Siev. 35.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec .......Din M
m pol leta..... .120
u celo leto .... „240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
T Jugoslaviji .... Din <0 v inozemstva.... . 80
r mm T 0% (lil! D. mm «25. Posamezna Mi stane 1 "50 Din LelO LE
Cene inseratom:
Enostolpna petltna vrste mali oglasi po Din 1*50 la Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2~50^ veliki po Din 5 — ln . oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6*—.
Pri večjam naraSISu popust
Izhaja vsak dan Izvzemil ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Posmina Mm v aoM
Slovenec"
Uredništvo je v Kopitarjevi nltct 6/IU. Rokopisi se ne vračajo: neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328.	P	olitičen list za slovenski naro	i	m	Uprava J« v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za lnserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Za kulturo in napredek.
Poraz, ki ga je doživela žerjavovska klika v Ljubljani, skeli »mladine« v dno srca. Ljubljana, srce in glava slovenskega naroda, se je izrekla po svoji večini zope. kulturno nazadnjaštvo, politično reakcijo in nepoštene metode, ki so svojske družbi, katera bi pod lažnivo zastavo »naprednja-štva« rada zavladala Sloveniji v svoje sebične svrhe. To je udarec, ki ga ta družba ne more preboleti, in zato je umevno, da opleta okoli sebe kakor ranjena kača.
Najbolj boli žerjavščino dejstvo, da je velika večina naših kulturnih delavcev obsodila protislovensko, protidemokratično in velesrbsko politiko Miklošičeve ceste. Kajti po izidu skupščinskih volitev v Ljubljani je jasno, da je lažinarodni blok pridobil zase samo glasove kulturno zaostalega na-prednjakarskega učiteljstva, liberalnih podeželskih magnatov, izvestnega dela strahopetnega in vseskozi odvisnega liberalnega uradništva ter uslužbencev liberalnih velepodjetij, ki so volili pod strahovitim pritiskom gospode, katera je pripravljena brez ozira vreči na cesto vsakega, ki ne proda svojega prepričanja. Volitve v Ljubljani so dokazale, da stoji danes resnično napredna, neodvisna in slovenska inteligenca za političnim programom SLS, dočim se zbirajo pod firmo žerjavovskega »demokratizma« samo nekulturni, protislovenski in nesvobodomiselni elementi, ki so naprodaj vsakomur, kdor ima slučajno oblast v rokah in jim deli skorjo kruha.
Časopisje >Slavenske banke« bi to dejstvo rado prikrilo s tem, da označuje vse one, ki so se preteklo nedeljo izrekli proti režimu, za »prodance«, »nazadnjake« in »protidržavne« elemente, ki so »izdali svojo svobodomiselno preteklost«. Stvar pa je v resnici ravno narobe. Ravno tisti, ki so resnični svobodomiselci in naprednjaki, so volili SLS. Kajti noben svobodomiseln in napreden človek ni mogel oddati svojega glasu kliki, ki taji svobodo političnega prepričanja, zagovarja in izvršuje brezobzirni teror napram svojim političnim nasprotnikom, in uči, da treba vsakogar ubiti in onemogočiti, kdor kaj da na lastno svobodo in pravico samoodločitve. Noben svobodo-mislen in napreden človek ni mogel voliti ljudi, ki tajijo temelje demokratičnega ustroja države, zagovarjajo hegemonijo ve-lesrbstva in degradirajo Slovence in Hrvate do »narodne manjšine« in inferiornega »plemena«, ki se ima slepo pokorjevati »zavojevalcu«. In noben slovenski kulturni delavec ni mogel, ne da bi sebe ponižal, nuditi svoje podpore stranki, ki odreka najvišjemu prosvetnemu zavodu Slovenije slovenski značaj, negira samosvojo slovensko kulturo in njene vrednote, smatra slovenski jezik za »umirajoče narečje« in hoče slovensko duševnost kot nekaj »manjvrednega« in »zaostalega« polagoma uničiti.
Slovenski kulturni delavci, ki so se 8. t m. postavili na stran celokupnega slovenskega naroda, so vse kaj drugega nego »prodanci«. Prodanci in neznačajneži so tisti, ki so se uklonili surovemu terorju »Jutra«, ki so ali iz strahu pred disciplini-ranjem ali pa v nadi na boljšo karijero in nagrado zatajili svoje slovenstvo in svojo naprednost, tisti, ki obračajo svoj ple' vedno po vladajočem režimu. In le ku' no zaostali elementi so se mogli da' peljati od fraze »antiklerikalizma«-. b ' nosijo nacionalizatorji koroškega s i .- • ustih, da z njo zakrivajo svoje ne' . . nipulacije. In le pogumni, svr nepodkupljivi, zares inteligev	.ha
časa umevajoči ljudje, ki p-	j0 v
b/dočnost in sovražijo real	zdru-
žili v eno, slovensko, naT	ango na
čelo svojemu narodu, d'	iislej stre
neslovenska, mračnjak	Južbi zati-
ralcev našega ljuds	a klika. In
samo tisti, ki črpajr	»inteligenco«
iz pocestnega, za1 ;	3a in najnižjim
nagonom povpr'	,-ezajočega pisar-
stva, so šli za	atra«.
Nič ne p	jvet slovenskega ra-
zumništva,	združuje v sebi naj-
boljše dur	ioralne šile našega na-
roda, kar misli in čuti samostojno ter je poklicano, da stoji našemu narodu na čelu in ga vodi v boljšo bodočnost, se je izreklo 8. t. m. za sporazum med enakopravnimi narodi Jugoslavije, za politiko resnične in neomejene demokracije ter naprednosti v najboljšem pomenu besede, za zakonitost,
državljanski mir in red ter za najvišje državljanske svoboščine, ki tvorijo »magno charto libertatum« vsega izobraženega sveta od leta 1787. dalje. In tam — v taboru »Jutra« in njemu enakovrednih tovarišev — stoji kopica nazadnjakov, nezavednežev, vetrnjakov ter prežitkov.
Obvestilo opozicfonalnega bloka.
LJUDSTVO V SRBIJI JE ODOBRILO IDEJO NARODNEGA SPORAZUMA.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Za danes je bila sklicana seja voditeljev opozicional-nega bloka. Dr. Korošec se je snoči pripeljal v Belgrad. Danes dopoldne se je sestal v zastopniki Hrvatov z bivšim rektorjem zagrebškega vseučilišča dr. Poličem in poslancem Pavletom Radičem ter z dr. Spahom in dr. Behmenom. Dopoldne in popoldne se je vršila seja, kateri so poleg omenjenih prisostvovali tudi Ljuba Davidovič, Nastas Petrovič in dr. Kumanudi. O seji je bilo izdano sledeče obvestilo: »Zastopniki vseh strank opozicionalnega bloka so na svojem današnjem prvem sestanku ugotovili, da je že z ozirom na nepopolna in nezanesljiva poročila o izidu volitev dne 8. febr. 1925, ki ga je vlada dosedaj objavila, ljudstvo v celi državi odobrilo politiko bratskega sporazuma, za katero se bori opozicionalni blok. Stranke opozicionalnega bloka so v glavnem obdržale vse svoje pozicije, demokratska
stranka pa je iz poslednjih volitev izšla okrepljena. V srcu Šumadije v kragujev-škem okrožju je demokratska stranka dobila mesto enega dva mandata in ravno tako je v podrinjskem okraju ljudstvo obsodilo politiko današnje vlade in Pribiče-viča ter mu odreklo zaupanje in dalo tudi tukaj demokratom mesto enega dva mandata. Opozicionalni blok z veseljem pozdravlja te zmage v Srbiji, ker te zmage najočitneje kažejo, da je tudi med Srbi ideja narodnega sporazuma iskreno sprejeta. Iz tega dejstva sklepajo zastopniki opozicionalnega bloka, da bi bile volitve, če bi bile količkaj svobodne, brez strahovitih nasilij in ezakonitosti, če bi ne bilo nečuvenili potvorb, kar se je zgodilo na dan 8. febr., prinesle popolno zmago politiki narodnega sporazuma. Opozicionalni blok bo prihodnje dni nadaljeval svoje seje.«
Radikalske kombinacije.
RADIKALSKI POSLANCI ZA IDEJO SPORAZUMA. — PRIPRAVLJENOST
ZA REVIZIJO USTAVE.
Rclgrad, 12. febr. (Izv.) Skupščinski kuloarji postajajo živahnejši, kajti novoizvoljeni poslanci že prihajajo iz notranjosti v Belgrad, da si že sedaj ogledajo pozorišče svojega bodočega delovanja. Ponovno izvoljeni poslanci pa prihajajo radi tega, da aktivno sodelujejo pri sestavljanju novega položaja. V njihovih krogih se mnogo govori o kombinacijah, dasiravno jo tako razgovarjanje o po-drohnostih prezgodno že zato, ker še niso znani vsi volivni izidi. Še manj pa je mogoče o tem razpravljati, dokler se ne razhistri mišljenje v posameznih klubih glede pravilnega pojmovanja ljudsko volje. Posebno je to važno za radikalni klub. Radikalna stranka je šla faktično v volivni boj brez vsakega gesla in se je njena agitacija uravnala z ozirom na agitacijo strank sporazuma. V glavnem pa so se seveda zanašali na silo in dispo-zicijski fond. Kolikor se tiče njihove idejne in programtične agitacije, pripravljajo posamezni poslanci zanimive in važne podrobnosti. V začetku so se po stari praksi bojevali proti ideji sporazuma, ker jo je propagirala demokratska strank' Kmalu pa so uvideli, da je negacija	;e zelo slabo agitacijsko
sredstvr	ieja bratskega spora-
zuma,	,nosti, zakonitosti in re-
da jr	dirok razmah ter se tako
ysa'	d preprostega ljudstva, da
jo	<i proti njej skrajno nepopu-
1	j so morali tudi sami propngi-
> sporazuma, češ da so tudi oni i da je sporazum s Hrvati in Slo-glavni cilj politike radikalne ike. Pri tem pa so morali povdar-da je edino radikalna stranka spo-/bna to idejo izpeljati v sporazumu z zastopniki Hrvatov in Slovencev. S tako agitacijo so imeli več uspeha in prihajali so do prepričanja, da je zanje oziroma za dosedanjo politiko radikalne stranke največja nevarnost v takem razpoloženju ljudstva in volivcev ter da je ravno mišljenje v krogih poslancev radikalnega kluba v največjem nasprotju s politiko P-P režima. Kot dokaz za tako razpoloženje med srbskim prebivalstvom pa navajajo ti poslanci pred vsem dejstvo, da je Pribičevič v Srbiji doživel popoln poraz. Kakor znano, je Pribičevič v vseh okrožjih Srbije postavil kandidatno liste. Sam je kandidiral v podrinjskem okrožju. Volivni izidi pa kažejo, da so Pribičovičcve liste dobile kvečjemu 100—200 glasov plačanih nei-
tatorjev, ljudstvo pa je Pribičcvičevo politiko splošno odklonilo. V tem odklonilnem razpoloženju srbskega ljudstva napram Pribičeviču vidijo radikali za sebe najboljše merilo za bodoče smernice nove politike. Mislijo, da je tako razpoloženje najboljši mig radikalni stranki, da prekine s Pribičevičem vsako zvezo in da poskusi nadaljevati politiko sporazuma s svoje strani. Nasproti takemu razpoloženju radikalnih poslancev se trudijo samostojni demokrati na vse mogočo načine, da bi ohranili zvezo s Pašičem. Kakor smo že javili, delajo z vsemi silami na to, da jih radikali sprejmejo v svojo stranko. Ker pa so to gole kombinacije, se z njimi opozicionalni blok niti najmanj ne more pečati. Današnja Politika« poroča o takih kombinacijah sledeče: Politični krogi so se že pričeli baviti s preiskovanjem položaja, ki je nastal po volitvah. O položaju mislijo na odgovornih mestih, da je zelo deii-katen. Vprašanje številk ne igra velike vloge v tem razmotrivanju položaja. Najbolj se računa s tem, kaj da bo vlada napravila z mandati HRSS oziroma z onimi poslanci, ki pripadajo stvarno HRSS, ne Hrvatski zajednici. Ako se odloči uničiti mandate HRSS, s čemer se njen položaj v parlamentu zboljša, — pa nastane nevarnost, da bo celokupna opozicija v znak protesta zapustila skupščino, kar bi ne bilo ugodno za. vlado. Pred nevarnostjo, da ostane sama v skupščini, prihaja vlada do spoznanja, da je treba sprejeti novo kombinacijo, ne da bi se pri tem mandati HRSS uničili. Opozicija misli, da se mandati HRSS ne smejo uničiti.«: Nadalje piše Politika« o eventualnih spremembah v ekstremni politiki HRSS: Ako bi HRSS ostala uporno na svojem stališču, ni izključeno zbliževanje med ožjim blokom in radikali, ki bi omogočile delovanje skupščine. Za sedaj radikali zelo mnogo upajo na Spaha in računajo, da bodo v sporazumu z njim precej okrepili svojo večino. V tem slučaju naj bi se uničili vsi mandati HRSS. Vlada hoče, da bi skupščina sprejela proračun in nekoliko najpotrebnejših zakonov, invalidskega, stanovanjskega, spremembo voliv. zakona. Potem pa, kakor govorijo vladni člani in politični krnn-i- zn L-atero so r»n mnrn reci, da niso resni in da dovolj ne poznaj stvari, bi pa šli na volitve z geslom: Revizija ustave. Ena glavnih sprememb bi bila institucija senata. S to spremembo
bi bila likvidirana sporna vprašanja. To ne bi značilo federacije, temveč bi radikali Sli samo na roko Hrvatom in zahtevam Slovencev tako, da bi se z dnevnega reda odstavilo mnogo važnih dnevnih vprašanj. To so seveda kombinacije, katerih ustvaritev je odvisna od mnogih momentov.« Tako poroča «PoIitika«. Jasno pa se iz tega vidi, da so v radikalnih krogih zelo razpoloženi proti Pribičeviču.
VLADA NE VE ZA VOLIVNE REZULTATE.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Vlada še vedno ne objavlja volivnih izidov in je bilo časnikarjem v notranjem ministrstvu jav-ljeno, da bodo definitivni rezultati znani šele v nedeljo oziroma v ponedeljek. Tako dolgo zavlačevanje dela najslabši vtis na javnost.
PONOVNE VOLITVE.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Danes se je vršila seja državnega odbora, na kateri so sklenili, da se morajo volitve v občini Ite-bej v Banatu v nedeljo ponovno vršiti, ker je radikal Pumišič uničil vse volivne protokole.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Danes je bila v zunanjem ministrstvu seia ožjega ministrskega odbora, da da navodila naši delegaciji za pogajanja z Italijo v Firenci. tem odboru so dr. Ninčič, Svetozar Pribičevič, dr. Žerjav in dr. Šurmin. Kakor smo izvedeli, se bo pri teh pogajanjih v Firenci razpravljalo tudi o vprašanju narodnih manjšin in sicer naših na Reki in italijanskih v Dalmaciji. Ministrski odbor, v katerem sedi dr. Žerjav, je sprejel vse italijanske zahteve glede šol, uradnega jezika in ostalih ugodnosti italijanskim manjšinam; ni pa smatral za potrebno, da bi pritisnil na italijansko vlado, da se reši vprašanje Slovencev in Hrvatov v zasedenem ozemlju. Ta vladna malomarnost v tem najvažnejšem vprašanju se splošno obsoja, posebno ker se ve, da se vlada zelo intenzivno udeležuje pogajanj z Italijani v raznih kapitalističnih zadevah.
OBLETNICA IZVOLITVE PAPEŽA PIJA XI.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Danes se je V tukajšnji nunciaturi vršila slovesna proslava obletnice izvolitve papeža Pija XI. Dopoldne je bil sprejem diplomatov, kateremu so prisostvovali vsi tukajšnji zastopniki tujih držav, zastopniki vlade in zastopnik narodne skupščine Ljuba Jovanovič. Popoldne so bili sprejeti tukajšnji katoličani.
italijanski finančni problemi.
Rim, 12, februarja, flzv.) Indirektni opomin Anglije na plačilo 555,300.000 funtov šterlingov je italijanske kroge zelo vznemiril,- S stvarjo se obširno pečajo vsi listi. Izvršilni odbor fašistovske stranke je uvedel korake, da sc stvar razčisti in da javno mnenje podpre odnosno vladno akcijo. Izvršilni odbor je zavzel stališče, da se vojnih dolgov, ki so šli v dobro skupni zavezniški stvari, ne sme mešati z navadnimi dolgovi, ki jih kaka država porabi izključno v svoje interese. Zavezniki morajo upoštevati italijanske žrtve v vojni, rodclovanje Italije na francoski in macedonski fronti, dejstvo da Italija, izvzemši. revnih obmejnih pokrajin, ni bila deležna na razdelitvi vojnega plena (nemških kolonij); dalje, da se je odpovedala na korist malih držav (Avstrije in Ogrske) prioritetni pravici pri plačilu reparacij. Dalje naglašajo, da bi bilo pač krivično, ako bi hoteli zavezniki Nemčiji na ljubo pritiskati svoje zaveznike. Italija hoče svoje denarne dolžnosti izpolniti, a pod pogoji,-ki je ne bodo dušili.
7ftrn^flnlm ,1.4..---. : s!i■' . .- .
------citui, »...tavciiu ličtujit i. icor.
plačala zapadli dolg v znesku 10 milijonov dolarjev.
Fašistovska glasil- naglašajo, da se je italijansko	darstvo pod sedanjim
režimom znatno dvignilo. Italijanske železnice, ki so pred dvemi leti izkazovale še 1400 milijonov lir deficita, so danes dosegle ravnotežje v proračunu; promet v pristaniščih se je od leta 1922. zvišal za 10 milijonov ton in znaša 30,000.000 ton; trgovinska mornarica je zvišala svojo to-nelažo na 3 milijone ter oskrbuje 55 odstotkov pomorskega prometa pod lastno zastavo; v ladjedelništvu zavzema Italija tretje mesto na svetu; uprava telefonskega prometa se je izročila zasebnim družbam, čim se je doseglo ravnotežje v proračunu, ki je izkazoval še leta 1922. pol milijarde lir primanjkljaja.
Ministrski svet je na svoji včerajšnji »cft sklenil, da se uvede na sladkor uvozna carina v višini 9 zlatih ali 41.76 papirnatih lir na 100 kg. Domači sladkorni pro-ducenti so se obvezali, da cene sladkorju znižajo.
Do 21. marca 1.1. bo država odnustila še toliko nameščencev, da skupno število državnih nameščencev ne bo presegalo 21.310. Pri tem bodo znova prizadete tudi nove pokrajine.
IZ ITALIJANSKE NOTRANJE POLITIKE.
Rim, 12. febr. Včeraj se je na Monte-eitoriju sešel odbor aventinske opizicije. Zastopniki posameznih skupin so podali poročila o sklepih svojih organizacij glede nadaljnega ravnanja. Temeljem teh poročil je odbor ugotovil, da so vse skupine odločene, da še nadalje sodelujejo v dosego znanih ciljev in da ostane enotna fronta izvenparlamentarne opozicije tudi v bodoče ohranjena. Dalje je odbor vzel na znanje ustanovitev izvenparlamentarne komisije za koordinacijo opozicijskih moči po deželi in ustanovitev odbora v zaščito državljanskih svoboščin.
Za bodoče volitve žele nekateri opozicijski krogi, da bi se sklenila koalicija s parlamentarno 0D0zicij0 treh bivših ministrskih predsednikov in kombatenti. Koalicija naj bi se imenovala »blok svobode«. Drugače pa je večina aventinske opozicije bolj naklonjena misli, da se volitev sploh ne udeleži.
Včeraj se je sešel tudi glavni odbor liberalne stranke, ki je sprejel dnevni red, v katerem izjavlja,' da je vladna politika sedaj v odkritem nasprotju z uresničenjem načel, katere je postavila liberalna stranka v svojih sklepih v Bologni in Livornu; stranka poživlja zato svoje organizacije in parlamentarne zastopnike, da zavzamejo pravec v varstvo in obrambo liberalnih idej. —
FRANCOSKA SOCIALISTIČNA STRANKA BO TUDI NADALJE PODPIRALA VLADO
Grenoble, 12. febr. (Izv.) Socialistični strankarski kongres je sklenil resolucijo, v kateri ugotavlja, da je politika podpiranja mednarodnega mira in socialnih reform rodila uspehe. Parlamentarni delegaciji stranke se naroča, da še nadalje podpira politiko vlade, ki pospešuje demokratične pridobitve in socialne reforme.
ZNIŽANJE URADNIŠKIH PLAČ NA FRANCOSKEM.
Pariz, 12. febr. (Izv.) Zbornica je pa Včerajšnji seji sprejela plačilno skalo urad-ništva, ki prejema od 5b00—40.000 frankov osnovne plače. Krajevne in družinske doklade se zvišajo, ako indeks naraste za 10 odstotkov, se pa znižajo, ako indeks pade za 10 odstotkov. Za podlago služi življen-ski indeks 1. januarja 1025, oziroma indeksno število 400.
NOVA KONFERENCA.
Rim, 12. febr. (Izv.) Agencia Volta poroča, da se bo sestala koncem februarja nova konferenca velesil, ki bo sklepala o izpraznitvi kolnske cone.
IZGREDI V PRAGL
Praga, 12. febr. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je hotel govoriti v imenu vlade minister Striberny, Komunisti so pa nastopili tako hrupno, da minister ni mogel govoriti. Predsednik Tomašek je nato nekaj komunistov izključil iz več sej. Ko so izključeni komunistični poslanci zapustili dvorano, je govoril minister Striberny o korakih, ki jih namerava vlada ukrenili proti draginji,
PADEC ŽITNIH CEN.
Newyork, 12. febr. (Izv.) Na borzah v Chiksgi in v Winnipegu so žitne cene zelo padle.
ZA OBRAMBO ŽIDOV.
Bukarešt, 12. febr. (Izv.) Vseučiliški senat je izključil iz vseučilišča več dijakov, ki so zakrivili protižidovske demonstracije.
VELIKA NESREČA V RUDNIKU.
Dortmund, 12. febr. (Izv.) V rudniku »Minister Stein« so se vneli jamski plini. Eksplozija je bila tako silna, da je zasulo nad 100 rudarjev. Pred rudnikom se odigravajo pretresljivi prizori. Doslej so izvlekli iz rova okoli 30 mrtvih rudarjev.
ZNIŽAN PRORAČUN ZA MORNARICO.
London, 12. febr. (Izv.) »Daily Chro-nicle« poroča, da bo angleška vlada znižala proračun za mornarico za 5 milijonov funtov šterlingov.
EKSPLOZIJA V D0IITMUNDU.
Dorimuml, 12. febr. (Izv.) Vsled eksplozije v rovu »Minister Stein« je izgubilo življenje 129 rudarjev, 8 pa je ranjenih. Vzrok eksplozije še ni pojasnjen.
Dr. Alojzij Res:
Pogovor z Fl^intaati: Tagcrejem.
Benetke, na Svcčnico 1925.
Mrzla kraška sapa si je rezala pot po beneških kanalih in ozkih ulicah, prc!:o stotero mostičev in »campov«, ko smo snoči v mali gruči hiteli v Crand Hotel ob Velikem kanalu, da se poklonimo indijskemu pesniku. Truden in bolan je prispel Rabindranath Tagore po dolgem potovanju po Evropi in Ameriki v Benetke, da se vkrca na pot v domovino lotosa, palm in banjan.
Kakšen je ta mož, katerega tajinstve-nemu glasu je prisluhnila v svoji razbolelosti vsa Evropa, iz katerega pesmi poje čudnosladko življenje kot glas iz izgubljenega raja? Spomnil sem se prvih prevodov iz njegovih del, ki sem jih priobčil pred desetimi leti v Izidorjevem Domu in svetu in zaživele so v meni vse tajne, ki sem jih zaslutil ob prvem dotiku s Tago-
rejevim daljno daljnim svetom.
*
Počasi, z rokami sklenjenimi na prsih, nam je prišla nasproti visoka, meniška postava, zavita v, široko temnorjavo haljo. Srebrni, do ramen lijoči lasje so obkrožali kot sij bronasti obraz s snc"eno brado. Ko nam je molče ponudil roko, je nalahno sklonil glavo, sklopi! trepalnice in mehak
smehljaj mu je zatrepetal okoli drobnih ustnic. A ko je dvignil kot zavesa težke trepalnice, in uprl v nas svoje temne oči, je zažarel sredi beline tcmr.n blesk njegovih punčič kot plamen sredi noči. In živa misel jc planila v me: »Slarec So-zima!?«
•
In slišim glas tovariša pole,-? sebe, ki pravi-: »V »Kalidazi« sem bral tale dogodek: Rama je vsled neke krave pričel prepir z Vajvazadatcm, ga izval na dvoboj in ga premagal. Premagani Vajvazadata je vrgel orožje proč in se popolnoma predal nasprotniku. Rama je tedaj dvigni! nad sč puščico »tele«, ki je puščica Gandarve bogov godbe in je rekel: ,Če vržem »tele« proti nebesom, ti vzamem darove božje. Če ga vržem na tla, ti vzamem sadove zemlje. Kam naj merim? — Meri navzgor! — je rekel Vajdazadata, zakaj, jaz nisem ustvarjen za nebeške reči. — In tedaj je Rama pokleknil pred tem odgovorom.'«
»Mojster,« je prašal isli glas poleg mene, »kaj bi storili Vi na Vajvazadato-vem mestu?«
In Tagore, okrog katerega smo bili posedli kot učenci okrog učenika, je odgovoril: »Rama je pokleknil pred izbero nasprotnika, ker pred stavlja človeštvo in zato se je čutil privezanega na zemljo. Jaz bi odgovoril, naj meri v zemljo ...«
»Kakšen ie Vaš svetovni nazor?« je vprašal neusmiljeno dalje moj tovariš.
Vsi po iste in kopitu. Iz Javorja nad Poljanami nam poročajo, da je tamkaj bil za predsednika komisije neki učitelj Vla-dislav Čuk. Kakor doslej vsi v »Slovencu« omenjeni liberalni predsedniki, je tudi ta poskusil utruditi volivce s tem, da je spuščal na volišče vsakega posameznega, ga instruiral kakor otroka, cla bi se volivci, ki so čakali ure in ure utrujeni podali domov. Nič se ni zmenil za to, da ga je župan opozoril, da je to navadno nagajanje. Kakor drugod, tudi tukaj mož ni dosegel velikih uspehov. Volivci so vztrajali do konca. Vedno jasneje je, kake peklenske načrte so imeli Žcrjavovci, da bi onemogočili velikemu delu naših volivcev vršiti volivno pravico. Vedno jasneje pa se tudi kaže velika zavednost našega ljudstva, ki je vzdržalo in vse naklepe nasprotnikov s svojo vztrajnostjo osramotilo.
Iz kamniške okolice nam sporočajo, kako so poskušali vladinovci vplivati na volivce. Por tir v praharni pri Kamniku je delil — na čigav ukaz. ne vemo — delavcem listke sledeče vs< bine: »Vodite, da jeste kruh države in da država v bodoče gotovo ne bo hranila onih, ki jo hočejo razbiti. Tudi vsak gespodar bi spodil svoje uslužbence, ako bi proti njemu rovarili. Zapomnite si to in volite Narodni blok (IL skrinjica) ali pa ostanite doma.« Mnogi državni uslužbenci šo dobili podobne listke na dom po pošti. Žerjavovo časopisje
bo seveda trdilo naprej, da ni bilo nobenih groženj in nikakega pritiska.
V	Zemunu nemških volivcev niso puščali volit. Nemškega kandidata Moserja, ki je hotel posredovati pri županu, so pretepli in lahko ranili na rami.
V	Bežan i ji so Nemci pji zadnjih volitvah dobili 120 glasov. Sedaj pa niso dovolili Nemcem imeti varuha skrinjice in so 120 nemških glasov na kratko prišteli radikalom.
V	B u k i n u je vladni zastopnik zahteval od župnika Potza, naj oznani v cerkvi, da mora fara dati vladi najmanj 300 glasov, ali pa bodo vse može od 20 do 50 let poslali v Albanijo. Ker se župnik ni udal, so ga dva dni sred volitvami zaprli, dva nemška zaupnika pa so odpeljali v Palanko, kjer jih je »šolga-biro« Nikolič lastnoročno pretepel do krvi.
Iz Varaždina poroča »Jutarnji list, da so dobili predsedniki volivnih odborov od upravne oblasti sledeči dopis: »Takoj po volitvah pošljite poročilo o izidu volitev ekspresno in posebno pazite, če je število kroglic večje ali manjše k a k o r j e število voliv-c e v.« Izvirnik takega dopisa hrani uredništvo »Jutarnjega lista«.
V	B o v i č u izkazuje volivni zapisnik 10 kroglic več kakor je volivcev.
Iz Negotina poročajo, da je v Krajinskem okrožju na volišču IJ r o v i c a bil potvorjen volivni zapisnik. Tu je kandidiral znani Velizar Jankovič, ki mu je Pašič kum. Na tem volišču je bilo 640 volivcev vpisanih v volivni imenik, zapisnik pa veli, da je vseh 640 glasovalo za Jankoviča, čeprav jih mnogo ni šlo sploh volit, čeprav jih je nekaj umrlo in čeprav od živih volivcev, ki so šli volit, mnogo ni glasovalo za Jankoviča, ampak za demokratskega kandidata Gjcko Popoviča. Vseeno je to. Vseh živih in mrtvih glasov je moral dobili Pašičev ljubljenec Velizar Jankovič. V istem okrožju je volišče Vratna (okr. Bela Palanka), kjer demokratske skrinjice sploh niso postavili, vsled česar demokrati niso imeli kje voliti. Glavni volivni odbor bo sedaj baje odredil za lo vas novo volitev, kar je važno, ker je demokratski kandidat Gjoka Popovič propadel le za 3 glasove.
Tako so vodili volitve »državotvorci«, ki konfiscirajo sedaj tiste liste, kateri bi še upali dvomiii nad številkami, izdanimi od takih »državotvorcev«.
Puč na Mirni. Puč pomeni nenadno vstajo. In nekaj takega so brilitai ljudje iztuhtali ! za Mirno. Kako je do tega prišlo, naj izve tudi ; širši svet. Žerjavovcem in še bolj »Orjuni« ni j bilo všeč, da se ljudje nagibajo v tabor SLS. Zato so hoteli vso agitacijo preprečiti, ker ni šlo s »pamelno« besedo, pa s silo. V ta namen so se v torek zvečer (3. febr.) skrili v zasedo in čakali, kdaj se kaplan in njegov tovariš — nič hudega sluteč — vrneta domov. Pa ni šlo tako gladko. Ljudje so za vso stvar zvedeli in, ker je bilo preveč mož in fantov, se je »Orjuna« poskrila v mišje luknje. Iluje je bilo naslednji večer. Zopet je od dobrih ljudi prišlo opozorilo. Vračajoče so Orjunci kakor kakšni cestni roparji napadli s streljanjem. Kakor po navadi, jo je »Orjuna« tudi ta večer junaških krač odkurila pred kmet-skimi pestmi. Ali ni to protidržavno? Čakati v mrazu in nazadnje bežati? Državotvorni elementi so poročali v Ljubljano. Na Mirno je bil dirigiran orožniški častnik, da vso stvar preišče. V noči pred volitvami je prišel vojaški oddelek v bojni opremi. Našega fanta je nekdo vprašal, če je res pričakovati puča na dan volitev. Tako znajo žerjavovci obrekovati
ljudi na višjih mestih I Resnice ne poznajo več,
kar se laži tiče, bi še satan težko tekmoval z njimi. Na Mirni ni bil puč, samo pamet lažnivega poročevalca je čisto fuč. Včasih se sklicujejo na lepe ideje. Idejo imajo le eno, in ta je pretepaška. Na isti stopnji so z divjaki, s tem razločkom, da divjaki napadajo tuje rodove, »Orjunci« pa lastne rodne brate. Narod rešujejo, druge pobijajo, zgodovina pa bo pritisnila žig sramote in narodnega izdajstva.
Šmartno pri Litiji. V sredo, 11. t. m. zvečer so si dovolili šmartenski fanlje pod pokroviteljstvom tukajšnjega učitelja Stovička ter njegovega brata — veliko predpustno zabavo. Najeli so nekaj šolske mladine in par deklet, ki so jih opremili z lampijooi. Tako oboroženi so odkorakali skozi vas proti Litiji. Na učiteljevo povelje so morali otročički kričati z odraslimi vred: Doli s Korošcem! in fej Korošec! Dekleta so seve pridno brez sramu pomagala. Sploh so se vsi vedli prav kakor neotesane pustne seme. Po zaključku ma-škerade so napadli naše mirne in poštene fante, ki so se sramovali, da ima naša vas še vedno tako malo olikano fnnte in tako fino demokratsko učiteljstvo. Le treznosti naših izobraženih fantov se imrjo izzivači zahvaliti, da jo niso pošteno izkupili. — Povemo pa, da takega vzgojitelja naših otrok odločno odklanjamo.
mmim
v modi ir.chstrije *avss«wna vsled cksaldnlh krof«? za smokiag in frake lev draga oblačila tvrdka
mm SGHVMB - LJubljana.
Nov stenski zemljevid Slovenije. Po profesorju Oražnu priredil dr. Kari Capuder. Zemljevid se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Nova izdaja že splošno upeljanega Orožnovega zemljevida Vojvodino Kranjske, ki pa jo obsegal tudi južno Štajersko in Koroško ter slovensko dele Primorja ter dobro služil našim šolam in uradom zaradi svojega razmeroma voli-kega merila (1 : 130.000), je postala nujna potreba, kor je izdaja zastarela in tudi pošla. Nova izdaja ima namen seznaniti z novo politično razdelitvijo slovenske zemlje. Zlasti važne so naturne državne meje. Upošteva najnovejše podatke jugoslovan-sko-italijanske razmejitve, zlasti razmejitvene poslcdice rimske pogodbo z Italijo pri Reki. Dasi še ni končno izvršena vsa razmejitev, so vendar dela že tako napredovala, da ni pričakovati večjih izprememb, ki bi jih bilo mogočo na karti v"fem merilu vidnoje naznačiti. Na novo jo dodano kot poseben zemljevid Dolenje Prek-m u r j e in M e d j i m u r j e. V notranjosti je na podlagi zakona o razdelitvi državo na okrožja (s reze) in raznih dodatnih določb razdeljena Slovenija. Posebno veliko izpremembo so na nekdanjem južnem Štajerskem. Ta razdelitev bo važna za urade, ki dosedaj nimajo tako nazornega pripomočka za spoznavanjo nove administrativne razdelitve, ker po uradih še vedno vise stari sedaj' že samo zgodovinski zemljevidi. Popravljena so na podlagi rezultatov zadnjega ljudskega štetja znamenja za kraje. Nanovo so vrisane železnice in važnejšo novo ceste, spremenjenih jo mnogo krajevnih imen, da so v skladu z uradno upeljanimi imeni ln posebej še s stenskim zemljevidom, ki ga jo izdala Matica Slovenska. Tudi višine so točneje določeno. V šolali bode tedaj omogočon pouk Domovinoznanstva, ki so ga dosedaj ovirale zastarelo stenske karte. Zemljevid obstoji iz šest listov in velja nerialepljen Din 120.—, nalepljen na papir s platnenimi
Tagore jc dvignil glavo in ga pogledal z zamaknjenimi očmi:
»Mogoče je v vsaki moji knj'gi filozofsko žarišče, a prosim Vas milosti, da rfa smatrate kot nezavesten sad, kajti če bi bil zavesten, bi vsako moje delo zgubilo stvariteljsko vrednost.«	1
»Ali smatrate filozofijo kot -ljubezen znanja ali kot znanje ljubezni?«
Tagore je za hip pomislil in povzel s tihim, nežnim glasom otroka:
»Ne morem odgovoriti. S filozofičnimi domnevami se nisem posebej pečal. Kot pesnik sem prišel v stik z velikimi življenj--skimi vprašanji in o teh sem si ustvaril svoje prepričanje, a vedno le kot pesnik. Ljubezen ima cilj; je to že cilj sam sebi in kot tak je last pesnika. A ko si ljubezen postavi objekt spoznanja, postane last psihologije. Ljubezen znanja ima samo sebe za cilj in je tedaj poezija in ne filozofija.«
»Biti je torej več kot znali?« »Da, vse znanje bi moralo bili pod nadzorstvom življenja.«
»Med nami zapadniki pa znanje hoče premagovati vse drugo ...«
»Na vzhodu — je odvrnil Tagore — imamo kult vnanjih stvari, in med temi je tudi znanie. Toda znanj? je Izven nas, v nas je le žeja po popolnosti.«
»Kakšen je bil namen Vašega popotovanja po zapndu?«
»Pripraviti pot razumevanju slarc in-
dijske kulture, premostiti prepad, ki loči vaš in naš svet. Mene ta razdvoj boli, a prepričan sem, da ni več daleč dan, ko se bosta obe kulturi, obe duševnosti pfelili v vez ljubezni in sodelovanja. Treba jc prodirati z ljubečo mislijo v srce tujega sveta, med tujce bi smeli popotniki prinašati le najboljše, najplemenitejše lastnega rodu in sprejeti vdano in ponižno, kar najboljšega in najplemenitejšega najdejo v tuji deželi. Le s tako duševno predpripravo bi smel človek popotovati, a danes je tudi najdaljše potovanje le nekak »pick-nick«; potniki obiskujejo daljne dežele na tračnicah turizma in se ustavljajo v velikih hotelih, ne da bi potrkali na vrata skromnih hiš in spoznali pravi značaj ljudstva, ne da bi prodrli v tajne ter svetišča duha. Iz tega se rodi nerazumevanje in razpor.«
Kot gndba je plaval mehki Tagorejev glas, otroškemu podoben, po sobi in nas omamljal z mogočno silo. Angleški jezik, ki je vse prej nego melodičen, je dobil v njem čudovito sladkost. Kdo je ta človek v menižki halji, ki pred njim sedimo kot nebogljeni učenci in pijemo iz njegovih ust? A njegove besede so pele dalje:
»Ustanovil sem šo)o ob Gangesu in jo imenoval ,Visba bandi', to je ,Vsečloveški glas': glas, ki naj diha iz Indije in naj nudi svetu, posebno Evropi, ves zaklad naših duhovnih vrednot* V neznatnem kotu Indije sc nahaja, a v njej ie voija, ki gori kot večna baklja in jc znak stanovitnega na-
t
prigibi Din 240.-% Na platno ■ palicami Din 360.—. Kdor ima pa kak star na platno kaširan zemljevid, ki ima vsaj velikost 180 X 146 cm, ga lahko pošlje Jugoslovanski knjigami, ki ima zemljevid v razprodaji, da ga prelepi z novim zemljevidom, kar bo oskrbela proti mali odškodnini.
pr Saint-Saens slavni francoski sklada* tolj je zastopan na komornem koncertu, ki ga priredi Filharmonična družba s sodelovanjem Tkalčičevega tria v pondeljek, dne 16. t. m. s svojo skladbo Trio za gosli, želo in klavir. Saint-Sasns jo eden najslavnejših francoskih komponistov, ki se je v brez-številnih svojih delih posluževal klasi&ulh form, vendar pa ni v svojih delih zametaval modernih sredstev, s katerimi je dosegel po večini tako močne in globoke utise, da je krog njegovih glasbenih občudovalcev po vsem svetu brezštevilen. Trio jo eno najlepših njegovih komornih del. — Vstopnice v Matični knjigarni.
pr V. mladinsko mnzikalno predavanje, ki se vrši 15. t. m., Ima na svojem sporedu izključno le skladbe za godalni orkester uordijskih komponistov. Skladbe za godalni orkester so tipične za glasbo naših severnih narodov o kojih pomenu in glasbi govori dvorni svetnik dr. Mantuani. Najzanimivejša točka sporeda je Griogova sulta izza čaua Holberga, ki je bil začetnik klasične dansko-norveške glasbene literature. Celotni program Izvaja godalni orkester 27 godbenikov pod vodstvom prof. Karla Jeraja.
Narodno gledališče v LJsiiiflanS-
DRAMA:
Začetek ob 8. uri zvečer.
Petek, 13. febr.: »Rosmersholm«, premijera. Red F.
Sobota, 14. febr.: »Stričkove sanje«. Red C. Nedelja, 15. febr. ob 3. uri pop. »Pepeluh«, mladinska predstava. Izven. — Ob 8. uri svečer »Rosmersholm«. Izven. Pondeljek, 16. febr.: »Magda«. Red B.
CERA:
Začetek ob pol 8. nri ivečer.
Petek, 13. febr.: Zaprto. Sobota, 14. febr.: »Don Juan«. Red A. Nedelja, 15. febr. ob 15. uri pop. Smrtna ta-rantula in karakteristični plesi. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Narodno gledališče v Mariboru.
Četrtek. 12. februarja: »Mignon«. Ab. A. Petek, 13. februarja: >Pri čaju«. Ab. B (kup.).
Slov. marijonetno gledališče.
Kakor že objavljeno, as otvori v nedeljo J8, t m. ob B. pop in ob 6. zvečer po dolgem premoru peta sezona slov.,marijonetnega gledališča, katerega sedaj upravlja teles, kultur. društvo »ATENA« v Mladiki. Repertoir te sezone bo poleg »Princa Rožeucveta in Li-lijone«, obsegal sledeče igre: Dr. Faast, Obuti Maček, Čarobne gosli, Tri želje, Preskušnja, Gašperček-slikar in šo nekatere druge, po možnosti tudi slovenske izvirne igre. Apeliramo na naše občinstvo, da s svojim posetouj omogoči tej mali umetniški instituciji uspešen razvoj. Kajti vedno bolj uvidevamo nujnost potrebe tega gledališča, ki naj nam s svojo čarobno mičaosijo in pravljičnostjo, ki jo ogrinja dih prave umetnosti, postane pravo zato-SUče, ne samo deci, temveč tudi odraslim. — Predprodaja vstopnic sc vrši v nedeljo od 10. do 12. dop. v Mladiki.
Poravnajte	naročnino!
	
pora. Morda ne bo rodila sadov, a to me ne vznemirja, zakaj zorenje sadov nakloni lahko le Previdnost. A globoko vero imam, da bo moje delo imelo uspeh, in da bo moj dar — dar za vsel Velike vrednote duhd nimajo določnih namenitev; pesmi poetov, zakladi umetnosti, razkritja modrecev niso last enega naroda, ampak človeštva. V imenu Indije govorim in odpiram vrata moje dežele, ki so tudi vrata mojega srca.«
Tagore je obmolknil. Sklonil je glavo, ki je blestela na rdečem bnržunu naslonjača v motnem sijaju srebrnih las. Ko je dvignil oči, so se srečale z mojimi in v meni se je zavedlo: »Nisi Sozima, nisi! Le lik imaš njegov! Braman si in Budhov ogenj žari iz tebe z neodoljivo silo, ki me pali. A v meni ižče Aljoša starca Sozimo,
v katerega naročju bi skril svoj obraz!« •
Danes zjutraj, ko je luč, nebeška luC sijala z neba v laguno in iz lagune v nebo, sem šel, da se poslovim od Tagoreja. Našel sem ga, ko se je ravno vračal s sprehoda. Z obema roknma je prijel za mojo desnico, ki je vtonila v njima, ko golobica v gnezdu. Na njegovem čuda lepem, preroškem obrazu je ležal odsev luči, ki je lila s kanala.
»Good by!«
»Good by!«
V večerni zarji se jc Tagore ukrcal in odplul svojemu solncu nasproti...
—	70 letnim zagrebškega nadškofa. Dne
11. t m. Je praznoval zagrebški nadškof dr. Ante Bauer 70 letnico svojega rojstva. Tem povodom so 6e oglasile v nad Škofiji mnogo. Številne deputacijo in posamezne osebnosti, da splošno spoštovanemu in priljubljenemu cerkvenemu knezu čestitajo. V imenu mesta Zagreba je Čestitala nadškofu deputacija ob-činskih svetnikov z županom Heinzlom na čelu. — Nadškof dr. Bauer je bil rojen 1. 1855, v Breznici pri Sv. Ivanu Zelina kot sin prl-prostih staršev, ki so bili v službi na nadškofijskem posestvu. Ker je bil izredno nadarjen, so ga poslali v šole. Višje nauke je dovršil v Budimpešti in na Dunaju. Se mlad je bil izvoljen za kanonika v Zagrebu, 1. 1911. je bil posvečen v škofa in imenovan za koadju-torja obolelemu nadškofu Posiloviču. Ko je le-ta L 1914. umrl, je bil dr. Bauer imenovan »a njegovega naslednika.
—	Starostni predsednik narodne skup. ščine bo, kakor pijejo listi, 80 let stari Davi-dovičev poslanec Arso Lazič, izvoljen v bre-galniškem okrožju.
—	Šolska zadeva. Nekaj sem bral v >Ju-tru«. Zasledoval sem vso zadevo in doznni, da je prišla iz šole in sicer Iz vrst UJU. Pri čajanki se je najbrže skuhal tisti nesramni dopis, ker po moji sodbi tamošnje UJU-evke pri vsej svoji liberalni domišljiji in zavisti niso zmožne, da bi sploh kaj spisale. Podpihovati, hujskati, obrekovati, denuucirati, v teh in enakih, a za učiteijiee-vzgojiteljice nelepih ia3taostih, so mojstrice prve vrste. Zato pa ono, o čemer lažnivo piše »Jutro«, o vzgled-nih ln marljivih osebah, se lahko v obraz iu ne samo na papirju pove učiteljici Premel-čevi na Viču. Njena hčerka je temu živ in vsakdanji dokaz. Kaj takega se ne bi moglo sumiti o gdč, fiitejevi, tudi o značajni odpadnici Mrakovi ne, še manj o gosptjj Slritofovj, saj ti d',~e poslednji kot ženi živita v najlepši slogi in zvestobi s svojima možema. Pa proč s takimi budalostmi, tako z resničnimi, še bolj pa i izmišljenimi. Recimo tesno in modro besedo. Tovarišice g Viča in izven Viča,
j ne sramotimo samih sebe pred javnostjo in ne ponižujmo svojega učiteljskega stanu 8 takimi in sličrumi dopisi! Menim, da sera povedal dovoij! Objavil sem ta dopis, ker rni je pri srcu stanovski ugled. — N. N., učitelj v Ljubljani.
—	Davčni vijak. Meseca oktobra je Davidovič-Koroščova vlada sklenila, da se davčne eksekueije ustavijo sa toliko časa, da bo vlada rešila nekaj važnih finančnih zadev, ki bi bile utegnile davčne ekeekucije popolnoma ustaviti. Sedanja vlada je za časa volivnega boja pri tej odredbi ostala. Sedaj pa bodo začeli davke zopet energično iztirjevatj iu tudi eksekucij bo prav lepo Btovilo. Novi ukaz stopi v veljavo že dne 15. februarja.
—	štetje vojnih let. Državni svet je izdal js odlokom št. 33.427 i dne 16. dec. 1924 važno razsodbo glede štetja vojnih let. Poštni name. ščenec J. K. v B. se je pritožil proti prevedbi, ker mu niso šteli let vojaškega službovanja ob vojnem času. Državni svet je razveljuvil prevedbo postnega ministra in ugodil pritožbi J. K., kateremu je priznal vsa leta vojske tako v pokojnino kakor tudi v napredovanje. Pri tej razsodbi se je državni svet opiral na naslednje avstrjske oredpise: Dvorni dekret št. 47.388 z dne 21. nov. 1832 (P. G. S. čl. 60); zakon o vojaški oskrbi osebja c. In kr. vojske, vojne mornarice in domobranstva z dne 27. dec. 1875; dekret finančnega ministrstva št 4847 z dne 17. febr. 1892; ministrska na-redba z dne 10. dec. 1815 (državni zakonik št. 362) in cesarska naredba i dne 9. junija 1915 (drž. zak. 861) o računanju vojnih let Ta razsodba je velike važnosti za vse prizadele državne nameščence, zakaj nameščenec J. K. ni bil oficir in je stopil v državno službo 5ele po vojski.
—	Poročila se je v sredo dne 11. t m. v šmartnem pri Litiji bivša marljiva predsednica Orliškega krožka gdč. Anica Hostnikova iz Podroj pri šmartnem s posestnikom Fran-com Povšetom, ki je zvest naš pristaš in vnet Orel. Mlademu paru iskreno čestitamo.
—	Napad na poslanca Pavla Radiča. V torek zvečer je neznan mlad človek napadel poslanca Pavla Radiča, ko je le-ta prišel iz prostorov Hrvatske zajednice. * Neznanec je Radiča večkrat udaril po glavi 8 palico. Na Radičev klic so prihiteli iz Zajednice sosedje in prijatelji, ki so napadalca pretepli in ga nato izpustili.
—- Za izboljšanje železniškega voznega parka je Glavna kontrola dovolila kredit 104 milijonov dinarjev.
—	Slaro rimsko mesto v Jugoslaviji. V okolici Gradskega ob Vardarju so izkopali zanimivo staro mesto, Stobi imenovano. Odko-pali bo temeljne zidove več cerkva in enega gledališča. Arheologi pravijo, da so cerkve iz 6. stoletja. Gledaiišče je iz belega marmorja In najbrž starejše kakor cerkve. Vsi sedeži
! gledavcev imajo napise in mislijo zato, da I so imela gledališča že takrat stalne naročni. i ke. Zlasti pogosto bereš imena Evtihos, Gra-ton, Julianos, Evharistos, Phllipos; na mnogih sedežih S9 aamo začetne črlv«. Značilno je, da ni nobenega ženskega imena zraven, in domnevajo, da žensk sploh niso pustili k predstavam. Napisi so grški, ker so tam tedaj 1 sploh grško govorili, uradni jezik je bil pa
novice.
latinski. Dobili so namreč tudi prav staro kamenih) tablo, na kateri je vrezano v latinskem jeziku posvetitev cesarju Hadrianu (117 do 138 po Kr.). Ob začetku krščanske dobe Je bil Stobi med najbogatejšimi mesti na Balkanu in ena najmočnejših trdnjav. Kot obmejna trdnjava rimske države je imelo mesto zlasti nalogo, da je odbijalo od severa prihajajoči vihar preseljevanja narodov. Izkopavanje se bo nadaljevalo in upajo na najdbe iz Se starejših časov.
—	Ivan MeStrovič o Jugosfovanstvn. V ju-goslovanski reviji »Kolo« v Newyorku je ou-javil kipar Ivan Meštrovič povodom razstave svojih del v Ameriki lep članek, v katerem pojasnuje svoja dela in svoje ideje. O Jugoslovanskem narodnem problemu piše: »Kakor v splošnem, vsečloveškem življenju, tako želim, da tudi v našem narodnem življenju dosežemo harmonijo: harmonijo med ljudmi in zemljo, na kateri živimo in od katere živimo, med vasjo in mestom, med neukimi in učenimi, a nad vse pa harmonijo med našimi plemeni. Na ljubo tej harmoniji sem se no svoj način udeleževal borbe za svobodo in zedinjenje našega naroda, ker sem bil prepričan, da se more v svobodi moč duha bolje izraziti in doseči skladnejše brnenje strun. 8 tem namenom in v želji za to harnio.'i;jo sem pred vojno in začasa vojne skušal kolikor mogoče doprinesti za ugled naša Srbije tudi na kulturnem polju, da bi tako bilo olajšano njej in nam vsem priti do cilja. Na ljubo tej harmoniji se danes radujem čim dalje odkritejši samozavesti nas Hrvatov in bratov Slovencev, ker sem prepričan, da bo ta samozavest potem, ko ee naše sile koordinirajo, čim večji prispevek k naši splošni zavesti. Potrebno je, da pridejo vs"» naše narodne sila in posebnosti do izraza, da so tako čuje zvok vseh strun tii', naših gostih, kajti samo ena struna ne daje in ne more dati popolno karmon;je, pa tudi ne prave veljave melodiji. Jaz želim to našo harmonijo in verujem vanjo in že čuj-em v duši njeno lepoto. Tako pojmujem jaz našo jugoslovanstvo. To mora biti harmonija raznih zvokov vseh naših strun.c
—	Zaradi stanovanjskih težav v smrt. V Zagrebu se je s ciankalijesn zastrupil upolc. višji nadzornik državnih železnic P. Lj. Sta-geischmidt Pustil je pisma, v katerih naznanja, da gre v smrt zaradi dolgotrajnih slano-vanjskih težav. Vse svoje precejšnje premoženje je zapustil svoji gospodinji Pavli Fei-tseher.
—	»Obiličev« izlet na Poljsko. O veliki noči priredi belgrajsko akademično pevsko društvo »Obiličv izlet na Poljsko, kjer oslaae približno 14 dni. Obišče vsa glavna oziroma večja mesta: Lvov, Vilno, Varšavo, Lublin, Lodz, Kasta vite, poznanj, Krakovo ter priredi več koncertov.
—	> Krakovski zbore v Belgradu. Sredi meseca marca t 1. pride v Belgrad znani poljski »Krakovski zbor«, ki priredi svoj koncert
—	Umrljivost v Belgradu. V Belgradu je umrlo l. 1923. vsega 2539 os-eb. Smrtni vzroki so bili sledeči: V 307 slučajih ali 11.3% akutne nalezljive bolezni; v 633 slučajih ali 24.9% ■ jetika raznih oblik; v 318 slučajih aii 12.2% plučne bolezni; v 244 slučajih ali 9.2% bolezni trebušnih organov; v 66 slučajih bolezni ledvic; v 197 slučajih bolezni srca in krvnih žil; v 183 slučaj;h bolezni možgan in živčnega sestava; v 81 slučajih rak in podobne bolezni; v 19 slučajih razne druge ženske bo-lezni; starostna onemoglost 47; prirojena slabost novorojenčkov v 35, sifilis v 32, nasilna smrt v 91, uboj v 3, samoti mor v 40, razne druge bolezni v 141, neznani vzroki v 100 slučajih.
—	Uboj v kavarni. V kavarni »Srpski kralji v Somboru je dobrovoljec Nikola Siie-čujski z nožem napadel policijskega narednika Itibarova, ki je nato Srečujskega ustrelil iz puške. Kibarova niso zaprli, pač pa so proti njemu uvedli preiskavo.
—	Pobegli čevljar. Iz Čermošnjic je pobegnil samski čevljar Ivan Grm, doma iz Bušinca pri Toplicah na Dolenjskem. Fant, ki je samostojno izvrševal čevljarsko obrt, je odnesel strankam več blaga, ki so mu jra prinesle za izdelavo čevljev; gostilniČarki Rozaliji Pečaver pa jc ostal dolžan lirano za dve osebi za dva mescca. Napravil jo strankam občutno škodo, ki pa še ni popolnoma dognana.
—	Atentat v Ne\vyorku. V Newyorku jo Kora Spalajkovič, hči jugoslovanskega diplomata, strel!ala na tamkajšnjega milijonarja Adolfa Ilupfla in ga težko ranila. Vzrok ljubezenske spletko. — \i Belgrada javljajo, da ima poslanik Spalajkovič samo 121etno hčerko, ki se vzgaja v nekem pariškem zavodu.
—• Še ena tihotapska afera s svilo. Kakor v Sarajevo je došla te dui tudi v Zagreb sum-lj!va \Vertlieim blagajna. Začeli so jo pre-ihkovati in našli med stenami, kjer bi imel biti pepel, 130 kg svile. Poš;ljatev je bila naslovljena na potvorjen naslov. Spedici ska tvrdka Dalič in dr., ki je v stvari posredovala, pravi, da ni vedela za vsebino blagajne.
iz Primorske.
n Njiatltn «r«Kf in. OnrifilH Kotsirl nadzornik Karel Rubbin je poslal celokupnemu podrejenemu nčitetjstvn poziv, naj pripomore s svojimi prispevki, da postane vsako šolsko vodstvo dosmrtni član znanega dru-
štva »Dante Aligbieri«, katerega namen je raznarodovanje narodnih manjšin. Potemtakem se ukazuje tudi slovenskemu učitelj, stvu, da z lastnimi prispevki pomaga pri poitalijančevanju svojega naroda. To je kulturnega naroda nevredno ravnanje.
p Novi goriški podprefekt. Novi goriški podprefekt markiz France.sco di Suni je bil takoj po okupaciji komisar sežanske občine, potem je kratek čas služboval v Tržiču in . zadnjih pet let je bil podprefekt v Kopru. Vživa glas sposobnega uradnika, ki zna monda vsaj nekoliko tudi slovensko. Po redu je Sardinec.
p Tržaška okolica dobi električno razsvetljavo. Tržaški občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da se razširi električno omrežja na Barkovlje, G r in jan, Opčine, Prosek, Konto ve!j in Sv. Križ.
p Sestanek srednješol.ikih učiteljev vseh. treh Bonečšj. V pivih dneh marca sa vrši v Benetkah prvi splošni sestanek srednješolskih učiteljev iz treh Benečij. Razpravljali bodo o strokovnih vprašanjih.
p Trije gasilci žrtev dolžnosti. V Trstu je to dni nastal ogenj v podjetju za izdelovanja pečatnega voska v ul. Oliveto. Priht tel je oddelek mestne požarne hrambe. Med gašenjem ja nastala v podzemskem prostoru eksplozija plinov. Pri tom so dobili trije gasilci: 59 letni Gasparutti, 40 letni Llstuzzl Iti 2S letni Mlinutz po vsem telesu težke opekline. Ponesrečence so prenesli v boiuišnico, kjer jih je obiskal župan sen. Pifacco r spremstvu več drugih funkcionarjev.
p Potres. Dno 11. t. m. zvečer ob 18.45 so čutili v Anconi dva precej močna potresne suuka. Škode ni bilo.
p Cepljenje proti Bkrlatlci. V Trstu ln okolici že dalj časa zelo razsaja škrlatica. Mestni zdravstveni urad je zato sklenil uvesti cepljenja proti škrlatici. Cepljenje se bo vršilo po šotah, vendar le na otrokih, katerih stariši to dovolijo.
k štajsrs!*
5 Smrtna kesa. V ponedeljek je umrla v Pilstanju učiteljica in voditeljica tamkajšnje šole Kristina Berthoid. Na Piu-ianju je učila skozi tri rodove: 47 let. Bila je izvrstna učiteljica in. je pred 14 leti izumila posebno me. todo za učenje čitanja v prvem razredu, ka* tere so ce oprijeli tudi na sosednjih šolah.
š Za okrajnega glavarja v Konjicah je imenovan Dragotin Trstenjak, tajnik uprav nega sodišč v Celju.
S

Ljublian
lj Opozarjamo na nocojšnji V. Prosvetni večer, ki se vrši ob 8. uri v Ljudskem domu. Večer j9 posvečen Bosni in Hercegovini. Skioptične slike bodo nudile obilo užitka pri-jateljem romantičnih pokrajin.
lj Mestno tehtnice. Neka posestnica iz ljubljanske okolice je prodala vola nekemu ljubljanskemu mesarju. Dogovorila sta se, da bosta vola tehtata na dveh mestnih tehtuicah. Na uradni mestni tehtnici je vol tehta! 365 kg, na mestni tehtnici na klavnici pa 345 kg, torej 20 kg manj. Zadeva je bila javijena mestnemu magistratu, Id je uradno ugotovil, da je tehtnica na. klavnici diferirala za 20 kg. Ker se na tehtnici na klavnici tehta dan za dnem obilo živine in je tehtnica dilerirala za 20 kg, nastane vprašanje, kdo bo povrnil škodo številnim kmetom in drugim, ki so bili vsled tega silno oškodovani. Odkar so ua magistratu kar trije gerentf, so še uiestnc tehtnice odpovedale.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Fahjan^ bivša perica, 82 let. — Fran Verstovšek, delavec, 45 let. — Marjeta Petelin, vdova jetni-škega paznika, .80 let. — Ana Sare, posestni-ca, 67 let. — Anton Beguš, hiralec, 14 let. — Ivana Schrimpf, vdova železniškega uslužbenca. 77 let. — Marija Goršič, čevljarjev« žena, 77 let — Ivana Božič, zasebnica, 60 let — Josipina Oblak, žena umirovljenega sodnega oficijanta, 31 let.
Ij L!ub!'anska porotn. Pomladansko zasedanje ljubljanske porote sicer še ni na-taneno določeno, določenih pa jo že več slučajev, ki pridejo na vrsto pri tem zasedanju in sicer: Miha Meserko § 1-10 — uboj; Vinko Ravnihar § 197 — goljufija; France Klemen §§ 197 in 183 — goljufija in poneverba; Josip Mayor § 197 — goljufija; Ivan Kavčič § 125; Franc Jenko § 181 — poneverba in Josip Flis § 140 — uboj. — Bo še nekaj drugih slučajev, za katere pa še niso določeni dnevi razprave.
I j Pasja taksa za leto 1925 v znesku 100 Din za vsakega psa se mora plačati najkasneje do 20. februarja 1925 v mestni blagajni (Šolski drevored št. 2/1.). Kdor si ne bo pravočasno nabavil pasje znamke, bo moral v zmislu g 4 zakona z dne 12. avgusta 1922, Uradni list št 429/131, plačati takso v dvojnem znesku.
lj V.oni ▼ gostilno. Neznan lopov jo vlomil v gostilno pri »Dalmatincu« v Spod. Šiški na Vodnikovi cesti 9. Tat je odnesel gostilničarju Ivanu Lašatiu kolo, vredno 1000 Din, 20 škatelj sardin, 100 cigaret in pa 509 Din gotovine. — Lašanu ukradeno kolo >o naši! drugi dan po vlomu «ia glavtiszs kolodvoru pred okretnieo strojev. Vlomilec si bržkone ni npal kolesa prodati, in pn .ie pnstll nn kolodvori:, da bi odvrnil sum ia zbegal zasledovanje.
lj Prijet tat In slepar. Policiji se je posrečilo, da je aretirala v gostilni pri »Starem Tišlerjn« v Kolodvorski ulici 18 letnega brezposelnega postopača Rudolfa Princa. Aretirali so g a, ker je poneveril na zvijačen način Josipu Kukmann v Ljubljani 200 dinarjev. Polg tega pa ga išče ljubljansko sodišče tudi šo radi več drugih goljufij in pa sleparij. Kot vse kaže je napravila policija z njim dober lov in je v jela zolo nevarnega tička.
lj Policijske vesti. Anton Vrhove, ki je bil osumljen tatvine 1300 Din vredne suknje, je bil pri sodišču oproščen, ker se je izkazalo, da je nedolžen. — Aretirana sta bila dva radi pijanosti in eden radi suma ropa Vloženih pa je bilo 14 ovadb in sicer ena radi tatvine, ena radi vloma, 8 radi prestopka cestno policijskega reda in po ena radi javnega pohujšanja, radi kaljenja nočnega miru in radi pijanosti. Eden jc bil ovaden, da je ubil tujega psa.	_
Prosvetna zveza.
Spored V. Prosvetnega večera, ki so vrši danes zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu, je kaj zanimiv. Ga. Pleničarjeva, rojena bosan-ka, bo dekla mirala: škarica: Zaboravljeni kralj. Dijaški oktet bo zapel pesem: >Oj ta soldaški boben«, ki se je prvič oglasila, ko so slovenski fantje korakali v Bosno. Druga pevska točka je: Sto čutiš Srbina tužni? Predavanje v Bosni bo zelo zanimivo. Predavatelj g. prof. Mazovec jo znan kot izboren ljudski predavatelj iu bo brez dvoma obilo zabavnega vpletel med tvarino. Skioptično slike nam bodo odkrivale krasoto in divjo romantiko Bosne in Hercegovine. Lepa prilika se torej nudi tako učeči so mladini, kot drugemu občinstvu, ki želi spoznati to odnekdaj tako zatirano deželo. Čimbolj bomo spoznali posamezne pokrajine naše širše domovine, tem večja bo brezdvoma ljubezen do naše države.
Turistfka in šport.
POSET SLOVENSKIH PLANIN V LETU 1924.
Poset lepih slovenskih planin uarašča loto za letom tako od domačinov kakor tudi od tnjcev. Ta pojuv ni razveseljiv samo iz narodnogospodarskih oztrov, ampak tudi z zdravstvenega stališča. Omalovaževati pa nc smemo pri turistike njeno posebno naloge, namreč pospeševanje in razširjanje domoznanstva. ki vzbuja med ljudstvom ljubezen do lastne grude in mu utrjuje ponos do svoje domovino.
To častno in veliko nalogo vršijo v Jugoslaviji razna planinska društva. Izmed vsoh je pač najbolj agilno Slovensko planinsko društvo. Po dolgem času nam je možno podati točno statistiko o obisku slovenskih planin v območju gori omenjenega društva, ki je deloma razvidna iz druge številke »Planinskega vostnika«. Obisk slov. planin je preteklo leto radi neugodnega vremena sicer trpel, vendar pa še izkazuje izredno visoko število, ki znaša v celi Slove-veniji 42.338 obiskovalcev. Od celotnega števila odpade na osrednji odbor 25.403 poset-nikov. Po državljanstvu je obiskalo gore 39.493 Jugoslovanov ln 2.845 inozemcev. In sicer: 1083 Čehoslovakov. 387 Nemcev, 647 Avstrijcev, 421 Italijanov, 60 Angložev ter 27 Francozov. Če primerjamo število obiskovalcev posameznih podružnic, ki imajo planinske koče, vidimo, da je imel osrednji odbor SPD največ obiskovalcev t. j. 25.403 ljudi. Nadaljui posetniki odpadejo na Po-dravsko podružnico: 3321; na Mariborsko: 3187; Savinjsko 2906; Kranjsko 2527; Mislinj-sko: 1617; Celjski odsek Rav. podružnice: 1162; Kranjskogorska: 979; Posavska: 798 in Eadcvljiška: 438. Najbolj obiskano so bile Jnlljske alpe, ki štejejo 13.696 obiskovalcev, potem Kamniške planine e 13.086 obiskovalci, nato Karavanke z 9048 ln Pohorje z 6508 obiskovalci. — Izmed vseh planinskih postojank v Sloveniji je bila najbolj obiskana idilična Kamniška Bistrica, ki šteje 3355 obiskovalcev. Druga dobro obiskana točka je romantična dolina Vrat z Aljaževim domom, katerega je posetilo 3294 turistov. Temu častno sledi Triglavski dom na Kredarici z 2521 obiskovalci, ki je gotovo v celem času svojega obstoja topot dosegel rekord. Kot višinska postojanka je pa po številu obiskovalcev Triglavski dom na Kredarici najboljše obiskana točka slovenskih planin v preteklem letu.
ŠTUDIJ IN TELESNA KULTURA.
Pogosto čujemo, da sta telesna kultura ln Študij dve stvari, ki se izključujeta. >Mi smo čisto zdravo rastli brez vsake telesne vzgoje,« nam trdijo gotovi stari profesorji, »uaši mladi učenci naj le živijo, tako kot smo mi, predvsem, ker telesna vzgoja normalni potek šobkega študija resno ogroža.«
Nasprotno pa govore telovadni učitelji: >Ce hočete postati krepki možje, pustite 6uhi in nekoristni študij ln posvečujte prosti čas predvsem telesni vzgoji, potem pa športom. Telesna vzgoja, ld vas jo učim, mora prednja-čiti pred vsem ln vas zanimati nad vse, ona je naravnost v nasprotju s preobilico vaših Šolskih ur.«
Mladi človek ne ve, kaj naj misli o takih nasprotujočih »i izjavah. Koga naj posluša? Starca gimnazijskega profesorja ali mladega
učitelja telovadbe? V resnici noben izmed obeh nima prav, kajti telesna kultura ln študij se prav lepo skladata, seveda pod pogojem, da jima je odmerjen prostor in čas, ki jima gre. Pa ne samo, da se skladata, temveč tudi izpopolnjujeta drug drugega.
Telesna kultura pomaga razvijati splošno harmonijo telesa vsake osebe. Brez tega razvoja se izpostavlja dijak veliki nevarnosti, ker je že v zgodnji mladosti navajen na nehigi-jensko sedeče življenje. Telesna vzgoja mu razvija mišice, jim daje prožnost, poveča vdihavanje in jača mlado, rastoče telo. Tako postane slednjič iz dijaka krepek možak. Študij pa daje istemu dijaku rudimentarno znanje, ki mu bo dovolilo, da si začrta svojo pot v življenje: to znanje, izpopolnjeno pozneje s skušnjami, 1» ustvarilo celega moža. Postati krepak, v vsakem oziru popolen mož, je torej cilj, ki ga mora danes dijak imeti pred očmi. Dosegel ga bo pa Ic, ako posvečuje natančno določen del svojega časa študiju, drugi dol pa telesni kulturi.
Toda, mi bo ugovarjal marsikateri dijak, saj imamo le silno malo časa na razpolago za telesno vzgojo. Šola in priprava za šolo nam jemljeta skoraj vos čas od jutra do večera. In kam naj pa gremo v svojem prostem času? Saj ne poznamo zavoda, kjer bi se lahko telesno izobraževali. Sicer ima naša šola lepo telovadnico z vsem potrebnim orodjem, toda tu smemo biti le dve uri na teden.
Iz takih ugovorov spoznam one dijake, ki jim manjka volje do telesno in športne izobrazbe. Saj dobro vedo, da imamo telovadna in športna društva, ki jih z največjim veseljem sprejmejo v svojo sredo in jih brezplačno navajajo k telesni vzgoji, katere v današnjih prilikah ua žalost ne dobe v šoli. * * *
Turneja Urnguaycev po Severni Ameriki. Ravnokar so pogajanja končana. Uruguaysko moštvo bo odpotovalo 27. t. m. iz glavnega mesta Uruguaya Montcvldeo ia se bo šele 23. maja vrnilo is Newyorka nazaj v domovino. Dosedaj so se pogodili za devetnajst iger, pa pride morebiti še katera zraven. Prvič bodo Igrali 21. marca, in sicer proti klubu Indiana Flooring Company; ta klub je sploh vso turnejo angažiral. Za Uruguayco se je potegovalo nad 500 ameriških in kanadskih klubov. Že sedaj so pripravljajo na prvi dve Igri; nogometna igrišča v Ameriki so majhna, komaj za 10.000 do 20.000 gledavcev. Zato so si izbrali rajši igrišča, kjer se igra ameriški narodni šport base-ball in ki imajo prostora za 100.000 do 200.000 posetnikov. Imenovani klub je med vodilnimi profesionalnimi klubi, moštvo je sestavljeno iz sedem raznih narodnosti, med njimi so nekdanji angleški in škotski profesionalk Čisti dobiček prvih iger bo šel v dobrodelne namene. Ker bo — tako smo že poročali — uruguayski prvak Club uational de Montevideo skoraj istočasno šel v Evropo, je nogometni svet zelo radoveden, ali bo moral oddati igravee Petrone, Searone, Nasazzi, Urdinarau, Romano in Andrade narodnemu moštvu za turnejo po Severni Ameriki ali pa bo v kompletni sestavi nastopil v Evropi.
HeJtooJjit šivala! 6troj is edino le
HIBUt-l
unarake
Srtzner in A lor
za rodbino, obtt in
industrijo
Lin m
lisu prcšorac*?ga ff.onieEilia. Fotik v vczer.jn brezplačen, ""agnngpstp*-	V««otne garancijo.
Na veliko.	TTa mala. Mcazjpiirsfii}.
Izpred socflšča.
Tatvine na železnici. Ivan Vode iz Ljubljane je ukradel na državni železnici iz zaklenjene, za prevoz oddano ročne prtljage razno blago, kakor žlice, vilice, zlato uro z briljanti, zlato ovratno verižico, uro, uhane i biseri, več obleke, perila in čevljev. Tudi je posedoval pištolo brez oblastnega dovoljenja. Njegova žena Katarina je en del tega blaga dobila od moža v 6vrho vnovčenja. Ko je pa bila tatinska dvojica aretirana, je prikrila en del ukradenega blaga njihova znanka Marija Nograškova in ga je skrila v podstrešju. Pri Vodetu so našli tudi več ponarejenih ključev za odpiranje prtljage, kar kaže, da je mož že delj časa segal v tnje kovčke in košare. Obtoženec je prvotno tajil tatvino in je trdil, da je vse to blago padlo iz košare, ki se je slabo zaprta, sama odprla med prekladanjem. Ko pa so mu predočili nepobitno dokaze, je mož umolkniL Obsojeni so bili vsi trije in sicer Vode na eno leto težke ječe radi tatvine, njegova žena na 5 mesecev, ker si je pridobila ukradeno blago, Nograškova pa na dva meseca ječe, ker je povodom aretacije Vodetovih skrila ukradeno blago pod streho.
»Zbrihtal sc je!« Pri nekem mizarju v Lomu je naročil neki Ljubljančan novo opravo. Pogodila sta se končno za zahtevana mizarska dela za 20.000 kron in sta napravila kupčijo tudi pismeno. Kmalu na to pa je zahteval mizar mesto 20.000 kron 26.000 kron. Napravil je namreč iz četrte ničle sestico in je hotel na ta način ogoljufati svojega naročnika kar za 6000 kron. To ivn so mu ni po-
srečilo, ker je videla prvotno pismo z vsoto 20.000 kron tudi naročnikova soproga in je bila šestlca tudi tako nerodno ponarejena, da se je na prvi hip poznalo, da je bila številka kasnejo ponarejena. Na tozadevno ovadbo so vsled previdnosti zaplenili pismo in vtaknili podjetnega mizarju v preiskovalni zapor. Državni pravdnik pa ga je tožil radi popače-nja zasebne listine v škodo naročnika. Mož je prvotno tajil in trdil, da sta se pobotala res za 26.000 krou. Ker pa tega ni mogel ua noben način dokazati, je bil obsojen ua 6 tednov ječe in mora plačati vse stroške.
Slaba kupčija — nepreviden nakup. — Ana Varšekova, služkinja, jo ukradla svoji gospodinji moško obleko, katero je prodala nekemu starinarju za 250 Din. Obleko je gospodinja kmalu pogrešila, kmalu pa so tudi našli starinarja, ki jo je kupil ln triu jo zaplenili. Mož jo bil obtožen radi nakupa sumljivega blaga. Pri obravnavi je ugotovil mož, da je bila Varšekova, ko je prišla k njemu, jako čedno oblečena in je trdila, da je ta obleka njenega pokojnega očeta in jo ne more rabiti. Sodnik je vpošteval zagovor in je moža sicer oprostil, vendar pa je bila ta kupčija draga. Sam je potožil sodniku: »Za en tisoč sem pc obrisal in še štempelne moram plačati!*:
Po svetu.
sv Smrt nemškega učenjaka. Dne 9. t. m. je umrl v Karlsruhe odličen kemik prof. dr. Engler v visoki starosti 83 let
sv Kaj svetuje veliki trgovec. Angleški dnevnik »Daily Express« poroča, da je neka velika trgovina najela vso tretjo stran omenjenega lista za celo lelo. List izhaja 312 krat na leto in dogovor se nanaša na nič manj nego 218-1 kolon ali na več ko 260 štiri jarkih metrov površine. Sir Sidney Skinner, ravnatelj omenjene firme, je rekel pri sklepanju pogodbo: »Naša tvrdka sc je razmahnila in zrasla samo z inserati in zato se držimo načela: Katera trgovina nima denarja za inseri-ranje, napravi najbolje, da objavi samo en inserat, in sicer naznanjajoč, da je ta trgovina naprodaj!« Ali z drugimi besedami: da izroči trgovino spretnejši in moderno previdnejši osebi.
sv Naiadovanjc plovbe na Labi. Hambur-šlti statistični urad poroča, da je dospelo leta 1924 po Labi v Hamburg vsega 18.686 ladij s 5.409.738 tonami, dočim je priplulo 1. 1913. po Labi v liamb. luko 33.772 Indij z 10,760.067 tonami Odplulo pa je iz Hamburga po Labi navzgor lani 18.420 ladij s 5.262.266 tonami, leta 1913. pa 39.780 ladij z 11,184.618 tonami. Promet na Labi se je torej po vojni zmanjšal za 50%.
sv 30.090 kg starega, avstrijskega drobiža naprodaj. Kremniška državna peneznica razpisuje dražbo 10.000 kg bivših avstrijskih železnih dvovinarskih in 21.000 kg medenih lOvinarskih novcev.
sv Širjenje brezžičnega telefon«, na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem je bilo še lansko jesen samo 471 sprejemnih postaj brezžičnega telefona, koncem januarja t leta pa že nad 3000. število vsak dan narašča.
sv Regulacija Donave v devinskem odseku. Letos začneta Češkoslovaška in Avstrija regulacijo Donave v devinskem odseku. Dela bodo trajala 3 leta; češkoslovaška država bo prispevala k stroškom 1 milijon Kč. V ko-marnskem odseku /gradi Češkoslovaška novo pristajališče.
sv Politični zloč ni na Ogrskem. V razpravi o proračunu justičnega ministrstva v madžarskem parlamentu je poročevalec opozarjal na velike stroške, ki jih ima država z oskrbovanjem kaznjencev. Vse ječe so prenapolnjene in število kaznjencev znaša danes, ko šteje Ogrska S milijonov duš, ravno toliko kakor tedaj, ko je štela 20 milijonov prebivalcev. l/anes je vsak 768. ogrski prebivalec v ječi. To naraščanje kaznjencev gre pred vsem na račun političnih zločinov.
sv Praška in brnska nemška tehnika sc združita, češkoslovaška vlada namerava iz štedljivosii združiti praško in brnsko nemško tehniko na ta način, da se praška tehnika prenese v Brno.
sv Rokord tiskovne svobode v Italiji. Dne 5. februarja je bilo glavno glasilo socialistične stranko v Italiji »Avanti« — petdesetič zaplenjeno.
sv Novo /akonsko pravo v Rusiji. Ruska sovjetska vlada je v zadnjem času nanovo uredila zakonsko pravo. Novi zali on pomen ja nasproti prejšnji anarhiji precejšen napredek ter se kolikor toliko približuje zakonskim predpisom ostalih evropskih držav, vendar zakon niti oddrleč ne zagotavlja tistega visokega nravnega stališča, ki ga zahteva zanj krščanstvo. Zakon določa: Zakon more skleniti vsak mož, ki je dopolnil 18. leto, in vsaka žena, ki je dopolnila 16. leto. Poroka se izvrši z navadnim vpisom pri pristojni oblasti. Cerkvenega zakona država ne priznava. Vpis ni dovoljen, ako je eden izmed obeh slaboumen. Dalje je zabranjen zakon med brati in sestrami ter med neposrednimi krvnimi sorodniki. Mož in žena smeta nositi skupno ime, ako to izrečno pri vpisu zahtevata, drugače obdrži ta vsak svoje ime. Zakonska zveza nima na državno pripadnost nobenega vpliva. Premoženje, ki ga pridobita zakonca tekom skupnega življenja, pripada obem delom. V slučaju, da postane eden izmed zakoncev nesposoben, da ae sam preživlja, je nJptrov zakonski drutr dolžan, da tta podpira.
Ločitev zakona je vsak čas mogoča. Nezakonska mati ima pravico, da naznani oblasti otro. kovega očetu. Le-ta ima pravico, da tekom 14 dol vloži ugovor, drugače ga smatra oblast za zakonskega očeta. Ako prihaja pri ugotovitvi očetovstva več moških vpoštev, so vsi prizadeti obvezani prispevati za vzdrževanje otroka in matere. Ako starši svoje dolžnosti ne izpolnjujejo, jim moro sodišče odvzeti pravice do otrok. O vzgoji otrok odločata roditelja sporazumno. Ako do sporazuma ne pri« de, odloča okrajni varuh. Starši so dolžni, da šolajo svoje otroke, vendar brez sporazuma ne morejo sklepati o izkoriščanju delavne moči svojih otrok. Ako starši svoje otroke zanemarjajo ali z njimi kruto ravnajo, jim mo> re sodišče otroke odvzeti in jih Izročiti v varstvo varuhu. Otroci so dolžni preživljati svoje starše, ako tega le-ti sami niso zmožni. Ako tega lastni otroci ne morejo, preide dolžnost vzdrževanja na ostale najbližje sorodnike. Adopcija je dovoljena le na korist otrok. Otroci, Id so dopolnili 10. leto, odločajo o adopciji sami.
NEMŠKA POLARNA EKSPEDICIJA.
Nemški geolog Kruogor namerava prirediti ekspedicijo v polarne pokrajine ln sicor na arktično ameriško otočje. Kakor znameniti Stefansson hoče živeti tudi on samo od tega, kar dežela sama da, torej breu evropske opreme iu evropskih sredstev. Trajala bo pa ekspedicija pot let; tako je pre-račurijeno. Najprvo bodo poiskali delto velike reke Mackcnzie in bodo ostali tam eno loto, da se bodo naučili načina, kako Eskimi lovijo. Drugo leto bodo potovali v deželo Victoria, jeseni in pozimi bodo pa v deželi Molville. V tretjem letu bodo prodrli čeK najsevernejšo od Stofanssona doseženo točko proti domnevani Modri deželi in bodo raziskovali tamoSnjo okolico. Prezimili bodo na Longhead Island (island izg. njlaud, je latinska beseda insula, nemško Insol — otok). Za četrto in peto loto jo nameravano prodiranje proti severozahodu, kolikor mogoče daleč v pokrajine severno od Beringove ec-ste; morebiti bodo poskusili tudi delno prečkanje Severnega Ledenega morja. Ona Modra dežela je hipotetični Harrlsov kontinent, 2,."00.000 kvadratnih kilometrov, ki ga, je izračunil ameriški geofizik Harris 1,1911 po plimi in oseki.
SMRTNA KAZEN ZA LENUHE.
inka so bili ob prihodu Špancev v Južno Ameriko velik narod, ki jc gojil poljedelstvo. Ostanke prekopov in vodovodnih naprav so dobili na več krajih Peruja. Inka niso poznali ne bogastva in ne revščine, država jc skrbela za vse ln ja vso sama urejevala; celo v zasebno življenje 6e je vtikala. Inka so bili razdeljeni v tri razrede: kraljeva rodovina, duhovniki, narod. Naj* višji duhovnik in poveljnik armade sta bila iz kraljeve hiše. Vsak moški, ki je dosegel 21. leto sc je moral poročiti, in ravnotako vsaka deklica, ki je dosegla 18. leto. Vsakemu otroku je dala država košček sveta, ki ga jo moral pozneje, ko je dorasol, sam obdelovati; dečki so dobili večje deleže kakor deklice. Vse tlelo je moral napraviti narod sam, vsakemu je bila dodeljena določena naloga. Nikdo ni smel delati čez svojo moči« ua drugi strani so pa grozili s smrtno kaznijo vsakomur, ki je bil pri delu len ali prepočasen. Duhovniški in kraljevski svet jo obdelal narod v skupnem delu. Kraljeva rodovina je. bila lastnica najvišjih delov dežele, ker jili po božje češceno solnce najprvo obsije; ti deli so bili seveda obenem najmanj rodovitni, Druga tretjina, le malo boljša, ja bila last duhovnikov; tretja najboljša, pa la&t naroda. Preostanke žita so spravili v velika skladišča, za čas vojske in slabih let.
SIR ISAAC NEWT0N IN NJEGOVO KOSILO.
Neki gospod pride obiskat Isaaca Nevvtona prav pred kosilom. Ko vpraša po njem, mu odgovori sluga, da je Sir Isaac v svoji študijski sobi, kjer ni dovoljeno, da bi ga kdorkoli molil. Obiskovalec, ki bi bil zelo rad govoril a Nevvtonom, pravi, da ga poč;.ka, dokler ne pride kosit, in sede lepo v obednico.
Za nekaj časa so prinesli kosilo — kuhano pišče pod pokrovom.
Mine ura, Sira Isaaca še vedno ni bilo. Gospod je bil lačen in začne jesti piščanca. Ko konča pokrije prazno skledo in naroči slugi, naj skuha drugega piščanca za svojega gospodarja. Toda preden je bil skuhan, pride Sir Isaac kosit.
Ko dobi gospoda v obednici, reče: »Oprostite, prosim, Sir, da ste morali tako dolgo čakati. Toda samo dovolite mi, da najprej malo pokosim, ker sem lačen in truden. Takoj Vam bom na razpolago.« Nato vzdigne pokrov in ko vidi, da je skleda prazna, reče, smejč se: s Vidite, Sir, kakšni smo učeni ljudjel Popolnoma sem pozabil, da sem že kosil«
ŠTEVILO ANALFABETOV
v moskovski guberniji cenijo na 80.000. Mc« seca avgusta je otvorila moskovska centrala družbe »Doli z analfabetizmom« pet novih (Jlavnih filijalk in dvanajst novih okrajnih. V Moskvi je sedaj 73 filijalk te družbe, lei Štejejo 5000 članov. Dosedaj je vpostavljenih v rao«* kovski guberniji nič manj kot 2200 filijalk za pobijanje analfabetizma. Družba vzdržuje U di nad 1000 ljudskih SoL
Gospodarstvo.
0 razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote zlasti o njegovi pristojnost! ter o razsodiščih senatih.
Borzna razsodišča poslujejo po svojih lastnih, oblastno potrjenih pravilih. To institucijo lahko označimo sploh kot poseben privilegij trgov, stanu; pripušča namreč trgovcem, da si za razsojo svojih medsebojnih sporov izbirajo sami sodnike iz svojega stanu, postopanje pred sodiščem pa je skrajšano in tako urejeno, da morejo stranke pričakovati končnoveljavno rešitev spora v najkrajšem času, ne da bi pri tem trpela temeljitost razpravljanja in presoje. Pri Ljubljanskem borznem razsodišču se more n. pr. računati, da pride do končnoveljavne rešitve, oziroma do izvršilnega naslova povprečno v par tednih, po vložitvi tožbe. Daljše trajanje postopanja utegne le izjemoma nastopiti. Borzno razsodišče sodi končnoveljavno. Proti njegovemu razsodilu ni priziva in sploh nobenega rednega pravnega leka, a eventualua ničnostna tožba ali pritožba ne ovira izvršbe razsodba.
Dajatev v denarju, ki se je naložila v razsodilu, se mora izpolniti v '2 ah. Za druge dajatve sme razsodišče dol. rok nad 24 ur in sicer za stranke, ki stanujejo v Ljubljani, običajno tri dni, za druge 8 dni.
Ti takozvani paricijskt roki začno, ako so bile stranke pri razglasitvi razsodila prisotne teči z razglasitvijo, sicer pa od dneva vročitve razsodila obvezni stranki.
Ni trgovca, ki bi se zlasti ob sklepanju letne bilance in razmišljajoč o usodi svojih odprtih terjatev ne zavedal pomena borznega razsodišča in ugodnosti, ki jih nudi strankam ta institucija. Teh ugodnosti pa se bode mogel poslužiti le v slučaju pristojnosti tega sodišča. Razsodišče mora namreč vselej, tudi brez ugovora uradoma baviti se z vprašanjem svoje pristojnosti in ako ta ni podana, tožbo zavrniti. Vsak trgovec, ki mu je na tem ležeče, da spravi stvar v slučaju spora pred borzno razsodišče, treba torej, da skrbi pravočasno, redoma že ob sklepanju posla za to, da bodo podani za pristojnost razsodišča predpisani pogoji.
Po obstoječih predpisih (§§ 2., 3. in 4. pravilnika za razsodišče) je razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote namreč pristojno:
1.	Za spore, ki izvirajo iz poslov, sklenjenih na Ljubljanski borzi za blago in vrednote Tu gre za takozvano absolutno kompe-tenco razsodišča ter se odnosni spori morajo reševati pred razsodiščem, ako se niso stranke pismeno pogodile drugače (§2 a in 3 pravilnika za razsodišče).
2.	Za spore, ki izvirajo iz trgovskih blagovnih poslov, ki so bili sklenjeni zunaj borze, toda le, ako sta se obe stranki podvrgli pristojnosti razsodišča s pismeno pogodbo že ob sklepanju ali vsaj pred izvajanjem posla. V tem primeru se govori o dogovorjeni ali prorogirani pristojnosti. Ta proro-gacija pa je dopustna le, ako se opravilo, ld je predmet spora, nanaša na blago, s katerim se sme trgovati na borzi. Vrh tega objektivnega pogoja mora biti tudi podan v § 4/1 pravilnika za razsodišče normirani sul jektivni pogoj, t. j.: vsaka sporna stranka mora biti ali organ javne uprave, ki kot tak nastopa, ali
trgovska družba ali pridobitna ali gospodarska zadruga ali član katerekoli borze ali taka oseba, ki se bavi po poklicu s produkcijo, trgovino ali predelovanjem takih premičnih stvari, ki so predmet dotičnega opravila.
Vsaka sporna stranka mora Imeti vsaj eno izmed tu naštetih svojstev. Zato se n. pr. niti protokolirani trgovec, ki n i član borze, ne bo smel podrediti pristojnosti razsodišča, ako se ne bavi po poklicu s produkcijo, trgovino ali predelovanjem takih stvari, ki so predmet dotičnega posla, dočim se more, kdor je član borze, podvreči pristojnosti razsodišča tudi, ako se po poklicu ne bavi s takimi posli.
Predpisu glede oblike pogodbe o pristojnosti razsodišča je zadoščeno, ako sta obe stranki že ob sklepanju posla podpisali sklepno pismo ali naročilni list z dotično proroga-cijsko klavzulo. (Po obeh pogodnikih podpisani naročilni list je v bistvu in učinkuje kot sklepno pismo.) To klavzulo, ki se lahko glasi »za presojo eventualnega spora je pristojno razsodišče Ljubljanske borze«: ali »za slučaj spora se stranke podvržejo razsodišču Ljubljanske borzec ali slično, je uvrstiti v kontekst sam, t. j. v besedilo sklepnega pisma ali naročilnega lista. Klavzula more biti pisana ali tiskana in Sicer v lahko čitljivi in razločljivi obliki. Protokolirani trgovci in borzni člani so podrejeni borznemu razsodišču že s tem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pismo ali naročilni list s prorogacijsko klavzulo.
Ako se pa stranki nista podredili pristojnosti razsodišča žo ob sklepanju posla, moreta to storiti, seveda pismeno, tudi pozneje pred izvajanjem posla. V tem pogledu bo zakonu vstrežno, ako n. pr. obe stranki podpišeta v sklepnem pismn (naro-eilnem listu) naknadno dodano prorogacijsko klavzulo in kak drugi ua sklenjeni posel nanašajoč se spis s tako klavzulo, ali ako n. pr. ena stranka na pismeno poročilo nasprotnika, da bo gotovo stvar v slučaju spora spravil pred borzno razsodišče v Ljubljani, v (pismenem) odgovoru pove, četudi mimogrede, ali vendar dovolj jasno, da so pridružuje izjavi glede pristojnosti razsodišča.
Sporazum gledo pristojnosti mora biti sicer dokumentiran, ter so mora tožitelj o tem Izkazati že ob vložitvi tožbe, toda ni potreba, da je spisan na eni in isti listini.
Najbolj enostavno in praktično pa je seveda, da se stranki že ob sklepanju posla obenem dogovorita glede pristojnosti razsodišča in ta dogovor v samem sklepnem pismu ali naročilnem listu v prej omenjenem smislu ugotovita.
V svrho zlasti olajšave službe razsodnikov pa je potrebno še posebej pojasniti sestavo senatov razsodišča v posameznih slučajih.
Razsodišče (senat) sestoji v poedinlh primerih iz treh ali petih razsodnikov. Vsaka stranka si izbere namreč enega ali dva razsodnika iz kolegija razsodnikov (stranka, ki ni član borze, sme izbrati sodni-ko tudi iz imenika razsodnikov, ki niso člani borze). Ako imenuje ena stranka dva razsodnika, mora druga stranka imenovati tudi dva. Tožitelj mora imenovati razsodnike že v tožbi, a toženec v roku, določeucm za to v vabilu k razpravi.
Tako od strank za posamezno pravdo izvoljeni razsodniki pa si izberejo predsednika senata iz imenika kolegija razsodnikov ali iz Imenika razsodnikov, ki niso člani
borze. S tem je sestavljen gori omenjeni senat trojice ali petorice.
Tajnik razsodišča sodeluje v senatu s posvetovalnim glasom.
Iz gori rečenega se razvidi, da zavisi od strank samih, pravzaprav tudi lo od ene same stranke, ali naj posamezni spor prido pred senat trojice ali petorice. Pravilnik Ljubljanskega borznega razsodišča so v tem pogledu na obseg pravnega predmeta oziroma na visokost Iztožcvalno terjatve sploh ne ozira, ter bo potreboval tudi v tej smeri primernega popravila. Do tedaj pa bi bilo zelo priporočljivo, da bi stranko same tako postopalo, da pridejo spori pred senat petorice le izjemoma in le, če gre za res visoke znesko. (Pri rednih zbornih sodiščih sodi na I. instanci tudi v trgovskih poslih pri pravdah v denarju ali denarni vrednosti do vštetih 125.000 Din sodnik poedinee, a na II. instanci sonat trojice.) To bo po gori rečene m dosežono, ako si vsaka stranka Izbere le po onega razsodnika, S tem bo izdatno olajšana služba razsodnikov. Pričakovati je namreč, da se bodo posli pri razsodišču v dpgledncm času pomnožili ter da bodo posamezni razsodniki, ako ne postanejo senati trojice navada, a oni petorice izjema, prepogosto prihajali na vrsto, da vrše svojo službo. Razsodniki so vHjub svojim zavohnim poslom žrtvujejo — njih služba je brezni učna — v Interesu trgovskega starin in so torej tudi od strani tega stanu pač vredni vsega obzira.
g Zadružna banka v Vojvodini je ustavila plačila. Kakor poroča »Jutarnji list« iz Novega Sada, jo pred kratkim pobegnil ravnatelj Biko d. d. Julius Hlreehbein in pustil dolgov nad milijon dinarjev. Pri omenjeni tvrdki jo bila zelo angažirana Zadružna banka, ki je morala zaradi izgub ustaviti izplačila in zaprositi za prisilno poravnavo. Sedaj hoče banka svojo novozgrajeno palačo v vrednosti 15 milijonov dinarjev prodati državi, da tako izpolni svoje najvažnejšo obveznosti. Menda se je država že odločila kupiti zgradbo te banke, v kateri bi namestila poštno ravnateljstvo.
g Polom banke. Današnji »Jugoslovenski LIoyd< javlja, da je Zadružna banka d. d. v Novem Sadu ustavila svoja izplačila. Pripominjamo, da gre tu za Srpsko Zadružno banko v Novem Sadu.
g Iz monopolne uprave. Naša monopolna uprava ima v zalogi še čoz 5 milijonov kilogramov tobaka iz lota 1923. Polovica tega tobaka je iz Macedonije in jo za najboljše cigarete. 1,500.000kg je iz Hercegovine in je ravnotako za cigarete. 1,000.000 kg jo iz Vojvodino, ta tobak je pa za pipe. Cigaretni tobak stane 58 dinarjev, tobak za pipo 46 dinarjev franko meja. Blago jo paketirano v balah v skladiščih monopolske upravo v Hercegovini, Srbiji in Vojvodini.
g Nova železniška proga. Za prvo grnd-bo železniške proge Štip —Kočaue so dovoljeni potrebni krediti.
g Rudarska produkcija v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je bila lani produkcija železne rude manjša kakor v letu 1923„ to pa radi nizke produkcije surovega železa. Produkcija železne rude jo znašala v koroškem in štajerskem Erzbergu skupno samo 7 milijonov 100.000 met. stotov. Posebno je nazadovala produkcija železne rude v drugi polovici lanskega leta. V mesecu juliju 1924. je bila produkcija 950.000 met. stotov v decembru lani pa je padla na 130.070 met. stotov. Prodaja pa se je v mesecu decembru lanskega leta znatno izboljšala. — Znaten
porast Izkazuje produkcija bakrene rude na Salcburškom. Lani jo bilo produciranih 757 tisoč mot. stotov, v letu 1923. pa 578.000 met. stotov.
g Dolarsko posojilo za mesto Gradec.
Kakor javljajo iz Gradca, bo v kratkem emitirano posojilo mesta Gradec v New-yorku. Posojilo znaša 2,500.000 dolarjev.
g Trgovina s sladkorjem v Trstu. V letu 1923. jo znašal uvoz sladkorja v Trst 1,294.700 met. stotov, izvoz pa 963.779 met stotov. Celokupna tržaška trgovina s sladkorjem je znašala v letu 1919. samo 329.63? met. stotov.
g Obtok bankovcev na Ogrskem. Ogrska Narodna banka izkazuje na dan 7. t. m. obtok bankovcev v višini 4.265 milijard papirnatih kron. Kovinska podlaga je na ta dan znašala 2.531 milijonov pap. kron.
Borze.
Dne 12. februarja 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.511250-2.541250 (2.5110 do 2.5410), London 290.75-293.75 (291.50 294.50), Newyork 60.3750-61.3750 (60.50 do 61.50), Pariz 3.2650-3.3150, Praga 1.7880 1.8189 (1.7950-1.8250), Dunaj 0.0550-0.0871 (0.085150 -■• 0.087150), Curih . 11.75 — 11.85 (11.75—11.85). -- Promet minimalen.
Curih. - Belgrad 8.5125 (8.50), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2350 (1.2340), Italija 21.50 (21.47), London 2481 (24.7750), Nevv york 518.70 (518.70), Pariz 27.83 (27.78), Praga 15.30 (15.31), Dunaj 0.01)7312 (0.0073), Bukarešt 2.55 (2.6450), Sofija 3.75 (3.7750).
Dunaj. Devize: Belgrad 1163, Kodnnj 12.600, London 339.400, Milan 2937, Newyork 70.935, Pariz 3810, Varšava 13.610. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 337.000, francoski frairk 3800, lira 2920, dinar 1157, češkoslovaška krona 2082.
Praga. Devize: Lira 141, Zagreb 55.60. Pariz 182.50, London 161.80, Newyork 33.80.
Novvfork, 11. febr. Belgrad 164.50, London 478.12, Pariš 536, Riin 414.50, Curih 19.23.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921 65 (blago), 4 in pol odstot. Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 22—22 (zaklj. 22), 2 in pol odstot. drž. renta za vojno škodo 133 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 208—212, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Ljubljana 110—112 (saklj. 110), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890—900, Slavenska banka, Zagreb 75 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 147 (blago). Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 400—405, Združene papirnice Vevče 100 (denar), Stavbna družba, Ljubljana 280—290.
Zagrob. Hrvatska eskompna banka, Zagreb 109—110, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 118—119, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 61, Jugoslavenska banka* Zagreb 102.50—104, Ljubljanskt kreditna banka, tu 235 —245, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895, Slavenska banka, Zagreb 75, Srpska banka, Zagreb 136—137, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 59, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 740—760, Narodna šum-ska industrija 50, Našica 38, Guttman 590, Slavonija 57—58, Trboveljska premogokopna družba, tu 380—405, Voj. odškodnina 139.50, 7 odstot. inv. posojilo 65.
Dunaj. Alpine 418.000, Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 712.000, Trbo-
c TOjagara—m—t
in zlato, 14
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Ko je bila še tema, se je Daylight prebudil in je zbudil Kamo. Dasiprav je severni sij še vedno pla-menel, se je pričel novi dan. Pogrete omlete, pogret fižol, ocvrt Špeli in kava so tvorili zajtrk. Psi niso dobili ničesar, čeravno so napeto gledali oddaleč, sedeč v snegu z ropom okoli nog. Bil je silen mraz, najmanj petinšestdeset pod ničlo, in ko je Kama vpre-gal pse golorok, je moral nekalerikrat stopiti k ognju ter si ogreti omrtvele prste. Zalem sta skupno nato-Vorila sani in privezala tovor. Še enkrat sta si pogrela roke, nataknila rokavice ter pognala pse preko brega in dol na pot na reki. Po Daylightovi sodbi je bila nekako sechn« ura, a zvezde so prav tako blestele in plesale in rahli, svetli prameni zelenkastega sevrnega sija so še vedno utripali po nebu.
Dve uri pozneje se je iznenada stemnilo, tako zelo stemnilo, da so 'ponajveč instinktivno našli pot. Tedaj je Daylight spoznal, da je prav presojal čas. Bila je tema prod dnevom, kakor se nikjer ne pojavlja tako kakor na zimski poti po Alaski. Skozi temo so je počasi prikradla siva svetloba, izpočetka nevidno tako, da so skoraj iznenadeni opazili medli odsev pota pod nogami. Kmalu nato sta mogla razločiti zadnjega psa in še potem celo vrsto tekočih psov in sneg na obeh straneh. Zdajci se je iz teme pokazal bližnji bre&in izginil, se prikazal vdrugič in ostal viden. Čez malo minut je kako miljo daleč ne-usiljivo postal viden daljni breg, in spredaj in zadaj je bilo videti celo zamrznjeno reko, na levi pa prostrani groben ostro zarezanih, s snegom pokritih gora. In to je bilo vse. Solnca ni bilo. Siva svetloba je ostala siva.
Nekoč med dnevom je skočil čez pot ris tik pred nosom psa-vodnika ter izginil v belem gozdu. V psih so se vzbudili divji nagoni. Zagnali so lovski vik, se vprli v ovratnike in udrli s pota za njim. Daylight je i
kričal nad njimi, se boril z vodilnim drogom, tako da se mu je posrečilo prevrniti sani v mehki sneg. Psi so odnehali in se ustavili, možaka pa sta zopet vzravnala sani, in pet minut pozneje so zopet drveli po trdo fltrti poti dalje. Ris je bil edino znamenje življenja, ki so ga videli tekom dveh dni, in ker je tako nenadoma in nalahko skočil in mahoma izginil, je bil bolj podoben prikazni kot živemu bitju.
Ob dvanajstih, ko je solnce pokukalo iznad zemlje, fo se ustavili in zanetili majhen ogenj na ledu. Daylight je s sekiro odsekal nekaj kosov od zmrznjene klobase iz fižola. Otajani in pogreti v ponvi so jima bili kosilo. Kave ni bilo. Psi so se prerivali med seboj in napeto gledali. Samo zvečer so dobili svoj funt rib; dotlej pa so delali.
Hudi mraz je trajal. Samo možaki iz železa so pri tako nizkih temperaturah mogli biti na potu, in Kama in Daylight sta bila izbrana korenjaka svojih plemen. Vendar je Kama vedel, da je bil beli tovariš boljši od njega. Njegovo vedenje do Daylighta je bilo polno spoštovanja. Sam stoičen, molčeč, ponosen na svojo fizično moč in silo, je našel vse te lastnosti vtelešene v svojem belopoltem tovarišu. Ta je bil človek, ki se je odlikoval v stvareh, v katerih se je bilo vredno odlikovati, pravcati mali bog, in Kama ni mogel drugega kakor spoštovati ga — ne da bi pokazal na zunaj Ni čuda, da je pleme belih možakov zmagalo in osvojilo svet, si je mislil, ako je rodilo ljudi, kakor je l/l ta možak. Kakšne izglede pa je imel Indijanec proti takemu žilavemu, vztrajnemu rodu? Celo Indijanci niso potovali pri tako nizkih temperaturah, in njih je bila izkušnja neštetih rodov; a vendar je bil tukaj ta Daylight, iz mehkih južnih krajev, bolj utrjen od njih, se smejal njihovim bojaznim in bil deset, dvanajst ur na poti. In ta Daylight je mislil, da bo šestdeset dni vzdržal vsakdnevno pot triintrideset milj! Samo počaka naj, da pade nov sneg ali pa da nameriio na neutrto pot ali lomki obrežni led, ki je obrobljal odprte vode.
Kama je vztrajal na poti, ne da bi godrnjal, ne da bi pojenjaval. Petinšestdeset stopinj pod ničlo je velik mraz. Ker zmrzne voda pri dvaintrideseti stopinji nad ničlo, je petinšestdeset stopinj pomenilo sedemindevetdeset stopinj pod zmrziščem. Kaj to pomeni, si moremo ustvaritii nekoliko pojma, če pre-motrimo enako razliko v temperaturi na nasprotni strani. Sto in devetindvajset stopinj na toplomeru pomeni jako vroč dan, in vendar je taka temperatura samo sedemindevetdeset stopinj nad ničlo. Ako to razliko podvojimo, potem si moremo narediti majhen dojem o mrazu, po katerem sta potovala Kama in Daylight od teme do teme in skozi temo.
Kami je zmrznila koža na ličnih kosteh vzlic temu, da jo je pogosto drgnil, in meso je postalo črno in boleče. Prehladil se je vrh tega še v konceh tkiva svojih pljuč — nevarna reč in temeljni vzrok, zakaj se človek ne sme preveč truditi na prostem pri temperaturi petinšestdeset stopinj pod ničlo. Vendar Kama nikdar ni potožil, Daylight pa je bil pravcata peč, in je spal pod svojimi šest funtov težkimi zajčjimi kožami prav tako toplo kakor oni pod dvanajstimi funti.
Drugo noč, ko sta imela nadaljnjih petdeset milj na dobrem, sta taborila v bližini meje med Alasko in Northwest Territoryjem. Ostanek pota, z izjemo poslednjega kratkega kosa do Dyeae, bi potovala po kanadskem ozemlju. Če bi bila pot utrta in ne bi bilo novega snega, je Daylighl nameraval četrto noc doseči taborišče Forty Mille. Tako je tudi povedal Kami Pa tretji dan je temperatura jela naraščati ln po tem sta vedela, da bo kmalu snežilo. Na Yukonu namreč mora postati gorko, da sneži. Ta dan sta tudi naletela na deset milj dolgo razruvano ledišče, kjer sta tisočkrat iu tisočkrat s svojimi krepkimi rokami dvignila natovorjene sani čez velikanske kun« in jih zo«et spustila nizdoli. Psi so bili tukaj skorajda'brez risti in grda pot je neizmerno utrujala pse in možaka. Za eno uro podaljšana pot je tisto noc popravila samo del izgubljenega časa.
Dalje (ledL)	'
veljaku družba 461.000, Hrvatska eskomptna banka 124.000, Leykam .152.000, Avstrijske tvorni ce za dušik 150.000, Slavonija 63.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: desko I. iu II. vrste, 20 min, od 16 cm media 24 cm, fco meja 590 (blago), deske I. in II. vrste, '25 mm, od 16 cm media 25 cm, fco meja 600 (blago), deske I. iu II. vrste, 30 mm, od 16 cm media 26-27 cm, fco meja 640 (blago), desko I. II. vrste, 50 mm od 18 cm media 27-28 cm, fco meja 610 (blago), tram i od 3-3—6-8, monte, fco n.ikl. postaja 340—350, remeljni, monte, 50-50, 70-70, 85-70, fco meja 560 (blago), okroglice, i m dolž., fco nakladalna postaja 3 vag. 17—18, zaklj. 17, bukova drva, 1 m dolž.. napolsuha, fco nakladalna postaja 18—19. —■ 7. i t o in poljski pridelki: Pšenica domača, Ico Ljubljana 460—IDO, moka pšenična, 0, gg in g, fco vagon slav. postaja 700 (blago), moka pšenična, 2, fco vagon slavonska postaja 650 (blago), moka pšenična, 5, fco vagon slavonska postaja 600 (blago), moka pšenična, 6, fco vagon slavonska postaja 550 (blago), otrobi pšenični, drobni, fco vagon slavonska postaja 205 (blago), otrobi pšenični, drobni, jutasta vreča, b-n, fco vagon Ljubljana 240 (blago), koruza nova, februar, par. Ruma 215 (blago), koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. 270 (blago), koruza nova, dobavitev sukces. do medio marec, fco Postojna tranz. 280 (blago), koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz. 290 (blago), koruza nova, dobavitev maj, foo Postojna tranz. 295 (blago), koruza nova, def., umetno sušena, loco Ljubljana 240 (blago), oves srbski, par. Ljubljana S40 (blago), oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (bliigo), krompir beli, fco gor. postaja &56 (blago), krompir rdečkasti, semenski, fco štajerska postaja 185. (blago). — Stročni-
ce, sadje: fižol koks, fco Postojna tranz. 510 (blago), fižol ribničan, čiščen, fco Postojna tranz. 340 (denar), fižol mandolon, čiščen, fco Postojna tranz. 465 (blago).
Newyork, 11. febr. Pšenica 199, koruza 133.60. Na svetovnih tržiščih je torej začelo padanje con pšenici. Včerajšnji tečaj je bil 205. Tudi iz notranjosti poročajo o padcu cen pšenice.
Chicago, 11. febr. Pšenica za maj 177.75, za julij 151.75, za september 140.60; koruza za maj 127.60, za julij 126.75, zn september 128.25.
Socialni vestnik.
PRISELJEVANJE V ZDRUŽENE DRŽAVE L. 1923-1924.
Generalni priseljeniški komisar v Združenih državah je pred kratkim izdal svoje poročilo o priseljeniškem gibanju v zadnjem fiskalnem letu, to je od 1. julija 1923 do 30. junija 1924. V tem letu se je priselilo v Združene države 706.896 inozemcev, izselilo pa 76.789 inozemcev. Nasproti 1. 1922 se je zvišalo število priseljencev za okroglo 400.000, nasproti 1. 1923 za 200.000 novih priseljencev. Ta prirastek gre predvsem na račun večjemu priseljevanju iz Kanade, Mehike in drugih dežel, ld nimajo kvote; dalje pa tudi na račun dovoljenja, da se smejo družinski člani naseljencev priseljevati brez ozira na kvoto. Iz Kanade se je priselilo tekom minolega /iskalnega leta nad 200.000 oseb, iz Mehike približno 90.000.
Kar tiče dežel, iz katerih prihajajo Izseljenci, je spadalo v fiskalnem letu 1913—14 20.8 odstotkov narodnostim severne in za-padne Evrope, 75.6 odstotkov pa narodnostim južne ln vzhodne Evrope. V fiskalnem letu
.1928—24 je razmerje skoraj obratno: 55.7 odstotkov iz severne in zapadne Evrope, 27.2 iz južne in vzhodne.
Posebno veliko je bilo v minolem fiskalnem letu število deportiranih, to je inozemcev, ki so dospeli v ameriška pristanišča, pa niso odgovarjali določbam priseljeniških zakonov, namreč 30.248. Na vsakih 1000 inozemcev, dospelih v ameriške luke, jo bilo torej 33 izključenih in odpravljenih nazaj. Pretežna večina je bilo zavrnjenih iz dveh vzrokov: ker so prišli čez kvoto ali pa je oblast smatrala, da bi utegnili pasti na breme javne dobrodelnosti. Med izključenimi priseljenci je bilo 2136 skrivnih potnikov in 1219 kontrakt-nih delavcev. Največje je bilo število izključenih od kanadski meji.
Že naseljenih inozemcev so amerikanske oblasti v minolem fiskalnem letu po odgonu odpravile v staro domovino 6109, od teh 2092, ker so postali javno breme, 721 zaradi umo-bolnosti, 602 zaradi nepostavnega prihoda v Združene države in 525 zločincev.
Naznanila.
Družabni klub ima v soboto, dne 14. t. m. ob 8. zvečer svoj družabni večer v Ljudskem domu. Ta večer bo eden največjih in najlepših. Člani in prijatelji kluba ter člani plesne šole naj ne zamude te prilike in naj se polno-številno udeleže. Za veselo in pošteno zabavo je v polni meri preskrbljeno. — Odbor.
Slov. izobraž. društvo v Mekinjah priredi v nedeljo dne 15. t. m. ob pol 4. pop. F. Ka. Meškovo dramo v 3 dej.: »Pri Hrastovih«. Vabljena društva iz okolice. — Odbor.
Stolna prosveta ima nocoj 13. t. m. ob 8. v Jugoplovanski tiskarni sejo. Ker se na seji izvrši revizija prosvete, se prosi točne in pclnoštevilne udeležbe.
Šmartno pri Litiji. V nedeljo dne 15. fe-
bruarja priredi tukajšnje Kat izobraževalno društvo v Društvenem domu zanimivo veseloigro »Martin Krpan«.
Družinski večer z bogatim zabavnim sporedom priredi v nedeljo, 15. t, m. ob pol 6. zvečer pododbor za zgradbo novega mladinskega dioma v starem Mlad. domu. Nastopijo s kupleti priznani mojster Fr. Novak in člani mladinskega krožka. Več pevskih zborov. — Vines koncert godbe Mladinskega doma. — Prijatelji, na svidenje!
Pokrajinska radruga fotografov ia Slovenijo naznanja, da se vrši I. redni občni zbor v torek dne 17. februarja 1925 ob pol 15. uri v salonu hotela Lloyd na sv. Petra cesti z običajnim dnevnim redom. Če sklicani občni zbor ob pol 15, uri ne bo sklepčen, se isti vrši pol ure pozneje, ne oziraje se na število udeležencev. § 18. zad. pr. — Za načelstvo: Hugon Hibšer 1. r., t. č. načelnik.
Podružnica slov. plan. društva v Radovljici priredi v soboto dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer planinsko zabavo v RadovljicL
Karo£ajte ,$lQVsnca*l Meieorosogično poročilo.
lijnbtiann iOu m n. m. vlš.
Normalna barometerska višina 786 mm.
UR? opueo-v»n •	moto T mm	1 iuruio-metoi v C	t'<iurwiu ■ 1 iier en ou » 0	Neuo, v.truv	1'*<>»T1I1« v mm
11./2. 21 b	7i7-9	8-2	06	obt. sz.	I 1
12./2. 7 h	738-3	8-1	07	obl.	1 00
12./ 14 h	71!8-1	97	0-6	obl. jz.	
Barvne trakove, oglieni-, povoščeni-, kopirni papir, heklograftfn! zvitki in druge potrebščine pri Lod. Baraga, Šeimburgova ulica 6/1.
MAE.
Vseka drobna vrstica Din fSO ali vseka beseda 5B par. naj-manjii 5 Diru Oglasi nad devet vrstic sc računajo više. Za odgovor znamkol
! BOLJŠA DEKLE
čedna, mlada, sc sprejme k dvema otrokoma (3 leta in 8 mesecev), i znanjem nemščine in hrvaščine ter Šivanjem za deco. Ponudbe z zahtevkom in fotografijo nasloviti na JOS. BIRNBAUM, Karlovac.	867
Knjigovodstva upeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bilance po lastnih strokovnjakih — GOSPODARSKA PISARNA d. z o. *. t Ljubljani, Wol-iova ulica 1. H. nadstropje.	Razpisana siisžba pod štev. 333 že ODDANA. Sprejme »e takoj pridno, POŠTENO DEKLE z dežele, katera ima veselje do kuhnijc, pri Lud. Krauts-torier, trgovina x mešanim blagom, Loče p. Poljčanah.
Veščega mlinarja ki se razume na Saug-gas-motor, sprejme Vilia Bluh, Bisag, p. Gor. Rijeka. 881	
	Orožniški narednik v pokoju, 42 let star, samec, vešč slovenščine in nemščine, IŠČE službe obč. tajnika. Naslov pove uprava lista pod številko 804.
Dva boljša GOSPODA »e sprejmeta na stanovanje, obenem se PRODA poceni pohištvo. Poizve se: Bohoričeva nI. 13, trgov. KLUN.	
	V SLUŽBO SE SPREJME v Savinjski dolini k graščini VRTNAR ali VRTNARICA, DVA zanesljiva HLAPCA h konjem ia KRAVAR, ki mora znati tudi molzti; slednji je lahko poročen. Dalje KUHARICA, ki bi kuhala za posle. — Samski imajo prednost. — Ponudbe z navedbo plače na upravništvo »Slovenca« pod šifro »Stalna služba« štev. 796.
SEDLARSKI in tapetarski POMOČNIK si želi boljšega mojstra, da se izuči v obeh strokah. — Naslov v up'avi »Slovenca« pod štev. 854.	
GOSPODIČNA je dovršila trgovski tečaj iu ima 5 mesecev prakse kot blagajničarka, išče primerne službe kjerkoli. — Naslov v upravi pod 848.	
	AŽU2IRANJE v vseh barvah, in plisinsnje, - Breg St. 2, I. nadstr. 69S
Trgovski UČENEC *e sprejme takoj v večjo trgovino z mešanim blagom na' deželi. Pogoji: dober ra-čunar, vešč slovenskega in nemškega jezika. Nadaljne pogoje se izve pri Fr. Prijetij«, Tržišče, Dolenjsko.	
	ZAMENJA SE lepo stanovanje 2 sob in pritiklin za enako ali manjše. Naslov v upravništvu »Slovenca« pod številko 831
2 pisarn. PROSTORA
s telefonom v sredini mesta se ODDASTA. - Istotam se ugodno proda PISARNIŠKA oprava. — Naslov pove uprava lista pod Stev. 860.
DVE SOBI
majhni, mcblovani, oddasta se s 1. marcem dvema mirnima gospodičnama event. ' z zajtrkom. Naslov v upravi ^Slovenca« pod štev. 859.
HIŠA NAPRODAJ
z vrtom in dvoriščem. Stanovanje sn lahko takoj na-' redi. Cena 90.000 Din. Naslov pove uprava pod 356.
HIŠO z vr'om
ščem kapi m; pro- Semenski OVES
dajalec lahko obdrži do- J (j^ŠKI _ nudi SEVER in smrtno stanovanj. Ponudbe	,, ... w. „
na upravo lista pod šifroi KOMP., LJubljana, WoIfo-»Ljubljen, predmestje« 863. ' va ulica St. 12.	846
PRODA SE MLADA
LOVSKA PSICA
kratkodlaka. Karlovska cc-sta št. 18, pritličje. 854
BUKOVA DRVA
suha, kupim. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »Več vagonov« 862.
DRAŽBA VINA.
Mestno župans!~o v Ormožu
priredi v nedeljo, dne 28. februarja t. I. ob dveh popoldne v občinski pisarni prostovoljno javno dražbo 60 hI prvovrstnega soriira-nc^a VINA, lastni pridelek iz Vinskega Vrha, letnik 1924. Vino se nahaja v kleti v Ormožu. Natančnejši pogoji licitacije se poizvedo istotam.	847
OPEKO in Ismot - MOKO
(češko) priporoča F. HOČEVAR, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.	843
DRVA ZA KURJAVO
(odrezki od žage) po zmerni ceni — dokler traja zaloga — se dobe pri Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4.	820
POSESTVO
z gospodar, poslopjem, četrt ure od Litije, ob glav. cesti, naprodaj. — Redi se lahko 8—10 gjav živine. Več sc izve pri fotografu g. Rožonu v Litiji.	834
Vsemogočni je poklical k sebi našo nad vse ljubljeno mamo, laačo, staro mamo, teto, gospo
Ivano
včeraj ob 4 zjutraj, prevideno 9 svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi bolezni v 79 letu starosti.
Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti, na pokopališče v Tržiču,
Tržič-Ljubl jana, dne 13. februarja 1925,
Janez Mally
sin.
Tilka Šarabon, Hilda SuSnik, Ana Dietz
hčere.
Vinko Šarabon, Anton SuSnik, Kristjan Dietz, zeti in ostali sorodniki
modom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
K. T. D. v UUBLMNI
Kopitar.eva ulka 6/11.
ggfflaKgn^iMjms^gaBa m IIPW 11 m 11
Čuj, kupec posestva!
Naprodaj je na najlepši legi posestvo 8 oral z velikim gospodar, poslopjem, zidano in obokano, njive, travnik, gozd, vinograd, vse doma pri okr. cesti, pet minut od trga, za 70.000 Din. ANTON KIDRIČ, p. Makole pri Poljčansah.	808
HSŠO
malo, z vrtom ali malo posestvo kupim. — Ponudbe in ceno naj se pošlje na upravništvo lista pod »HIŠA« štev. 820.
Vsak dan sveže namočena
ANTON VERBIČ LJUBLJANA.
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
PRODAM LEPO PARCELO
ki meri 1.500 km5. — Več v trafiki, Dunajska cesta 47.
Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga,
lier- Iščejo
posojifa ozir. družabnike ali kupce.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani, Wollova uL l/H.
Poravnajte naročnino!
Delikatesno trgovino
zalogo, oddam v najem strokovnjaku, solidnemu in vestnemu, pod ugodnimi pogoji. - Stanovanje, skladišče in klet v hiši. Prevzeti jc zalogo po dnevnih cenah proti takojšnjemu plačilu. Zaloge je za okrog 80.C00 Din. Kraj večje mesto na Gorenjskem. — Po ponudbo je pisati na upravo »Slovenca« pod šifro: »Delikatesni trgovec«.
aenrK^aasnBBffiaH^&BBHKiiuaBaBaiiHHHV
MOSTOVNA
nosilnosti 4000 kg, s skala-kroglo in kroglo iz medi; most 4X2 m, fabr. »Schem-ber«, samo 1 leto rabljena, se proda radi opustitve podjetja za 17.C00 Din, današnja tovarniška cena Din 32.500.—. Dopisi na POŠTNI PREDAL 16, MARIBOR.
kupujemo v vsaki množini. — Obširne ponudbe (omogočeni ogled v gozdu) z natančno navedbo oddaljenosti do železniške postaje jc poslati na ZAGREB I, PoStanski pretin&c broj 162.	646
gaBaEaaHBBBaaaaBtaBUiaBfflBBaMaaMBMMMr
Trcmvina dobro vpeljana, v zelo prometnem kraju, I I JJLT« IJIC4 s špecerijskim in kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, žganjem itd. SE ODDA V NAJEM zaradi selitve solidnemu, izvež-banemu trgovcu pod ugodnimi pogoji. — Kraj večje mesto na Gorenjskem, stanovanje in skladišče ▼ hiši. _
Prevzeti jc celo zalogo po dnevnih cenah, proti takojšnjemu plačilu Zaloge jc za okrog 150 do 200.000 Din. — Po ponudbe je pisati na upravo tega lista pod šifro »SOLIDEN TRGOVEC«.
|gj Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu	|
ter ima lepo bodočnost	|
| išče za dobo 1 do 3 let 300 do 500.000 Din	j
l posojila.
Fina Mally
snaha.
Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000 dinarjev. Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi ie dobro poroštvo. — Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslali pod »Sigurna naložitev denarja« na GOSPODARSKO PISARNO, družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1, II. nadstr.
!
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Vikfor Cenčič v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.