ^e veke svetovnih dogodkov neprenehoma živo v narodnem čustvu m se javlja proti drugim narodom v edinstvu jezika. 2. Južni Slovani, kateri pod rajnim imenom Slovencev, Hrvatov m Srbov zj-ve v deželah monarhije hahsbureke, čutijo dandanes enake narodne Da se tem zadovolji in tako fft^ narodni obstoj, zedtojavajo am®^ je moralne in materialne moči terjjn hočejo upotrebovata za svoje edinstvo SrSjiž^nS gospodarskem m potonem polji. . . 3 To svojo odiločbo naznanjajo cTrzav-rtikom monarhije habsburške ta vsem drugim narodom, kateri žive ▼ Lvfda izvedo, kako hočejo rani na vsaM postavni nacm delati za SSn^nje svogi edinstva.v rtem smislu za svojo korist m pravico, nikomur pa v škodo in krmco. 4. Južni Slovani v habsburški monarhiji bodo osnovali svoje delovanje tu*fc na to, kako bi pomagali zadovoljiti v jednakih potrebah svojim bratom onstran meje/s katerimi so jednake na- rodnosti. __ 5. Doseganje svojega nam«Ja nasanjajo južni Slovani v habsburski monar-hit posebno na društva in stopščme na časopise, da vsak P«««* kakor, kadar in kjer bode za topM^a. e! Za obvarovanje Skup^ koo^ bo-cto vsi južni Slovani monarhije habsburške sporazumni v vsakem vp^šanj^ ka, tero se tiče njihovih posebni Da se ie ta jugoslovenska deiklaraci- takrat tato«fco^ »J—» ^^ temu pa je — kakor porocaju - nemSko časntamtvo mmciacije o aa« in imputiralo ko^greststom» Sje, o katerih - tako pravi? »Novice« .Zriti v Sisku, niti v Ljubljani m Mo ne duha ne sluha, ker »moijeJd» se zbrali v dogovor, so prezrda poBStiki, da ^ftd računili s fefctodl, s Jatami se mora, * " ™ ■nrtli.tfko Vsled ceratralistaičnega dua ££ SoSvuo državno pravo trojed- rodno £avo ^ te iužne Slovane habsburške mo-SrfJ* kot brat bratu roke prosig jn viribus unitis prizadevajo « dosea na postavni poti to, kar vsaiko ^ ssamotež doseči upanja nama. I* čustva oživila se je iznova zeleta 1»*». •jako bujna ideja jugo®5ovanstva, M se JTsme to« zadušiti več, aiko nočemo, «ia pogine narod slovanski.« V enakem smislu so pisali poileg »SKw-Naroda«, ki je prinašali tisteJ^ otn iiirne članke o »ideji tudi drugi jugoslovenski v Sisku, »Narodni Kst« v Zadiru m dru- ^Štrosmajer, kateremu je bila iz bjob-liane poslana pozdravna brzojavka, je odgovoril: »Bratska sJoga budi vam po-ručansfcvo Božjeea blagoslova!« Zanimivo je, da *> o teh korf^encah jugoslovenskih rotfcfijtlbov pasafli tudi Proti dihtatu velesil Male države proti samovoljnosti velesil in za strogo izvajanje pakta DN ne samo proti malim, ampak tudi proti velikim državam Ženeva, 12. decembra, o. S. prihodom Lavala in Edena je zavladala v Ženevi velika živahnost. Zbrani so zastopniki skoro vseh članic Društva narodov in vrše se posvetovanja na vseh straneh. Z največjo napetostjo pričakujejoj odgovor Italije, dočim o odgovoru Abesinije nihče ne dvomi da bo popolnoma odklonilen. Dočim se Laval trudi, da bi pridobil ženevske delegate za odobritev pariških predlogov kot osnove za mi. rovna pogajanja, vlada zlasti v krogih zastopnikov manjših držav zaradi pariških predlogov veliko ogorčenje. Predvsem očitajo Lavalu, da je docela ignoriral Društvo narodov, ker ni smatral niti za potrebno, da bi pariške predloge istočasno, ko jih je poslal Italiji in Abesiniji, dostavil tudi Društvu narodov, ki oficielno še danes ne ve, kakšni so prav za prav ti predlogi. Zastopniki manjših držav, ki se jim je pridružila tudi Rusija, so odločno proti temu, da bi se dale Italiji kot napa. dalcu tako dalekosežne koncesije na račun Abesinije, ki je članica Društva narodov in jo je Društvo narodov po svo. jem statutu vzelo v zaščito. Rusija> Turčija, Bolgarija, Finska, Češkoslovaška. Jugoslavija, Grčija in Rumunija, ki se jim bodo po vsej priliki pridružile tudi še mnoge druge manjše države, so sklenile na svojem današnjem sestanku, da bodo vložile oficielen protest pri Društvu narodov proti takemu izigravanju in očitnim kršitvam pakta Društva narodov. Predstavnik Male antante in Balkan, ske zveze je izjavil danes novinarjem, da bodo smatrale vse države, ki v Ženevi ne uživajo položaja velesil, sprejetje pred. logov, s kateremi bi se Italija še nagradila za svojo agresivno politiko proti članici Društva narodov, za kruto ža. litev ter da bodo iz tega izvajale posle, dice. Prav male države so doslej zvesto dopirale politiko Društvo narodov in doprinesle z izvajanjem sankcij najte. žje, žrtve- zapostavljajoč pri tem celo svoje lastne življenske interese. Ce bi se uveljavila taka politika, kakršno za. h te vajo pariški predlogi, potem male države nimajo več nikakega jamstva, da ne bodo slej ali prej druga za drugo postale žrtve imperializma velesil. Zato bodo slej ko prej vztrajale na tem. da se pakt Društva narodov strogo izvaja ne samo napram malim, marveč tudi napram velikim državam. Zastopniki malih držav so trdno odločeni od. kloniti vse predloge, ki ne bodo v dovolj, ni meri ščitili neodvisnosti in nedotaklji. vosti Abesinije kot enakopravne članice Društva narodov- ora oseitmaisffli ženeva, 12. decemibra. r. Danes se je sestal sankcijski odbor, ki bi moral prvotno razpravljati o poostritvi sankcij s prepovedjo izvoza petroleja v Italijo. Ker so se razgovori med delegati zavlekli, «e je pričela seja šele ob 17.46. L«avtal je mieii dopoldne razgovore z £denc*m, ki so s© aanašallii v glavnem na vprašanje skupnega postopanja v ženevi. Oba državnika sta pozneje pritegnila k razpravi tudi španskega zastopnika Ma-dariago, ki }© svoječasno predsedoval od-borii petih, čigar delo je bil načrt sporazuma za ureditev aibesmsko-aitaldjanskega spora. Odklonilno stališče, ki ga je po vseh znakih sodee izavizei glede na francosko-angleški posredovalni predlog abesinski cesar, bo najbrže odločilno vplivalo na potek diplomatskih razgovorov, ki so se danes pričeli v ženevi. Negativno stališče abesinske vlade bo brez dvoma ojačilo opozicijo onih članic DN, ki so bile že prej proti pariškim predlogom, tako da je že danes zelo dvomljivo, ali bodo mirovna prizadevanja Francije in Anglije v do-gledni bodočnosti imela kaj uspeha, ge. prav menijo v ženevskih diplomatskih krogih, da bo Mussolini te predloge sprejel kot podlago za nadaljnja pogajanja. Kljuib temu je odprto vprašanje, aJd bo oidlhor osemnajstih spričo morebitnega pritrdilnega odgovora Italije in odklonitve Abesinije ©ploh mogel izvesti poostritev sankcij s prepovedjo izvoza petroleja, železa in premoga v ItaMjo. Francoski ministrski predsednik Laval 6e zavzema za pospešeno ureditev vsega problema predvsem pa za odgodi/tev novih sankcij, dokler italijanska vlada ne odgovori na frawco®ko^ang]eške predloge. Vsekakor obstoja tudi močna opozicija proti temu pospešenemu postopanju In je turški zastopnik zahteval celo sklicanje sveta DN kot edino pristojnega za presojo tega mirovnega predloga. Ker se s tem naziranjem strinjajo tudi zastopniki nekaterih ostalih držav, domnevajo, da bo DN ponovno poverilo odboru petih nalogo, naj prouči francosko angleški sporazum, aH je združljiv z določbami pakta DN. V Ženevo je prispel med drugimi državniki tudi papeški nuncij iz Berna. čigar prihod spravljajo prav tako v zvezo z mirovnimi pogajanji. Odgoditev poostritve sankcij Seja odbora osemnajstih je trajate približno eno uro. Na seji so Laval in Eden ter poljski delegat Komarnicki podali kratke izjave. Laval in Eden sta govorila o nedavnih prizadevanjih za posredovanje in poudarjala predvsem, da sta se obe državi pri tem strogo držali naloga, ki st« ga sprejeli od DN. Eden je med dragimi izvajal, da se Anglija niti od daleč ne oklepa tega predlo-ga, temveč je pripravljena razpravljati tudi o vsakem drugem, ki bi bU uporabljiv in bi nanj pristalo DN. Poljski delegat Komarnicki je izrazil mnenje, naj bi odbor osemnajstih za sedaj ne ukrenil ničesar, kar bi utegnilo škodovati posredovalni akciji. Po končanih izvajanjih Lavala in Edena ter poljskega delegata Komarnickega je odbor osemnajstih sklenil, naj se vprašanje zapore petroleja in poostritve sankeij proti ItaliJi sploh do nadaljnjega odgodi. Prihod poslanika dr. Pnrlča Ženeva, 12. decembra AA. Dopoldne je prispel v Ženevo jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Božidar Purič. Na železniški postaji so ga sprejeli stalni delegat Jugoslavije pri DN dr. M. Subotič z osebjem stalne delegacije, generalni konzul Petrovič z osebjem konzulata in člani tukajšnje jugoslovenske kolonije. Takoj po prihodu je dr. Purič obiskal glavno tajništvo Društva narodov in stopil v stike z zastopniki posameznih velesil in s predstavniki držav Balkanske zveze in Male antante. »Abesinija noče izvršiti samomora" Abesinski cesar izjavil, da bi sprejem pariških mirovnih predlogov izzval v Abesiniji revolucijo Desie, 12. decembra, o. Abesinskemu cesarju, ki se še vedno mudi v glavnem stanu v Desiju, so snoči dostavili besedilo pariških predlogov, ki sta jih sporočila abesinski vladi francoski in angleški poslanik v Addis Abebi. Cim je cesar prečita! predloge, je takoj izjavili, da so za Abesinijo popolnoma nesprejemljivi. Kmalu nato je sprejel novinarje, ki jim je v daljši izjavi obrazložil svoje stališče. Dejal je med drugim, da bi sprejem teh predlogov pomenil za Abeslni- češki listi obširno in so praški »Narodni Listy« zapisali med drugim: »Sešli so se v SMcu in v Ljubljani odlični narod- nim dogodkom evropskim, ki utegnejo v svojih posledicah bdita grožnja in sila avstrijskim Slovanom, storili obljubo, v duševni in gmotni obrambi delati na narodno in politično zedmjenje vseh Ju-goslovenov. Ob turbini ?o 'H svo* domoljubni ljubezni, poganjati se sa to. da se zemlje jugoslovenske združijo v jo naravnost samomor, v trenutku, ko bi pristal na te predloge, bi izbruhnila v Abesiniji revolucija, kar bi pomenilo obenem izpremembo režima. Abesinska plemena so že sedaj dokaj nezadovoljna, ker še nI odredil splošne ofenzive proti Italijanom, če pa bi morala Abeslnija sedaj, ko še ni bilo odločilne bitke in ni bila od Ita. lijanov nikjer v vojaškem pogledu poražena, kapitulirati in odstopiti Italiji celo cele pokrajine, bi to izbilo sodu dno. Čeprav bi Abesiniji vsilili te predloge, bi s posebno držaivuopraviK) skupino, ki bi bila samostalna celota v državi habsburški«. Nič manj, a tudd nič več nd vsebovate majska deklaracija iz leta 1917. Razvoj je šel preko obeh in uresničil nade in hotenje kasnejših generacij vseh delov iugoslovenskega naroda. A tudi te generacije, pa tudi današnje,' so lahko samo ponosne na generacije izpred 65 let, ki -o že takrat dvigale na ščit Jdejo edin-stva južnih Slovanov. tem ne bil dosežen mir, marveč bi se nasprotno pričela borba na življenje in smrt. Abesinija ne more pristati niti na mirovna pogajanja, dokler zadnji italijanski vojak ne zapusti abesinskega ozemlja. Za Abe. sinijo je nesprejemljiv vsak predlog, ki do skrajnosti ne upošteva neodvisnosti in popolne suverenosti Abesinije. Inozemski novinarji v celoti potrjujejo pravilnost stališča abesinskega cesarja, že sedaj so poglavarji posameznih plemen silno nezadovoljni. V trenutku, ko bi se vojna z Italijo končala s porazom Abesinije, bi najbrže prišlo do prevrata in bi moral sedanji cesar odstopiti. Kot bodoči cesar se v tem primeru označuje ras Im-ru( guverner Godžama. ki je na glasu kot zelo energičen in pameten mož. Vsekakor ni pričakovati, da bi abesinska vlada odgovorila na pariške predloge pred soboto. »Etiopija se ne bo pokorila Mnssolinijevi volji44 London, 12. decembra, d. >Daily Express< je objavil naslednjo izjavo abesinskega^ cesarja o Lavalovem in Hoarejevem načrtu, po katerem naj bi polovica Abesinije pripadla Italiji: Etiopija se ne bo nikdar pokorila Musso-linijevi volji. Pravica je na njeni strani. Želimo si miru, toda samo takega, > katerem bodo upoštevane čast, neodvisnost in nedotakljivost etiopske zemlje. Glede na poslednje bombardiranje Desija je izjavil cesar: Po mojem mišljenju se vojskovanje z letali proti državi, ki nima vojnega letalstva, more še opravičiti, če se bombardirajo iz zraka čete, nepravično surovo in nezakonito pa je pobijati z bombami prebivalstvo, zlasti, če ga sovražnik ni opozoril, naj se umakne iz mest. Pretekli petek so italijanske bombe pobile v Desiju 14 žensk in 5 otrok. Bombardiranje Desija. zaradi katerega je njegovo prebivalstvo toliko trpelo, se ne more opravičiti. Glede na vesti, da bodo Italijani bombardirali tudi Addis Abebo, je cesar izjavil: Addis Abeba je neutrjeno mesto brez vo-jašnie in brez zašeite. V njej ni nobenih voiaških skladišč. Ce ga bodo Italijani kljnb temu bombardirali, bo predstavljalo to novo kršitev mednarodnih zakonov. Mussolini upa še na večji plen Rim, 12. decembra o. Mussolini je snoči sprejei francoskega in angleškega poslanika ter jima izjavil, da bo skrbno proučil pariške predloge in upošteval prizadevanje Francije in Anglije za ureditev spora z Abesinijo. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo italijanska vlada odgovorila šele v teku prihodnjih 48 ur, tako da bo končno stališče Italije znano šele v soboto. Ni dvoma, da bo Italija v načelu pristala na pariške predloge kot na osnovo za. nadaljnja pogajanja, dejstvo pa, da nudijo sedaj 'taliji mnogo več. kakor je sama zahtevala, tolmačijo v Rimu tako, da želi Francija in zlasti Pa Anglija čim prejšnjo likvidacijo vzhoduo-alriškega spora, ker se boji zapletljajev na Daljnem vzhodu, kjer bo morala zastaviti vso svojo avtoriteto. Resne skrbi povzročajo Angliji tudi dogodki v Egiptu. To domnevno zadrego Anglije namerava Italija izkoristiti in doseči z diplomacijo to, česar t orožjem dosedaj ni mogla. \ Rimu upajo, da se bo tudi tokrat zgodilo tako. kaikor že pogostokrat v italijanski zgodovini, da je italijanska diplomacija zmagala tudi, če je bila italijanska vojska poražena. Zato se tn-di Mussolini po informacijah iz dobro poučenega vira ne namerava zadovoljiti samo s tem, kar mu nudijo pariški predlogi. Mussolini se bo pri tem skliceval zlasti na to, da po teh predlogih ne bo vzpostavljena neposredna zveza med italijansko Eritrejo in Somalijo, ker bi predstavljal svoboden izhod Abesinije na morje novo oviro in stalna nevarnost novih sporov. Tudi v pogledu Aksuma zavzema Mussolini odklonilno stališče, ker mu je iz prestižnih razlogov pred. vsem na tem, da Abesinijo kar najbolj poniža. Zaradi tega računaijo, da se bodo pogajanja še zelo zavlekla. Dočim v Rimu na eni strani zahtevajo, da se morajo takoj ustaviti sankcije proti Italiji, kakor hitro pride do mirovnih pogajanj, vztrajajo na drugi strani na tem, da se v dobi pogajanj nemoteno nadaljuje italijanska vojaška akcija v Abesiniji, dokler Italija ne bi izvojevaia kake večje in odločilne zmage nad Abesinci. Vedno hujši odpor v Angliji proti nasilstvu nad Abesinijo London, 12. decembra, o. Kljub pomrrfji-vkn izjavam angleške vlade vedno bolj narašča odpor angleške javnosti proti pariškim posredovalnim predlogom za likvidacijo italijansko - abesinskega spora. Listi kritikujejo soglasno te predloge in vidijo največjo hibo v tem, da so veliko preveč ugodni za Italijo. Splošno naglašajo tudi v političnih krogih, da bi izvedba teh predlogov v praksi pomenila kaznovanje Abesinije in nagraditev Italije, čeprav je Društvo narodov soglasno označilo Italijo za napadalca in priznalo Abesiniji pravico do obrambe ©roti italijanskemu zavojevanju. Odpor je prišel do izraza tudi v spodnji zbornici. Šest vladnih in en opozicijski poslanec je vložilo predlog, naj spodnja zbornica sklene, da odklanja Anglija vsak sporazum, ld bi ji nalagal nove obveznosti ali ignoriral Društvo narodov, odnosno dal Italiji kot napadalcu še več. kakor pa bi bila mogla doseči s pogajanji v primeru mirnega sporazuma. Po razpoloženju, ki vlada v krogih spodnje zbornice, je verjetno, da bo ta predlog sprejet z veliko večino. Na željo vlade so razpravo o tem predlogu odgodili za tako dolgo, dokler ne bo prispel odgovor na pariške predloge \z Rima in Addis Abebe. Angleška vlada je po poročilih današnjih listov morala upoštevati odpor angleške javnosti ter je, kakor trdi današnji »News Cbronicle«, že opustila stališče* ki ga je zavzel Hoare in ki je prišlo do izraza v izpremenjenih pariških predlogih. V zvezi s tem je Eden dobil navodila, naj v Ženevi nikakor ne vztraja na tem, da bi Društvo narodov odobrilo pariške predloge temveč dela za to, da bi jih odklonilo, ker bi se s tem tudi angleška vlada rešila odgovornosti pred angleško javnostjo. V An. gliji upajo, da bo nastal tudi v Ženevi velik odpor proti pariškim predlogom in da bo Društvo narodov nadaljevalo politiko sankcij proti Italiji, ki jo bo Anglija z vsem poudarkom podpirala. Hoare po jde v Rim ? Pariz, 12. decembra., o. »Journal« poroča iz Rima, da pričakujejo v taimošnjih krogih skorajšnji obisk angleškega izuna. njega ministra H^reja, ker se želi sestati z (Mujssolinijem. Hoaire se mradi 6ediaj v Engadlniu v gvicd, ki je le eno uro av-fcotmoM&ke vožnje odkLaljen od itaMjansIke meje. V rimskih krogih sodijo, da. bi bil ta sestanek za sedaj še preuranjen in da bo treba počakati, dokler se ne bo ivede. lo, kakšno stališče bo zavtzela napram pa. Hiškam predlogom ženeva. Mir na vseh Srontaft Maršal Badoglio o težkočah, ki ovirajo nadaljevanje italijanskega prodiranja v Abesiniji Rim, 12. decembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 69: Na nobeni fronti m bilo danes nikakih pomembnih dogodkov. Asmara, 12. decemibra. d. Maršali Badoglio je v Adigratu podal vojnim poroče. valcem izjavo, v kateri je neposredno priznal, da je zadel kot vrhovni poveljnik italijanskih čet na enake težkoče kakor de Bano in da zato tudi njemu ni mogoče pospešiti italijanskega prodiranja tako, kakor si je predstavljal ob svojem prfho. du v Abesinijo. Upoštevati morate, je dejal, da moramo prehranjevati 150.000 vojakov ter jih vzdrževati v dobrem telesnem stanju. V nagem prodiranju je nastopil zastoj v prvi vrsti zato, da si zagotovimo zveze za transport potrebščin. Na poti iz Aamare v Acttgrat se vidijo de vedno velike kolone italijanskih de. kuvcev, ki so živahno zaposlene pri cestnih gradnjah. Addis Abeba, 12. decembra, g. V abe. sinski prestolnici že tri dni niso dobili nobenih poročil s severne fronte, iz česar sklepajo, da so Italijani odredili v vojaSkih operacijah daljši odmor, ki bo trajal morda tja preko boSča. V tej dobi hočejo urediti vse za dovoz rezerv ta izpopolnitev ži-vežnih zalog to vodnega materijala. Z zadovoijtsrvam so tukaj sprejeli izjavo maršala BadogMa, da je zadeft na enake težave kakor njegov prednik maršal De Bono. Cesar na severni fronti Addis Abeba, 12. decembra AA. Abesinski cesar je obiskal z letalom severno bojišče, nakar se je ponovno vrnil v Desi-je. Po povratku v mesto je odlikoval več častnikov in vojakov. Obnova ustave Kairo, I2- decembra, b. Egiptska vladna kriza se je nenadoma preokrenila popolnoma drugače, kakor so splošno pričakovali. Ministrski predsednik Nesim paša je po av-dijenci pri kralju umaknil ostavko vlade. Po daljših posvetovanjih je kralj izdal dekret. s katerim se zopet uveljavlja ustava iz 1923.. ki je bila sedem let pozneje ukinjena. Najnovejši notranje—politični razvoj v Egiptu spremljajo v angleški politični javnosti z največjo pozornostjo. Točno plačnj »Jutru« naročnino .Varuj svojcem zavarovalnino Dr. Otmar Pirkmajer Vseučiliška knjižnica in moja »krivda" Med slovensko visokošolsko mladino se že del j časa sistematično razširja mnenje, da je v glavnem moja krivda, da še danes v Ljubljani ne gradijo vseučiliške knjižnice. Takozvana akademska akciia je polet« na svojem zborovanju ož^osala mene kot glavnega krivca, da njeno delovanje ne more pokazati kakih vidnih uspehov. Neki akademik se je spozabil celo tako daleč, da me je pri tej priliki opi-aJ za avstrijakantskega birokratu, ki sem še kratko pred prevratom napisal knjigo. »Wie werden wir in Siiden siegen?« in ki vsled svoje protinacionalne miselnosti nisem vreden, da predavam na ljubljanski univerzi. Pravijo, da je treba iti preko sličnih pojavov med našo mladino z velikodušnim odpuščanjem in tudi jaz sem se uklonil takim sugestijam ter se dal prepričati, da se abotnosti same po sebi demantirajo in da stvari ni vlačiti pred sodišče, ako gre Za mladostne grehe. Včasih so take zadeve opravili doma starši, ako je bilo kaj pameti pri hiši. Akterji pa so mojo velikodušnost krivo razumeli. Popustljivost jim je v'ila še več korajže in ob začetku novega šolskega leta ©o sklenili, da se mo_a borba proti meni nadaljevati. Ker poziv na bojkot mojih predavanj ni rodil uspeha, temveč se je vpisalo še več dijakov za moja predavanja kakor v minulih letih, so nekateri gospodje okrog akademske akcije sklenili, da je treba preprečiti moja predavanja s silo. Vse to se je godilo in pripravljalo na avtonomnih akademskih tkh pred očmi akademskih ob'astev, ki baje ne morejo najti nobenih krivcev, pač pa so smatrala za umestno, da pozovejo študente naj javijo rektoratu vse. kar bi me obremenjevalo v zadevi vseučiliške knjižnice ali pa sicer. Tako izgleda, da ee na-hajrm jaz v disciplinski preiskivi in ne oni. ki šuntajo. da se uprizarjajo demonstracije zoper mene in ovirajo moja predavanja na univerzi. Razumljivo ie, da pride na ta način lahko v dvome tudi ona večina študentov, ki so se v zadevi opredelili povsem trezno in pametno ter se niso dali zavesti po tendenci jozni agitaciii. Ker se je skušala stvar predstaviti tudi širji javnosti po*om »Akademskega gla&a« tako. da bi izgledala akcija reke grupe visokošolcev proti meni op-avi^ena in da hi dobila svoje simpatije v naši javnosti, sem primoran. da zadevo s stvarnimi navedbami pojasnim tem t>otom ter obžalujem. da se ni mog'a finalizirati v področju naše univerze, kamor prav za prav spada. Evo moje »erehe« y zadevi ljubljanske vseučiliške knjižnice: Ko je slovensko časopisje koncem 1.1933. v posebni anketi obravnavalo problem na-Še vseučiliške knjižnice, sem napisal članek f Jutro 7 dne 31. 12. 1933). v katerem sem noudarjal. da je treba vprašanje naše vseučiliške knjižnice reševati kot del problema nastanitve s'ovenske univerze, ki še nima svo;ih prostorov ter je zasilno.spravljena pod streho v raznih, tutvatam prav neprimernih in nezadostnih objektih. Predlagal sem široko akcijo, da se to vprašanje smotreno rešuje ter naznaoil tudi realne možnosti financiranja kakega projekta. Vseučiliška knjižnica na bi bi'a lahko prva etapa. ki bi se rea'izirala ob upoštevanju celokunnega pro;ekta hodoče slovenske vseučiMške zgradbe Na ta način vseučiliška knjižnica ne bi bi'a obcojena, da čaka bol*š;h časov, ko bo mogoče misliti na zgraditev novega vseučil;škega poslopja. temveč bi se mogla najh;t-eje in najbolj fmotmo oživotvoriti. — Povodom lanskega občnega zbora »Dir š^va Ijubi^e-liev nravne fakultete v LfuMj-rni« fem obravnava' vpra?anje vseuč:Mške knjižnice ter izrazil mnenie. da ni dovolj ako se to vprašanje obravnava zgolj n'atonično, temveč je treba proučiti vprašanje financiranja ter pokazati pot. po kateri bi se mogel Dostopoma realizirati celotni problem slovenske univerze, tako. da bo v č"st slo-vernski kulturi in jug^ovanski d~zavi. Približno v istem času sem ime' priliko osebno opozoriti ministra prosvete na pereče vprašanje ljubljanske univrr7itetne knjižnice Ko je prevzel resor prosvete gospod minister Čir.ič. sem tu?li njemu poj^sn'1 pomen izgr«ditve ljubljanske univerze in zHsH rešitve finančne nlati glede prip-.cv-lienega projekta knjižnice. I^razH s«m mu prepričanje, da bo zadovoljiva rešitev ugodno vnlivala tudi na draštvo. ki se bo še z večjo ljubeznijo oklenilo svoie univerze Tudi še po^neie sem im?l prfiko pri gdu ministru č:riču in pri pomočniku ministra prosvete gdu Kovačevču intervenirati. da se v državnem proračunu zagotovi anuiteta za zgradbo ljubljanske vseučiliške knjižnice Vse to sem stori, ker sem vedno deloval na to, da se naša univerza spop"lni. in 6?cer nreko tega, kar ie bi'a sicer moia uradna do'?nost na položaju pomočnika bana dravske banovine. Mo;e prizadevanje v centrali za zagotovitev kreditov za vseučiliško knji?n'co, je bilo pozneje iz ministrstva javljeno tudi gdu rektorju ljubljanske un'verze. ki se mi je za to pismeno zahvalil Tudi letos sem prejel od gda rektorja pismo, v katerem me obvešča, da je po zakonu o pro-ačun^kih dvanaist;nah zagotovljena zgradba ljubiianske veučfn-ške knjižnice in da por°blia to prilko da mi za vsa prizadevanja v prilog vseučiliške knjižnice izreka svojo posebno zahvalo. Ko se je pripravljal predlog banovin-skega proračuna za 1 1934'35, se je ustanovila v IV. pog'av;u ^prosvetni oddelek) nova postavka: partija 42: Doprinos podpornemu 6kladu za zgradbo vseučiTške knjižnice. . 200.000 Din Ko sem kot namestnik bana — mesto bana je bilo takrat izpraznjeno — pripravljal nred'og ba. novinskega proračuna za 1. 1935/36. sem dal zopet vne«ti postavko 200 090 Din za sklad za zgradbo univerzitetne knjižnice. Opozarjam, da se proračun prosvetnega oddelka obravnava v plenarni seji bano-vinskega šolskega odbora, kateri sem obakrat osebno predsedoval ter prime-no utemeljil potrebo te postavke Povodom zasedanja banovinskega sveta je bila predlagana postavka za univerzitetno knjižnico (200 0°0 Din) sog'asno sprejeta. Ker do formalne ustanovitve sp'ošnega »Podpornega sklada za zgradbo vse"čili«čne knjižnice« na univerzi vse leto 1914 n> prišlo je banska uprava dne 5. IIL 1935 uradoma predlagala pristojnemu ministru ustanovitev lastnega (banovinskega) fonda za zgrad" bo vseučiliščne knjižnice, katerega naj bi upravljal ožji hanovinski odbot ob sodelovanju rektorja univerze in zastopnika akademikov. Pravilnik o fondu je sestavil prosvetni oddelek ter sem dotični nalog izdal jaz. Ker kljub moji p:smeni in osebni in-dospela rešitev o odobri+vi fonda, sem iz previdnosti dne 26. marca 1935. nakazal znesek 200 000 Din Hranilnici dravske banovine v Ljubljani na tekoči račun: »Fond za zgradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani«. V danem primeru je bil to najenostavnejši postopek, dasi bi mogel ban tudi še tri mesece po zaključku proračunskega leta insistirati, da se pravočasno angažirani prispevek izplača. Radi tega izdej-stvovanje formalne odobritve pristojnega ministra še pred 31. marcem, ko se zaključi proračunsko leto (angažirani zneski se smejo črpati še do konca junija), ni bila tako pereča zadeva, da bi bil koncem marca denar ogrožen Zato je de'egac'ja akademske akcije brez stvarne potrebe preživel »Kalvarijo«- v Beogradu ter je škoda stroškov, ki so s tem nastali, ako gospodje niso pri tej priliki opravili kakega bolj važnega posla Saj je bil tisti čas bano-vinski prispevek od 200.000 Din že na varnem pri hanovinski hranilnici. Taka je stvar s fondom, o katerem piše »'Akademski Glas«, da »je bil potrjen dobesedno v zadnji uri in s tem prvi denar za univerzitetno biblioteko rešen«. Gotovo je, da na tempo izgraditve univerzitetne knjižnice ta zadeva ni mogla nikakor vplivati. In če bi tudi znesek zapadel, bi to ne bila nobena nesreča. keT bi mogla banovina ta izpadek v prihodnjih proračunskih letih, oziroma kadar b; bila zgradba aktualna, vedno še zasigurati. Letošnje poletje, ko sem še bil pomočnik bana na barski upravi, so se zglasili pri meni pod vodstvom študenta prava g. Ravniharja trije akademiki, da me informirajo o akademski akcin za univerzitetno knjižnico Jaz sem iih sp-eiel ter z zanimaniem posluša' njihova obširn* izvajanj«. Eden gosnodov je prepričevalno razlagal da je treba, da se t*koj porabi banovinski prisnevek in zač^e graditi univerzitetna knvžnica. da bodo v Beogradu videl' našo od1očnost Ako jih posivimo pred dovršeno de:stvo in bodo vdeli. da v stvari ne moremo več nazaj, nam bodo morali odobriti potrebne krpdjte Za*o se nai tflko? ■sk'i?e seja up-ave Fonda vseuči-Pščne knjižnice ter likvidirajo sTedstva za pričetek del. k' se nai nadaljuieio s t<»m denarjem dokler ne dobimo državnega kredita. Jaz sem seveda ta predlog zavrnil ter opozoril, da po tej poti sntovo ne moremo priti do uspeha, temveč bi stvari več !k,od?vtj.h, ko^^ristjli. vV Sejo da name'«-v<-m skPca^i. kadar mi ho rektorat javil, da so prednrip-ave za zgradbo dovršene teT se more z deli za?eri Povedal sem gosnodom da se namrava kniiznrca graditi kot državna zgradba in zat0 veliaio zanjo predpisi zakona o drž računovodstvu. po katerem nosi'o prizadeti organi kazensko rn mater;jo1no odgovornost, ako se pozitivm' zakonski predpisi kršiio. Državne be se '«hko grade samo po nalogu ^oriVojnega minist-a. potem ko je n^nsiranje del za«otov"eno. Gradnja se oddf ja n^tom iavne ofertne licitacije, katero odobrava ekonomski konvtet ministrov. Ako hi pa di**ki siamt hote'i graditi "niverzitetno kni'?nico kot privatno zgradbo, si bi morali sam' dobiti sfavhnl nrosto- in iznos'o v« t? irad^eno dovoljenje. Rekel s-rn dabc da 1-hko ra.*u-ajo s nndporo banske uprave pri «voji fkciji, dok'er ostfmejo v meia*> zakona, da na seveda b?n=k.a uprava nit-daT ne bo mogla njidit! sredstev za kake ne-r^ne akcije, ki n-m v Beogradu samo škodujejo. Razgovor knkor ga rava^am n? dobeseden jamčim pa da je v glavnem V6eb;n-«ko nono'nmr>fl +r>eno rep-od 'c:ran Pon-dariam. da tud= danes ne bi mogel noben o^govom! funkci:ona- dmgače reng^rati na tak nredlog. Vobenemu resnemu č ov> ku r»a bi ne nrišlo na pam"t. d* hi 'zvaifl.l ntroti takemu uradnemu funkcijornarnj kake konsekvence. ako mu je v služb-' pojasnil p-,pvn; de^nski st^n s-tavlje-ne«?s''1 knjižico »Vnra. šanie naše nre^r^ne« Izda' sem jo na pobudo takratnih slovenskih šta ie-sk'h po-s^an^ev. potem ko smo na nose^ni anketi ves re^e.r^t. ki hi nai tvoril vseb;no knlisice ob-^vna^ali. Izšla je najp-ej v nemškem ieziku. ker je bila namen "ena nred_ j vsem dun^iski v'a^i in vojsH. Slovenska j i^dara je nato sledi'a oh p^dnori Kranj- j ske kmefi;ske dntžhe Publikacija hi naj opozori'a vi*do rn iavnosf na nevzdržne metode vo laških rek";zjri; živil, ki >»o našega kmefa zlasti na Snod. St^jerskrm spravile v obun Zahteval sem pomoč za nol;e-delsko r^rod-^krijo. nnrosti^ev kometov od voia^ke s'n"be odnravo rek^n^icii ter s~o-"zum s kmetovalcem g'ed" prodaje 5iv:l. Ostali de' raznrave ie bi' nam^nie'- ureditvi nreek-b^van-a kons"men+ov. M '1'm, da je bik> malo c kr. v'adnih konripistov, ki so si tak^t unali napisati ro. kar sem nanisa' v tei kn"ž>'ci iaz v obrambo našega sloven"k"oa kmeta in za olajšanje po-'ožaja strada iosih v za.'ed?u Značilen za današnjo d"bo je kontno očitek, s katerim se skuša zavajati štu-dente-nov;nce. češ, da sen neorij«te!i ;-ka-dem^ke mladine. V dobi svo^^a 5 let^egi akt'Vnega delovania na barski upravi s-m osebno sprejel r>a stotine revnih visojco-šolcev ki so iska'i materiie'ne nomoči. i Mis'im da jih ni za števi'o prstov na eni roki ki bi se hili brezu pešno ohrniM na me. Vtei dob' 'e h''o h»nSi-i nnrav' razd°lien;h vis^k^^o^V^ n^dnor jn nend" v znesVželel delovati na njej v častni funkciji univerzitetnega nastavnika. Meja nas kliče vse Bridkosti in težave obmejnih narodnih delavcev Beležke Zakaj dr. Maček molči V delavski zbornici v Sarajevu je imel ravnatelj tamkajišnjega OUZD, Sreten Jakšič, eden izmed ideologov jugosloven-skih socialnih demokratov politični referat, v katerem se je dotakni tudi hrvatskega vprašanja. Med drugim je rekel: »Hrvatsko vprašanje so ustvarili politiki in le kot takšno tudi obstoja. Kaj prav za prav razumejo pod hrvatskim vprašanjem, tega dosedaj ni še nihče povedal, najmanj pa dr. Maček sam. Dočim je pokojni Stje-pan Radič rad veliko govoril, je dr. Maček zelo molčeč Ta njegova molčečnost povzroča največjo zmedo, je pa s stališča dr. Mačka razumljiva. Oni. ki so se zbrali okrog njega so razdeljeni na šest, sedem skupin ki si pod hrvatskim vprašanjem predstavljajo nekaj drugega. Če bi sedaj dr. Maček javno in jasno povedal, kako razume hrvatsko vprašanje, bi ga najbrže vsi Pri vretfn v črevesju in zagatenju zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. Ogl. reg. 8. br. 16485/36 zapustili. Zato tudi tako dosledno molči in pusti, da vse tava v temi in nejasnosti.« Kar se tiče stališča socialistov, je Jakšič izjavil, da so za decentralizacijo, toda za unitarizem. Decentralizacija pa se ne more izvesti na osnovi plemenskih meja. Ko bo obnovljena popolna svoboda, bo konec tudi hrvatskega vprasanj'2 Hrvatski in drugi kmečki pokreti »Selo«, glasilo bivše zemljoradniške stranke, objavlja uvodnik o taktiki in politiki bivše HSS ter pravi: »Kakor se zdi čudno, vendar je resnica da hrvatski kmečki pokret vsaj za sedaj ne želi sodelovati z bolgarskimi in srbskimi tovariši v borbi za kmečke pravice. Hrvatski kmečki pokret želi sam reševati težave hrvatskih kmetov. Tako stanje bo ostalo menda vse dotlej, dokler ne bo postal glavni cilj tega pokreta novi družabni red na osnovi zadružne ureditve države. Dokler pa do tega ne ho prišlo, ni misliti na kak vsekmečki pokret v Jugoslaviji, še manj na vsem Balkanu, kjer more samo veliki skupni kmečki pokret osnovati močno kmečko državo, ki ho lahko za zgled vsemu svetu.« Težave pri sestavi mestnega sveta v Dubrovniku Za dmbrovniško občino velja zakon o mestnih občinah, zato Dubrovnik še plima izvoljenega mes>taLetga sveta. Po spremembi rež'ma v Beogra-diu se je v DuH>r0vni-ku, enako kakor pri avtonomnih mestih v Sloveniji, pojavila tendenca, da se mestni svet razreši in imenuj® novi. Ker pa tvorijo pristaši JRZ v mestu manjšino, so se pri oblastih pojavili pomisleki proti temu, da bi ee novi mestni svet vzel samo iz njihovih vrst. V sporazumu s ereskim načelnikom je znani ■duhrovniški nacionalni delavec dr. Artur Saraca po-kreniil akcijo, da bi dio®egel kompromis med raznimi političnimi s-kuipniami in sestavi mestni svet, ki bi ga podprle vse skupine. Naletel pa je na velike težkoče, ker so tako mačkovci. kakor oni Srbi, ki so organizirani v JRZ, odločno odklonili sodelovanje z drugimi skupinami. Mačkovci so izdali geslo, da ne srne noben njihov človek ▼ mestni avet, dokler ne bodo razpisane volitve, pristaši JRZ pa vztrajajo na svoji zahtevi, da dobijo du-brovniško občino v svoje roke. Po veerra tem izgleda, d« se kompromisna akcija ne ho posrečila in da bo morala banska uiprava na Četi n ju, ki je za to stvaristit1 prvo priložnost, da z vso silo zasadi krampe tn lopate v zadnji del Ljubljanice, to je od ustja Gradaščice do Gruberjevega kanala tn da čim prej dokonča dolgoletno regulacijo reke, ki teče ■fcoai naše mesto. Zatvornica na Špici je gotova Na veliko veselje in začudenje smo bili .T torek popoldne priča, ko je biLa Ljubljanica z dokončno postavitvijo zaitvornoce na špici, naenkrat odrezana hi zajeta. Gnuberjev kanal je moral sprejeti vso množino vode, ki se je sicer na gpici razdeljevala na dvoje: manjši odtok se je tetekal v Gruberjev kanal, večji pa je dr-VOl v Ljabljaničino strugo skozi mesto. iVoiomer je kazal skoro meter padica. Po Ljmbljaničlnem dnu sedaj teče lešeGrada-•čica. Kako je zatvornica zgrajena )0 njenem spodnjem, vodnem deliu, srno v naišem listu že opetovano obširneje poročali. V času, ko so hoteli nad betonsko Zgradbo postaviti leseno ogrodje in montirati debela zaporna vrata na močna hrastova bruna in tramove, so jih prehitele poplave in je moralo de/lo na zatvomici počivata sikoro do konca novembra. Sedaj je pa v natančno 15 delovnih dneh napravilo in postavilo šest tesarjev 38 metrov dx>]igo zapornico na šir Pod vodstvom te. eaaskega mojstra, ki je postavil že prejšnjo staro zatvomdco v Trnovem. Delo je prevzel kar v akordu in je pri tem menda dobro zaslužil. Zatvornica na &pici Ima le 9 zapornih vrat, po štiri metre širokih, dočim jdih je iimela trnovska deset, ki So jih uporabili pri sedanjem je- zu. Razločno se vidi, koliko je t>Ho izmenjanega starega zdravega le£ovja) ki je ves dobro impregniran, z novim tramov-jem. Na desnem in levem krilu zatvorni-ce so naknadno zibetonirali še manjkajoča, po meter široka podaljška, tako, da je celotna zatvornica sedaj kompletna. Kljubovala bo lahko še tako silnemu pritisku vode ob eventualnih Poplavah Glavna in zadnja ovira, da so bila regulacijska dela v Ljubljani toliko časa prekinjena, je torej 6edaj odstranjena in _ kakor se zatrjuje _ bodo prihodnje dn! vnovič pričeli z osuševalnimi deli. Uravnali in izkopali bodo v strugi na Pru-laih ozke jarke, po katerih se bo še poslednja voda odtekala dalj® v že zbetoni-raio Ljubljanico. V tem predeta je mnogo globokih kotanj in tolmunov. V kolikor ho potrebno jih bodo zravnali ali zasuli, da pridobe določeni teren za vlaganje ploščadi. Kaj bo z Gradaščico? Ali bodo Gradaščico, ki je sedaj skoraj platva, zaprli pri jezu nad gradaškim mostom popolnoma in jo spustili skozi kanal pod Zalokarjevo tvornico, ali jo bodo izpeljali, kakor smo že svoj čas omenili, po 30 metrov dolgem in dva metra širokem, lesenem koritu v betoniralo LjuD-ljannčino strugo, o tem še ni odločeno, ker tudi to j« več ali manj odvisno od vremena. Mogoče je celo, da usmerijo tok Gradaščice v Mali graben pri Vojnoviče. vi tivonnlci na Viču. Vsekakor mora biti teren od vzpenjače do zagatne stene pod transformatorjem pa do Pod mostom čez Gradaščico očiščen vode ln prost, da bo možno ves ta prostor betonirati kakor je beton irana ostala struga. te Ugonobi jene ribe S tenn, da so spustili zatvoraice na špi-cd, so obenem ugonobila na tisoče rib, ki jim je usojeno sedaj le kratko življenje. Več ribičev že izrablja to posebno priliko in pridno lovi zajete živalice. Nekaj delavcev čisti in maže s strojnim oljem zarjavele tračnice, ki leže na brežimah, a jih mora tvrdka Dukič vrniti terenski sekciji V nadomestilo 6d je dobavila dva vagona enakih iz Smbotice. Preko 40 železnih vagončkov, ki so preko d>va meseca stali na Grudnovem nabrežju kot neuporabni, so prepeljal v gvabiče. vo udico, kjer čakajo na delo. Neurja v južni Srbiji V 24 urah je padla dobra petina letne količine dežja Tolikanj poplav ne pomnijo od leta 1916 Skopi je, 12. decembra. Po strašnih nalivih, o katerih je »Jutro« že kratko poročalo, vodovje polagoma od. teka, ni pa še mogoče pregledati vse škode, ki so jo napravile poplave, kakršnih ne pomnijo že od leta 1916. Planinske in nižinske reke so že v ponedeljek taiko narasle, da so razorale in s peskom zasule zemljišča ob svojem toku, Vardar pa je na mnogih mestih preplavil tudi glavno železniško progo Beograd—Solun—Atene. Vsa polja v okolici Djevdjelije So bila že v torek pod vodo. Prekinjen je bil promet z Dojranom preko vasi Bogdanca, potem pa je sledila velika poplava na področju Udo-va, Valandova in Strumice. V sredo se je pri Grackem izliHa črna reka. Nedaleč od železniške postaje v Grackem je voda porušila na dolžino 80 m glavno železniško progo med Beogradom in Sotanom. Na progi VeHes—Skoplje pa je železniška proga od postaje čin je naprej na dolžini več kilometrov zasuta s peskom in kamenjem. Kot strašna ilustracija orjaške sile hudo. trrnikov služi dejstvo, da je bil odnešen železniški most preko Cme reke na gflavmi progi med Velesom in Djevdjelijo. Most urejujejo z vso naglico, strokovnjaki pa mislijo, da bo moral promet poči-▼itfti kakih dni. Nasta način je Grčija brez Železniške zveze v Evropo. Tudi med Solunom in Ateno je prekinjen promet zaradi velikih poplav. Hudourniki so poškodovali most na Vardarju bMzu Soluna in poplavljene so bile tudi nekatere solunske ulice. V torek zvečer je btt prekinjen železniški promet med Skopi jem. Kosovsko Mitrovi. co, KraljeVem In Beogradom. To je drugi krak proge med Beogradom in Skopljem. Vardar je med Skopljem in železniško postajo v Hanrivu v smeri proti Kosovski Mitrovici tako poškodoval obalni steber velikega železnega mostu> da je postal oiost nevaren. Ker je včeraj začelo vodovje padati, je nevarnost za ta most odstranjena. Na železniških progah in postajah so poplave povzročile ogromno škodo. Velike skupine delavcev so zaposlene pri odkopavanju nanešanega kamenja, peska in dračja. Tako močne plohe so v Južni Srbiji nekaj nenavadnega. V Skopiju pade navadno na leto okrog 510 mm dežja. Tokrat pa ga je padlo v 24 urah 105 mm — torej ena petina običajne letne količine. V PriiLepu je padlo v 24 urah dežja za 101 mm. Pri na. vadnem obilnem deževju pade v 24 urah samo okrog 10 do 15 mm. V Skopiju je voda zalila novi del mesta, kf mu pravijo Bunjakovac. Stefbri mosta carja Dušana so bili popolnoma pod vodo. Sredi noči je vdirala voda tudi v središče mesta. Do. segla je palačo banske uprave, v sredo zjutraj pa je začela polagoma padati. Aerodrom je še vedno pod vodo. Poplava je močno poškodovala občinski in zoološki vrt ter mnoge tovarne in skladišča raznih trvrdk. Predsednik občine ar h. Mi-hajlovič in drugi strokovnjaki pravijo, da je bila poplavljena sedmina Skopi ja in da bo treba mnoge hiše popraviti najkasneje do spomladi, ker so od vode izpodkopane tn razruvane« V času, ko so se od Skop9ja do Djevdje- lije vlivale plohe, »o »» Kosovem bestneli orkanski viharji. Veter je ruval drevje in rušili slabo zgrajena e stavbe. Skladi sena in slame so raznešeni daleč na okrog. Akademski »Triglav" bo praznoval 60letnico Dne 31. oktobra 1. 1875. So v kavarni 3>Ob botaničnem vrtu« v Gradcu ustanovitelji skromno stebelce, ki mu je bilo usojeno, da se je razraslo in obrodilo tisočenen sad in 14 t m. bo Jugosdavensko akademsko društvo »Triglav« slavilo šestdeseti etnico. Izpremenili so se časi, veje so se razrasle, pognale brstje in mladike, življenja veter je pač vlekel skozi veje tega drevesa, mu trgal liste in jih odnešal križem sveta. Pa kamorkoli so padli, povsod so pričali, da so z veje »Triglava«. Da naprarri vez med temi Triglavani, se je ustanovilo tudi starešinsko društvo »Triglav«, ki bo ob. hajalo od istem času- že svojo 25Jetnie&. Mladi in stari bodo ta dvojni jubilej lepo praznovali 14. t. m. v Mariboru v ho. ■i KINO UNION ™ Tel. 22-21 DANES PREMIERA veletiilma najlepših svetovnih opernih melodij JVoc ljubezni Primadona New-yorške Metropolitan opere GRACE M0WE poje Toeoo, Carmen. Butterfly, Lucio di Lamermoor. Predprodaja od 11—12.30 in od 15. ure dalje. Naši študentje vojaki v Bileči Ko prišli v Bilečo, nas je bflo za tri bataljone, zdaj sta le še dva, ker se je pr-, 6.50 m IU Din. V nedeljo ob pol 11 metineja I Cankarjev večer kot II. delavski prosvetni večer priredi delavsko godbeno društvo »Zarja« v soboto 14. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice z bogatim, lepim sporedom. Govorilni zbor »Zarje« bo izvajal odlomke iz »Bele krizanteme« in »Kurenta«, Ivana Cankarja v spomin obletnice njegove smrti. Recitirana bo pesem Ivana Cankarja »Sultanovi sandali« in Tone Mačka »Ivanu Cankarju«. Igrala bo godba »Zarja«, mandolinski orkester »Zarje«, pel bo moški in mešani zbor »Zarje«, operna in koncertna pevka Marta Obemal-denjeva pa bo zapela arije iz opere »Hoff-manove pripovedke« iz. opere »Mgnon«... Zaključek bo lepa alegorija. Vstopnice »e dobe v Delavski zbornici. u— Vse za otroka. Lačni smo, obleka nam je pomanjkljiva, ne moremo zaradi mraza iz naših siromašnih stanovanj. Mi nismo krivi da naš očka ne zasluži kruha za nas vse. Usmilite se nas! Zdravniki nam pravi io. da moramo uživati tečno hrano Tuberkuloza ie načela telesca in na vratu se nam delaio otekline Zdravnik pravi, da je to škrofuloza. Našim ma- micam je v trpljenju usahnil vir hrane. Kosti se nam mehčajo že v prvih mesecih življenja. Pomagajte, da ne bomo vse življenje pohabljeni in odvisni, pomagajte, da tudi k nam ne pride tisti veliki črni voz z belimi križi. Ne poznate nas vseh, zato javite socialno-političnemu uradu v Mestnem domu svojo pomoč v denarju ali hrani vsi, ki ste srečnejši od nas m ki nočete, da bi živeli med vami ubogi otročiči brez zdravja in brez sreče. Vsaj 10 Din na mesec dajte ali pa topla kosilca dajte nam, ki ga nimamo. n— Društvo Kazino bo imelo svoj redni občni zbor v soboto dne 28. decembra ob 18. uri v društvenem poslopju. Kongresni trg št. 1, H. nadstropje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo in predlogi ravnateljstva; 2. Ureditev računov preteklega leta: 3. Poročilo in predlog revizorjev: 4. Volitev Članov ravnateljstva in revizorjev; 5. Določitev članarine. 6 Odločitev o eventuelnih samostojnih predlogih: 7. Slučajnosti u— Iz francoske glasbene literature se izvajajo na I. letošnji javni produkciji drž. konservatorija dela naslednjih skladateljev: Couperin (godalni orkester), Rameau (klavir in godalni orkester), Faure (klavir), Charpentier (arija s spremi jeva. njem klavirja* Debussi f klavir) Rousel (godalni orkester). Nastopijo gojenci: KuneJ Egoin, šaplja Boža, Turšič Ivan, igrišče) v izmeri 752 m1 za 160.000 Din. Prvotni lastniki te parcele so bili Koslerje-vi dediči. Na prodani parceli je bilo svoje-časno nogometno igrišče SK Ilirije. u— Sličica iz sobe, kjer se vrši dražbe. Soba 17. na sreskem sodišču se pogostokrat omenja v dražbenih oklicih, zakaj v njej se vrše dražbe hiš ln zemljišč, ko jih je bilo v drugi polovici t. 1. že okoli 40. Ta soba je žalosten odmev vseh gospodansk h težav in stisk. Na dražbo prihajajo ljubljanske hiše in okoliška posestva. Dostikrat je v malo sobo prav velik naval draži teljev. Včeraj je prišla na dražbo Spreitzerjeva trgovska hiša v Maistrovi ulici. Cenilna vrednost je bila določena na 607.110, kavcija na 60.711, a najnižji ponudek na 303.555 Din. Kar šest interesentov. med njimi denarni zavodi, se je udeležilo dražbe. Za lepo hišo so se za_ nimali tudi petični ljudje z dežele. Prvi dražitelj je ponudil 320.000 Din. zadnji, Mestoa hranilnica ljubljanska, pa 550.000 Din. Več ni hotel nikdo p<*nuditi. Za ta znesek je bila hiša tudi zdražena. Mestna hranilnica je nato zdražila še h'šo z dvoriščem in vrtom v k. o. Slapah. Vse je bilo cenjeno na 45.670 Din, zdraženo pa za 30.100 Din. n— Neznan utopljener s Karlovškega mostu. Včeraj nkrosi 8. zjutraj, ko je od do- Ako je glavobol posledica zaprtja VAM BODO OMOGOČILE 2 — S ARTIN-DRA2EJE dr. VVandera, vzete zvečer, naslednji dan zjutraj lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v Skatljicah po 12 dražej Din 8.— ln v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 __Ogl. reg. pod S. br. 7724/34. Gallatia Reinhold (klavir), Koremčan Štefka (petje). Godalni orkester je sestavljen iz konservatoristov in članov Orkestralnega društva, vodi ga skladatelj L. M. škerjanc. Spored stane 2 Din., velja Kot vstopnica in se dobi v Matični knjigarni. , u— Ruska Matica priredi v ponedeljek 16. t m. ob 20. v dvorani Francoskega instituta spominsko »lavnost o priliki 75. obletnice smrti utemeljiteljev slovanofil-stva — AJeksija Homjakova in Konstantina Aksakova. predavala bosta umiv. pr0f dr. Evgen Spektorskij in dr. N. Preobra-ženskij. Odlomke iz pesmi prvih slovano filov bo recitiral g. Grigorovič-Barskij. VstoP prost. Vabljeni vsi prijatelji ruske književnosti. P B I D E HARRY PIEL a— Kongres Podzveze glasbenikov v Ljubljani bo v nedeljo 15. t. m. z začetkom ob 10. dopoldne v sejni dvorani akademskega društva »Jadrana« v areni Narodnega doma. n— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. vaja vsega mešanega zbora. n— Slušatelji abiturijentskega tečaja Zbornice TOI v Ljubljani vas najvljudneje vabijo na otvoritev plesnih vaj v soboto 14. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Začetek ob pol 21. uri. buffet, Ronnr. u— Krajevna organizacija JNS za m. okraj vabi svoje člane k udeležbi pogreba hčerke poslanca g. Rajka Turka danes ob 15. iz Komenskega ulice 17 na pokopališče pri Sv. Križu. n— železniškim upokojencem. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani sporoča svojim članom: Vsi železniški upokojenci, ki sa lani aprila, maja in junija * računski pisarni glavnega kolodvora v Ljubljani naročili in plačali režijski premog, naj se zaradi vrnitve nekaj denarja čimprej oglasijo v isti pisarni s svojo nabavno knjižico. u_ Ribiči! preminil Je g. Make Proft, dolgoletni član ribarskega društva Ljubljana. Pogreb bo v soboto 14. t m. ob 1^16. Izpred mrtvašnice deželne bolnice. Pozivamo članstvo k udeležbi. n— Za brezposelne trgovske pomočnike društva »Merkur« je daroval g. Slavko Gri-čar, Čurug 100 Din namesto venca na groh pokojne ge. Ljudmile Smrkoljeve. j_ Oseba, ki mi je v sredo 16. t. m. dopoldne vzela v VVolfovi ulici 3/1 torbico z akademsko legitimacijo in polnilnim peresom, naj mi vrne vsaj legitimacijo po pošti na moj naslov ali na univerzo. u— JNAD Jadran, ženska sekcija ima dames ob 14. člamski sestanek. O kongresu za zaščito dece bo referat. Udeležba strogo obvezna. OdJbor. u— »Trije vaški svetniki« Izvrstna veseloigra, polna zdravega humorja ln naravne veselosti «e ponovno vprizori v soboto 14. t. m. v drami. V glavnih uiogah nastopita gg Cesar in Daneš. Cene s0 od 20 Din navzdol. Prodaja Je pri dnevni-blagajni v operi. u— »gkandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog), Zabavno Hopvoodovo veseloigro pcmove v šentjakobskem gledališču desetič in zadnjič v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. ab 20.15. Igra Je zelo zabavna in je izvrstno naštudirana. Sobotna predstava se bo igrala v korist društev »Soče« in »Tabora« za brezposelne emigrante. Kdor se hoče zabavati, naj posetl predstavo ln ' kupi vstopnice že v prodaji v napocej od sobote dalje. j— Sokolsko društvo LjublJana_§lika. Dr. pavel Brežnik predava drevi ob 20. o francoski revoluciji, skioptične slike. Po predavanju filmi: Alkohol Vstop 3— Din u —Sprememba posesti. Lekarnar Leon Bahovec je prodal zasebnici Emi Pollakovi. soprogi industrija Rozi B^načevi in soprogi univerznega asistenta Marin Pehanijevi parcelo št. 471/9 k.o. Spodnje Šiške (športno lenjške strani v mesto precej živahen promet, so ljudje opazili neznanega moškega, kako se je na Karlovškem mostu z drznim sunkom pognal preko ograje v Gruberjev kanal. Na mostu je ostal za njim samo siromašen klobuk, ki se ga je držalo še nekaj slame, kar priča, da je neznani kandidat smrti prenočil v kakšnem hlevu ali skednju v okolici in da pripada najbrž armadi brezimnih popotnikov, ki se danes brez pravega cilja polikajo iz kraja v kraj. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so ga še videli, kako se je prikazal na površju in klical na pomoč, blizu zatvornice pa so ga valovi vnovič potegnili vase. Kdo je samomorilec, poizvedbe doslej še niso mogle dognati. u— Skrlatinka In davica še zmer0m po-malem. Val škrlatinke in davice v Ljubljani in okolici je zadnje dni 6icer zrnat-no upadal, nevarnost pa še zmerom ni odstranjena Izolirni voiz mestnega fizika. ta ima od časa do časa še zmerom dosti Posla in zlasti med šolsko mladino 6e redno pojavljajo obolenja, ki silijo zdrsuv. stvene in šolske oblasti k amerom večji previdnosti. Bolezen je na posameznih šolah občutno zmotila pouk in mnogo učilnic je bilo treba razkužita. Zax3mje dniso f Senzacija sezone. iiznova zabeležili nekaj primerov boiezm na klasična gumnaziji, na trgovski akademiji, na trgovski šoli, na učiteljišču ln na IL državni realni gimnaziji. Na vseh teh zavodih so bili posamezni razredi ponovno razkuženi, na 1. državni pa, kjer je bilo največ primerov epidemečnih obolenj, So morali razkužiti vse poslopje Vsa i obolenja med mladino so bila spočetka lažjega značaja, pozneje pa je bilo zabeleženih tudi nekaj smrtnih primerov. Bolezen se je jela prenašati tudi na od-rasie »n te dni je obolela za škrlatinko celo neka 43 letna ženska. Od 1, do 12. decembra je bilo mestnemu fizikatu Jav-ljenih 18 primerov obolenj za davico in 22 za škrlatinko. n— Specialisti ielezne stroke na delu. Te dni So a genije kriminalnega oddelka aretirali dva Bosanca, ki sta biia že pred dobrim letom zagrešila večjo tatvino nekje za Bežigradom. Takrat sta prenočevala v baraki na neki stavbi in pri tisti priliki sta spravila na stran neka železja. s kakršnim armirajo beton nato pa sta ga nekemu tme-tu v okolici ponudila naprodaj. Blago je bilo vredn0 nekaj tisočakov, ona dva pa sta ga prodala za 250 Din. Šele zdaj je tatvina prišla na dan in poleg Bosancev bo 'sodišču izročen tudi n3un odjemalec, ker je osumljen, da je vede kupoval ukradene reči. Z njimi vred je moral poromati v sodne zapore tudi 301etni krošnjar Vinko Škerjanc od Device Marije v Polju. Škerjanc se formalno preživlja s tem. da pohira staro že-lezje po hišah in po smetiščih in ga prodaja dalje, še rajši pa mimogrede vzame kai novega s seboj. Zadnjič je na dvorišču Zaltove trgovine na Tyrševi cesti naložil dve pocinkani vodovodni cevi. dolgi po 6 m. na ramo, a je bil pri delu opažen, da so ga zajeli in izročili stražniku. Prav tako je prejšnji mesec pri Souvanu na Mestnem trgu odnesel železen drog, s kakršnim zapirajo vrata- Na sodišču ga čaka zdaj že 27. kazen. Iz Maribora a— K 60 letn*ci »Trig'ava«! Vsi Trigk-vani se vabijo, da se polnošteviln^ udeležijo slovesne proslave 60 letnice Jugoslno- vamiin za nas'ovrie nrn^tore 1.200 000 Din ^ »n«; r»iič?i!i le- tos naiemnik' 37 i=OOnn Din Po'-r>-^*nn bi torej nlflčfli v letoš^ipm lf»tti v««v M-,r-'Sr*r-Vtn.na irrnn'k streho 1*^6 r>->v(tna obremenitev za im»n!eiii komori ■'onns n:fljpmnin in n«'(""iiT'lfP v mp- sku 47 nin izkazuje v letošnjem letu 15,300.000 Dir Iz Ce!ja e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici deške meščanske tole bo predaval v ponedeljek 16. t. m. ob 20 univ. prof. dr. Josip Nagy iz ZagTeba pod naslovom »Z Jadrana v zapadno Afriko ln do Kanarskih otokov«. Okrog 150 lepih sktoptičnih slik. e— S« • prodaji MaJdifeve veletrgovine. Pred tedni smo poročali o pogajanjih tvrdke R.akusch z lastniki znane slovenske trgovine z železnino Peter Majdič »Merkur« » Celju za nakup te veletrgovine. Ze takrat sni,) z nacionalnega stališča kritizirali početje slovenskih lastnikov. v sredo pa smo objavili notico o izvršeni prodaji tega' podjetja. M je zdaj prešlo v nemške roke. Kljuk vsemu se je včerajšnji »Slovenec« brez razloga obregnil ob nas. češ da tu ne najdemo besede Ker je dopisnik »Slovenca« pred tedni gotovo čital našo notico o tej zadevi, si njegove včerajšnje notice ne moremo tolmačiti drugače kakor z zlobo. e— Žalostne razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 141 brezposelnih. Dne 10. t. m. je bjl0 v evidenci 556 brezposelnih (498 moških in 58 žensk) nasproti 442 (386 moškim in 56 ženskam) 90. novembra. e— Dve hudi nesreči. V sredo je j>ad.Ia 43-ietna vdova Jožefa Dvoršakova, znana oskrbnica planinske koče na pesku na Pohorju pri smučanju tako nesrečno, da aa je £Lom:a.a lervo nogo v gležnju. Istega dne se je ponesrečil v pražarm in ke«mičn) tovarni v Gaberju 34-letni delavec Blaž AnuOnož nz Začreta pri Škofje vasi. Pri delu ga je zagrabil stroj za levico in m« odtrgal tiri prste. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Stražnik je obstrelil begunca- Včeraj v ranih urah je policijski stražnik Erner-šič aretiral 38 letnega posestnikovega sama Ivana Rakuna iz Varpolja pri Re. čici ob Savinji, ker je v vinjenosti razgrajaj v hlevu poleg neke gostilne na Krekovi cesti. Stražnik je od vedel Rakuna na stražnico, airetiranec pa je izkoristil ugoden trenutek in pobegnil. Ko je polcij. ski stražnik Ivan Gašparič, je bil na ulici v službi) opazil bežeSega Rakuna, mu je zaklical »Stoj!« Rakun pa se nd zmenil za poziv in je bežal dalje proti Bregu. Gašpairič je hitel za njim. Rakun je bežal čez kapucinski most na Breg pod prvi železniški most in dalje ob progi. Gašparič je dvakrat zakldcal Rakunu »Stoj!« Ker ne pa Rakun spet ni odzval pozivu, je Gašparič misleč, da Ima pred seboj nevarnega zločinca, izvlekel samokres in ustrelil. Krogla je predrla Rakunu levo stran prsi pod ključnico. Rakuna so pre. peljali v bolnišnico. Rana ni nevarna. O zaArtisti« in zvočni tednik. Iz škofje Loke šl— Slovo. V soboto se je poslovil od škofjeloč-anov g. Ivan Bendon, kri je prestavljen v Metliko. Služboval je dobrih osem let na loški sreski izpostavi, daj o^ pricetitu beie zime pa je moral pustiti dražintico v Skofji Loki in iti na novo službeno mesto. G. Berdo® se je zmerom kreial v naprednih vrstah. Bil je vesten uradnik, ki za.s„uži vse priznanje in spoštovanje. Dalje časa je bil tudi tajnik »reškega oxi»bora RK. Zaiimo ie, da bi se spet vrnil k ntum. šl— Izprememba draginjskih razredov. Škof ja Loka je svoječasno že biLa v drugem dragjnjskem razredu, pa so jo pozneje pousn.li v tretjega, čeprav je pn nas sedež sieske izpostave^ Nedavno so se škofje, oš k i drzavnu nameščenci z JUU na čelu zavzeli pri občinskem odboru za to, naj bi mestna občina pokrenila potrebno, da se mesto kot sedež sreske laaposta-ve in planinskega poika in kot tujskopro-metina postojanka uvrsti v oni draginjsk: razred, ki pripada mesi-oim 6 ereskimi na_ čelstvi. Iz Ptuja j— predaja po*>i0v na mestnem načel- stvu. Luseuanji mestni predseoinlk g. Jer-še Ladislav je včeraj dopoldne predal po-eie novojmemo vanituiiu preusetluuku g. dr. Remcu Aiojz^u. istočasno se je poslovil od usmižoeiiccv, ki jim je izrekel topio za-kvaio za njih zvesto sodelovanje ter jih prosil, naj ostanejo tudi v bocioče taki. Tudi uraumštvo se je zahvainio dosedanjemu pieosedniku, nato pa je novi predsednik g. dir. Remec poadraviiJ uiradmštvo. Včeraj "je ba.nska uprava imenovala za mestna svetnika namesto gg. Koiariča Antona, profesorja -v pok., un Praporja, bančnega uradnika, ka stanujeta uzven mesta Ptuja, občinska svetnika gg, Mo-hou-iča Friinca, posestnika m gostilničarja, m g. dr. Visanjaka Alojzija, odvetnika. j— Prosvetni večer priredi Sokol v soboto 14. L m. ob 20. v prosvetni dvorani »Mladike«. Predaval to profesor g. Habe o Jugoslaviji kot gospodarsko—prometni enoti. lirez vstopnine. Dobrodošli tudi Sokolstvu naklonjeni poslušalci! j— Diletanti Dramskega društva nas bodo v torek 17. t. m. zabavali z veseloigr0 v treh dejanjih »Ceruiveno mišjo«. Pričakujemo. da bo občinstvo znalo ceniti požrtvovalnost naših igralcev. j— Zanemarjena rana je povzročila smrt 15ietni posestnikov sin Uabrovec Ivan iz Dolan, občina Sv. Barbara v Halozah, se je na paši ranil v stopalo desne noge. Kana, ki ji ni posvečal posebne pozornosti, je začela zatekati, nastopilo je zastrupljenje in poslali so ga v bolnišnico, a je bilo prepozno. Starši so dečka prepeljali domov, kjer je kmalu umrl. j— Ved luči dobi k0lodv0rski drevored. V kolodvorskem drevoredu je že delj časa zelo pomanjkljiva razsvetljava, večkrat ne gorijo vse luči m v egiptovski temu se je že tu in tam primeril kak napa^j na Potnike, ki so prihajali od večernih vla kov. Zdaj se bo razsvetljava izboljšala, mestna občina je stopila v sti'k z zatliru*. »o elektrarno Na pristanu so pričeli Po diratl stare kostanje, ki so bili zlasti ve lika ovira tamošnj:ini prebivalcem ln vr tovom. ker so delali veliko senco Olep sevalno društvo je že večkrat prosilo mp etno občino, d« ood^e cdo vrsto kostanjev. Občina j« davni Mil ugodita. Gospodarstvo Tod! v trgovini na drobno so se cene začele dvigati Pred nervi smo na tem mestu objavili podatke o gibanju cen ▼ trgovini na de. belo, iz katerih je razvidno, da se je ta indeks dd julija do novembra t 1. dvignil od 63.3 na 71.2 todke (1926 enako 100), tako da znaša povečanje v štirih mesecih preko 12%, nasproti lanskemu novembru pa 13.5%. Indeks cen v trgovini n« drobno, ki vedno le v določenem časovnem razmahu sledi indeksu oen ▼ trgovini na debelo, do septembra ni kazal bistvenih sprememb. Zadnja dva meseca pa vidimo tudi pri indeksu cen na drobno (v Beogradu) naraščanje. Tako je od septembra na oktober indeks cen v trgovini na drobno narasel od 68.4 na 69.9, v novembru pa se je po naj. novejših podatkih Narodne banke povzpel na 71.6, tako da je sedaj za 1.3 točke višji nego lani v novembru, dočim se je prejšnje mesece stalno gibal izpod lanskega nivoja. V skupini prehrane je indeks cen v trgovini na drobno od oktobra na november narasel za 1.6 točke na 74.1 (lani 71.3). Indeks oen predmetov za oblačila se je dvignil za 0.8 na 71.5. (lani 75.5) doMm je indeks cen za kurjavo ostal ne-spremenjen na'višini 71.5 (lani 74.3). Nadaljnji dotok zlata in deviz pri Narodni banki Tuda poslednji izkaz Narodn^ banke od 8. decembra zaznamuje nadaljnji dotok zlata in deviz ,in sicer v skupnem znesku 17.5 milijona Din, dočim je v poslednji četrtini novembra znašal dotok 12.8 milijona Din, v tretji četrtini novembra pa 18.2 milijona Din. Predvsem so se povečale devize izven podlage in sicer za 13.4 na 302.7 milijona Din, dočim je zlata in devizna podlaga narasla za 4.1 na 1455.5 miMjana Din. Zlato v tresorjih Narodne banke se je povečalo za 5.3 na 1317.1 mi. lijona Din, zlato deponirano v inozemstvu pa se je zmanjšalo za 2.4 na 112.4 milijona Din; končno so devize v podlagi narasle Za 1.1 na 26.0 milijona Din. Menična posojila so se v znatnejši meri zmanjšala, in sicer za 13.4 na 1533.5 milijona Evin. Lombardna posojila pa za 0.2 na 263.2 milijona Din. Kakor običajno v prvi četrtni meseca, se j« tudi v novembru obtok bankovcev zmanjšal, in sicer za 24.4 na 4813.7 mdli-joma Din) tako da je sedaj obtok bankov. cev za 466 milijonov nečjn nego lani v tem času. Obveznosti n« pokaz so se povečale za 15.9 na 1390.6 milijona Din (predvsem so narasle obveznosti na pokaz po raznih računih za 23.5 na 647 3 milijona Din. dočim so žirovni računi nazadovali za 11.8 na 7363 milijona Din). Vrednost zlaite in devizne podlage skupaj s premijo je znašala 8. t m. 1870.4 in kritje v zlatu in devizah 30.14% (prejšnji teden 30.02). Svinjereja na Dolenjskem že od nekdaj je znana dolenjska svinjereja. V Novem mestu so največji tedenski sejimi za svinje, posebno za pujske. Na zadnjem Miklavževem sejmu je biLo v Novem mgstu več sito voz pujskov in pršu trnkov in so šili precej v promet. S pujski se zaJagajo kraji Belokrajine, Kočevja in Suhe Krajine. Pitane svinje pa nakupujejo v Zagradcu, Vel. Loki, Mirni, Trebnjem in tudi v Novem mesxenila komisija, se6tavdjena iz naiboliših naših vinarskih strokovnjakov, tako da bo interesentom na razpolago na razstavi že strokovna ocena razstavljenih vin. Ker je kvaliteta letošnjih ormoško-ljutrmerskih vin izvrstna, cene pa so zelo zmerne^ je v interesu vseh vindcih trgovcev in gostilničarjev. da razstavo in sejem obiščejo. Zaprošena je polovična vožnja po železnici, in bo tozadevno dovoljenje še pravočasno objavljeno. = Zvišanje glavnice. Trgovinski minister je odobril družbi »Juta i konoplja« d. d. v Beogradu povišanje delniške glavnice za 9 milijonov Din. in sicer od 1.8 na 10.8 milijona Dm. = Iz trgovinskega registra. Tvrdka ing. Vladimir Stare, tvornica kovinskih izdelkov »Eka« je prenesla svoj sedež iz Ko-lovca v Ljubljano (Tyrševa 66) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo lan enega firneža. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo 30 m medenih cevi, do 22. t. m. glede dobave volnenega ripsa in volnene vrvice, do 23. t. m. glede dobave 100 kg. železnih vijakov, kaudu. kastih cevi in laka za železo ter rezervnih delov za magnet. Komanda pomorskega letalstva v Divuljah sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave celom-laka, do 23. t. m. glede dobave razne barve, ter. pentinovega olja, krede, cinkovega belila in do dne 28. t. m. glede »dobave motorja generatorja, armiranega kabla, zaglavk in spojk, razne bakrene in povoščene žice, patrom. 10 električnih zvoncev in raznega drugega materijala. Uprava L oddelka. vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 3.075 kg železa in 1.330 kg jekla v raz. nih dimenzijah, do 27. t. m. glede dobave grafitnih loncev in do 28. t. m. glede dobave 20.000 kg koksa. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave raznih vijakov. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 200 komadov bakrenih obročev. Minerska komanda Kumbor sprejema do 28. decem. bra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg strojnega olja in 600 kg karbolineja. V pisarni referenta inženjerije štaba dravske drvizijske oblasti v Ljubljani se vrši 27. t. m. oferbna licitacija za oddajo popravila v konjušnici vojašnice kralja Petra n v škofji Loki Pri ekonomskem odelenju generalne direkcije državnih železnic v Beogradu se vrši 28. t jn. javna ofertalna licitacija za dobavo delov za zračne zavore. Pri direkciji pomorskega saobrača. ja v Splitu se vrši 28. t. m. ofertalna Hci. tacija za dobavo pisarniških potrebščin. Pri kr. direkciji šuma v Vtnkoveih se vrši 28. t. m ofertna licitacija Za dobavo računskega in pisalnega stroja. Borze 12. decembra Na ljubljanski borzi je deviza London danes nekoliko popustila, sicer pa ni bilo večjih sprememb. V privatnem kliringu notirajo avstrijski Šilingi kakor včera* 8.85 do 8.95. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih ši_ lingih po 8.92, v angleških funtih po 253, v grških bonih po 30.25 in v Španskih pezetah po 7.02. Nemške kompenzacijske marke so deloma znova nekoliko popustile in so se trgovale v Ljubljani po 14.10, v Zagrebu po 14.03. in v Beogradu po 14.00. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v vojni škodi mirna pri tečaju 365—366 brez zaključka (v Beogradu je bil promet po 365). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2970- — 2984.®0, Berlin 1756 08 — 1769.95 Bruselj 738.23 — 743.29, Čurib 1421.011428.08. Lon dan 215.49 — 217.55, Newyork 4350.08 — 4386.39. Pariz 289.52 — 290.96. Praga 181.71 — 182.81. Curih. Beograd 7.02. Pari« 20 3750, Lon don 15.20, Newyork 308.625 Bruselj 52 Madrid 42.2250, Amsterdam 209, Berlin 124.05, Dunal 57. Stockholm 78 40. Oair 76 40, Kobenhavn 67.8750. Praga 12.7950. Varšava 55.30, 4tene 2.90. Bukarešta 2.50. Zelo se čudro J31 starejše perice ko vidijo bleščeče belo perilo mladih naprednih peric in gospodinj ki perejo s viera Cerpetilinovtm miVom, ki je izdelano na podlagi olivnega oQa Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 3« — 36«, T'» invest. 76 den., 7% sta-biliz. 78 bi., 4'/. agrarne 43.50 — 45, 6% begluške 61 edm., 6% dalan agrarne' 60.50 _ 62, 7V. Blair 71 — 72 50, 8% Blaw 81 — 82.50, 7•/. Drž. hip. banka 75 — 78; delnice: Narodna banka 6500 — 6700, PAB 235.50 — 237, Trboveljska 115 den. Beograd. Vojna škoda 365 — S66.50 (366), za dec 365 — 365.50 (365) 7*/« invest 78.25 — 79 (78.50) 7V. stabiLU. 78.50 M. (78), 4*/. agrarne 45.75 — 46.25, 6% begbuške 64.10 — 64.50, 6% datan. agra-ne 62.75 — 63, 7% Blair 72.50 — 72 'u (72.25), 8% Blair 81.50 — 81.50, 7V. Dri. hip. banka 75 den„ PAB 236.50 — 236.50 (235.50). Blagovna tržišča 2iTO + Chicago, 12. decembra Začetni tečaji: pšenica: za dec. 95 za maj 94.875, za julij 98, koruza: za dec. 58.626, za maj 59.50. -f- Winnipeg. 12. decembra. Začetni tečaji: pšeniea: za dec. 83.25. aa maj 87, za julij 87.50. = NovoSadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 159—163. ladja Tisa ali Begej 170—17Z sremska in slavonska 161—163. banatska 161 — 165. Oves: baški. sremski. slavonski 130—132.50; Jetmen: taški m sremski 64 kg 132.50—137-50. Koruza: biika in sremska 104—106 banatska 104—106, baška sremska in banatska nova 99—100. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235—260. »2« 215—240. .5« 195—220 >6« 175 —200. »7« 145—160 »8« 105—110; Fižol: baški in sremski 240—250. Otrobi: baški in sremski 82—85 baški 83—85. BOMBAŽ. + Liverpool, 11. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.35 (prejšnji 6.35), za maj 6.29 (6.28). 4- Newyork, 11. decembra. Tendenca komaj stalna- Zaključni tečaji: za dec. 11.39 (11.66), za maj 11.06 (11.31). SBSHQS£SBBHS1HIS Vsak naročnik je zavarovan za lo.ooo Din BSSISaOSSBBBSSB Lovsko društvo Maribor ustanovljeno Velik zbor lovcev s severne meje Maribor, 12. decembra Danes ob 10. so se sestali v lovski 6obi pn Orlu v častnem številu lovci z vse severne meje k občnemu zboru mariborbke podružnice bLD. Ta občni zbor je bil 12. po številu in tudi zadnji, ker se mora v smislu novega lovskega zakona in v smislu pravil pieieviti mariborska podružnica v samostojno lovsko društvo Maribor. Obcm zbor je otvoril in vodil doseoanji predsednik, bančni ravnatelj g, Bogoan Pogačnik, udeležili so se ga pa tudi sreski načelnik dr. Šiška in pounačelnik Modrijan, bivši župan dr. Lipold in drugi.V uvodu se je predsednik spominjal tragične smrti pokojnega kralja, katerega spomin so lovci počastili s trikratnim vzklikom »Sla-val«, nato pa so izrekli svojo udanost in spoštovanje njegovemu nasledniku, mlademu kralju Petru II Predsednik se je nato spominjal vseh umrlih članov in lovskih čuvajev, nakar je bila posiana udano6tna brzojavka našemu kralju, pozdravni pa mL nistru za šume m rude dr. Jankoviču in banu dr. Natiačenu. V preglednem jedrnatem poročilu se je predsednik v glavnem omejil na skiepe, ki so bili sprejeti na jesenskem zasedanju središčne uprave v Ljutomeru. Poudarjal je. da je bil glavni uspeh tega zboro. vanja obligatorno članstvo in obvezno zavarovanje lovcev. Odslej bodo vsi člani zavarovani za primer stnrti za 5000, za pri. mer invalidnosti za lj.000 Din, a za to ne bodo plačevali nobenih posebnih prispevkov. Tudi je naglašai pomen in važnost novega jugoslovanskega lovskega zakona, ki je jug<»lovenskemu lovstvu v čast in ponos. Svoje poročilo ie zaključil s podatki o novem društveneir piaviiniku. Tajnik prof. Schaup je navajal, da je podružnica prav marljivo delovaia ter jača. la lovstvo in bodrila lovsko zavest na severni meji. V času 12-letnega obstoja so podružnici predsedovali gg Klobučar, Gla-9er. dr. Robič, dr. Cernič in ravnatelj Po. gačnik. Podružnicami« tudi pomagaia pri razdelitvi lovskih zemljišč v novih združenih občinah. O stanju blagajne je poročal ravnatelj Rajko Boltavzar. Finančno stanje podružnice je zek> povoljno. Podpredsednik podružnice g. Fludernik je kot knjižničar navajat da ima podružnica nad 120 strokovnih knjig, po katerih članstvo rado sega. O podružničnem inventar iu je poročal zna. ni strelski mojster g Robert Vukmanič. za strelski odsek pa ravnatelj dr. Kovačec. ki je naglašai. da se je v polni meri gojil strelski šport in da ie niecov član g. Robert Vukmanič odnesel prvenstvo na je-*enskem tekmovanju in postal rudi prvak dravske banovine Za propiaandni od«"k ie poročal bančni ravrateli Strgar. za pravni odsek dr 5nvd. ^to ''e^ referati delegatov podružnic na deželi. Z« podružnico Siovenjgradec je poročal g. Sentjurc, ki je opozarjal občni zbor, kako grdo tarnajo lastniki lovišč s srnjadjo. iii je predlagal, naj bi se odstrel srnjadi zaščitil a 1. decembrom. Predlog je bil sogiasao sprejet. Za podružnico Sv. Jurij v Slovenskih goricah je poročal Stanko Trčelj. za Slovensko Bistrico učitelj Kristan. Poročilo nadzornega odbora je podal g. Permd. ki je obenem predlagal razrešnico blagajniku in odboru. Predlog je bil soglasno 6prejet. Nato je bil na dnevnem redu sprejem novih pravil Lovskega društva Maribor, o katerem je poročal ravnatelj Pogačnik, poudarjajoč, da je ostala avtonomija lovskih društev popolnoma neokrnjena m da bo novo društvo prevzelo vsa aktiva in pasi-va od razpuščene podružnice, ki je delo. vala 12 let. Občni zbor je bil prekinjen, po kratkem odmoru pa je sledil ustanovni občni zbor Lovskega društva Maribor. Pri volitvah je bil soglasno in z vzklikom izvoljen za predsednika bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, za podpredsednika prof. Schaup, v odbor pa Boltavzar, dr. Kova. čec, Vlašič, Vukmanič. dr. Lipold inž. Zimfeld. dr. Cazafura, dr Šinid, Donko, Babič, Udo Kaeper, dr. Senekovič, Strgar, dr. Robič. dr. Glančnik. Hartinger, Spra-ger in Vodopivec, a za predsednika pravnega odseka dr. Scnid, propagandnega bančni ravnatelj Strgar, strelskega pa dr. Ko. vačec, v nadzorni odbor pa Perme ia Vidmar. Vremensko porocSo 11. decembr«. Ljubljana 7. 764.6, 3.4, »3, SW2, 5, dež. 3 7 Ljubljana 14. 762.7, 5.6, 90, NW1, 6, —, -1 Mamtoor 7. 764.0, 2.0, 90, NW3, 4, det, 2 0 Zagreb 7. 764.5, 3.0, 90, NW1, 6, det, 0*3 Beograd 7. 763.2, 3.0, 30, ESE3, 5, —, -Sarajevo 7. 762.1, 3.0, 90, 0, 10, —, — S kopije 7. 760.3, 6.0, 90 0, 10, det, 7.0 Kumbor 7. 757.0, 11.0, 70, B2, 10, _ Split 7. 756.9, 10 0, 60, NE5, 10, —, — Rab 7. 769.3, 7.0, 80, N4, 10, —. —. Temperature: Ljubljana 7 0, 1.5; Maribor 3.0, 1.0; Zagreb 7.0, 3.0; Beograd 9.0, 2.0; Sarajevo 3.0, 2.0; Skopije 8.0, 6.0; Kumbor 13.0, 10.0; Split 12.0, 7 0; Rab 10.0, 7 0. 12. decembra LJubljana 7. 766.1, 1.4, 72, ENE3, 10,— .; Lrjubljana 14. 762.7, 0.2, 78, N3, 10, —■ Maribor 7. 7656. -L0, 80, NB4, 6, —- —; Zagreb 7. 765.7, 1.0, 70, NE55, 10. —• —; Beograd 7. 762.3. 0.0, 90. N2, 10, —, —; Sarajevo 7 762.5. 2.0. 90, 0, 10. — —; SkopJje 7. 760.8. 3.0. 90. 0. 10. det. S.0; Rog. Slatina 7. .1.0. 65, N7. 10, —, — Temperature: LJubljana 2.0. 0.3; Mari. bor 4.0, -1.0; Zagreb «.0, 10: Beograd 7.0, -1.0; Sarajevo 6.0, 1.0; S koplje 8.0, -2.0; Spttt 130, —; Rog. SHttna 6.0, -1.0. Angleški general Fuller, ki je postal znan po svojih naziranjih o vojni s stroji, priobčuje članek, ki trdi v kratkih besedah, da je hitra vojna najbolj »človekoljubna« oblika vojne. Fuller ostro napada napore Ženeve, da bi se vojni stroji, kakor tanki in letala, prepovedali. S tem hočejo čim bolj štediti civilno prebivalstvo, dosegajo pa, kakor trdi Fuller, baš nasprotno. Utrdbe in obrambna orožja naj bi bila dovoljena, napadalna pa prepovedana. Obrambna orožja so svetovno vojno spremenila v položajno vojno, tanki, letala in najtežja artiljerija pa so izsiljevali gibalno vojno. V položajni vojni ni lahk0 priti do odločitve. Strelski jarki pač lahko ščitijo armado, a Čim bolj jo ščitijo, tem bolj je civilno prebivalstvo izpostavljeno zračnim in plinskim napadom. Kakor je letalu namenjeno, da demorali-zira zaledje, tako zadevajo podmornice želodec zaledja. Obe orožji se dopolnjujeta, uničujeta moralo in gospodarstvo. Tudi tu slavi položajna vojna triumfe. Napadi na sovražnika ne prinašajo odločitve, torej poskušajo zadeti njegovo gospodarstvo. Takšna vojna" je najhujša oblika vojne. Močnejši doseže končno Pirovo zmago. Svetovna vojna je dokazala najočitneje, da je pri sedanji medsebojni odvisnosti kulturnih narodov nemogoče uničiti gospodarstvo kakšnega naroda« ne da bi vsi trpeli zavoljo tega. Kar se tiče torej bodoče vojne, meni Ful- ler, mora biti stremljenje vsakega vrhovnega vojaškega poveljstva to, da bi se izognili položajni vojni. Čim gibčnejše so operacije, tem prej pride do odločitve. Tanki so v svetovni vojni razbili fronte. Ce torej danes zahtevajo odpravo tankov, je to usodna pogreška. Tank je močnejši nego orožje strelskih jarkov, njegova eksistenca pomeni povratek stare bitke na odprtem polju. Gospodarska vojna stopi tako v ozadje. Potrebno bo spraviti vse razpoložljivo orožje na bojišče in s tem postaja možpost, da bi se velike enote zračnega orožja porabile proti nevojaškim ciljem, zelo majhna. Hitra odločitev na kopnem izsiljuje tudi hitro odločitev na morju. V kratki vojni je nemogoče, da bi s podmornicami blokirali pomorsko ljudstvo. Hitra vojna - človekoljubna vojna Zanimiva izvajanja angleškega generala Fuller ja — Kratkotrajna vojna štedi civilno prebivalstvo V pričakovanju spopada Svetovni rekord v višinskem poletu Bell bog v divjini Mož, ki je priletel z velikim ptičem In je padel na zemljo Ruski letalec Vladimir Kokinaki, fotografiran po povratku na zemljo iz višine 14.575 m Iz dežele, »kjer poper rase«, iz Holand-fike Gvajane, poročajo, da se je te dni odpravila v divjino letalska ekspedicija, da hi poiskala nekega letalca, ki je 1. 1927. odletel od tam proti Riu de Janeiro, a se je potem nekje sredi te 5000 km dolge poti izgubil. Zadnjič so tega letalca videli, ko je ob Obali precej nizko obkroževal neki pairnik, potem se je usmeril proti jugu. Odtlej ni bilo o njem nobene vesti več in že davno so izgubili vsako upanje, da bi bil še žilv. Pred nekaj časa pa je dospel v George-town v Angleški Gva jani neki angleški potovale« in je povedal, da so mu v divjini med rekama Maronijem im Suriaoamom pripovedovali o »belem bogu«) ki ga neko indijansko pleme drži v ujetništvu. Poto-valec je rekel, da je imel priliko govoriti celo z nekoliko možmi iz tega plemena, pa so mu povedali, ko jam je pokazal fotografije letal, da je »beli bog« pred leti priletel baš s takšnim veliknim ptičem v deželo in padel na tla. Indijanci so videli v tem možu sesveda nekaj nadnaravnega in so ga krstili za »belega boga«. Poveda- Pomka v rodbini Mdivanijev Frisae Sergej Mdivani vzame za ženo Luizo Astor van Alenovo Princ Aleksij Mdivani, ki je pred nekoliko meseci umrl pri avtomobilski nesreči na Španskem, ni bil poročen samo z Barbaro Huttonovo.dedično \Voolworthovih milijonov, temveč pred njo še z več drugimi bogatimi Američankami. Med njimi je bila tudi pravnukinja Johna Astorja, ga- Luiza Astor van Alenova. L. 1932. se je ta zakon končal z ločitvijo. Bil je že od vsega početka nesrečen, že prve dni je prišlo med zakoncema do razburljivih scen, pa sta se preselila vsak v svoje stanovanje in sta se videla spet šele pred sodnikom,ki je zakon ločil. Odtlej ni smel pred Astorjevo nihče več izgovoriti imena Mdivanijev. Tem večje je bilo tedaj presenečenje v višjti ameriški družbi, ko je zvedela, da se van Alenova sedaj poroči s princem Ser-gejem Mdivanijem, bratom svojega pokojnega moža. Poroka bo bržkone še ta mesec v New Yorku, kjer živi Alenova, ali v Hol- lywoodu, kjer deluje Mdivani pri nekem petrolejskem koncernu. Sergej Mdivani tudi ni več novinec v poročnih in ločitvenih zadevah. Kakor znano, je bil že dvakrat poročen, prvič s filmsko igralko Polo Negri, drugič s pevko Mary Mc Cormickovo. Kremenčeva svetilka v zobozdravniški praksi Ameriški zobozdravniki uporabljajo čedalje bolj zelenkasto-modro žareče kremenčevo svetilko. V svitu te luči so videti zdravi zobje bleščeče beli in narahlo fluorescirajo. Zdrave dlesni imajo purpur-no barvo. Bolni zobje in dlesni pa imajo povsem drugo barvo in se močno odražajo od zdravih partij. Če je na zobu povsem tenka plast zobnega kamna, se obloženo mesto 6veti motno ali pa ne fluorescira kakor zdrav zob. Abesinec na preži K so Se to, dia je pohabljen. Popodmoma umljivo bd bdio, da se je mož psi padcu letala poškodoval. Ko so zvedeli prijatelji prej omenjenega izginulega letalca o pripovedovanju angleškega potovalca, so iaraziji takoj mnenje, da ni »beli bog« nihče drugi, nego on in so se odpravili s tremi letali v notranjost dežele, da ga poiščejo in pripeljejo domov, če je le kaj resnice na tem, kar so pripovedovali Indijanci, jim bo to lahko uspelo, kajti ozemlje, kjer se je zgodila nesreča, ni predaleč iin velikih nevarnosti za tri letala, ki se medsebojno podpirajo Abesinija v ljudski Soli Veselost abesinskih vojščakov na zbirališču v Desiju, kjer zbirajo neguševf voditelji armado za sunek proti belemu neprijatelju »Daj mi prstan staža j!" Konec zakona še preden se je začel Edita in Erik. mlad berlinski par, se je pripravljal na poroko. Bodoče stanovanje je bilo že najeto, prstana sta bila pri draguljarju, da vreže v njiju njuni imeni, celo vino za poročno gostijo je bilo naročeno. Nekoliko dni pred poroko sta odšla zaročenca k draguljarju po prstana. Ta sama na sebi vesela pot je bila precej klavrna. Edita je Eriku očitala, da se je vedel netaktno in da je v nekem razgovoru z njo zadremal. Erik se je spomnil nekih pikrih opazk, ki mu jih je bila zaročenka v zadnjih dneh vrgla v obraz. Prepirala sta se na poti do draguljarja, prepirala sta se na poti nazaj, prepir pa je dosegel vrhunec v stanovanju Erikove matere, kjer je mladi mož končno divje vzrojil in zavpil: »Daj mi prstan nazaj!« Edita se je branila. mladenič pa je zaklenil vrata v stanovanje, vtaknil ključ v žep in izjavil: »Dokler mi ne vrneš prstana, ne pojdeš domov!« Izginil je v svojo sobo. Edita je ostala ogorčena v kuhinji pri »bivši« tašči. Ura za uro je minevala* bila je že pozna noč, ko se je Edita končno odločila, da izroči Eriku prstan, na kar je smela domov. Vložila pa je proti bivšemu zaročencu tožbo, da jo ja z zaklenitvijo stanovanja oropal prostosti in izvršil nad njo nasilje. Sodnik je Erika oprostil. 0 nasilju ni bilo govora, ker ni rabil Erik pač nobene sile, glede oropanja prostosti pa se v svojem ogorčenju ni zavedal, da počenja nekaj, kar je proti paragrafom. Tako se je ta »zakon«, ki je obetal zelo lepo, končal še pravočasno. V italijanskih ljudskošolskih učilnicah morajo otroci natančno zasledovati razvoj vojaškega pohoda v Abesinijo. Na zemljevidu kaže dekletce kraje, ki jih je zavoj e-vala italijanska vojska Kralj — izumitelj švedski kralj Gustav se zanima za vse, kar je v zvezi s tehniko. V svojih prostih urah se bavi zlasti rad z radiom. Kakor nešteti drugi radijski poslušalci je moral ugotoviti tudi on, da je sprejem posebno inosfcramiih postaj pogostoma nečist. Tehnika je odkrila sicer marsikakšno pripravo, ki naj bi napravila ta sprejem boljši, toda od ideala smo še vedno zelo oddaljeni. Približali pa smo se mu gotovo z novim izumom, ki ga jte napravil švedski vladar. Te dni ga je demonstriral skupini strokovnjakov v svojem gradu in so se lahko prepričal, da je sprejem s pomočjo te priprave v resnici čist. V bližnjem času pride ta izum tudi v javnost. Najvišja zgradba na svetu Rusija hoče prekositi pariški Eiffelov stolp in Empire State Building v New Yorku Najvišjo zgradbo na svetu nameravajo graditi v Rusiji, v Moskvi. Ameriški in. ženjerji za gradnjo nebotičnikov so že na poti v Rusijo, da bi tam predložili svoje načrte. Prostor, kjer bo ta zgradba stala, so si že izbrali pa ga bodo Američani še najprvo temeljito preiskali. Najvišje poslopje na svetu se bo imenovalo »Hiša sovjetov« in bo merilo v višino 1341 pedi bo tedaj za 374 pedi višje od Eiffelovega stolpa v Parizu in za 115 pedi višje od doslej najmogočnejše zgradbe na svetu, newyorškega »Empire State Buildinga«. Orjak bo ves iz jekla in marmorja. Po svoji krasoti bo baje svetovno čudo. Palača bo stala namestu, kjer se je dvigala prej slovita moskovska Odrešenikova katedrala. Na vrh nove palače bodo postavili 200 pedi visok Leninov kip. V6e skupaj bo doseglo višino 470 m. Boljše, viki hočejo v tej zgradba združiti najbolj moderne izume, tehnične pridobitve in največjo eleganco. V takšnem okolju bodo torej domovale najvažnejše sovjetske oblasti in celokupna sovjetska uprava pod vodstvom najvišjih državnih funkcionarjev. Vse niti sovjetske politike, gospodarstva in umetnosti se bodo stekale tukaj. Sedaj zavisi samo še od izvedeniške izjave ameriških inženjerjev, kdaj pričnejo z gradbenimi deli V znamenju avtarkije Abesinske prednje straže imajo na svojih opazovallščlh prav spretno maskirana ^gnezda«, iz katerih lahko udobno opazujejo kretanje sovražnika na bojišču retno maskirana Razdelitev Nobelovih nagrad V navzočnosti kralja Gustava V. in več članov švedskega kraljevega doma so 10. t. m. razdelili v Stockholmu letošnje Nobelove nagrade. Svečanost je »tvoril predsednik Nobelove ustanove Hammarekjolid, naito je pristopil kralj im je izročil nagrado za fiziko angleškemu učenjaku Chad-wiku, nagrado za kemijo francoskima zakoncema Joliot-Curie, dočim je naidaljno nagrado prejel profesor za živalsvo Hams Speeman iiz Freibunga na Bavarskem. Nobelova. magrarfa znaša, kakor znano 170.000 švede/kih kr0n, poV« tega prejme teuureot še zDaito kolajno in diplomo. Zvečer po rasKtelitvi nagrad je bil v zlati dvorani stookholmskega magistrata tradicionalni slavnostni banket. Kdbr ee odpoveduje vračanju ljuibezni, ee Odipovedtuje Ijnibezni sami. Kadar izgine med dvema človekoma vsaka razdalja, se odpne med njima prepad. Ko pričnemo e tem, dia ne verjamemo v konec, se konec začenja. Ljudje, ki ne morejo več skupaj molčati, si nimajo ničesar več povedati. Angleške izgube zaradi sankcij Anglija, ki je zahtevala od držav-člaaiic Društva narodov striktno izvajanje sank-cljekiih ukrepov, meri v pogledu sankcij eebe z nekoliko drugačnim merilom kakor druge drža/ve v ženevski ustanovi Angleži sami niso kdo ve kafco navdušeni za sankcijske ukrepe, kajti njihovi gospodar, stveniki se v zadnjih tednih močno pritožujejo zaradi izgub, ki jih jim povzroča izgu/ba italijanskem tržišča. Ribiči v Portsmouthu 6o izguibill zaradi izpaidlka prodaje svojih rilb v Italiji v treh tedoilh 80.000 funtov šteriingov. Tudi M-verpolski industrijci pritožujejo zaradi nazadovanja kupčije. Angleška vlada težko kroti svoje pridobitne kroge zaradi teh Kzgub in jih tolaži, da se bo angleško gospodarstvo vrnilo na stari tir takoj, ko 9e bo uredil vzhod noasfriški konflikt. Da ji pri tem ni mar malih držav, ki jim prinašajo sankcije mnogo večjo škodo kakor nji sami, leži seveda na dlani. Ljubezen in politika Kakor poročajo iz Madrida, se bo sin dr. žavnega predsednika Zamore v bližnjem času poročil s hčerjo Larga Caballera. Ca-ballero je znani španski socialistični vodja in organizator krvave oktobrske revolucije na Španskem. Neka trgovina v Rimu je spremenila svoj naziv iz »Waleškega princa« v »Princa Piemontskega« Postani in ostali član Vodnikove družbe S ANEKDOTA Baromtaa de Tataeondova je bila, sffiiio ogorčena, ker al je kardinal Richelieu priaadevafl, da bd si dobi! simpatije njene konkurentke madame de Briomne, ki je Ibdfla sicer priiznama lepotica, a je trpela, kakor priipovedluje zgodovina, na pomamj. kam ju duhovitosti. Baronica je zaradi t©Sa nekega dne pošepetala kardinal« sko2ivoti kraljeva i arhiepiskopa s r p s k i h«, ki jih je spisal srednjeveški srbski pisatelj, desna roka kralja Miljutina in njegovega sina Štefana Dečanskega, humski škol in srbski metropolit Danilo II (umrl 19. decembra 1337). Ta naslednik in duševni dedič sv. Save je opisal življenje kraljev Uroša Dragutina, Štefana Uroša, kralja Štefana in arhiepiskopov sv. Save, Arsenija itd. Njegovo delo je bilo doslej dostopno samo v starosrbsiliem izvirniku ali v ruskosrbski obdelavi, šele sedanja izdaja SKZ ga nudi v današnjem književnem jeziku, kar mu bo nedvomno pripomoglo do večje popularnosti. Srednjeveški tekst Danila II. je prevel dr. Lazar Mirko vi c. profesor ljubljanske univerze dr. Nikola Radojčič pa mu je napisal predgovor, ki v nJem prikazuje življenje tega davnega srbskega pisatelja in obenem vrednoti njegovo delo. Nasproti Šafariku. ki je videl v Danilu 11. slabega pisatelja smatra dr. Radojči«5 da imajo njegovi spisi znatno vrednost kot zgodovinski vir in kot slovstveno delo. Vsekako jemljemo knjigo v roke z velikim zanimanjem: iz nje veje davni duh srbskih samostanov in, kakor na stenah njihovih cerkva. So tudi tu ohranjene s patino stoletij Lahno zastrte freske iz življenja srbskih srednjeveških vladarjev in duhovnih poglavarjev. Knjiga je ilustrirana s posnetki sta- *'.*! ;;e !.:*';i 'Hr'"i »fteč tt..^. .c».*ije) sta se pohvalno iz- rekla dva vodilna kritika: F. X. Salda in Arne Novak. Novo pesniško zbirko »Nemočni j de do leta« (Bolnik gre v poletje) je navdahnila pesnikova daljša bolezen m njen prvi del tvorijo sami bolezenski motivi v katerih se pesnikova čuvstva borijo rih slik, ki pa bi tile vredne skrbnejše | i prividi groze in smrti ^vmki.^ravb reprodukcije, ker bi tako učinkovitejše ilustrirale dobo, o kateri pripoveduje v stilu starih bizantinskih cerkvenih pisateljev njihov srbski učenec in posnemovalec. Izmed leposlovnih knjig naj omenimo ua prvem mestu »Pes me« Velimira RaJi&a in Stevana Lukoviča, dva pesnika iz obdob la, termometer in drugi rekviziti bolniSke sobe se v tej žgoči, doživljeni poeziji srečujejo z vzgoni duha. ki se ne mara vdati. Težka vonjava zdravil se meša * vabljivimi dišavami, ki jih od zunaj pošilja pomlad. Vesely se tu kaže kot pesnik znatne vidovitosti močnega čuvstvenega vzpona in ja ki sovpada s prvimi začetki moderne zgoščenega, formalno čistega, udarnega ver-v Srbiji; pričela sta se udejstvovaU v Sa- I ta, ki zveni m poje. su ki ga predstavljata Milan Raki* in Jovan Dučič, toda preden sta mogla pokazati vso vsebino svoje nadarjenosti, sta omahnila v zgodnji grob. Kdor je užival v Antologiji Bogdana Popovima vzorce njune lirike, si je nedvomno zaželel še več te poezije. Zato je SKZ prav storila- da je s pričujočo knjižico ohranila spomin dveh nedvomno nadarjenih, a ne še p<>vsem dozorelih poetov. Pri obeh še čutimo vpliv Vojislava Iliča: Lukovič Je kar preočitn0 v sladkem ujetništvu njegove poezije Toda skozi te vplive ne zaznavamo samo dveh zorečib pesniških individualnosti, marveč tudi že dih nečesa novega: prve sledove pesniškega impresionizma in simbolizma. Po svojem živ-ijenskem občutju sta si oba pesnika sorod; na: kakor pri Panduroviču in Disu zveni tudi njima na.jgloblie struna otožnosti, ki poje o trpkem spoznanju, o težkem prebujenju v življensko stvarnost. Oba čislata Življenje, izstavi r.cvo meuieo z let dešetko. Dal svežo steklenico! Poletje mika v evetje. In bolnik gre ▼ poletje ves čuten, klen po plen. Tako izzveneva pesem, ki je dala naslov zbirki in ki že sama kaže pesnikov nepremagljivi senzualizem, znan že iz zbirke »Beseda zemlje«. Vroča vsebina se tudi tu obdaja * melodično formo, ki kaže povsod trdno logično izgrajenost. Tudi drugi del te zbirke, ki vsebuje različne motive verno razodeva pesnikov izraziti duhovni profiL S podelitvijo nagrade Češke akademije je dobila ta zbirka zasluženo priznanje. — Mladina hoče spoznavati domovino Lep razvoj srednješolskega počitniškega pokreta Ljubljana, 12. decembra. V nedeljo je bila v Trgovski akademiji redna skupščina dravske ferijalne oblasti, ki smo o njej že kratko poročali: Na skupščino so prišli delegati iz vseh krajev Slovenije: iz Celja. Maribora. Ptuja Murske Sobote, Kranja. Novega mesta, Kočevja in Ljubljane Sesli »o se spet vsi mladi delavci in propagatorji ferijalne misli, da se pomenijo o delu. ki so ga že izvršili kakor tudi o delu. ki jih še čaka Skupščino je vodi) dolgoletni predsednik jenju v Bi*ijwuoau -a , Pr°< <*r Mihe,a* ^ W ^ jesenske motive, zlasti Lukovi^ je pesnik ugotovil razveseljivo dejstvo, d« je med meglene jesenske melanholije in njegova | srednješolsko mladino počitniška —1 »Jesenja kišna pesma« udarja ^ v svojem turobnem molu tudi v našo dušo: Tužno... Jednolik—dug—i vlažan Jesenji dan se tmuri; Plače bez kraja, bolno plače Sumoran beskraj suri... Pesmi je uredil in opremil z uvodno Studijo 2ivko Miličevi£. Proza nedavno umrlega vojvodinskega pesnika Mileta Jakšiča »Mirna vremena«. ki jo je izbral in uredil sam pi- misel globoko ukoreninjena in razširjena ter da ima vse pogoje za več j' razmah Žal pa ideja počitniške zveze še mi našla razumevanja v javnosti Zbor se je pietetno poklonil spominu pokojnega direktorja Rada Pavliča Obširno sliko o pokojnikovem delu in zaslugah za Ferijalni savez je podal predsednik. Pokojnik je bil ferijalcem pravi tovariš in se je z njimi vedno rad družil in jim pomagal z nasveti, ki si jih je pridobil pri Koncert pianistke Rusyfeve Ljubljana, 11. decembra Pianistka Magda Rusy-jeva se je predstavila našemu občinstvu nedavno ,kot članica Brandlovega tria in si je znala takrat priboriti takšno zanimanje, da je bila snoči Hubadova dvorana Glasbene Matice preimak za številno pubiko. ki je hotela poslušati klavirski solistični večer priljubljene umetnice Spored je obsegaj dela Bacha, Beethovna. Webra. Schuberta, Chopina (»Joj, brate Rusye«, bi vzkliknil zdaj. ci Ivan Pučnik, »poberi 6e mi s temi pred-potopnimi dolgočasneži! Nam se hlipka po revoluciji« itd) in za zaključek Dohnany. ija. Tako usmerjeni spored je dosegel svoj vidni višek v Beethovenovih 32 variacijah v c-molu. Tu se je pianistka poglobila v delo kot v nobeno drugo ter ga podala s frapantno in vprav pretresljivo dramatičnostjo Webrova as-dur_sonata je bi a nasproti Beethovenu bleda dasi ima dovolj ljubkih in prikupnih potez Drugi del sporeda je pričel v Schubertovim impromptom op 142 (b-dur-varijacije) ter kukniniral v štirih Chopinovih etudah (op. 10 št. 3, E-dur. op 25 št. 9, Ges-dur, op. 25 št. 2, f-mol. op. 10 št. 12. c-mol — spored je bil v tem oziru nekoliko spremenjen). pcs> b-no v poslednji, ki je krepki, moški na turi pianistinje najbolj ustrezala Dohnanyijeva rapsodija je sveže, ne posebno izbirčno delo, ki je ustvarjeno kakoi nal?šč za efekten konec. Ta obsežni in 6 tehničnimi težkočami prenatrpani spored je piamstinja obvladovala suvereno v vseh ozirih Ne le, da je njena tehn:ka nezmotljiva in Ji omogoča, da s posebno lahkoto premaguje vse spodtak-Ijive ovire virtuoznega klavirskega stavka, temveč ji še pomagata nezmotljivost spomina in pa izredna muzikalnost da se poglobi v vsako delo in ga poda z ono izraznostjo, katero je skladatelj položi' vanj. Širokopoteznost. dramatičnost, tempera. m-nt in energija so njene ek;atantne vrline ki jo usposab'jajo da si izbere spored naitežjih skladb in ga odsvira a lahkoto. Uspeh, ki ga je žela pri mnogoštevilnem občinstvu, je bil v polni mer' zaslužen in navdušenje, s katerim je b:la nagrajena po vsaki točki in osobito ob zaključku koncerta, razumljivo m opravičeno, saj je znala s svoiim tiko virtnorn-m k>»t podu-ševljenim podaiamem zavzeti pos'ušalca kot le najredke š umetniki Ta usneh na} ji bo tudi zagotovilo nadalmjih uspehov in naj ji velja kot vabi'o k zopetnemu obisku samo prihodnjič prav gotovo v večji dvorani! Klavir, s katerim se je mučila zasluži pokoj po vseh človeških in -tvarmh pravicah ker ni več v stanju Ja služi svojemu namenu in je umetniku te v oviro namesto da bi mu bi v oomoč Prepričan sem da bi odlične zmožnosti ge Rusv-ieve pršle do še mogočnejšega irraza na od ličnem jnstmmentu katerem s' ne bi bilo treba sproti odmišljati motečih nedo-statkov. ^ M- satelj, je izšla po nepreračunljivi volji uso- dolgoletnem delu v tej organizaciji Ostal i.-i___x____~ l,ni;nn Uortbnio notnaist I s r» -i de kot postumna knjiga. Vsebuje petnajst črtic in povesti, ki so spisane v zmernem, tu in tam izrazito osebno pobarvanem realizmu. Čutimo, da je zlasti v črticah, ki opisujejo mladost, mnogo avtobiografskih potez. kakor se sploh zdi. da^ je Jakšičeva proza od kraja do konca doživljena. Nova in izvirna je tudi povest Todora Lj. P o p o v i č a »G i 1 a«, h kateri se mor- nam bo vedno v lepem spominu Zastopnik SPD prof Jankovič je obširno poročal o dosedanjih uspehih ki so plod poglobljenih stikov med SPD in FS Obe organizaciji sta uvideli, kako je potrebno njuno zbližan je na tem. da vzgojita v mladini ljubezen do prirode. naroda in države. Obe organizaciji se mnogo prizadevata, da -J X •• , | ■ V k/V V« ^UU l «'»•»> ■ J i »» ------- 5 r da ob priliki še vrnemo s posebnim rele- mo?J, nuIvkove slave«. Že prej so izšli med izdanji J hinjskim jezerom. — V imenu osrednje SKZ Sremčevi romani »Ivkova slava«. Zona Zamfirova« in »Pop Čira in pop Spira«: S tem je Sremac v tej izbrani, vendar že precej popolni izdaji zaključen. Za uvod četrti knjigi »Pripovetke« je objavljena obsežna in temeljita življenjepisno—literarna študija iz peresa unv. prof. Pavla Popovi ča. Sedma odnono osma knjiga 3e prevod dveh Mol i e rovih komedij »Šola za žene« in »Mizantrop.« Obe je v verzih vešče in skrbno prevela Radmila Nikoli č—M i-1 j a n i č. —o'. uprave FS je iskreno pozdravil vse zborujoče prof. VI. Lapajne in poželel mnogo usnehov. Predsednik dT Mihe»ak i« v poročilu govoril o pomenu počitniške zveze za mladino in podal obširno potek njenega razvoja Zanimiva je njegova primerjava naše organizacije z njej sorodno v Nemčiji. Sredi junija letos so nemški dnevniki prinesli uvodnike, poročila in razprave o nemških »Jugendheibergen« baš v času, ko to je vršila nabiralna akcije za mladinska zavetišča po vsej Nemčija. Poziv: »Nemčija potrebuje mladinskih zavetiSč« »o podpisali vsi resorni ministri, • čimer so naglasila velik njihov pomen za nacionalno vzgojo mladine kakor za bodočnost in napredek narodove izobrazbe. Akcija je sijajno uspela. Leta 1933. so na mednarodnem kongresu v Godesbergu sklenili, da omogočijo svojim članom potovanja v tujino. Ta sklep je že uresničen in imajo člaati enakih organizacij v Franciji, Nemčiji Nizozemski, Belgiji Irski ia Danski mnogo olajšav in oppustov pri potovanju po vsaki izmed teh držav. V Hamburgu imajo celo plaveče mladinsko zavetišče, ladjo. Da pa je oskrbovanje teh zavetiSč olajšano, so uvedli poseben prispevek, ta-kozvarai šolski pfenlg. ki ga mora vsak učenec plačati mesečno. Poieg tega prispevajo še občine in država. Kako pa je pri nas? Misel potovanj S-ri FS med našo mladino in omogoča s svojimi zavetiSči h) kuhinjami Čim cenejša potovanja širom domovine. Ideja Ferijal-nega saveza izvira že iz predvojne dobe. Njeni začetniki so bili: Virant, Endlioher, Jenko FS ima v vsaki banovini svojo oblast. ki se deli na podružnic«. N« lanskem kongresu na Bledu so bile osnovane še posebne akademske oblasti: v Ljubljani. Zagrebu rn Beogradu. Vseh podružnic je 269 z 18-551 članom. V dravski banovini je 34 podružnic s 4.014 člani, kar oči-tuje. da Je v naši banovini počitniška misel zelo razširjena. Zanimava je ocena nadzornega odbora, kakor tudi ministrskega inšpektorja g. Zariča: dravska oblast je že nekaj let v stalnem napredovanju. Vsi posli. ki se nanašajo na propagando, organizacijo in revizijo, so biK v najlepšem redu, 9 čimer ie »pravni odbor zadovoljen. V tej poslovni dobi so bile neke spremembe in sicer v tem, da sedaj imenuje g. minister prosvete člane upravnega odbora, kakor tudi predsednike in podpredsednike oblasti Posebno pozornost |e dravska oblast posvečala organizacij? zavetišč ki jo Zeiss pnnktal steklo ne samo da Izravna popolnoma nenoimalen vid, temveč daje s svojim daljnim obzorjem očem njihovo naravno gibčnost in jih oprosti čestega pomežikovanja in pripiranje vek, ki so predhodnice gubic in vranjih nog. Za nenormalno oko je Zeiss-Punktal zdravstvena in este-ska potreba. ZEISS-PUNKTAL NAJPOPOLNEJŠE STEKLO ZA OC1 Njofcora mm al od ©ene m druga iiboten« stekl*. V* izložbi optik« ridite, da-li ima n« tal ogl Zeifis-PunktaJ •tekla. — Obširen prospekt »Pli.Nl4.TAL 489« brezplačno pri Car) Zeiae. Jena ali pri M. Pa-vlori«. generalno Wcp-ttro n Jugoslavijo. Beograd, pošt pret tUL je izvedel s pomočjo delavnih odbornikov agiilni predsednik. Zavetišča in poslovanje podružničnih odborov je stalno nadzoroval prodsednik sam in pomagaj z nasveti pri dela Uspeh propagande in dobre organizacije je razviden iz pregleda uporabljenih kuponov za prehrano in seznama prenočnin v zavetiščih. Zavetišča so bila oskrbovana vse počitnice. Pa tudi v denarnem poslovanju je pokazala dravska oblast svojo aktivnost, saj blagajna izkazuje 123/563 Din aktiv. V dneh od 24. do 38. aprila se je vršilo romanje na Oplenac. Udeležilo se ga je 331 dijakov iz dravske banovine. Vodil jih je g. prof. Lapajne. Manom Viteškega kralja »e je poklonila deputacija z inšpektorjem Vrhovnikom na čelu. Na grob so položili venec m skrinjico, v kateri so bili podpisi vseh udeležencev. Propagandna predavanja je organiziral tajnik Lilija Bogomil, bila »o v Ljubljani v prostorih realke in državne učiteljske šole. Predavanj •e je udeleževalo povprečno 60 do 80 dijakov. Debata je pokazala, koliko je po-kret počitniške zveze napredoval in s tem se še kažejo hibe. V debati so vsi govorniki razpravljali stvarno in dali mnogo pametnih predlogov, ki jih je skupščina v celoti sprejela. Tako je bil sklenjen: Organizacija narodno obrambnega odseka, zgraditev in povečanje zavetišč, osnovanje kuhinj v Rogaški Slatini, Ljutomeru. Ormožu, Šoštanju, Sevnici. Trbovljah in drugod. kakor tudi povečanje zavetišča v Logarski dolini, ki ga bo sprejela v oskrbo celjska podružnica. Zlatko Bisaii Pisec knjige »Model aeroplana i njihova izirada«, kj je pravkai izšla že v dsrutj, izdaji kol 9 avezek Male biblioteke »Vazdu-hoplovnog glasnika« v No. em Sadiu. te vzel vodilno mesto v našem modelarstvu. Šiirši javnosti je oeznano. da je lladi strokovnjak slovenskega "odu Rodil »e je v Gorm. dovršil med vojno ljubi iansk" realko in potem tehniko na Dunaju v je biJ odličen sodelavec v tamošnjii rusoelovenski kolonijii. Specializira'! se je sa a vi at i ko m posebej še za bmstrukonjo t>re®motornega letala; v slednjem je dosegel 'epr ispehe pred zborom dunajskih st^kovnjakov kn so preoelvovali Bisai.lovim poskusom Bil je konstruikitar za letalske modele v Dunajskem Novem mesitu in souredTuik edinega strokovnega lista »Der Fhig« Pred iekai '^ti je društvo tega imena izdalo ijeeovo r»rvo kn ji go te stroke Pred poldrugim letom ie Bi-saiil prevzel vodstvo modelainske "ole v Novem Sadiu. Zlatka Bieaila spis »Modeli aeroipLama i njiihova iarada« obseg® 128 stran x>i'fcno iilustrinanega teksta io večje število prilog s podrobnim.) osnutki za izdelavo modHnih aeroplainov Njegov spis ie prvo izvirno iu-giosilovensko delo na tem važnečno raizvito Mladi modeteirji so dobili z Bn-sailovo k.nrigo tako ternel iiit spis. da ne bodo ootretKvvalt-tuje Literature, v kolikor jim ne gre za nadaljnja teoretična txroučesanja. Dobro opremljena knjiga stane samo Din 12 in se lahko naroča pri uredništvu »Vg®-duhoplov-nog glasnika«, Novi Sad IV. Petro-varadin. Adolf Vesely Med letošnjimi nagrajenci Češke akademije znanosti in umetnosti je tudi pesnik in publicist Adolf Vesel?. Nagrajena je bila njegova nedavno izišla pesniška zbirka »Nemocn? jde do leta«. A. Vesel? je prijatelj in poznavalec jugoslovenskega kulturnega življenja. Izdal je zbirko prevodov iz naše poezije »Liricka duše Jugoslavije*, ureja »Jadransko Str&ž« ki propagira na Češkoslovaškem naše morje in sploh turistične in kulturne interese Jugoslavije, objavlja v. listih redna poročila o našem kulturnem življenju Pred leti je bil tudi sodelavec »Jutrovega« kulturnega pregleda. Adolf Vesely ie izdal že lepo vrsto knjig: L. 191o zbirko »Beseda zemlje«, ki je izšla l 1933. v drugi izdaji. 1913 »Knjigo in-terierov« in »Knjigo ljubezni«, med vojno zbirki vojne lirike »Življenje v strelskih jarkih« in »Letalec«, po vojni pa pesniške kn'ige »On in ona zaljubljenca« »Valentina Cejka nebesa in pekel«. »Dom upanja«. .Človek na zemlji« »Čuvaj morskega svetilnika« »Klic morja« Slednji dve knjigi mu je navdihnila naša Dalmacija Mimo lega je izdal več knjig proze in študij ter igro »Sveti večer«. Šport Smuški doni Bratstva na Pustem rovtu Vzhodno od Golice ee vrste grebena in sedla, ki so jum naši pradedje dali imena Suha 1645 m. Kodna 1548 m. Lep vrh 1764 m iu Korenšnica uer Bevska planina vse tja do kralja Karavank mogočnega Stola. Na vznožju Lepega vrha tn Kočne pa se razprostirajo krasni smuški terena po katerih so vozili naši prvi smučarji, ki pa so za večuno mlaišh smučarjev ostali do zadnjega časa nepoznani Lepa Markel-jnova planina je bil« prva smučarska postojanka jesena-ških in ljubljanskih smučarjev >rvit pionirjev belega športa. Od tega časa je minulo že oekaj let življenje primesfcr a seboj nova hotenja in nove smeri telesnega gibanja ki prde narboli do izraza v prosti naravi Tako je SK Bratstvo v eku lanskega in tega leta z velikinr žntvam; agil-netra članstva dogradil ponosni rmičamtoi dom ki predstavlja vrednost preko 100.000 dinar iev. Izpolnjena je želja mn^eih smučarjev ta Planincev k; bodo v udobno ograjenem domu našli za zmerne cene udobna irenočiica. dobnt» fm solidno postrežbo Dom. Vs ie jen po nasvetu in načrtih praktilko»» tal8 kuhinj«. obedniVH. dam^ko spalnico stranišča im kleit vi nadstropju pe 4 sobe. «aka z dvema po#*Wiama ln skupno 51«n«ko nioo. tako da v domu lahko hkrartn prenoff 50 o9eb Dom Je stalno oskrbovan in dobm založen z domačim iestvinami in piiačo Na razpolago je radio, šah in rannovrstno Stivo. Vodfrtvo kluba se je idHoSflo da nndi članom športnih iti planinskih organiMeij ki se izkažejo z leglftimaciio s plačano članarino dt obisku pomwt. ob daljšem bi-vaniu pa še poseben ponnst Dom ie lahko dostopen po banovtasfel cesti od Jesenir na do Savskih iam in od tam naiprej preko Markelinove piantne po dobrih poteh akupa? z Jesenic " dobrih iveh urah hoda Dom leži r pri jami dolinici ood ob-ronki visokih gor« a krasnimi teren" tabo zia začetnike, kaikor tudfi rzveS>ane snro-Sarie. Dolinica ie tehodn'fl*e priietnib tur na Suho Kočno Lepi vrh Medvedi *ol ter na Golico in Rošro V domu eo brezplačno na raaoolftcro vodnilld: treba ee ie pravmčisno oriiaviitti. Na mnisanlh hramih se bodo vritle tekme v alpski kombimarn r za prvenstvo G Z S. P dne 29 12 odnosno 1936 Pridnite im O^lelfe # veličastne snežne poljane ponorih Kansivaink in obišč^« v domu sinove naših gona. ki nas bodo vedno gostoljubno sprejeli. Zimski proeram KZSP 24. XI 1935: Gozdni tek »a prvenstvo pod saveza v GuStamju v tavenSbi SK Gn štanj—Koti je. 22 X»II 1935: vztradostni tek za podsa-vfemio prvenstvo Mežica—smučarska koča smučarskega klub« Gn«BnJ Kot lje prt PokTovn v tevjrfbi ZSO—SPT Mežica. 6. L 1936: medklubska tekma v smuku »a prehodno darilo s Smrekovca v Orno tnJSko-Jprometne- v iizvedibl otepi, hi ga društva Orna. 12. L 1936: klubski dan. 19. I. 1936: skakalna tekma za prvenstvo poisaveza v Frevaljah v iavetdlbi ZSO —SPD Prevalje. 26. I. 1936: tekma v amiu&kih likih za pr. venstvo podsaveza na Krean2*rjevem vrhu (dopoldne) v izvedibi ZSO—»PD Sk>venjgradec. 26. I. 1936: medktateka tekma T «mnku tpopoMne) Kremiarjev vrli—64ovenj-graiec v izvedbi ZSO—SPD fiftoveaj-gradec. 2. II. 1936: alptoska tekma v amukn Ur-61 ja gora—G oš tanj v izvedbi SK Gu-Stanj—Kotlje. 9. II 1936: mednarodna tekma t smuku Peca (Uletova koča) — Mežica v is-vedibi ZSO—SPD Mežica. 19. III. 1936: med klubska tekma za alptn-sko kombinacijo na Peci (Kordeževa gflava—Dletova koča) v iavedbi ZOiš —SPD Mežica. 12. i. 1936: lokalne mladinske tekm«. 16. II. 1936: podeavezna mladinska tekma v Slovenjgradcu. Na zimsko olimpiado v Garmiseh Parten- kirchen ne sme pozabiti noben smučar. Za to se obrnite čimpreje na Putnika v Ljubljani da vam rezervira prostore in se prijavite takoj za izlet § posebnim vlakom, ki bo od & do 17. februarja 1936. Cena izleta. t j. vožnja Ljubljana—Garmiseh Parten-kirchen in obratno vsa oskrba, vstopnice na prireditve, prevoz prtljage ogled Mflneheaa pod strokovnim vodstvom, vse taksa in napitnine. je v III razredu Dia 2.200, v IL razredu 2.550 Din za osebo. SK Svoboda Dane« ob 19. «tro*o obvezen članski sestanek s predavanjem Predavatelja gg. Lukežič in Sfcerlj. Ob 20 seja odbor®. katere ee morak> udeležiti tudS Sam*-rin. Mikec in Kamn«ar. Seja n pravnega in nadsornega adbera 8K Celja bo danes ob 20. v restavraciji >N&-aa« ▼ Celja. Drsališče SK Celja v celjskem mestnem parku je z današnjim dnem odprlo. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. ari. petek, 13.: ob 15. uri: Kako sabogatift. Izven. Dijaška predatava po globoko znižanih cenah. Sobota, 14.: Trije vaiki evotnikl. I*v«n. Znižane cene od 20 Dia D»r»W. NedeJja 15.: oto n)ri: Ubofa Ančka. Izve« Mladineka predstava, ob 20. mrl: Vesela božja pot, laven. Znižane cene. Opera , Začetek ob 20. ari. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14.: Aid* Red B. Nedelja, 15.: ob 20 uri: Hea T Sarroro Izven. Znižane cene. * Šentjakobska gledaliKe Zatetek ah M.l» Sobota 14.: Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog) Dobrodelna predftavi v korist društva »Sočo ia »Tabora« aa brezposelne emigrante. Nedelja 15.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog). Zadnjič. ★ Mariborsko gledaJišče Petek, 13. decembra: Zaprto. Sobota, 14. decembra ob 20. urh »Malo-meščani«. Red C. Nedelja, 15. decembra ob 15. uri: »Beneška no«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene. CELJSKO GLEDALIŠČE. Torek, 17. ob 20.: Izdaja pri NovarL Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. RADIO Petek 13. decembra. Ljubljana 11: Šolska ura: Abesinija (■dr. Oskar Reya). _ 12: Udovičeva in Lovšertova Pojeta, na ploščah. — 12.46: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obve. stila. — 13.15: Dunajska opereta (radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: 2en&ka ura: O kozmetiki (dr. A. Feren-6aJt). — 18.20: Uverture na ploščah. — 18.40: žena * delo (g. F. pernišek). — 19: Cos, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Slov. saradjivanje na jugoS'1. aeiobodjesju za vreme rata (dr. J os. Bir. ea — te Ljubljane). — 20: Francoska klavirska literatura (predava in na klavirju ilu atrira prof. L. M. fikerjanc). — 21: Lev Nikolajevi« Tolstoj (dr. N. Preobražen-ski). — 21.20: Dela Cajkovskega (radio orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka solistična glasba (plošče), i Sobota 14. decembra. LJubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Caa, spored obvestila. — 13.16: Plošče. — 14: Vreme, borza. - 18: Za dolopuet igra radio orkester. — 18.40: Pereča arananjepo^učna vprašanja (dr. A. Kuhar). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Jugo-elovenakl pogrebni običaji (dr. 4vo Fra-nič — ia Zagreba). — 20: Poglejmo na gorenjsko strani (Iz Bohinja do Podan nn Škofje Loke). — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radio jaza. Beograd 16.20: Orkester baladajk. — 18.30: Kvartet — 20: Večer narodne glasbe. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Klavirske sklad. be. — 20.30: pesmi za sopran. — 21.30: Zbor. — 22.15: Narodne pesmi. — praga 19.50: Pester program. — 21.15: Orke-eter. in solieti. -r 22.16: Plošče. — 22.30: pjee. — Varšava 20: La&ka godba. — 22: Koncert orkestra. — 23.05: IzJet po Evropi. — Dunaj 12: Orkester. — 16.15: Zbo rove ko petje — 16.45: Evropa in Azija v glasbi. _ 19.10: Lahka godba. — 20: Glas. ba narodov. — 23.05: Plesna muaika. — Berlin 20.10: Pester večer. — 22.30: H konca tedna. — Mtinchen 19.05: Veseio tgra; _ 2010: priljubljene stare molodi Je. — 23: Plesnd orkester. — Stuttgart 19.40: Pesmi ribičev _ 20.10: Beri ms k večer. — 24- Nočni koncert — Rim 16: — 20.60: Operni večer. Zane <5rey: 20 Teksaški iezdec Duanu se je zazdelo, da je čas se pokazati. Čutil je, da mu mislita Bland in Alloway ta mah še pri-zanesti. Očividno sta bila nekoliko osupla, in Allo-way je bil videti otožen in zamišljen. »Jennie,« je šepnil Duane, »to je gospa Blandova |ptj zvito napravila. »Kar pustiva ju v tej veri. Bodi zdaj vsak dan pripravljena!« Tesno jo je stisnil k sebi in slišal, kako mu je komaj razumljivo šepnila na uho: »Podvizaj se!« »Lahko noč, Jennie!« je rekel na glas. »Upam, da vas najdem jutri bolj zdravo.« Nato je stopil venkaj v mesečino in izpregovoril. Bland mu je odzdravil. Njegov glas ni bil ne ljubezniv ne sovražen. »Jasperja sem srečal, ko sem jahal semkaj,« je zdajci rekel Bland. »Povedal mi je, da ste razjarili Billa Blacka in da je pričakovati streljanja. Zakaj ste mu izbili samokres iz roke?« Duane je povedal, kako je bilo. »Žal mi je, da sem bil po naključju tam. Saj mi ni bilo nič mar.« »Grda istorija,« je zagodrnjal Bland. »Čisto prav ste storili. A vendar, Duane — prosil sem vas, da nikar ne začenjajte prepira z mojimi ljudmi. Če bi bili izmed naših, bi bila stvar drugačna. Svojim ljudem ne morem braniti, da ne bi streljali,_ kadar jih je volja. Ne miče me pa, da bi trpel v svojem taboru tujca, ki mi pobija ljudi.« »Res mislim, da bom moral spet odriniti — kamor koli,« je rekel Duane. »Zakaj ne stopite v mojo tolpo? Slabo začeli ste tako in tako, in kolikor jaz poznam mejo, ne boste nikoli več pošten državljan. Rojen ubijalec ste. Verjemite meni, ki poznam vse nepridiprave ob tej meji. Marsikateri izmed njih mi je pripovedoval, da mu včasih nekaj poči v možganih, in ko se ^pet zave, leži pred njim mrtev človek. Z menoj ni tako. Tudi jaz sem imel sicer že nekaj pobojev, nikoli pa nisem nikogar zato ubil, da bi se rešil zadnjega mrtveca. Moji mrliči mi ponoči ne klečijo na prsih. To je muka vsakega streljača. Blazen je. Mora in mora ubiti novega človeka — mora, zato da pozabi prejšnjega.« »A jaz nisem streljač,« je oporekel Duane; »okornosti so me storile —« »Prav nič ne dvomim —« mu je Bland smeje se segel v besedo. »Mene so okolnosti storile govejega tatu. Sami sebe ne poznate. Mladi ste še. Vaša strast vam je v krvi. Vaš oče je bil izmed najnevarnejših mož, kar jih je kdaj videla teksaška dežela. In tako ne vem za vas nobene druge poti. Namesto da bi ostali sami — samoten volk, kakor pravijo Teksanci — se rajši pridružite drugim. Tako boste delj živeli.« Euchre se je zvijal na svojem stolu. »Bos, prav to sem fantu že sam govoril. Zato sem ga tudi vzel pod streho. Če se z našimi do dobra spri-jatelji, bo kmalu konec prepirov. In Duane bi bil imenitna pridobitev za tolpo. Videl sem Billa Hicko-cka, kako izdere samokres, videl sem malega Billyja in Hardina in našega Chessa — vse, kar jih je najbolj urnih ob meji. Ali, brez zamere, reči moram, da jih Duane poseka. Njegov poteg je čisto drugačen. Človek sploh ne vidi, kako naredi.« Po Euchrovem slavospevu je nastal kratek molk. Chess Alloway je v zadregi prestopal z noge na nogo, in ostroge so mu tiho žvenketale. Gledal je v tla in ni vzdignil glave. Bland je bil videti zamišljen. »To je pa tudi edina zmožnost, ki me dela vrednega, da bi postal član vaše tolpe,« je nedolžno rekel Duane. »Ta zadostuje,« je kratko odvrnil Bland. Duane je molčal. »Ali hočete to reč nekoliko premisliti?« »Premislil jo bom. Lahko noč.« Zapustil je skupino. Euchre je krenil za njim. Ko sta prišla na konec dohodne poti, še preden sta utegnila izpregovoriti besedico med seboj, je Bland poklical Euchra nazaj. Duane je v mesečini počasi stopal proti starčevi koči. Sedel je na klop in jel misliti na težko nalogo, ki je bila pred njim. f Ikra tu je bila pa v njem čudna sladkost, ki je izviraia iz misli na Jenniejo. Še vedno je čutil stisk njene hladne ročice. Kot na žensko ni mislil nanjo, niti ni razglabljal svojih čustev do nje. Imel je le nerazločne, sanjave misli in predstave, in še te so se gibale zgolj v okviru načrtov, ki jih je nenenoma snoval za njeno rešitev. Drsajoči koraki so ga zbudili iz premišljevanja. Euchrova temna postava je stopala po mesečni travi med drevjem. Ko je starec prišel do njega, je Duane videl, da je zelo razburjen. Duanu to ni šlo bogvekaj do živega. Zdaj je bil potrpežljiv, miren in močan. »Bland te je precej dolgo zadržal,« je rekel. »Samo daj mi, da zasopem,« je odvrnil Euchre. Nekaj časa je molče sedel in se pahljal s svojim velikim širokokrajnim klobukom, dasi je bila noč prav za prav hladna. Nato je stopil v kočo in se takoj vrnil z gorečo pipo. »Lep večer je nocoj,« je rekel, in v glasu mu je zvenela tista čudna šegavost, ki jo j s Duane že poznal, »lep večer za zaljubljene ljudi, vse kar je res.« »To sem tudi jaz že opazil,« je suho pritrdil Duane. »Torej, naj ne bom poštene matere sin, če nisem pravkar videl, kako je Bland davil svojo ženo, dokler ji ni jezik pogledal iz ust in ni vsa počrnela v obraz.« »Ni mogoče!« je vzkliknil Duane. »Vrag naj me vzame, če ni bilo tako! Nu, daj, da ti povem vso istorijo, Buck! Ko sem se vrnil na verando, sem videl, kako se je Bland zdramiL Preveč upehan je bil, da bi bil mogel dosti premišljevati. Alloway in Kate sta bila šla v hišo in sta prižigala svetiljke. Katin jasni glas sem slišal, toda Alloway se ni oglasil. Ta nikoli dosti ne govori, kadar pa odpre usta, je prekleto nevaren. Bland me je vprašal to in ono, kar naravnost. Bil sem pripravljen in sem mu prisegel, da je dvakrat ena tri. Bland je bil zadovoljen. Zmerom mi je zaupal in tudi rad me je zmerom imel. Kar gabilo se mi je, da ga moram tako voditi za nos. Vendar, mož je malo prida in ima z Jenniejo slabe namene. Te mu nočem izpodnesti. Potem sva šla v hišo. Jennie je bila izginila v svojo čumnato. Bland jo je poklical. Rekla je, da je že slečena. Ukazal ji je, naj se spet obleče. In to, kar je potem storil, je bilo nepričakovano. Premišljeno je pomeril s samokresom na Kato. Da, kar naravnost je iztegnil svoj deheli višnjevi Golt proti njej in deja? »Najrajši bi te ustrelil.' ,Kar daj me!' je rekla Kate, hladno da nikoli tega. .Nalagala si me!' je zarjovel. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostal! oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Le, če zahtevate od 3«° v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jut?a", Ljubljana. Sli+žbo dobi Beseda 1 Din, -lareb 3 C'n. sa šifro ali lajanje -aslova 5 Din. Najm»ri5i znesek 17 Oln Vzgojiteljico »e pod 30 let staro, s per-fektnim znanjem nemščine in pouka v glasovirju, iščem k trem otrokom. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otroke. ' 26791-1 Pomočnika Špecerijske im koionijalne stroke oer deželnih pridelkov, obenem potnika ia obiskovanje trgovcev sprejmem s 1. januarjem 1936. Reflek tiram samo na prvovrstno, mlajšo moč. .Ne-oženjen, vojaščine proet, prijazen ter resen nastop pogoj z garancijo ali kavcijo. Ponudbe je poslati do 20. t. m. na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 1936«. 26781-1 Gospodična zmožna vseh pisarniških del, perfektna v slovenski, hrvatski, nemški in italijanski korespondenci, išče skromno službo v uradu, trgovini tudii v kuhinji ald pri oitrokih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rada d elam c. 36862-2 CVaienci (Ge) mssm Beseda 1 Oia. Javek ) Oin. it Šifro ali dajanje naslova S Oia. Najmanjši znesek 17 Oln. Osebnj avto (limuzino), dobro ohranjen, vošen ne preko 10.000 km kupim. Ponudbe pod značko »Auto-limuzinat na ogl. odd. Jutra. 26839-10 Clusbild Sobo odda Beseda t Oin. davek 3 Cln. /.s Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 Oln. Opremljeno sobo zračno, v sredini mesta oddam za 16 dec. Naslov vseh posl. Jutra. 26877-23 Pianino Vajenca za steklo-brusarako obrt sprejmem takoj. Mižkec llirko, bmsilnka »tekla in .... ogledal, Liiubljana VIL dobro ohranjen, kupim, po-Medvedova 38. nudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Planino«. 26792-36 Sostanovalca sprejmem 8 hrano takoj ali g 315. Židovska nI. 6/1. 26875-33 Prvovrstne krojače za moško konfecijo iščem na dom. Pismene ponudbe pod »MoSca konfekcija« na osrl. odd. Jutra 36853-1 Pisarniško moč • prakso, zmožno nemščine, g urgovsko šolo ali trg. akademijo sprejmem. Prednost imajo orni s prakso v l«ni stroki Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >4Po-6tena moč«. 26S374 Oi Besedi. 1 Oin, Javek i Oio, za šifro ali dajan}« -.»lova 5 Din. Naimanjši toesek 17 Din. Francosko na ploščah | 36 dvostranskih Polidor-Kdakt (52 lekcij) s knjigo, popolnoma nove (Din 2030), prodam za polovično ceno. Pripravno za jezikovne tečaje, samouke, osveženje znanja francoščine, šole itd. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 26391-36 Rudarski nadzornik za rudnik v Srbiji se sprej: me. Prednost imajo rovni merilci MarktscheideT-i s feodetekiim ispitom. Pooud-e na ogl. odd. Jutra pod »Rudarc 29836-lt i------- Oskrbnika aa hotel Sv. Jane« ob Bohinjskem jezeru sprejme Slovensko planinsko drn-Stvo Ljubljana. pismene ponudbe do 20. decembra 3£»3i5. Podrobne informacije daje pisarna SPD Ljubljana Aleksandrova c. 4/1. 368404 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek Oin, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Vzgojiteljica Kče stažbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oim-prejiec. 26836-2 Kapital Seseda 1 Oln. davek 3 Din. ta Slfro alt dajanje aaslova 9 Din. NajmanjSI tnesrfc 17 Dla Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujem. Ponudbe pod »Vloge« na ogl. odd. Jutra. 26743-16 Kompletne smuči iz pravega gorafcega jesena aa odrasle s palicami jn vezavo od Din 1®).- za otroke od 90.- Wn naprej dobite pri izdelovalcu M. Fajlar, Ljubljana Trnovska ul. 35 telefon 3il0. 36737-6 Do 200.000 vlog ali predodkazid zavodov z dobroimetjem pri Zvezi slov. zadrug. Plačam dobro v gotovan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo takoj«. 36891-0)6 Smuško obleko dekliško prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 268664 Lokal na MSdošičevi oesti 14 -oddam. 26868-19 Domač hrfbovsM oves debele in drobne pšeničn« j otrobe, pSenično krmilno | moko, korooo krepite najcenejše pri tvntki JOS. BRZIN, Janežičeva 10. 'Prale) telefon št. 3TO4. ^ 268*1-33 Lokal pršpnuren za manofaktumo trgovino dam v najem v j centrumu Jesenic št. IS. [Josip Ambrožič Begunje pri Lescah St. 5. 26934-17 Jabolka po jafco moki oem rMpo-šitja P. Kupmk, Koetrrv- niea-iPodpJait. " Beseda 1 Din. davek 3 Din ta Slfro ali dajanje aaslova 3 Dia NajmanjSI toesek 17 Oln. Hišo št. iSS. t oemtrumu Jesenic prodam rodi družinskih razmer. Pohprej je bila hej bi&i trgovina z železarno. Josip Ambrožič Be gunje pri Lescah št. 5. 36833-20 G. Th. Rotman: Stanovanje odda Kapitan Korostrelec gre v Ameriko Trfsob. stanovanje Iva kopalnico jn uporabo vr-|ta oddam takoj. Ponudbe ! na ogl. odd. Jutra pod »Centrom«. 268>0-3t Trisob. stanovanja I ie dvosobno stanovanje | kopalnico ki uporabo vrta oddam. Ponudbe na ogi, I odd. Jutra pod »Sredina I mesta«. 968S1-31 Sobo •vhodom ia stopnic oddam boljšemu gospodu. Turk, Streli ška ul. 32/1. 26674-33 Sobo lepo, 8 posebnim vhodom in elektriko oddam. Mestni trg 17USL vrata 8. 26870-23 Iz življenja na dešelr GROSUPLJE. Kljub temu, da je težko za denar, j« tukajšnji Rdeči križ s pomočjo šoile, Sokola in gasilske čete priredil Miklavževo im obdaroval 55 siromašnih otrok, tukajšnji Sokol pa 39 otrok. Da je dobrodelna akcija uspela, gre zahvala oblastnemu odlboru društva RK v -Ljubljani, osnovni šoli im ravnatelju g. Dularju Metodu za podarjeno blago, kakor tudii vsem hišami in damam, ki s0 kakorkoli pripomogle k obdaritvi malih. — Dne 8. t. m. je sklical tukajšnji RK sestanek žu-pamov in zastopnikov občinskih odborov društev RK v tukajšnji zdravstveni občimi. Razpravljalo 6e je o potrebi zidanja zdravstvenega doma, kar je naletelo med vsemi na odobravanje- Oba gg. župana sta ohlj dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva nI. št. 5 IVvosob. stanovanje | s kopalnico oddam. Naslov j v vseh poel. Jutra. 26878-21 Enosob. stanovanje I oddam i januarjem. Poazve I se v gostilni Aleševčeva e. Ljubljana VIL 26852« ZAHVALA Za dokaze sočutja in sožalja, ki smo jih prejela ob izgubi našega ljubljenega očeta in soproga. IGNACIJA MIHEVCA izrekamo vsem najiskrenejSo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni gg. stanovskim tovarišem, govornikoma, godbi Zarje, darovalcem cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Ljubljana, 12. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Tam so ga ob velikem zanimanja mnogoštevilnih kopaliških gostov spustili v morje. Ko so bile rakete nabite, ga je kapitan odrinil od brega, nato pa prijel za drog, da bi sprožil rakete. »Najprej se popeljemo na Angleško,« je dejal. »Pozor!« IŠČEMO f Naše zlate hčerkice MARČICE ni več. Komaj pet pomladi so videle njene jasne oči. SALDAKONTISTA prvovrstno opominjevalno moč za popoldanske ure (v poštev tudi viš. knjig. drž. urad.) Ponudbe z navedbo sedanj, službovanja in referencami pod »Stalno 17«. K&-V V - Gp- - , Sinoči ob pol 12. uri \e odšla h svoji, pred leti umrli sestrici NevenUi, hi je tudi umrla 11. decembra. V njiju skupni, prerani grobek pri Sv. Križu spremimo našo nikdar preboljeno Marčico v petek, dne 13. t. m. popoldne ob 3. uri iz hiše bolesti, Komenskega ulica 17* Skupno bosti sanjali večne sanje * skupno ju bo obiskovala naša ranjena ljubezen in prežalosten spomin. V LJUBLJANI, dne 12. decembra 1935. MILA in RAJKO TURK JOŠKO in KAJKEC starši bratca in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin RavUen. ~ fedaja a konzorcij »Jutra« Adolf EUboDcac, - Za Narodno tiskarno d. d. kot Oskarnarja Franc JezerSek. - 08 fnaental fld frfiSgggCD MoJ« Novak, ~ 3M 1 Oubliam