Št 249. V Ljubljani, ponedeljek dne 7. novembra 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18-—, polletno K O-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. Neodvisen političen dnevnik. : (Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo Je na Miklošičevi cesti it. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Tržaško pismo. Naša vedna skrb mora biti, da pogledamo tupatam tudi v sovražnikov tabor, da eventuelno izvohamo načrte, ki se tam kujejo zoper nas in naš obstanek. In zato hočem danes pogledati malce v tuji tabor, med Italijane. — Tam poka, a ne morda iz silnih kanonov, ampak v gospodarskem pogledu poka. Denarno stanje Italijanov, ki je bilo že itak vedno na šibkih nogah je za-dobilo letos zadnji udarec s polomom v občeznani tržaški »Banca popolare". To je bil še edini zavod, ako izvzamemo tržaško »Cassa di risparmio", ki je bil v čisto italijanskih rokah in zdaj je šel še ta. No odkritosrčno rečeno, mi ne bomo točili za njim »bridkih solz". Italijani v Trstu so zopet enkrat pokazali, da so res vse prej kot dobri gospodarji, dobri finančniki. Gospodarstvo v tem zavodu je bilo tako, da je sedaj zašlo njegovo poslovanje v tako zagato iz katere ni druge poti kakor edino-le likvidacija. Gospodje so par mesecev pridno zavijali in obračali klobaso na vse strani, a slednjič so vendar morali izpovedati, da znašajo pasiva preko šest milijonov kron. Iskali so pomoči pri vseh mestnih bankah in zatekli so se tudi na Dunaj, do nekega nemškega zavoda, a ker so jim povsod odkimali, so se slednjič vendar odločili za likvidacijo. Govori se okoli o groznem protekcionizmu, ki ga je uganjalo vodstvo banke in te dni se je ta govorica tudi potrdila, ko je na občnem zboru bančnih uradnikov in akcijonistov neki interesovanec ostro napadel vodstvo in mu očital marsikaj nelepega, da celo to, da se nahajajo v istem vodstvu ljudje, ki so nezmožni. Predlagal je nekako grajo na vodstvo, za kar pa niso zborovalci glasovali, ker bi to vrglo nekam čudno luč ne samo na razne člane vodstva ampak tudi na druge odlične osebe v italijanski liberalni stranki in ker bi to imelo svoje posledice v javnem in političnem življenju. Značilno je tudi to, da je neki akcijonist interpeliral, zakaj se ni vodstvo obrnilo v svrho sanacije bančne krize tudi do »Živnostenske banke" v Trstu, kar bi imelo gotovo uspeh in dalje, da je neki učitelj-akcijonist-mazinijanec, torej pravi pravcati „mangia sloveni" izjavil, da bi se moral iskati denar povsod in morda tudi na — Japonskem. Vsekakor značilna izjava! Vsem bi ti naši ljubi sosedje padli v žrelo, le pri nas Slovencih, ki smo jim vendar najbližji in nas vendar vežejo skupni interesi bodisi v gospodarskem ali pa v na-rodnostno-obrambnem smislu, le pri nas pravim, nočejo potrkati, ker nas drže, za nekake pošasti, ki hočejo požreti njih, njihovega benečanskega leva z vso italsko kulturo. V svoji kratkovidnosti podajajo roke Nemcem — lisici, ki jih bo v doglednem času izpodila iz hiše, kjer so doslej gospo- darili. No, pa naj le silijo z glavo v vodo. Zmanjkalo jim bo sape, in to prav kmalu. A sedaj dovolj tega. Zanima me tudi neka druga prikazen, ki je sicer na zunaj lepa, a katere jedro in končni cilj se mi čisto nič ne dopadata. To je ustanavljanje otroških zabavišč (ricreatore comunali), ki so začeli rasti v našem mestu kakor gobe po dežju. Ustanovili so jih že nekaj in sicer v mestu samem in sedaj nam pretijo v okolici. „Piccolo“ je namreč v svoji klepetavosti izbrbral, da mislijo ustanoviti še nekaj takih zabavišč v Rojanu, na Greti in pri sv. Jakobu. Res lepa inicijativa, če ne bi bil nje smoter čisto drugačen nego ga pridigajo oni.^ V taka zabavišča naj bi hodili ljudskošolski otroci v prostih urah, da bi bili tam pod neposrednim nadzorstvom posebnih učiteljev. Dobro. Čemu pa silijo ta zabavišča v kraje, kjer ne prebivajo sami Italijani, ampak izključno Slovenci kakor n. pr. v Rojanu in na Greti. Namen je jasen in ni treba, da ga daljše utemeljujem. Naši Italijani ustanavljajo vse te zavode z ljudskim denarjem, torej tudi z davki Slovencev, za to da bi postali nekake raznarodovalnice v širšem pomenu besede. Tako bomo v doglednem času morali sami neradovoljno podpirati v obliki raznih davkov institucije, ki jih bo naša mestna občina postavila med nas zato, da se nam bo lastna deca izneverjala, potujčevala. Vsekakor bi bilo morda umestno, da bi naši voditelji ukrenili kaj umestnega, ko se bo govorilo o tem v mestni hiši. Mi ne bomo vendar pustili, da se nam otroci takorekoč kradejo potem, ko smo jih mi rodili zase in ne morda za »plemenjake", ki naj bi dajali svežih moči že itak nro-palim našim sosedom Italijanom. Da bi mi napravili v tem slučaju kako protiakcijo ne verjamem, ker pri nas je že kapital, a ne morda v rokah raznih narodnih društev, ampak v onih nekaterih kapitalistov, ki ga raje skrbno varujejo v železnih skrinjah in ki se kažejo prave narodnjake in mecene največ s tem, da vsako leto darujejo par desetakov za našo „Družbo\ Pač velikodušen dar, če ga primerjamo z blagostanjem v katerem žive gori omenjeni pseudo-meceni! Res je in nas je sram, ko vidimo, da se daruje večinoma ta denar tako-le za reklamo, ali pa da se lahko darovatelj naslaja na par laskavih besedah, ki jih napišejo listi o njegovi velikodušnosti. Je že tako! Nini. Iz slovenskih krajev. Iz Kranja. Občni zbor »Glasbene šole se vrši dne 10. novembra ob 8. uri zvečer v gimnazijski telovadnici z naslednjim dnevnim redom: poročilo pred- sednika, tajnika, blagajnika, nadzornika; volitve; slučajnosti. Člani in prijatelji šole se vabijo k mnogobrojni udeležbi. Iz Gorice. Imenovanja pri deželni norišnici. Ravnateljem nove deželne norišnice je imenovan dr. Ernest Tratnik, dosedanji primarij tukajšne bolnice usmiljenih bratov, primarijem nove deželne norišnice pa dr. Fran Goestl, dosedanji primarij ljubljanske deželne norišnice. Imenovanih je tudi 30 stražnikov, od katerih je poslal deželni odbor osem v videmsko norišnico, da se izvežbajo. Za povzdigo sirarstva se je vršila tu konferenca, ki so se je udeležili zastopniki deželnega odbora, poljedelskega ministrstva, namestništva in raznih kmetijskih zadrug v deželi. Slovanski Jug. Državni poslanec Ivan Hribar in sarajevska „Srpska Riječ". Ko se je mudil pred kratkim časom v Sarajevu državni poslanec g. Hribar, je priobčila sarajevska »Srpska Riječ" razgovor enega svojih urednikov z njim o bosanskih razmerah. Gosp. Hribar je vsebino priobčenega razgovora v ostri formi dementiral v »Riječkem Novem Listu" in v »Slov. Narodu" in na ta de-menti odgovarja sedaj »Srpska Riječ", ki pravi, da se je Hribar s svojim dementijem pokazal nelojalnega napram jugoslovanskem borbenem časopisju, potem pa piše do-slovno: Mi ga (Hribarja) nismo imenovali, a sedaj se je sam javil. Hribar je bil torej resnično v Sarajevu, ali smo mi zvedeli za to še-le ravno pred njegovim odhodom, ker je on, jugoslovanski politik, izbegaval sestati se s kakim politikom. Poiskali smo ga v »Ljubljanski kreditni banki" in tam so nam rekli, da je gotovo že odšel na postajo. Šli smo tam, ali srečali smo ga na ulici. Predstavili smo se in ga naprosili, da bi šel v kak lokal na kratek razgovor, ali on se je opravičeval, da mora takoj odpotovati. O kakem »lovljenju" torej ne more biti govora. Med potoma nismo mogli zapisavati njegovih besed, ali smo dobili vtis, da smo v preciziranem poročilu točno izrazili njegove misli, ki jih je on izrazil samo v glavnih potezah. Mogoče je, da g. Hribar ni ravno imenoval Aehrenthala, ali hvala okupacijske uprave in Sarajeva je bila ironična (sicer pa, kaj bi rekli njegovi prijatelji v Ljubljani, da hvala ni bila ironična?), a vse kar je rekel o »hofratu" Ploju, smo priobčili skoraj dobesedno." Tudi završetek tega odgovora »Srpske Ri-ječi“ je miren, hladen. Nam je pa na celi stvari čudno in neumljivo samo eno: da je mogel slovenski napredni poslanec in tako ugledni politik kot je g. Hribar, hvaliti okupacijsko upravo! Ali med slovenskimi politiki ni niti enega moža, ki bi si upal izreči odkrito in pravično sodbo o tej upravi? Ali se vsi slovenski politiki tresejo pred Aehrenthalom ? Gosp. Hribar pravi, da se je pohvalno izrazil o okupacijski upravi, posebno o napredku Sarajeva po okupaciji! Vse polno novih kasarn in utrdb ter germanizacija na vseh koncih in krajih je torej za g. Hribarja napredek! Sarajevo je skoraj na pol nemško mesto, tako da v neki sarajevski knjigarni niti srbsko ne znajo vsi uslužbenci in to naj bi bil napredek! Hvala lepa na takem »napredku" in gosp. Hribar, kot zastopnik zatiranega in teptanega naroda ne bi smel hvaliti vlade, ki smatra za prvo svojo dolžnost germanizirati dve jugoslovanski deželi. Žal nam je, da moramo tako pisati o g. Hribarju, ki ga sicer visoko spoštujemo, ali naši srbski bratje v Bosni in Hercegovini morajo zvedeti, da je tudi na Slovenskem ljudi, ki imajo o Avstro-ogrski germanizatorski upravi v Bosni in Hercegovini pravilno mnenje. Splošni pregled. Belokranjska železnica. Graški »Tagblatt" prinaša na uvodnem mestu obširen članek o belokranjski železnici, kjer rešuje vprašanje o pomenu zveze z Dalmacijo za Štajersko deželo. Posebnega pomena bi bila ta zveza seveda za vzhodno in južno Štajersko. Članek obravnava zgodovino vprašanja o zvezi z Dalmacijo in povdarja veliko nevarnost, ki je nastala v zadnjem času za to zvezo čez Karlovec-Novo mesto, ko je prišla v poštev nova linija čez Ogulin-Bihac, za katero se zavzemajo Mažarji, minister Burian jn drugi, ki se boje madžarskih nastopov. Članek konča s primernim pozivom: gre se za zelo važno gospodarsko vprašanje, ne samo za Kranjsko, ampak tudi za dosedaj zelo zanemarjeni del Štajerske in bi bilo želeti, da bi se merodajni voditelji Slovencev, ki imajo na stvari še več interesa kakor Nemci, ne brigali samo za bosanske kmete (in morda niti za to ne? Op. por.) ampak tudi za nadaljni razvoj zelo važnega vprašanja železniške zveze z Dalmacijo. Naši klerikalci so opetovani trdili, da belokranjska železnica ni v nevarnosti. V resnici pa je ne le v nevarnosti, ampak celo izgubljena, Če bo ostala samo — agitacijsko sredstvo za gotove stranke. Češko-nemška pogajanja. Nekateri nemški listi se že oglašajo z glasovi: nikake sprave s Čehi. Češki severni Nemci so protestirali proti popustljivosti nemških poslancev pri pogajanjih in kriče o velikih krivicah, ki se gode nemškemu šolstvu po načrtu za manjšinsko šolstvo. Mimogrede rečeno, tudi Čehi niso s predlogo posl. Cilahovskega zadovoljni. Da bi strašili nemške poslance, so Nemci po- LISTEK. M1CHEL ZfcVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. ;149j »Noč je bila globoka, črna. In nenadoma je grof zagledal moža, ki je sedel ob njegovi strani. Ta mož mu je bil popolnoma neznan. Vzlic silnemu mrazu je bil oblečen le v lahko svilnato obleko. Ničesar ni dejal; samo s čudnim smehljajem je gledal grofa Filippa. »Kdo si?“ je vprašal grof. »Tujec se je zarežal in položil svoje noge v ogenj, v sredo plamena. Ne samo, da ogenj ni niti najmanj opekel tujčevih nog, ki so počivale na žerjavici, nego grof je tudi zapazil, da ima namesto stopal — dvoje preklanih kopit. Zdaj je razumel, s kom ima opravka, in se je naglo prekrižal. » Spoznal si me, je dejal peklenšček ter se stresel ob tem svetem znamenju, toda opozarjam te, da če ponoviš, kar si storil zdajle, bom primoran oditi, a ti izgubiš edino možnost, ki ti ostaja, da še kdaj vidiš svojo ženo; in lepa Beatrice pade v pesti Jakoba Rdečega. »—■ Molči! je dejal grof in v mukah svoje ljubosumnosti zaškripal z zobmi. »Satan se je zakrohotal. »— Ali se hočeš vrniti v Monteforte? je vprašal grofa. Ali hočeš uničiti Jakoba Rdečega in njegovo četo? Ali hočeš videti Beatrice." „— Govoril" je dejal grof, zasopel od razburjenja. Česa hočeš od mene? ” Ničesar, ali vsaj skoraj ničesar! Lahko ti dam sredstvo, da si napraviš skozi te skale dovolj široko pot zase in za svojo vojsko, s katero potem lahko presenetiš roparje in se zmagovito vrneš v Monteforte, kjer osvobodiš Beatrice .. Govori! Kaj moram storiti? . » To je zelo enostavno. Podpiši mi to listino; jaz pa ti dam tale zlati prstan, ki si ga natakneš na prst . . . S pomočjo tega prstana si v trenotku odpreš skozi skale tisto vrzel, ki je potrebuješ . . . Čez deset let ob tej uri pridel na ta kraj, da mi vrneš moj prstan . . . Ako ga ne prineseš nazaj, si vzamem dušo tvoje žene Beatrice . . . „— In če ga prinesem? »— Potem ga vzamem nazaj? In potem bo moja — tvoja duša. Ali sprejmeš ponudbo? Sprejmem jo! je dejal grof Filippo odločno. Daj mi pero in črnilo, da podpišem tvoj pergament! »Satan je skrbno pogledal podpis, in ko je videl, da je v redu, je zložil pergament, spravil ga ter izročil grofu Filippu zlat prstan. s Čez devet let se spomni, in ne pozabi: danes, ali bolje rečeno, nocojšnjo noč, čez deset let! Drugače si vzamem dušo tvoje žene! »To rekši je peklenšček presunljivo zarezgetal ter se pogreznil v zemljo. »Grof Filippo ni hotel izgubljati časa. Stopil je iz ša-tora ter velel trobiti na rog; nato je povedal svojim vojakom, da zdaj naskočijo Monteforte. Vsi so mislili, da je zblaznel. Toda grof se je obrnil proti skalam in iztegnil roko s satanovim prstanom. Tisti hip se je začulo strašno pokanje, kakor da je tresnilo pod nebom tisoč gromov hkratu. »Vojska, začudena in prestrašena obenem, je videla, kako se gorovje odpira, kako se koljejo skale, in kako se razgrinja lepa cesta tja pod zidove Montefortske. In zato pravijo tej cesti še dandanašnji Peklenska soteska. Tod je Cezar že enkrat poskušal naskok. In zdaj bo zopet moral tod skozi . . .“ »Da, tod," je dejal Ragastens zamišljeno. »Ni mi treba posebej omenjati," je povzel krčmar, nadaljujoč svojo pripoved, »da se je grofu Filippu posrečilo presenetiti mesto. Roparje Jakoba Rdečega so poklali do zadnjega moža. Sami si lahko predstavljate veselje grofa in njegove žene. Toda usodni dan se je bližal, in grof Filippo je postajal zmirom mračnejši. Naposled je prišel predvečer tistega dne, ko je imela biti doba desetih let pri kraju. Grof Filippo je Šel k škofu montefortskemu in se je dolgo razgovarjal s častitljivim prelatom. In naslednjo noč se je napotil sam na kraj, kjer se zdaj nahajava midva. Ura je udarila polnoči. In že je satan pred grofom. „— Prav tako, je dejal, vidim, da zvesto držiš pogodbo. Ali imaš moj prstan? ... »— N£, vzemi ga! je dejal grof Filippo. »Satan je željno iztegnil roko. Toda mahoma jo je umaknil in strašno zatulil. 'Grof Filippo je bil sicer prinesel prstan, da ne bi kršil pogodbe, toda posoda v kateri ga je ponudil vragu, je bila do vrha nalita z blagoslovljeno vodo! ... »Pogodba pa je med drugim določala, da ima satan samo pet minut časa, da si vzame svoj čarobni prstan nazaj. ,— Tak vzemi! Tu ga imaš! ... je ponavljal grof Filippo. (Dalje.) novili staro povest o ovci in volku, v kateri igrajo baje Nemci na Češkem ulogo ovce, Cehi pa ulogo volka. Volk in ovca sta pila iz enega potoka, in volk je skalil vodo, kriva pa je bila ovca. Dasi je volk videl, da ni kriva ovca, jo je vseeno raztrgal, ker za slabšega ni pravice in opravičevanja. Tako trdijo Nemci. Mi poznamo to ovčjo naturo čeških in drugih Nemcev. Zato tudi vemo, kaj pomeni ta pravljica. Nemška radikalca Wolf in Pacher sta torej v imenu zatiranih Nemcev protestirala proti jezikovni predlogi,, češ da je Nemcem krivična in da bodo Čehi sami krivi, če pogajanja ostanejo brez uspehov. Nemški radikalci se sklicujejo na proteste svojih volilcev in so postali nevarni za spravo, Ta sprava je velik? O draginji. Deputacija prezidijev trgovske in obrtne komore je imela sejo, v kateri se je obravnavala draginja v državi. Deputacija je povdarjala, da draginji ne bo pomagano. ako ni dovoz argentinskega mesa stalen in dokler se ne odpre srbska meja. Ministri so se izgovarjali, da so vezani zaradi Ma-žarov in da je glede uvoza iz Srbije ležeče na Srbiji. Tako se vse vrti v krogu ob času, ko vsi sloji države čakajo na ugodno rešitev draginjskega vprašanja, ki mora biti rešeno čim preje. Grof Forgač se je izrazil, da je predloga glede trgovinske zveze med Srbijo in Avstrijo že gotova in da pride kmalu pred skupščino. Časopisi poročajo tudi o novem planu uvažanja mesa iz Danskega, ki je prvo po svoji gospodarski izobrazbi. Češka politična šola. V Pragi se je osnoval odbor za češko politično visoko šolo. Med predavatelji so vseučiliški profesorji: Čelakovsky, Heyrov-sky, Kadlec, Niederle in nekatere druge osebnosti, ki so kapacitete v političnih vedah. Tej visoki šoli se pripisuje velika važnost, ki bo lahko velikega pomena, ne le za Čehe, ampak tudi za nas — ako se je bomo posluževali. Reval. V Revalu je bilo otvorjeno nemško gledališče; pri otvoritvi se je povdarjalo, da je bilo gledališče postavljeno s pomočjo pruskih mark. Tako napredujejo Nemci na ruskih tleh s pruskim denarjem. Nemci so tudi priznali, da ima biti novo gledališče podpora ondotnega nemštva in nov mejnik pri prodiranju ob severni obali proti Rusiji. To je nemško-rusko prijateljstvo. Petletnica carskega manifesta. Dne 30. novembra se je spominjalo napredno rusko časopisje ruskega manifesta, ki je bil izdan pred petimi leti. Takrat je manifest obljubljal državljansko svobodo, volilno pravico za širše sloje in ljudsko za-konodajstvo (da vsak zakon sprejme duma). Nobena od teh obljub se ni izpolnila. Vlada je zmagala na vsi črti. Petletnica ni mogla pokazati nikakih uspehov. Macedonski nemiri. Poboji na macedonski meji okoli Bi-tovlja so se zopet ponovili. Te dni je pribežalo v Sofijo 111 beguncev, med njimi tudi znani ustaš Sadovski, ki je že postal Turek, a se je zopet vrnil, ko je videl krivice, ki se gode Bolgarom. Njegov prijatelj Risto Slavejkov mu je izprosil pri bolgarski vladi amnestijo. Turki zopet hujskajo na bojkot zoper Bolgare. Kitajski parlament. Kitajska vlada je razglasila, da skliče čez tri leta parlament, ki se bo delil v dve zbornici. To je menda edini parlament, ki je oznanjen tri leta prej. Na Kitajskem se jim torej nič ne mudi s kulturo in s konstitucijo. V treh letih se tudi lahko marsi- kaj izbremeni. Poročali bomo torej o kitajskem parlamentu 1. 1913. Portugalsko. Vlada je izjavila, da ni mogla preprečiti postopanje proti bivšemu diktatorju Franco, ker ga je tožila neka privatna oseba v privatni zadevi. Franco ni protestiral, izjavil je le, da takoj po procesu zapusti Portugalsko. Ta izjava torej varuje sedanjo vlado pred napadt, da išče osebnega maščevanja nad svojimi nasprotniki. Dnevne vesti. Vojsko hočejo. Vsa napredna javnost želi, da bi nastopila narodno - napredna stranka pri bližajočih se volitvah v ljubljanski občinski svet složno in enotno. Mi smo se zavedali resnosti položaja in nismo reagirali na razne napade v „Slov. Narodu", ker smo pričakovali, da se gospodje vendarle enkrat spametujejo in da bodo pravilno ocenili to naše molčanje. Sedaj smo pa izvedeli, da se smatra naše korektno stališče, ki nam ga je diktirala resnost položaja, za slabost in da se v merodajnih krogih narodne-napredne stranke kujejo načrti, kako bi se zadušilo reformno gibanje v stranki. Gospodje hočejo torej na vsak način mesto miru vojsko. Nam je tudi prav! Dr. Trillerjev shod v Mestnem domu je bil včeraj dopoldne vzlic velikanski agitaciji tako slabo obiskan, da se je mogel otvoriti šele okolu polu 11. ure, mesto ob 10. in da je šele ob 11. narastlo število zborovalcev na 120—150. Shodu je predsedoval dr. Kokalj kot predsednik »mrtvega slovenskega društva". Govorili so dr. Tavčar, dr. Triller in posl. Turk. Shod je bil klavern in žalosten, kakor da bi Turk pripravljal dr. Trillerju in dr. Kokalju pogreb. Če še sedaj dt. Tavčar ni spoznal, da Trillerjeva in Kokaljeva firma ni prava, potem je slep. Prvi nastop mladega naraščaja sta-roliberalne inteligence. »Narod“ je vriskal, ko so voditelji narodno - napredne stranke metali iz stranke one mladine, ki so izšli iz narodno-radikalnih vrst ter zatrjeval, da bodo sedaj začeli delati od radikalcev toliko odrivani mladi starini. Mislili smo, da se udeleže ti velevažne seje za agitacijo in organizacijo stranke, ki jo je sklical sam dr. Tavčar in v kateri so hoteli — kakor so pisali nemški listi — otrebiti stranko radikalnih elementov. Dr. Tavčarjevemu povabilu so se odzvali samo dr. Kokalj, Rohrman in Pustoslemšek, mladih starinov pa ni bilo, da bi šli na shode in na agitacijo za bližajoče se volitve. Samo tucatl. „Narod“ je svojčas psoval „Skalaše“, češ, da jih je le eno ošta-rijsko omizje in le en tucat. Mi smo molčali in pustili, da je gospoda naprej psovala. Čakali smo, da jim dokažemo, kje je manj tucatov. Ni še minul en mesec in že imamo dokaze. Na sobotnem plesu v »Čitalnici" je bilo en tucat parov mladih starinov, na Trillerjevein shodu je bilo včeraj deset tucatov poslušalcev, na shodu „Skale" pa je bilo včeraj 14 dni sto tucatov navdušenih zborovalcev. „Narod“ sedaj ve, kje je več tucatov, ve pa tudi, da njegove besede le še malo zaležejo. Slovensko deželno gledališče. Včeraj popoldne se je pri srednje dobrem obisku ponavljala Lehžrjeva „Knežna". Predstava je stala v splošnem pod običajnim nive-aujem. Nekateri gospodje se niso kar nič potrudili v mnenju, da je za popoldansko občinstvo vse dobro. Gosp. Povh e tu ne moreme prihraniti graje, da igra včasih le prerad za galerijo; dalje mu svetujemo, naj ne smatra za merilo duhovitosti svojih improviziranih dovtipov smeh z — galerijskega stojišča, ker to zares ni nikakršno zbirališče literarne haute volee. — Nek drug gospod je zamenjaval Stavra (ne Stavrosa) s knezom parneškim z večjo doslednostjo, kakor leži to v intencijah libretista. — Konec operete ni provzročil mučne disharmonije samo v duši Mary Ann, temveč je zapustil tudi prekrasno — distonacijo, pri kateri sta pa gdč. Hadrbolčeva in gosp. Iličič ostala neudeležena. Gosp. Iličič je z ozirom na svoje delovanje pri večernem koncertu pel nekoliko rezervirano. Ostali gg. solisti so po večini — seveda je bilo nekaj častnih izjem — po svoji igri lavi-rali med burko in glumo. Gdč. Hadrbol-čevo hvalimo kot dovolj taktno umetnico, ki se po svoji okolici ne da zapeljati do neokusnosti, poleg g. Iličiča zasluži vso pohvalo v pevskem in igralskem oziru. —a— Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek gostuje gospa Irma Polakova, operna in operetna pevka kr. zemalj. kaza-lišta v Zagrebu ter poje ulogo operne pevke Angele Didier v novi Lehžrjevi opereti „Grof Luksemburški". Ker je možno le enkratno gostovanje, se vrši ta predstava izven abonementa (ža lože par), da se omogoči vsakomur priti v gledališče. Slovensko deželno gledališče. Poročilo o „Fricu" in o gg. solistih priobčim^ v jutrišnji številki. »Orli" v gremijalni šoli. V tretji letnik ljub. gremijalne šole zahaja neki učenec z imeno Golmajer. Ta fant ne samo, da je član »Orla-*, nego agitira z vso vnemo tudi v šoli za krščansko-socijalno zvezo in druge klerikalne organizacije in se norčuje iz onih, ki podpirajo po svojih močeh Ciril-Metodovo družbo. Golmajerjevega šefa prosimo, da bi zabranil svojemu vajencu, da bi bil član kakega društva. Častni večer Davorina Jenka. V spomin 50 letnice slovenske narodne himne »Naprej zastava Slave" je priredila »Glasbena Matica" skladatelju Davorinu Jenku časten večer; izvajale so se izključno njegove skladbe. G. dr. F r a n 11 e š i č je v svojem pesniško zasnovanem in retorično dovršenem govoru s krasnimi besedami podal biografijo slavljenca in se v gorkem tonu spominjal njegovih zaslug za slovenski narod, specijelno na glasbenem polju. Moški zbor je nato z esaktnostjo, katere pri njem nikdar ne pogrešamo, prednašal »Po-bratimijo", »Lipo" in »Na moru". Med basisti smo občudovali nek posebno obsežen, v spodnjih legah polnozvočen glas, ki je posebno v »Lipi" prišel do veljave. Pesem »Na moru" je komponirana po zgledu srbskih narodnih skladb z onim karakterističnim zatezanjem in z mnogimi repeti-cijami. Slavnostna uvertura za veliki orkester je tehnično vrlouspela; v instrumen-taciji se nam kaže Jenko kot mojster in velik poznavalec muzikalne arhitektonike. Med pevskimi točkami je bil brez dvoma največji užitek poslušati g. Iličiča, ki je, že pri nastopu živahno aklamiran, prednašal s finim čutom Prešernovo »Strunam", in »Kam" ter Levstikovo »Dve utvi“. Prekrasno je uveljavil svoj divni tenor zlasti v prvi pesmi, a tudi v ostalih dveh se je pokazal kot izboren pevec obsežnega glasu in dobre šole. Spontane ovacije se dosti časa niso hotele poleči. Ženski zbor se je ugodno predstavil z dvospevom »Na tujih tleh", nakar je mešan zbor prednašal »Tiho luno". Tu se vidi, kaj premore discipliniran zbor pod vodstvom tako izbornega dirigenta, kakor je g. Hubad. Zbor ciganov iz spevoigre »Vračara" je izzval brezhibno izvajan buren aplavz. Pristen ciganski temperament se nam kaže v orkestru, kjer imajo vijoline glavno ulogo, ciganska vročekrvnost zveni iz posameznih glasovnih fraz. Nato izroči zastopstvo društva »Kolo"- iz Zagreba slavljencu ogromen lovorov venec z hrvatsko trobojnico; odposlanec društva povdarja ljubezen in spoštovanje, ki ga goji bratski Mali listek. VOVČAN: ------- Kako dvigniti poiltično kulturo? Dvoje dejstev lahko opažamo po uvedbi splošne enake volilne pravice: široke vrste ljudi, ki so bile do takrat iz politike izobčeni, se ženejo v politično življenje, hoteči uveljaviti svoj vpliv v politiki in s tem zboljšati svoj položaj. Naša doba je prepojena z individualizmom — in ta duh vlada tudi v najnižjih vrstah. Tudi ti neizobraženi so toliko zavedni, da hočejo imeti pravo na zboljšanje svojega obstanka. Zgornji 10.000 niso mogli zajeziti kulturi pot v one vrste, ki so jim služile v zadostitev njihovih potreb. In tako so se vzbudile po kulturi večje potrebe tudi v teh »nižjih vrstah" — potrebe, ki hočejo biti zadoščene. Tato se ženejo mase v politično življenje, ker le to edino jim v demokratični družbi more dati sredstev, da svoje potrebe nasitijo. S tem pa izpodrivajo iz političnega življenja izobražence; gredo za tistim, ki jim zna laskati, ki njihove strasti podpihuje — za demagogom gredo te široke vrste; zato pa nastopa v resnih in poštenih ljudeh abstinenca od političnega življenja in politični indiferentizeni. In to je drug pojav, drugo dejstvo. In kaj je posledica ? Politična nravnost posurovi, In v to blato je skoro vedno po-tegnena tudi žurnalistika. To je najžalost-neje. Žurnalistika je poklicana prva za vsestransko vzgojo in izobrazbo naroda. Žurnalistika tudi ima danes največji vpliv na vse vrste naroda — ta zanaša kulturo v najširše maše — in od tega je vse odvisno, kakšna je ta kultura. Ali je to sploh še v kaki zvezi s kulturo, kar se danes podaja? Laži, osebno blatenje — kar ti zagovarjajo tudi kat. kateheti pri verouku. In kdo je vsega tega vzrok? Vzrok leži v prvotni nepripravljenosti širokih vrst za demokratični režim; njihove politične neizobraženosti posledica je bila: nepravo razumevanje politike po njihovih nazorih je politika uveljavjanje svojih interesov z močjo in silo na škodo drugih. Nič ne rečem: je to danes politika. In slavni polski sociolog Gomplowicz ima čisto prav, če vidi bistvo politike v tem. Danes da! toda dovoljen je pa dvom, če to mora biti; dovoljeno je vprašanje, kako to ublažiti, zboljšati? Dovoljeno je uvaže-vanje in potrebno: K*ko priti do politične kulture? Rekli smo že, da je vsega tega vzrok neizobraženost širokih mas. Torej: tem dati izobrazbo! Seveda; to je težavno, tone gre lahko. Treba bo seči k drugemu sredstvu: dati tem masam izobražene, politično izobraženih voditeljev. Znano je, da nobena naših šol ne pripravlja človeka na politično življenje. Fant stopi iz šole, a od svojih političnih pravic, do katerih pride kmalu ne ve ničesar. Toda nič boljše ni s srednjo in vi soko šolo. Pri zgodovini na srednji šoli bi bilo nekoliko prilike uvesti dijake v moderna socijalna gibanja, v gospodarske in politične razmere; povedati jim kaj več o konstitucijonalizmu, demokratizmu; o našem političnem razvoju — toda kaj: ko pa učitelj sam dosti ne ve. O vojskah smo se učili in s številkami mrtvih vojakov so nas pitali par let na gimnaziji — in to naj bo zgodovina, ki bi imela biti »učiteljica življenja", ki bi nam imela pokazati zakone človeškega razvoja in dejanja! In tu smo pri stvari: tudi večji del inteligence nima polit izobrazbe. Ne samo pri nas, tudi drugod Doba demokratizma je prinesla s seboj celo veliko vrsto vprašanj, ki bi jih praktični politik, ki mu je za stvar moral imeti vse rešene, o vseh bi moral biti na jasnem — O teh problemih prihodnjič! narod hrvatski do današnjega jubilarja; skladatelj se v kratkem nagovoru zahvaljuje. Priznana koncertna pevka ga. dr. Foedranspergova je očarala s svojim ne sicer posebno močnim, pa zato tem sim-)atičnejšim glasom. Hvalimo njen siguren nastavek in dobro vokalizacijo. Romanco »Mlada Jelka" je prednašala muzikalno vseskozi korektno in z globokim umevanjem. V zasluženo priznanje ji je bil izročen eleganten šopek. Istotako se je odlikovala ga. dr. Foedranspergova v kvartetu iz spevoigre »V ra čare". Uspeh je delila z gdč. Maličevo in gg. Kovačem in Rumpljem. Gdč. Maličevo poznamo že itak kot izborno altistko in gg. Kovač in Rumpelj slovita kot odlična pevca dobrega materijala. Slavnost se je zelo primerno zaključila z narodno himno »Naprej", ki se je morala ponavljati. — Gospod slavljenec je bil opetovano 5redmet burnim ovacijam, ki so se ob raznovrstnejša izbira in najcen. izposojevai« nica prvovrstnih klavirjev in harmonijsv Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena — 10 letno jamstvo. — Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka, Kosler, Stelzhainmer, Hčl*l & Heitzmaa, Manborg, Horugel i. dr. Popravila in ugla-ševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrb-nejše preizkušen. „Mayola“ tare aux-svetla-krema zn čevlje vseh vrst issnja! Mayola je voščeno-oljnata krema; Mayola se vsled tega nikdar nevsuši; Mayola se sveti takoj brez truda; Mayola konservira vsako usnje; Mayola ga naredi nepremočljivega; Mayola svetloba drži dolgo; Mayola je zajamčeno prosta kislin; Mayola omehča najtrše usnje in ga ohrani mehkega; Mayola je najcenejša krema; Mayola se namaže nalahko na čevelj, se z mehko krtačo krtači in z volneno cunjo odrgne. Vspeh Vas iz-nenadi; Mayola se dobi v vsaki trgovini; Mayola je varstveno zavarovana; Mayola se izdeluje edino v kemični tovarni RUDOLF IATEE, kemit Asch (Češko). Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: M FUCHS Dunaj XIII/3, Hutteldorferstrasse št. 135. A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 21. priporoča, veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik : „Diredoire“ P. D. SggK KS mm ||||g|ll Za jesensko in zimsko sezono prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer: nad 5.000 kom. oblek za gospode . . od K 8*— naprej 2.000 n „ „ dečke . . . » n 6’— n 2.000 „ „ otroke . . . » » 4’— „ 1.000 posameznih hlač „ gospode . . » » r> 5.000 pelerin iz velblodje dlake . . . » » «*— „ 1.500 y> površnikov, raglanov in zimskih sukenj 500 yy posameznih modnih telovnikov . n n ° n 18.000 konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze. Priznunu nizke cene! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. i. r~ - ’ ■■ ■mg V, v A, j, | j, ■ V . .-V.'1 ' .liU w x , .. Ahlin/1 mrnm Ustanovljena 1. 1882. — Telefon št. 185. Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana,Dunajska cestal8 v lastnem zadružnem domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.12M1 upravnega premoženja K 20.775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4,j2°|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-:: Tinetom in .jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000. Rezervni zaklad K 400.000. Posojuje na zemljišču po 51/4O/0 z l*/2°/o na amortizacijo ali pa po 5i/4°/o brez amortizacije: na menice po 6°/o. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov t Us 9 tsg 1 i!, sssasi t N^jvečja zaloga najfinejših barv in potrebščin za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Diisseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve aa šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in aa ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. zzzz Firneži, olja in retuše za slikarstvo = = Slikarsko platno — Zahtevajte cenik. z oljnatim m krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča AH ni f TTfl rmt rn Q rm Pm kranjska tovarna oljnatih barv, iiUUll ndUjJbiHdim, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Hotel in restavracija »Bavarski dvor“ Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča v Stefan Bergant lastnik. TfTfTrrrrrrrrTrr Krasne damske klnhlllff* kakor tudi za deklice IV J. vr M II. JV in otroke najnovejše mode v največji izberi po zelo ugodnih cenah priporoča modni salon P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. XW: 1 . .. t | V Naročajte in kupujte JUTRO*! : Poštne hranilnice št. 49.086. Oiro račun Avstro-ogrske banke Stanje hranil, vlog sklepom 1909 : K 3,700.000. rr : Telefon štev. 135. Število zadružnih članov čez 600. T Varnostni zakladi sklepom 1909 1 : K 160.000. GLIHI, posojilnica' _J-X______1_____ • reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih obrestuje po 43|40[0 od dne vložbe do dne vzdige brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopodne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje t nrotrnoln Mo __XI U 4 * T ♦ 1 : pretrgalo. Na razpolago so domači hranilniki. t TapetnikD.Puc Ljubljana, Marije Terezije c. 16. se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni. Vi prihranite denar! Automatični namizni pri- žigalnik MJL (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk. K $*SO daril«! JOSIP SCHUNDER HatteUo rierst ra»sc "z^V.'" Preprodajalci dobijo velik popust I — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarjl Izjemne cene. I.epo darilo! Franc Souvan sin - Ljubljana Mestni trg štev. 22 in 23 ManMfa]ztura.a ■veletrg'OT7-iarLa. H Ljiiblfanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. Z Reservni fond K 450.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča ^žrebanje glavni dobitek promese na ogrske premijske srečke, cele a K 16, polovice a K 9, 15. novembra, K 240.000. promese na ogrske hipotečne srečke, a K 5, ................15. novembra, K 40.000. promese na 3% zemljiške kreditne srečke a K 5*50..................16. novembra, K 90.000. Tri promese skupaj samo K 25. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti obrestovanju od dne vloga do dne dviga po čistili 4V O. m Bavarski dvor. Ustanovljeno leta 1908. Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana čhan dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih taritih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam ----------- v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Sohulhof 6. - Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo Najniže cene! TURK lil BRATA ROJINA. Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah. ======= Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. - Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-■ ljejo v račun. - ■-