AREA Science Park v Gorici odprl tehnološki pol za inovacijo Nadaljujejo se eksperime vožnje avtobusa j Trst-Sežana -- ... j 2»| BRI ■ m 45 Bivši »vicekonzul« Germano Švara o klavrnem koncu tržaške pristaniške družbe in njeni bogati zgodovini /6 Primorski PETEK, 9. JANUARJA 2009_ št. 7(19.406) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Sprava za preteklost, sprava za prihodnost Dušan Udovič Kmalu po začetku leta, ob približevanju dneva spomina na eksodus Istranov, nas že nekaj let vsakič čaka na las podoben scenarij. Nekdo vrže kamen v vodo, ponavadi je to tržaški italijanski dnevnik ali televizija. In spet smo pri vprašanju sprave, z njim pa pri še neprebavljenih straneh zgodovine teh krajev. Ponovno pogre-vanje zamisli o morebitnem trila-teralnem spravnem dejanju Italije, Slovenije in Hrvaške nudi, če drugega ne, priložnost za ocenjevanje, koliko so za kaj takega sploh dozorele razmere. Sodeč po tem, kar so te dni v različnih kontekstih povedali hrvaški predsednik Stipe Mesic, italijanski zunanji minister Franco Frattini in, včeraj, predsednik Slovenije Danilo Turk, takšnega dejanja najbrž še dolgo ne bo, če sploh kdaj bo. Nič dramatičnega in življen-sko bistvenega. Morda smo želji po takšni gesti v zadnjih letih pripisovali prevelik simbolni pomen, čeprav bi bila korektna postavitev vseh drobcev mozaika naše zgodovine na svoje mesto še kako koristna. Jedro problema pa ostaja vedno isto, namreč to, da italijanska stran vneto poudarja zlo, ki ga je doživela od sosedov, to, kar je sama za časa fašizma naredila drugim, pa prav tako vneto prikriva. Morda bo kdaj drugače, dotlej pa o preteklosti ne bo pogojev za simbolna spravna dejanja, ki bi bila res vredna takšnega imena. Medtem lahko samo pritrdimo oceni slovenskega predsednika, da sta Slovenija in Italija s skupnim članstvom v Evropi dosegli visoko raven sprave, takšne, ki velja za sedanjost in prihodnost. bližnji vzhod - Medtem ko se nadaljuje izraelska vojaška operacija v Gazi Izrael zadele tudi rakete iz Libanona Izraelci v Gazi ubili voznika ZN med dostavo humanitarne pomoči ljubljana - Spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške Danilo Türk meni, da za kaj takega ni nujne potrebe niti vseh pogojev Slovenski predsednik Danilo Türk pravi, da za spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške v bistvu ni prave potrebe, pa tudi vsi pogoji za kaj takega niso izpolnjeni LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk meni, da ni niti nujne potrebe niti vseh pogojev za spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške. Predsednik Türk poudarja, da je že bila dosežena visoka stopnja spra- ve, saj sta "Slovenija in Italija že članici EU, ki je največji in najuspešnejši projekt sprave v zgodovini Evrope", medtem ko "med Slovenijo in Hrvaško ni zgodovinske dediščine, ki bi zahtevala dodatna državniška spravna dejanja". Je pa slovenski predsednik prepričan, da ima vprašanje sprave tudi etično dimenzijo, ki zahteva, da se v Italiji opravi jasnejše soočenje z zločini fašizma. Na 3. strani JERUZALEM - Izrael je včeraj drugi dan zapored za tri ure ustavil bombardiranje Gaze, s čimer je mednarodnim organizacijam omogočil dostavo humanitarne pomoči na krizno območje. Toda med prekinitvijo napadov je izraelska vojska ubila voznika tovornjaka ZN, kar je ustavilo dostavo pomoči. Incident se je zgodil tudi na severu Izraela, kamor so z juga Libanona priletele tri rakete. Hez-bolah je zanikal, da bi imel kaj pri stvari. Medtem se nadaljuje intenzivna diplomatska dejavnost za ustavitev spopadov. Francosko-egiptovski predlog je podprla tudi ameriška državna sekretarka Rice. Na 15. strani Priseljenci: Tondo ne soglaša s Severno Ligo Na 3. strani Načrti deželne zveze trgovinskih zbornic Na 4. strani Savianova Gomorra na gledališkem odru Na 10. strani Krešejo se mnenja o spojitvi treh občin Na 12. strani Smrtna nesreča Novogoričana na A4 Na 12. strani Peter Gerdol o svetovnem pokalu na Trbižu Na 16. strani plinski spor - Na pogovorih v Bruslju Rusija naposled zavrnila dogovor z Ukrajino in EU BRUSELJ - Rusija ni pristala na ponovno vzpostavitev dobave plina prek Ukrajine. Na pogovorih v Bruslju je namreč vztrajala, da so v skupini opazovalcev, ki bi nadzorovali pretok plina prek Ukrajine, tudi Rusi, je povedal evropski komisar za energetiko Andris Pie-balgs. Predsedstvo EU je izrazilo razočaranje, saj spor tako še ni končan, zaradi pomanjkanja plina pa postaja položaj v nekaterih evropskih državah že kar dramatičen, saj na desettisoče ljudi trpi mraz. Na 15. strani rebernice - Vidoni in Oberosler dolgujeta pol milijona evrov »Italijanski družbi spravili obrtnike na rob propada« AJDOVŠČINA - Devetnajstim obrtnikom in podjetnikom iz zgornje Vipavske doline dolgujeta italijanski družbi Vidoni in Oberosler kar pol milijona evrov. Slovenske podružnice omenjenih družb so gradile predora Barnica in Tabor na hitri cesti prek Rebernic, ajdovski in vipavski obrtniki in podjetniki pa so zanju opravljali različne storitve oziroma dobavljali blago. Kar se je sprva zanje kazalo kot možnost za poslovno priložnost, sedaj te obrtnike in podjetnike spravlja na rob propada. »Stanje je alarmantno in meji na katastrofo za obrt in podjetništvo na tem območju,« svarijo na ajdovski območni obrtno-podjetniški zbornici. Na 13. strani 2 Petek, 9. januarja 2009 MNENJA, RUBRIKE, ALPE-JADRAN ŽARIŠČE Slovenstvo je eno Peter Rustja / Novo leto bi moralo biti po sami definiciji nekaj novega. Predstavljati bi moralo neko bolj ali manj radikalno cezuro s starim. A vendar, tudi letos ni tako. Vprašanja, ki so nas zaposlovala prejšnje leto, se ponovno predstavljajo, skorajda nespremenjena. Razmišljanja in ugibanja, kaj nas še čaka, se v bistvu sklicujejo na tisto, kar smo že na en ali drugi način okusili v preteklem letu ali celo v bolj ali manj oddaljeni preteklosti. Človek ne more iz svoje kože. Krizna žarišča sedanjega časa se pojavljajo bolj ali manj na identičnih točkah kot v polpretekli zgodovini. To ne velja samo za geografske točke, o katerih lahko vedno znova beremo v časopisju, ampak tudi za šibke točke nas samih. Tudi v nas se ciklično pojavljajo klice nerazrešenih vprašanj, ki nenehno iščejo nek odgovor, a zaman. Tako vprašanje je nedvomno tudi samo vprašanje naše osebne in kolektivne identitete. Človek živi stalno razpet med domom in svetom, med zasebnim in javnim. Vedno znova se na tej relaciji pojavljajo novi izzivi in vprašanja, ki postavljajo pod vprašaj tudi našo samodefinici-jo. Kaj smo, kdo smo in kam gremo? To so vprašanja, ki so zaposlovala že stare grške modrece, nemške klasične filozofe in popotnike v naših Julijcih. Razlogi, zakaj in kdaj si postavljamo taka vprašanja, so različni. Prav tako različni pa so seveda odgovori, saj je od nas samih odvisno, v katero smer se bomo podali in kako se bomo predstavljali navzven. Nečesa pa ne moremo spremeniti - to je tisto, kar smo. Zlasti v časih, ki veljajo v zgodovinskih knjigah za težke čase, se je človek vedno skušal izogibati konfliktom z zunanjim svetom, najti neko lastno pot med javnim in zasebnim in preživeti. Posameznik oz. ogrožena skupnost se v takih časih dejansko znajdeta pred dilemo, ali je sploh vredno in mogoče vztrajati. Alternativ pravzaprav ni, saj skupnost ali posameznik, ko sta potisnjeni na rob, visita z eno nogo v ne bolje definiranem ne-prostoru, iz katerega ni več povratka nazaj. Zunanji svet po eni strani predstavlja grožnjo, po drugi strani pa izziv in edino možnost za preživetje in normalen razvoj. Samo če smo zmožni delovati in obstajati znotraj širšega sveta, je možno, da preživimo in delujemo kot posamezniki in skupnost. Posamezniki in narodi, ki so to doumeli, so preživeli in obstali. Tudi slovenski narod je bil v preteklosti večkrat na takem razpotju. Kljubovanje se izplača. Treba pa je imeti neko jasno vizijo, zakaj. Slovenstvo ni samo po sebi vrednota. Slovenstvo je dejstvo, ki ljudi povezuje preko jezikovnih in kulturnih vsebin, ki omogočajo slehernemu pripadniku, da razume sebe in svet preko izkušenj prejšnjih rodov. Med temi kolektivnimi izkušnjami in izročili pa je tudi jezik. O vprašanju slovenstva je bil govor tudi na nedavnem srečanju slovenskih izobražencev v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Organizatorji so izbrali kot naslov in vodilo dvodnevnega posveta »Slovenstvo je eno«. Kolikokrat smo že slišali besede o skupnem slovenskem kulturnem prostoru! Da je slovenstvo stvar vsakdanjega življenja pa sta s svojimi predavanji (ali bolje rečeno s pričevanji) osvetlila časnikar Jurij Paljk in evropski poslanec Lojze Peterle. Oba sta se neposredno in brez ovinkov dotaknila vprašanj sedanjosti in polpretekle zgodovine slovenskega naroda. Paljk je postavil v ospredje svojega razmišljanja pomen življenjskosti jezika in razvoja slednjega tudi znotraj tako imenovane pop-kulture. Samo jezik, ki se razvija, ostane živ in mu ni treba skrbeti za obstoj. Peterle je svoj pogled usmeril na bodočnost slovenstva. Po fazi obrambnega slovenstva je potrebno, da tako narod kot tudi slovenska država stopita v novo fazo gradnje slovenstva. Vprašanje sprave je npr. vprašanje, ki predpostavlja neke nove notranje odnose. To pa je le začetek novega pogleda na nas same. Da je to potrebno je prišlo do izraza tudi na okrogli mizi, pri kateri so sodelovali predstavniki slovenskih manjšin s Koroške, Štajerske, Italije in Porabja. Slovenstvo je eno, prav tako pa nerazrešena vprašanja jezikovnih obrobij. Sicer pa je debata v Tinjah izzvenela bolj pozitivno kot marsikdaj, saj je obveljala misel, da je skrb za ohranjanje slovenstva na obrobju in čez njega nekaj kar obvezuje tudi center. Občutek, da lahko in zmoremo graditi nekaj skupnega, pa presega vsakršno govoričenje .... kulinarični kotiček Popraznična mineštra Med božičnimi in novoletnimi počitnicami sem po spletu iskal navdih za nekaj lahkega, kar bi nam omogočilo, da pridemo spet malo k sebi po bogatejših prazničnih jedilnikih. Našel sem nekaj zanimivih receptov, ki jih bo treba nekoliko preveriti, za sedaj pa sem imel čas za to samo enkrat. Recept govori o »ljubljanski mineštri», zakaj prav ljubljanski mi ni znano, gotovo pa je, da bi lahko nastala kjerkoli. Originalni recept, morda za samske moške ali pa za ženske, ki so v službi in nimajo veliko časa, predvideva uporabo fižola iz konzerve, kar sem sam spremenil v namočen suh fižol. Sestavine so sicer ostale bolj ali manj enake kot v originalnem receptu, način kuhanja pa sem prilagodil našemu, upajmo, da se neznani avtor »ljubljanske mineštre« ne bo užalil. Potrebujemo: 300 gr suhega fižola (dve konzervi, pravi avtor), pol konzerve koruze, 300 gr svinjine, 1 korenček, 1 krompir, 1 čebulo, 1 strok česna, kozarec pretlačenega paradižnika ali pol konzerve pelatov, 15 dag testenin, olivno olje, žlico suhega šetraja. Fižol čez noč namočimo in ga do mehkega skuhamo. Čebulo in česen sesekljamo in popražimo na olju toliko, da zadišita, ne smeta porjaveti. Dodamo po- lovico skuhanega fižola in paradižnik, kozarec ali dva vode, solimo in pustimo, da zavre, nato odstavimo. Namesto soli, lahko uporabite jušno kocko. Ko se je je zadeva ohladila, jo zmeljemo v mikserju. Lonec spet pristavimo, dodamo meso, na kockice narezan korenček in krompir ter koruzo in preostali grah. Kuhamo, dokler se meso ne zmehča. Ob koncu dodamo testenine (po želji: špagete, srednje široke rezance, oboje je treba seveda zdrobiti na manjše kose, ali pa polžke, polovične peresnike, kar pač imate doma in vam je všeč). Ko so testenine skuhane (mineštro je treba vztrajno mešati, da se testenine ne primejo na dno), je jed na-red. Če se vam zdi preredka, jo lahko zgostite s prežganjem, če pa vam bogate novoletne hrane ni bilo zadosti, lahko v mi-neštri skuhate še kakšno klobaso, kar pa osebno odsvetujem. Če pa ste siti vsega, lahko meso mirno tudi izpustite. Dober tek! Ivan Fischer praga - Izjava ob robu zasedanja zunanjih ministrov članic EU Frattini: Za čim hitrejši vstop v EU mora biti Hrvaška prožna v pogovorih s Slovenijo PRAGA - "Hrvaška zasluži evropsko pomoč, da bi se lahko EU pridružila čim prej, po mojem bi morala postati članica EU v letu 2010, torej zelo kmalu, a za to je absolutno pomembno, da je Hrvaška prožna pri doseganju sporazumne rešitve s Slovenijo glede vprašanja meje," je včeraj v Pragi za STA in Hino izjavil italijanski zunanji minister Franco Frattini. Frattini je tudi poudaril, da je zelo pomemben sogovornik pri reševanju problema zastoja Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU zaradi nerešenih vprašanj s Slovenijo Evropska komisija. "Evropska komisija bi morala predstaviti predlog, ne države članice. Države članice lahko pomagajo, a ne morejo nadomestiti Evropske komisije," je menil Frattini, ki je bil pred prevzemom položaja italijanskega zunanjega ministra evropski komisar in eden podpredsednikov Evropske komisije. Italijanski zunanji minister, ki je včeraj v Pragi sodeloval na neformalnem zasedanju ministrov EU za zunanje in evropske zadeve, je tudi pojasnil pisanje tržaškega italijanskega dnevnika o tem, da je pripravljen pomagati pri reševanju spora. Frattini pobude ni predstavil včeraj v Pragi, temveč jo bo v ponedeljek ob robu obiska v Zagrebu. V začetku prihodnjega tedna bo šef italijanske diplomacije o tem govoril s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem, hrvaškim kolegom Gordanom Jandro-kovicem in hrvaškim predsednikom Stipetom Mesicem. "Ponovil bom svo- Italijanski zunanji minister Franco Frattini ponuja tudi italijansko pomoč pri reševanju spora med Slovenijo in Hrvaško ansa jo ponudbo - Italija je pripravljena pomagati, a zelo zelo pomembno je, da najprej Slovenija in Hrvaška dosežeta dogovor glede vprašanja meje. To je pomembno vprašanje. Italija lahko podpira, pomaga, a ne more nadomestiti Slovenije in Hrvaške," je pojasnil. Kakšna natančno bo njegova pobuda, pa Frattini ni želel povedati. "V nobenem primeru ne bom ničesar govoril vnaprej. Najprej institucionalni pogovori, nato objava v medijih," je odgovoril na vprašanje, ali ima v rokavu kakšne nove predloge. Frattini je povedal, da s slovensko stranjo včeraj ni govoril, a je poudaril, da se je o tem, kaj je mogoče napraviti, že pred časom pogovarjal z novim predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem. Slovenski premier mu je rekel, da "namerava govoriti s Sa- naderjem, se poskušati srečati z njim in doseči načelni dogovor", je povedal Frattini. Slovenska državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Ben-čina pa je včeraj ob robu zasedanja z nekaterimi kolegi govorila tudi o Hrvaški. Tako je na primer nemškemu ministru za evropske zadeve Gunterju Gloserju še enkrat predstavila slovenska stališča v zvezi s Hrvaško. Državna sekretarka pa ni želela komentirati sredine izjave predsedujočega EU, predsednika češke vlade Mireka Topolaneka, naj Hrvaška in Slovenija spor predata mednarodnemu telesu oziroma arbitraži. "Tega ne bi komentirala, to bomo še preučili. Vemo, da je Češki širitev prioriteta, Češka zelo navija za Hrvaško, zato bomo morali iskati skupne rešitve," je sklenila. videm - Sestanek na videmski prefekturi Italijanska stran si bo odslej bolj prizadevala za prevoznost Predela Prelaz Predel je bil decembra zaradi zasneženosti cestišča na italijanski strani kar tri tedne zaprt za promet VIDEM - Slovenska delegacija se je včeraj mudila v Vidmu, kjer je potekal sestanek z videmskim perfektom Ivom Salemmejem, na katerem so izpostavili problematiko čiščenja gorskega prelaza Predel, ki je bil v decembru zaprt kar tri tedne, kar je bovškim turističnim delavcem povzročalo veliko nevšečnosti, domačinom pa je bila pretrgana najkrajša vez z osrednjo Slovenijo. Gre za mednarodno cesto in težko je verjeti, da je lahko zaprta cele tri tedne. Na problematiko sta opozorila načelnik Upravne enote Tolmin Zdrav-ko Likar in bovški župan in poslanec Danijel Krivec, ki sta tudi zahtevala sestanek. Poleg že omenjenih so se ga udeležili še župan Trbiža Renato Carlatoni, ter predstavniki DRSC (Direkcije Republike Slovenije za ceste ) in italijanskega ANAS-a državnega podjetja, ki je zadolženo za vzdrževanje in zato tudi pluženje cest. Italijanski cestarji so dolgotrajno zaprtost prelaza opravičevali z veliko nevarnostjo snežnih plazov, trbi-ški župan pa je povedal, da gre izklju- čno za nezainteresiranost s strani ANAS-a. Kot je povedal načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar, tako dolgotrajne zapore ni bilo že več kot 30 let, vse od obdobja, ko se je veliko rudarjev z Bovškega vsakodnevno vozilo na delo v italijanski rudnik svinca v Rajbelj. Takrat se je namreč zgodilo, da so italijanskim kolegom priskočili na pomoč slovenski cestarji in zagotovili pluženje. Takšno sodelovanje bi prišlo v po-štev tudi v teh časih brez meja, zato so se slovenski in italijanski cestarji dogovorili, da bodo sodelovali in tako pripomogli k neovirani prevoznosti Predela. Sicer pa se je tudi ANAS obvezal, da bo njihovo podjetje vložilo vse napore v zagotavljanje prevoznosti mednarodne ceste, ki ima velik pomen tako za turizem kot tudi prebivalce Gornjega Posočja, ki jim ta cesta pomeni najkrajšo povezavo z Ljubljano, oziroma osrednjo Slovenijo, pa tudi z Italijo in Avstrijo in nenazadnje tudi jeseniško bolnišnico. Carmen Leban sodišče eu Nova sodba proti Sloveniji STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je včeraj razsodilo v primeru proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov in tožnici priznalo 6400 evrov odškodnine in 2000 evrov sodnih stroškov. Darja Umek je tožbo vložila avgusta 2002, potem ko je od leta 1989 na različnih slovenskih sodiščih zaman skušala doseči od bivšega delodajalca izplačilo odškodnine zaradi izgube zaslužka, potem ko je bila zaradi večletnih zdravstvenih težav, ki jih je po njeni oceni dobila med delom, nato tudi invalidsko upokojena. / ALPE-JADRAN Petek, 9. januarja 2009 3 ljubljana - Stališče predsednika Republike Slovenije Danilo Türk: Za spravno srečanje niti nujne potrebe niti vseh pogojev —j— • • I V • I Iti** v •• V • I /" V • - • V • • f v • • Türk se meni, da se Italija se ni jasno sooala s fasisticmmi zloani LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk meni, da ni niti nujne potrebe niti vseh pogojev za spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške, so sporočili iz urada predsednika. Zamisel o tovrstnem srečanju je pred dnevi obudil hrvaški predsednik Stipe Me-sic, predsednik Türk pa je po navedbah njegovega urada za to izvedel iz medijev. Predsednik Türk še poudarja, da je že bila dosežena visoka stopnja sprave, saj sta "Slovenija in Italija že članici EU, ki je največji in najuspešnejši projekt sprave v zgodovini Evrope", medtem ko "med Slovenijo in Hrvaško ni zgodovinske dediščine, ki bi zahtevala dodatna državniška spravna dejanja". Je pa slovenski predsednik prepričan, da ima vprašanje sprave tudi etično dimenzijo. "Ta pa zahteva, da se v Italiji opravi jasnejše soočenje z zločini fašizma, zgodovinsko najbolj zgodnjega totalitarnega sistema v tem delu Evrope, ki je bil vir mnogih vrst zla v dvajsetem stoletju." Kot opozarja predsednik Türk, je velik del slovenskega naroda tako kot mnogi pripadniki italijanskega naroda več kot dve desetletji trpel pod fašistično diktaturo in bil izpostavljen različnim vrstam zatiranja. Predsednik Türk je še spomnil, da mnogi od zločinov, storjenih nad Slovenci, zlasti civilnim prebivalstvom, med drugo svetovno vojno v času italijanske vojaške okupacije, še vedno niso kaznovani. "Vse to je ustvarilo etični primanjkljaj, zaradi katerega v Italiji še ni prišlo do potrebne katarze," ugotavlja slovenski predsednik. Slovenski predsednik je še izrazil zadovoljstvo zaradi prizadevanja uglednih osebnosti v Italiji -omenil je sodnika Antonia Intelisa-na in slovenskega pisatelja Borisa Pahorja - ki opozarjajo na problem. Izrazil je upanje, da bo to privedlo do potrebnega razumevanja v širši italijanski javnosti. "Na ta način bo Boris Pahor tudi možen napredek k vzpostavljanju pogojev za morebitna nova spravna dejanja," je še zapisano v sporočilu za javnost iz urada predsednika republike. Za slovenskega predsednika Danila Turka za spravno srečanje ni nujne potrebe, poleg tega pa za kaj takega niso izpolnjeni vsi pogoji zdravstvena oskrba priseljencev - Še polemično soočenje Tondo odklanja stališča Severne lige Ballaman sploh ne razmišlja o odstopu VIDEM - O problemu zdravstvene oskrbe ilegalnih priseljencev ni potrebno nobeno politično razčiščenje v deželni večinski koaliciji. Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo (na posnetku) skuša »ohladiti« polemiko, ki jo je o tem vprašanju sprožila Severna liga, ter posledično verižno politično reakcijo. Tondo je poudaril, da bo glede nujne zdravstvene oskrbe nezakonitim prišlekom Dežela še naprej, kot doslej, upoštevala t.i. državni zakon Bossi-Fini, ki pravi, da je država dolžna nuditi nujno zdravstveno pomoči tudi priseljencem, ki so nezakonito prišli v Italijo. Problem je bil tudi v središču včerajšnjega sestanka med deželnim odbornikom za zdravstvo Vladimirjem Kosicem in predsednikom deželnega parlamenta Edouardom Ballamanom. Ko-sic je dejal, da je sestanek razčistil nekatere nesporazume, Ballaman pa je nekoliko »popravil« svoja stališča, ki sicer ostajajo kritična. Pojasnil je, da ni postavil nikoli v dvom nujne oskrbe nezakonitim priseljencem, pač pa nekatere deželne projekte, ki namenjajo deželni denar tej oskrbi. Gre za načrte, ki sodijo v pristojnosti odbornika za kulturo Roberta Molinara in ne v Kosi- cev odborniški resor. Ballaman je medtem zavrnil vse kritike in očitke, ki na njegov račun prihajajo s strani Demokratske stranke in sindikata CGIL. Deželnemu sindikalnemu tajniku Francu Belciju, ki je zahteval njegov odstop, je Ballaman zabrusil, naj se CGIL raje ukvarja s problemi in težavami delavcev, ki so ali bodo v FJK zaradi hude gospodarske krize ostali brez dela. Demokratska stranka je včeraj nekoliko omilila polemiko do predsednika deželnega sveta. Medtem ko je tržaški deželni svetnik Sergio Lupieri v sredo odkrito zahteval Ballamanov odstop, je bila leva sredina včeraj nekoliko previdnejša. Alessandro Tesini, Ballamanov predhodnik, meni, da bi moral predsednik sveta delovati kot institucionalna osebnost, ki se ne sme vpletati v vsakdanja politična dogajanja. Podobnega mnenja je tudi podpredsednica skupščine Annamaria Menosso (Demokratska stranka). Tudi po njenem mnenju bi moral Ballaman nastopati kot osebnost »super partes«. Nobene formalne zahteve po odstopu torej, saj bi morebitna nezaupnica Ballamanu hočeš nočeš strnila vrste v desni sredini. Slovenci in Italijani med najbolj naklonjenimi znanosti v Evropski uniji BRUSELJ - Med državljani EU je znanost visoko cenjena, ljudje pa jo največkrat povezujejo z napredkom, je pokazala raziskava, ki so jo med državljani EU, starimi med 17 in 60 let, opravili v vseh 27 članicah EU. Med znanosti najbolj naklonjenimi so poleg Francozov, Italijanov, Belgijcev in Slovakov tudi Slovenci. Kljub temu pa pojem znanosti med ljudmi poraja tudi nekatere bojazni in zadržke, ki so največkrat povezani z možnostjo zlorab znanosti in znanstvenih dosežkov. Kot je ob predstavitvi rezultatov raziskave povedal evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, je komisija z omenjeno raziskavo prišla do zelo vzpodbudnih zaključkov. Potočnik je dodal, da je združevanje finančnih in človeških virov ključnega pomena za to, da EU na področju znanosti postane konkurenčna tudi na globalni ravni. Prav glede konkurenčnosti pa med Evropejci vlada nekoliko slabše mnenje. Večina je namreč prepričanih, da njihove države v razvoj znanosti vlagajo premalo, večkrat pa omenjajo tudi pomanjkanje politične volje in vizije. bruselj - Odziv slovenskega prometnega ministrstva po Tajanijevem predlogu o tedenskih vinjetah po 5 evrov »Cestninjenje je v pristojnosti Slovenije« Evropska komisija je dobila veliko pritožb zaradi uvedbe zgolj pol- in letnih vinjet - V Ljubljani pravijo da bodo spremembe v interesu Slovenije in v skladu z zakoni EU BRUSELJ - Evropski komisar za promet Antonio Tajani meni, da bi lahko bila rešitev za slovenski sistem vinjet tedenska vinjeta za pet evrov, vsekakor pa mora biti rešitev sorazmerna in nediskri-minatorna, je včeraj potrdil tiskovni predstavnik komisarja Fabio Pirotta. Dodal je, da je Bruselj upa na rešitev do poletja. Tedenska vinjeta za pet evrov bi lahko rešila težavo, ki je nastala, ker je Slovenija uvedla le pol- in enoletne vinjete, s čimer so diskriminirani tujci, ki redkeje uporabljajo slovenske avtoceste kot domačini. Seveda pa je treba počakati na končno odločitev in ni mogoče špekulirati o alternativnih scenarijih, je dejal Pirotta. Tajani in slovenski minister za promet Patrick Vlačič sta o problemu govorila že ob robu decembrskega zasedanja Sveta EU za promet, ko sta se tudi dogovorila za sestanek med stranema. Do slednjega je prišlo v sredo, ko se je s predstavniki komisije sestala namestnica stalnega predstavnika Slovenije pri EU Mary Veronica Tovšak Pleterski, je pojasnil Pi-rotta in dodal, da Bruselj upa na rešitev do Patrick Vlačič poletja. Sicer pa je komisija prejela "nenavadno veliko pritožb" glede vinjet v Sloveniji, pojasnjuje Pirotta. Da so s slovensko rešitvijo nezadovoljni mnogi, ni skrivnost, pritožbe pa so prišle od državljanov kot tudi evropskih poslancev. Na slovenskem ministrstvu za promet so v odzivu na mnenje Tajanija poudarili, da je cestninjenje v pristojnosti Slovenije. "Uvedli bomo takšen sistem, ki bo v skladu s slovenskimi interesi in evropsko zakonodajo," so še zapisali. Slovenija je 1. julija lani na vseh cestninskih cestah uvedla vinjete, ki bodo ve- ljale do uvedbe satelitskega sistema ces-tninjenja. Ugodne cene vinjet - za polletno je treba odšteti 35, za letno pa 55 evrov - so razveselile večino Slovencev, a razjezile Evropo, ki si želi vinjet za krajše časovno obdobje. Uvedba zgolj polletnih in enoletnih vinjet je bila podlaga za odločitev Evropske komisije v začetku oktobra, ki je Slovenijo v prvem uradnem opominu opozorila, naj preneha diskriminatorno obravnavati druge državljane EU ali tuje rezi-dente, ki le občasno uporabljajo slovenske avtoceste. Presodila je namreč, da so ti za- radi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. Slovenska vlada je tudi ustanovila medresorsko delovno skupino, ki mora do 31. januarja pripraviti predlog za financiranje avtocestnih in cestnih programov ter cestninjenje. Ko bo ta predlog pripravljen, bo Slovenija začela dialog z Evropsko komisijo. (STA) 4 Petek, 9. januarja 2009 GOSPODARSTVO unioncamere - Antonio Paoletti prevzel dveletni predsedniški mandat Deželna zveza zbornic FJK postane združenje javnih ustanov Želijo biti glavni sogovornik Dežele glede gospodarskega razvoja na ozemlju TRST - Včeraj je prišlo do zamenjave v vrhu Unioncamere FJK, deželne zveze zbornic Furlanije-Julijske krajine. Vodstvo je prevzel predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki bo deželno zvezo vodil za naslednji dve leti, do konca leta 2010, na vodilnem mestu pa je zamenjal Emilia Sgarlato, sicer predsednika goriške Trgovinske zbornice. Na včerajšnjem prvem sestanku predsednikov štirih pokrajinskih trgovinskih zbornic v borzni palači v Trstu, ki sta se ga poleg Paolettija in Sgarlate udeležila še predsednika vi-demske zbornice Giovanni Da Pozzo in pordenonske zbornice Giovanni Pavan, je bil dogovorjen pomemben zasuk v kakovosti in operativnosti dela tega organizma, namreč preustroj deželne Unioncamere v pravo združenje javnih ustanov. Gre za pomembno odločitev, ki je v skladu z usmeritvijo nacionalne zveze zbornic Unionca-mere in katere namen je pospešiti dejavnost deželnih zvez. Trgovinske zbornice v Furlaniji-Julijski krajini bodo imele v novi obliki združenja večjo težo v odnosih z Deželo FJK, s katero bodo dialogirale kot naravna mreža in institucionalna skli-cna točka na ozemlju kar zadeva področje gospodarskega razvoja in proizvodnih dejavnosti. »Odlični rezultati, doseženi s projekti, ki so jih vodile zbornice na področju internacionalizacije podjetij, logistike in transporta, podpore pri financiranju podjetij in ženskega podjetništva z neposrednim upravljanjem deželnih prispevkov, so jamstvo za učinkovitost in operativnost edinih ustanov, ki so vsak dan v stiku s podjetji,« je po sestanku povedal Antonio Paoletti. »Sedaj si želimo okrepitev sodelovanja, da bodo lahko zbornice vzpostavile pogoje za gospodarski razvoj in za rast konkurenčnosti podjetij, kot sta na primer poenostavitev administrativnih postopkov in birokracije nasploh,« je še povedal novi predsednik deželne zveze zbornic. Na včerajšnjem sestanku so vodje štirih deželnih trgovinskih zbornic kot nosilne osi delovanja svojih ustanov izpostavili internacionalizacijo podjetij, modernizacijo in povečanje učinkovitosti administrativne dejavnosti ter posege za obrt in mikro podjetja s specifično načrtovanimi in ustrezno dimenzioniranimi ukrepi za to področje. Z leve Emilio Sgarlata, Antonio Paoletti, Giovanni Da Pozzo in Giovanni Pavan sejmi - Obračun sejemske družbe Za Celjski sejem lani eno najuspešnejših let CELJE - Družba Celjski sejem, ki prireja znani mednarodni obrtni sejem, je po nerevidiranih podatkih v letu 2008 ustvarila več kot 5,4 milijona evrov prihodkov, kar je za 24 odstotkov več kot leto prej. Direktor podjetja Franc Pangerl je povedal, da je bilo leto 2008 eno najuspešnejših poslovnih let v njihovi zgodovini. O čistem dobičku Pangerl ni govoril, vendar pričakuje, da bo tudi za nekaj odstotkov višji kot v letu 2007. Družba Celjski sejem je lani na vseh organiziranih sejmih povečala število prodanih kvadratnih metrov razstavnih površin. »Zavedamo se, da trenutna gospodarska situacija ni najboljša, vendar pa naše izkušnje iz preteklosti kažejo, da prav zaostrene gospodarske razmere zahtevajo dodatna vlaganja v promocijo in zaupanje odjemalcev,« je dejal Pangerl. Poudaril je tudi, da že pripravljajo prostorsko dokumentacijo za gradnjo nove sejemske dvorane, vrednost na- ložbe pa je prvi mož družbe Celjski sejem ocenil na več kot 1,7 milijona evrov. Kdaj se bo začela gradnja te dvorane, še ni jasno; naložbe se bodo lotili, ko bodo ugotovili, kakšen bo odziv razstavljavcev na prvih letošnjih sejmih. Po Pangerlovi oceni v nekaterih podjetjih namreč zaradi krize menijo, da je predstavitev na sejmu nepotreben strošek. Sezono sejmov na celjskem sejmišču bosta marca tradicionalno odprla sejma Flora in Poroka, ki se jim bo pridružil tudi sejem Altermed. Aprila bodo štirje specializirani sejmi, Forma tool, Plagkem, Livarstvo in Graf&Pack, septembra pa že 42. mednarodni obrtni sejem. Tudi letos bo družba Celjski sejem pripravila Erotični sejem, ki bo potekal v začetku decembra. Uprava Celjskega sejma ocenjuje, da bodo zaradi bienalnosti nekaterih pomembnih sejemskih prireditev letošnji poslovni rezultati primerljivi z rezultati iz leta 2007. (STA) slovenija - Na razpis družbe DARS prispele štiri ponudbe Postopek za oddajo del gradnje predora Markovec se končno začenja LJUBLJANA - Na razpis Družbe za avtoceste v RS (Dars) za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper - Izola so prispele štiri ponudbe. Oddali so jih avstrijski Strabag, družbi Riko in SCT iz Ljubljane in CPM iz Maribora. Najnižja je ponudba CPM, vredna 64,5 milijona evrov. Strokovna komisija za pregled in ocenjevanje ponudb jih je odprla včeraj. Strabag je v skupnem nastopu z Gradbenim podjetjem Grosuplje za izvedbo del ponudil 92,7 milijona evrov, družba Riko v skupnem nastopu z družbo Konstruktor inženiring iz Splita 88,8 milijona evrov, SCT v skupnem nastopu s Primorjem 81,9 milijona evrov, CPM v skupnem nastopu z avstrijsko družbo Alpine Bau pa 64,5 milijona evrov. Vsi ponudniki so predložili bančne garancije za resnost ponudbe, vredne po tri milijone evrov. Rok za izvedbo del (gre za približno 2,2 kilometra dolg dvocevni dvopasovni predor) je pri vseh ponudnikih 32 mesecev po prejemu obvestila, da lahko začnejo z deli. Strokovna komisija bo zdaj svoje delo nadaljevala s podrobnim pregledom, analizo, vrednotenjem in ocenjevanjem ponudb in o tem pripravila strokovno poročilo s predlogom odločitve za upravo družbe Dars. »Uprava Darsa bo naredila vse, da bi predlog najugodnejšega ponudnika lahko čimprej posredovala v potrditev nadzornemu svetu in z izbranim ponudnikom nato tudi sklenila pogodbo,« so v sporočilu za javnost zapisali na Dar-su. V družbi so izrazili zadovoljstvo nad prispelimi ponudbami, saj so »glede na spremenjene razpisne pogoje, ki so jih vseskozi zagovarjali, spodbudili večjo konkurenčnost, še posebej na področju cen«. Najnižja ponudba s tokratnega odpiranja je po navedbah Dar-sa za skoraj 23 milijonov evrov nižja od najugodnejše s predhodnega razpisa, poleg tega pa sta tudi dva ponudnika s prejšnjega razpisa zdaj ponudila nižjo ceno, eden več kot za 14 milijonov evrov, drugi pa za nekaj več kot pet milijonov evrov. Kot je znano, je bil razpis za gradnjo predora Markovec objavljen 26. septembra lani. To je bil že drugi razpis za ta predor, saj je Dars prvega po številnih zapletih s pritožbami razveljavil. Potem ko je na prvi stopnji sredi oktobra zavrnil zahtevek SCT po spremembi razpisnih pogojev, je družba SCT nadaljevala postopek na Državni revizijski komisiji. Dars je v sredo prejel odločitev državnih revizorjev, da so zahtevek SCT zavrnili. Nov razpis je bil pripravljen po novem zakonu o javnih naročilih, v razpisnih pogojih pa so bile uvedene spremembe, ki so bile predmet revizije. Med drugim po novem projekt za izvedbo določa naročnik in ne izvajalec kot doslej, uveden je t.i. matrični sistem obračunavanja izkopa, kar zmanjšuje možnost aneksov. Popust na dokončno ceno ni več mogoč, s čimer se naročnik v veliki meri izogne tudi nesporazumom, ki so nastajali zaradi cen za dodatna dela ipd. Pogodbene kazni so ostrejše kot doslej, saj so se z dosedanjih petih odstotkov dvignili na deset odstotkov pogodbene vrednosti, v pogodbi pa so tudi podrobneje urejena razmerja med naročnikom in izvajalcem v primeru nepredvidenih situacij in morebitnih ustavitev del s strani izvajalca. Na Darsu rokov dokončanja predora Markovec niso spremenili in pričakujejo, da bo ta odprt do konca leta 2011. (STA) trst - Javni razpis Dodatno prodajno mesto na ribji tržnici TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča, da je Občina Trst objavila javni razpis za dodelitev dodatnega prodajnega mesta na tržaški ribji tržnici na debelo. Prošnje z vso zahtevano dokumentacijo bo treba dostaviti na pristojni občinski urad najpozneje do 2. februarja 2009. Na razpis se lahko prijavijo grosistični prodajalci ribjih proizvodov, proizvajalci (posamezniki ali povezani v družbo), konzorciji in zadruge proizvajalcev in ribjih trgovcev, industrijci, ki se ukvarjajo z obdelovanjem, konzerviranjem ali predelovanjem rib, trgovski posredniki (komisionarji), pooblaščenci ali dra-žilci (tisti, ki vodijo dražbo). Dodatne informacije so na spletni strani: http://151.132.160/ new/admin/allegati_up/allegati/403. 31122008112139.bando_posteggi_ mipi.pdf. Država bo pomagala letališču Portorož LJUBLJANA - Slovenski prometni minister Patrick Vlačič je včeraj obiskal letališče Portorož, kjer je od uprave družbe, ki upravlja letališče, izvedel, da je ta v »težkem finančnem položaju«. Država ni lastnik družbe, zato ji pri tem ne more pomagati, lahko pa ji pomaga z ureditvijo prostorskega načrta, o čemer bo Vlačič govoril z okoljskim ministrom Karlom Erjavcem. Kot je za STA povedal Vlačič, država v zadnjih letih ni pripravila strategije razvoja letalske dejavnosti v Sloveniji, zato bo to potrebno še storiti. Minister je s sodelavci dobil tudi predloge uprave za razvoj letališča, kar bodo na ministrstvu pri pripravi načrtov upoštevali, je obljubil. V FJK eksplozija redne dopolnilne blagajne TRST - Po podatkih pokojninskega zavoda INPS je decembra lani naravnost eksplodirala uporaba redne dopolnilne blagajne v FJK. Tega socialnega blažilca je bilo deležno 202.251 delavcev in 16.712 uradnikov, kar je za 2023 enot več kot decembra 2007. EVRO 1,3617 $ +0,16 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. januarja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 08.01. 07.01. ameriški dolar 1,3617 1,3595 japonski jen 124,34 126,77 kitajski juan ruski rubel 9,3068 41,4700 7,4529 9,2908 39,9068 7,4522 UCII IJKCI M Ul la britanski funt 0,89330 10 7120 0,9043 10 5 763 jVCUjKo Ivi Ul Id norveška krona 9,4825 26 198 9,3915 26117 LOKC1 MUI la švicarski frank 1,4941 1,5006 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint nAucI^i 7 At 271,77 4 0315 266,14 3,9747 UUMjM LlUL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,6344 1,9357 1,6061 1 8831 aVjUaDM UUlol bolgarski lev rrtmi mcKi 1,9558 41618 1,9558 4,0995 IUI i IUI IJM ICTV slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 30,145 3,4528 30,145 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7069 3,0902 0,7069 2,9977 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 2 1232 290,00 2,0672 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,3096 7,3019 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 8. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,38625 1,35375 1,68625 1,925 LIBOR (EUR) 2,43375 2,71875 2,80813 2,8815 LIBOR (CHF) 0,3 0,60833 0,76333 1,0583 EURIBOR (EUR) 2,449 2,729 2,811 2,882 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.064,23 € +350,18 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. januarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,03 IMTTIDCI IDDDA Q QQ +2,91 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,95 +3,94 +2,49 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,49 174,69 +4,70 +4,54 TELEKOM SLOVENIJE 257,77 123,57 +2,83 -0,25 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 58,35 AERODROM LJUBLJANA 28,77 DELO PRODAJA - CTni -0,58 +3,23 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 ")") QQ _") Cr» NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 9,82 -0,81 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 47,80 12,24 +0,46 +0,74 +0 11 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 450,00 252,67 -2,56 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,95 16,55 -0,06 +0,30 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 8. januarja 2009 +°,34 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,385 6,15 13 55 -2,40 +1,49 -1 45 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,725 -0,61 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,507 4,3725 0915 -1,37 +0,75 EDISON ENEL ENI 4,6025 1783 -1,61 -1,29 +1 89 FIAT FINMECCANICA 5,49 117 +1,67 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,81 219 +2,45 +0,46 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,76 1706 +3,42 +1,10 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,49 44175 -2,90 +1,12 +1 44 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,0 1 199 -0,25 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,304 -0,33 +0,66 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,8 13,36 -2,20 +1,14 +1 21 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,9625 5,035 -2,80 TENARIS TERNA 1,16 8,53 -0,51 +0,77 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,3025 0,736 1169 +0,88 -2,13 +2 10 UNICREDIT 1,88 -2,13 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 41,79 $ +0,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.853,10 893,52 +1,40 +1,60 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.773,48 -0,33 FIRS, Banjaluka - - RalavlÇ Dmnr^ iil .1/10 SRX, Beograd RIFX Saraiev0 240,20 2.116,08 -3,32 -1,12 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MRI 10, Skopje 2.064,12 -1,90 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.740,71 1.252,22 -0,33 +1,10 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 909,37 939,60 4.879,91 +0,30 -1,06 -1,17 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.505,37 3.324,33 1.869,52 -0,05 -0,65 -1,57 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 874,5 2.516,56 -0,58 -0,87 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.876,42 1.827,61 14.415,91 1.878,18 9.586,88 -3,92 -2,81 -3,81 -2,38 Sobota, 10. januarja 2009 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it trst-sežana - Nadaljuje se skupna pobuda Občine Sežana in Pokrajine Trst S čezmejnim avtobusom se je doslej peljalo preko 5.000 potnikov Prevoz omogočajo avtobusi podjetij Avrigo in Trieste Trasporti, financira pa ga ZKB 5.337 vozovnic. Toliko so jih šoferji podjetij Avrigo in Trieste Trasporti izdali v prvih štirih mesecih eksperimentalne avtobusne povezave Trst - Sežana. Nova čezmejna proga je kot znano postala operativna 1. septembra lani. Zanjo sta dali pobudo Občina Sežana in Pokrajina Trst, materialno jo izvajata omenjeni avtobusni podjetji, finančno kritje pa ji nudi Zadružna kraška banka. 5.337 je velika vsota. Če jo delimo s številom mesecev pa vidimo, da je na avtobuse vsak mesec povprečno stopilo okrog tisoč tristo ljudi, ali nekaj več kot šestdeset ljudi dnevno (avtobus vozi samo ob delavnikih, torej povprečno dvajset dni mesečno). Glede na to, da vozi avtobus dvanajstkrat dnevno (šestkrat v vsako smer), pa pomeni, da je med vsako vožnjo na avtobusu sedelo povprečno pet potnikov. Da povprečja najbrž ne nudijo realne fotografije, smo se delno prepričali med pogovorom s Stojanom, šoferjem podjetja Avrigo, ki skrbi za jutranje vožnje. »Ob nekaterih dnevih je potnikov več, ob drugih manj. Vem recimo za primer, ko je bil avtobus skoraj poln, saj so se na obisk v Sežano peljali otroci italijanske šole. Sicer pa je med potniki tudi že nekaj takih, ki se redno poslužujejo naših avtobusov. Veliko je tudi tržaških upokojencev, ki gredo v Sežano po nakupe, nekateri Italijani pa se nato z vlakom zapeljejo v Ljubljano. Marsikdo se čezmejnega avtobusa Sežana-Trst poslužuje tudi zato, da hitreje pride v Koper: jutranja povezava preko Trsta je namreč ugodnejša kot tista preko Divače.« Eksperimentalna faza čezmejne povezave se bo nadaljevala do marca. Medtem bosta podjetji Avrigo in Trieste Trasporti izvedli anketo med potniki, da bi spoznali njihove želje in morebitne kritike. Z nekaterimi nam je včeraj že postregel starejši slovenski gospod. »Z novimi avtobusnimi povezavami smo zelo zadovoljni! Škoda le, da avtobusi ne vozijo ob sobotah, mislim, da bi se jih na ta dan posluževalo največ ljudi. Nekateri Tržačani pa se tudi pritožujejo, da odpotuje prvi popoldanski avtobus iz Sežane šele ob 16.30. « Kdo ve, morda pa bodo take in podobne želje kmalu realnost ... (pd) Avtobus odpelje z glavne tržaške postaje ob 8.45, 10.15, 11.45, 15.45, 17.15 in 18.45. Vmesne postaje so v ulicah Coroneo, Fabio Severo, Valerio, na Dunajski cesti na Opčinah in pri Fernetičih. Vozovnica stane 1€. Vse informacije na www.triestetraspor ti.it kroma ul. conti - Prostitucija na internetu in v tržaških stanovanjih Policista nista očarali Brazilka za rešetkami, pred dnevi podoben dogodek v Ul. Dandolo - Zasačili tudi obsojenca v njegovem skrivališču Policisti tržaške kvesture so se v tem začetku leta pozorno posvetili preiskovanju sveta prostitucije. Pred dnevi so na območju Sv. Jakoba, v Ul. Dandolo, odkrili stanovanje, v katerem je kolumbijsko-italijanska državljanka s pomočjo interneta ponujala strankam mlado dekle, v sredo popoldne pa so do podobnega odkritja prišli v Ul. Conti. Tokrat so lisice nataknili brazilski državljanki. V okviru omenjenih dejavnosti pa so policisti prišli na sled tudi bosanskemu državljanu, ki mora prestati desetletno zaporno kazen zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Po opazovanju »vročih« spletnih strani, ki z nedvoumnimi oglasi ponujajo spolne usluge proti plačilu, so se policisti v sredo popoldne odpravili v neko stanovanje v Ul. Conti. Agent se je, podobno kot v Ul. Dandolo, predstavil kot klient, sprejela pa ga je 33-letna brazilska državljanka G. H. Gostu je takoj predstavila ponudbo, in sicer leto starejšo rojakinjo. Ko je bilo neizpodbitno jasno, za kaj se gre, je policist prekinil pogovor in aretiral G. H. Aretiranka ima dovoljenje za bivanje v Italiji, ki ga je izdala kvestu-ra iz Parme, druga Brazilka pa je preko daljnih sorodnikov pridobila italijansko državljanstvo. Stanovanje so zasegli, zaenkrat pa še ni jasno, ali je lastnik vedel, kakšne vrste storitev so ponujale njegove najemnice. Policisti so v teh dneh obiskali še nekaj sumljivih tržaških stanovanj, v enem izmed teh pa so naleteli na 54-letnega bosanskega državljana Ivana Jeleča, ki je bil na spisku iskanih oseb javnega tožilstva v Vicenzi. Jeleč je bil po navedbah tržaške kve-sture zaradi spodbujanja ilegalnega priseljevanja dokončno obsojen na deset let zapora. APrimorski ~ dnevnik občina trst Vpisovanje v občinske otroške vrtce Od 19. do 31. januarja bo potekalo vpisovanje v občinske otroške vrtce, ki delujejo pod okriljem Občine Trst, za prihodnje šolsko leto 2009-2010. Že pred tem obdobjem pa pripravlja občinska uprava dneva odprtih vrat: v ponedeljek, 12., in v sredo, 14. januarja, se namreč za zainteresirane družine in starše ponuja možnost, da se seznanijo z dejavnostjo občinskih otroških vrtcev. Ob priložnosti dne-vov odprtih vrat bo bo osebje vrtcev na razpolago za informacije med 16. in 18. uro, ko si bodo starši lahko ogledali tudi prostore in strukture. Naj tu omenimo, da v okviru Občine Trst delujejo tudi trije otroški vrtci s slovenskim učnim jezikom oz. slovensko sekcijo: to so Modri delfin na Greti (Reber za Greto 34/4), Oblak Niko pri Svetem Ivanu (Ul. Cave 4) in Dijaški dom (Ul. Ginnastica 72). Prošnje za vpis bodo kot že rečeno sprejemali od 19. do 31. januarja v t.i. »vpisnih polih«, ki jih predstavljajo sledeči vrtci: Kamillo Kromo (Stara istrska cesta 78), Il Tempo Magico (Ul. Va-sari 23), Mille Bimbi (Ul. Mille 14), Pallini (Ul. Pallini 2) in So-relle Agazzi (Klanec San Fortunato 1). Vpis bo možen ob ponedeljkih in sredah med 14.30 in 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 12. uro. Ob sobotah bo vpis možen samo v vrtcu Mille Bimbi med 9.30 in 12. uro. Za prošnjo bo treba izpolniti ustrezen obrazec. Obrazci bodo na voljo tako v omenjenih vrtcih, kjer bo potekalo vpisovanje, kot v uradu za stike z javnostjo Občine Trst v Ul. Procureria 2 in v uradu za vrtce Občine Trst v Ul. Teatro 4 v prvem nadstropju (soba št. 15). Informacije in obrazci bo mogoče dobiti tudi na spletni strani tržaške občinske uprave www.reteci-vica.trieste.it. vreme - Močan veter pihal od srede ponoči dalje Vrnila se je burja, na Krasu tudi led Najmočnejši sunek: 110 kilometrov na uro - Gasilci zabeležili 50 posegov v 12 urah, zjutraj na Krasu tudi nekaj snega - V prihodnjih dneh naj bi bilo vreme hladno in suho Sprehodi po Trstu v teh dneh niso nič kaj prijetni kroma Burja se je v sredo ponoči po krajšem odmoru znova prebudila in se zagnala na Tržaško, kjer je včeraj pihala cel dan, vse do nočnih ur. Sunki so zjutraj dosegli hitrost 105 kilometrov na uro, deželna meteorološka opazovalnica Osmer pa je opoldne zabeležila najmočnejši sunek 110 kilometrov na uro. Ob 17. uri je burja pihala s povprečno močjo 65 kilometrov na uro. Vremenoslovci so povedali, da je tovrstno vreme, vključno z ne posebno nizko temperaturo, za mesec januar povsem normalno. Nenavaden je bil po drugi strani lanski mili januar, ko so bile temperature višje in je tudi burja zatajila. Na Krasu, kjer je v noči na četrtek ponekod zapadlo nekaj snega, so se vozniki v jutranjih urah spopadali s poledicami. Na območju glavnega križišča pred Opčinami so krajani opozorili gasilce in podjetje Anas, da so stranske ceste zaradi ledu nevarne. Slika je bila slabša v številnih kraških vaseh: kdor ni imel nujnih opravil se je ra- je odpovedal vožnji z avtomobilom, pa tudi čakanju na avtobusni postaji. Snežna odeja in led sta prekrila več cest v komenski, sežanski in divaški občini. Tržaški gasilci so vsekakor imeli največ dela v mestu, kjer je burja razmetavala motorna kolesa, smerokaze in smeti, razbijala okna in zvijala antene. Na vogalu med ulicama Milano in Car-ducci je zaradi močnega prepiha počila velika steklena izložba zasebnega inštituta, posegli so mestni redarji. Gasilci so od 6. do 18. ure našteli kakih 50 posegov, povezanih s slabim vremenom. Po napovedih opazovalnice Osmer naj bi v prihodnjih štirih dneh v naši deželi prevladovalo suho in lepo, pa čeprav razmeroma hladno vreme. Burja naj bi se rahlo ublažila. Temperatura bo v vsej deželi v nočnih urah padla pod ničlo, podnevi pa se bo dvignila za nekaj stopinj Celzija. Najnižjo temperaturo bodo beležili na Trbi-škem, kjer bo ponoči okrog 15 stopinj pod ničlo. (af) 6 Petek, 9. januarja 2009 TRST konec pristaniške družbe - Spomini dolgoletnega »vicekonzula« Germana Švare »V pristanišču nam ni bilo lahko, ni bilo pa nobene diktature« »V ključnem trenutku smo žal zamudili vlak razvoja in tehnološke inovacije« V pristaniški družbi, ki v teh urah doživlja neslaven konec, je bilo v povojnem času zaposlenih veliko Slovencev z vzhodnega in zahodnega Krasa ter iz dolinske občine. Velika večina jih je danes v pokoju (mnogi so se upokojili relativno mladi). Slovenci niso bili samo navadni težaki, temveč tudi vodilni možje v »kompaniji«, ki je tako ali drugače zaznamovala skoraj 80 let življenja v pristanišču. Vodilno funkcijo je dolgo časa opravljal tudi Germano Švara, sicer znani družbenopolitični delavec iz Boljunca, ki je bil podpredsednik oziroma »vicekonzul« družbe. Švara danes kot upokojenec z veliko otožnostjo spremlja dogajanja v pristanišču, kjer je preživel marsikaj dobrega in manj dobrega. »Tudi mi smo gotovo naredili marsikatero napako, boli in jezi pa me, da o poslovanju pristaniške družbe slišim in berem toliko laži, zlonamernih natolcevanj in pot-varjanj,« pravi Švara. Glavna napaka pristaniške družbe je bila po njegovem ta, da se njeno vodstvo ni pravočasno opremilo za tehnološke in druge inovacije, ki so trkale na vrata tržaškega in vseh italijanskih pristanišč. Družba je bila predolgo koncentrirana le na vsakdanje raztovarjanje in natovarjanje blaga z ladij, delavci pa so kot delovno orodje razpolagali le s »paleto« in »gancem«. Švara se spominja, koliko truda in naporov je moral vložiti, da je »kompanija« kupila prvi stroj za prekladanje premoga, kateremu je sledil prvi buldožer. Sredi sedemdesetih let je družba štela okoli 1800 delavcev, kar pomeni, da je preživljala, če upoštevamo njihove družine, več tisoč ljudi. Kaj pa obtožbe o monopolu in celo o pristaniški diktaturi, ki jih beremo v teh dneh v dnevnem časopisju? »To so zlonamerne laži,« meni Švara, ki pojasnjuje, da so družbo ustanovili leta 1931, to se pravi pod fašizmom, ki je že takrat ustvaril razliko med stalnimi in nestalnimi pristaniškimi delavci. »Mi smo bili nestalni, zato smo morali z leti ekonomsko in socialno zaščititi naš položaj, kar ni bilo lahko,« pravi naš sogovornik. Pristaniška družba je morala pod silo razmer oblikovati neko strogo notranjo samoupravno strukturo. Do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja so delavci v povprečju delali le nekaj dni na mesec, zato je družba leta 1972 uvedla zagotovljeno minimalno plačo za vse, ki je ščitila tiste, ki niso imeli možnosti za več delovnih dni. Pri tem je prihajalo tudi do nepravilnosti in zlorab, načelo pravičnosti pa je imelo več pozitivnih, kot negativnih posledic, je prepričan Švara. »Res je, da je imela družba dolgo let monopol pri delu na pomolih in na ladjah. To je zagotavljalo določeno kvaliteto dela, ki je močno padla, ko se je pristaniška uprava začela naslanjati na manjša podjetja in na majhne zadruge. Ta razdrobitev je kaj kmalu negativno vplivala na poslovanje pristanišča, delavci teh podjetij oziroma člani teh zadrug pa so bili zelo slabo plačani,« dodaja Švara. Če že govorimo o monopolu, je bil ta monopol po njegovem za tiste čase koristen za delavce, a tudi za pristanišče. In obtožbe o diktaturi in o pomanjkanju notranje demokracije? »Jaz ne vem, kakšna je v resnici idealna demokracija. Vem pa, da predsednik in podpredsedniki družbe niso bili znova izvoljeni, če so slabo delali ali so bili vpleteni v kakšno nepravilnost. Volitve smo imeli vsaki dve leti, bile so demokratične in ne "pilotirane" od zgoraj, kot beremo danes,« pravi Švara. Bolijo ga tudi natolcevanja o finančnem zakladu, ki naj bi si ga v povojnem času nakopičila pristaniška družba. »Na stran smo dajali denar za dopuste in za socialne doklade, na koncu pa je morala družba za izplačilo odpravnim delavcem prodati vse, kar je dejansko imela. Vključno z Domom pristaniških delavcev na nabrežju,« pojasnjuje Švara, ki je bil v času županovanja Edvina Švaba občinski odbornik KPI v Dolini. Na zgodovino pristaniške družbe gleda, kot rečeno, z otožnostjo, ne pa z nostalgijo, ki - kot pravi - ne sodi v njegov značaj. O povojnih dogajanjih v pristanišču so bile napisane številne knjige, druge pa bi lahko še napisali, je prepričan Švara. Po njegovem bi ne smeli pozabiti tudi na vlogo, ki jo je družba igrala v korist sožitja in pravic Slovencev. Ne gre samo za »zgodovinski« dvojezični napis na (bivšem) Domu pristaniških delavcev v osrčju Trsta (sedaj je last Pokrajine), temveč tudi za vsakdanje uveljavljanje dvojezičnosti. Tudi tukaj ni šlo vse gladko. Za nekatere »tovariše« in levičarje je bila dvojezičnost včasih odveč in Švara jih je moral prepričevati, da ni tako. Z likvidacijo zadnje naslednice pristaniške družbe se za pristanišče in za Trst v vsakem primeru končuje neko obdobje. Sandor Tence Germano Švara spremlja dogajanja v pristanišču z veliko otožnostjo, bolijo ga laži in natolcevanja o pristaniški družbi kroma tržaška pokrajina - Habilitacija Tečaj za lovce Prireja ga tržaška pokrajinska uprava - Prošnje do 30. januarja Tudi lovci bodo morali na habilitacijski tečaj. Februarja ga bo priredila pokrajinska uprava, prošnje pa je treba predložiti do 30. januarja. Obiskovanje tečaja je potrebno za pristop k izpitu za prejem potrdila o habilitaciji za lov. Na tečaju se bodo lovci seznanili z lovsko normativo, z zoologijo, z orožjem in lovskim strelivom, z zaščito okolja in z zaščito kmetijskih pridelkov, izvedeli pa bodo tudi za norme hitre pomoči. Datum začetka tečaja, urnik in sedež bodo organizatorji sporočili naknadno. Po habilitacijskem tečaju bodo udeleženci opravili habilitacijski izpit. Sestavljal ga bo ustni izpit o vseh predmetih in praktični izpit, med katerim bodo morali tečajniki dokazati, da znajo dobro ravnati z orožjem, opravili pa bodo tudi strelska preizkusa, in sicer streljanje v premično tarčo in v fiksno tarčo. Kdor bo želel pridobiti potrdilo o opravljeni habilitaciji za tako imenovane lovske dejavnosti bo moral predložiti prošnjo tržaški pokrajinski upravi, opremljeno s potrdilom o bivališču in zdravniškim potrdilom o fizični usposobljenosti za lov. Prosilci morajo prošnjo dostaviti uradom pokrajinske uprave najkasneje do petka, 30. januarja, opremljena pa mora biti s kolekom za 14,62 evra. Prošnje sprejema urad za protokol, soba št. 113, 1. nadstropje na sedežu tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4, in sicer ob torkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure. Proti vojni v Palestini / Tudi v Trstu se začenjajo ljudje angažirati proti vojni, ki skoraj dva tedna pretresa Palestino. Na sedežu mirovniškega odbora v Ul. Val-dirivo 30 prirejajo nocoj operativno srečanje, na katerem se bodo dogovorili o nadaljnjih protestnih akcijah. Sestanek se bo pričel ob 20. uri, pobudniki pa nanj vabijo predstavnike vseh društev, organizacij, strank in sindikatov, ki želijo aktivno izraziti svoje nasprotovanje vojni. Nagrada Centra za teoretsko fiziko V zborni dvorani stavbe Leonardo Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru bodo danes dopoldne ob 8.50 podelili nagrado, ki jo ta center podeljuje od leta 1982 uveljavljenim mlajšim fizikom in matematikom. Letošnja prejemnika sta prof. Abhishek Dhar iz Skupine za teoretsko fiziko raziskovalnega inštituta Raman iz Bangaloreja v Indiji in prof. Zhong Fang, direktor Centra za kvantno simulacijo Kitajske akademije znanosti iz Pekinga, ki sta se izkazala z raziskovanjem na področju statistične mehanike in računske fizike. Slovesni podelitvi bo prisostvovalo preko 270 fizikov iz vseh delov sveta, ki se v teh dneh udeležujejo 14. izvedbe mednarodne delavnice o računski fiziki in fiziki materialov. Gre za enega največjih posvetov v Evropi, ki je posvečen vprašanju računskih simulacij, izvedenih na računalniku za preučevanje lastnosti materije. Amato o EU Šola za usposabljanje, ki deluje v okviru tržaške Demokratske stranke, prireja v ponedeljek v dvorani Oceania na Pomorski postaji v Trstu ob 14.30 javno predavanje Giuliana Amata o krizi ustavodajnega obdobja in prihodnosti Evropske unije. Devin-Nabrežina: vozovnice po znižani ceni Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in depor-tirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: v torek, 20. januarja, 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. repen - Na dan svetih treh kraljev v organizaciji občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor Skupno kosilo starostnikov s Krasa Gre za pomembno in prepotrebno obliko socializacije med starejšimi občani, je ocenila zgoniška odbornica za socialne zadeve Nadja Debenjak Sveti trije kralji so prinesli starostnikom iz de-vinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine lepo darilo: skupno kosilo v restavraciji Križman v Repnu. Praznika se je udeležilo skoraj sto občanov, zbranih pri omizju pod skupnim imenovalcem »nad 65 let«. Mnogi so se poznali, bodisi ker so prihajali iz istih kraških vasi, bodisi ker so se bili v preteklih letih spoznali na skupnih pobudah, ki jih je za starejše občane priredila tržaška pokrajina v okviru delovanja kraškega socio-skrbstvenega okraja, pri katerem sodelujejo tri kraške občine, ali pa na letovanjih v termah, ki jih poleti prirejajo občine. Tako so se številni starostniki udeležili izletov, obiskov obmejnih občin, ogledov vinarskih kleti in božičnih stojnic v Sloveniji in v Italiji, se je včeraj spominjala Nadja Debenjak, občinska odbornica za socialne zadeve v zgoniški občini, ki skupaj s »kolegicama« Nives Guštin iz repentabrske občine in Da-nielo Pallotta iz devinsko-nabrežinske pozorno sledi vedno bolj aktualnim vprašanjem starostnikov. Skupno kosilo v Repnu je bila ena od oblik pre-potrebne socializacije med ljudmi v življenjski jeseni. Pred leti so v tem času priredili večerjo, a se ni obnesla. Zvečer odhajajo ostareli težje z doma kot podnevi. Lani so se odločili za kosilo. Pobuda je v Preč-niku lepo uspela, zato so se odločili, da jo ponovijo, tokrat v repentabrski občini, kjer je goste v imenu vseh treh občinskih uprav pozdravila domača odbornica Guštinova. Ljudje so nazdravili, pokramljali, zaplesali in tudi zaigrali tombolo z nagradami. Tudi starejši ljudje potrebujejo sprostitev, in prav to je tisto, kar smo jim skušali ponuditi, je pojasnila odbornica Debenjakova. Zadnja leta je postala tržaška pokrajinska uprava zelo pozorna na starostnike. Financirala je številne dejavnosti zanje. Odbornica za socialne zadeve Marina Guglielmi ima res posluh za to socialno tematiko, je ocenila Debenjakova. Odnos do ostarelih bo imel v prihodnosti vse večjo težo, je napovedala. Življenjska doba se veča, vedno več starejših ljudi je osamljenih, potrebnih pomoči. Družine so preobremenjene z delom, da bi jim lahko sledile s primerno pozornostjo, struktur, ki bi jih sprejele pa ni. Starostniki potrebujejo nego, ki bo sodobna, ne gre jih zapirati. Zgoniška občina bo v proračunu za letošnje leto namenila posegom v socialnem sektorju 412 tisoč evrov. Gre za najvišji izdatek po strošku za osebje. Občina že leta krije stroške za bivanje starejših občanov po domovih, če se ti ne morejo sami preživljati; pomaga družinam z ostarelimi. Gre za potrebne posege za nekoč dejavne, sedaj utrujene ljudi, je ocenila odbornica Debenjakova. M.K. Udeleženci kosila za starostnike s Krasa v Repnu foto romana maiano / TRST Petek, 9. januarja 2009 7 izleti primorskega dnevnika - Od marca do septembra kar šest potovanj Nepozabna potovanja za vse okuse in želje Zanimanje za Španijo, Alzacijo, Iran in Kanado - Za izleta v Turčijo in Zagreb je vpisovanje še odprto Potovati. Povsem odklopiti, odkrivati nove kraje in spoznavati drugačne ljudi. Potovanje je in vedno bo pravi balzam za vsakogar, saj odganja nadležne skrbi. To so tudi motivacije, ki ženejo zveste bralce Primorskega dnevnika, da se iz leta v leto odločajo za udeležbo na izletih, ki jih dnevnik s pomočjo izvedencev seveda zanje tradicionalno prireja. In tudi letos se niso bralci izneverili tej tradiciji in se polnoštevilno odzvali na pestro paleto povabil za odkrivanje novih dežel. Leto 2009je s seboj prineslo kar nekaj novosti, v prvi vrsti je to dodaten turistični partner. Nepogrešljivi Auro-ri se je pri prirejanju izletov pridružila turistična agencija First&Last minute grupacije Adriatica.net, v katero je med drugimi vključena tudi slovenska turistična agencija Kompas Holidays. Tržaška First&Last minute, ki se je še pred kratkim imenovala Ilirika in je tu dejavna že pet let, se pri snovanju vseh svojih potovanj naslanja na kakovostne izvedence iz agencij Kompas in zagrebške Atlas. Rezultat tega novega sodelovanja pa je bila seveda širša ponudba letošnjih potovanj. Celo šest. Pa pojdimo po vrsti. Zanimanje bralcev je tudi tokrat preseglo pričakovanja. Kot nam je povedala Divna Čuk odgovorna pri potovalni agenciji Aurora, je največ zanimanja vladalo za Španijo. Iz anket, ki so jih udeleženci izpolnili ob zadnjih dveh srečanjih, je bilo razvidno, da si mnogi želijo vŠpanijo, tako da so zanje priredili osemdnevno klasično turo, ki se bo maja dotaknila Madrida in Andaluzije. Izbira se je izkazala za pravilno, saj so mesta prve in nemudoma dodane druge skupine takoj pošla, interesentov pa je veliko še za morebitno tretjo skupino in ravno pri tej tretji izmeni je na razpolago še nekaj mest. Takoj je pošel tudi majski, petdnevni avtobusni izlet v srce Evrope, v francosko regijo Alzacijo (pri agenciji je sedaj na voljo le še čakalna lista, v primeru, da kdo odpove). Precejšnje zanimanje je vladalo tudi za oba »večja« izleta, za dvotedensko aprilsko potovanje v nekdanjo Perzijo, v Iran, za katerega je na voljo še šest mest, in prav tako za dvotedensko turo po Kanadi. Slednja je na programu šele septembra, tako da je dovolj časa, da se današnjim dvaindvajsetim pridružijo še drugi. Za izlet v jeseni se je Primorski dnevnik odločil predvsem zato, ker je Kanada v septembru izredno očarljiva. »Če so se pred leti izletniki polnoštevilno odločali za krajše avtobusne izlete, se je ta trend v zadnjih letih spremenil in največ zanimanja vlada za evropske destina-cije v srednjem dometu,« nam je pojasnila Čukova. Podrobnejše oziroma dodatne informacije z omenjenimi potovanji so na voljo pri agenciji Aurora v Ul. Milano. Mnoge je prepričal tudi osemdnevni izlet v mistični svet med Evropo in Orientom, v Turčijo, z obiskom Istanbula in Mesečeve pokrajine Kapadokija, ki ga v marcu prireja potovalna agencija First&Last minute Adriatica.net. Kot je povedala odgovorna za agencijo Vlasta Žvab se morebitni zamudniki in interesenti še lahko javijo v agenciji (Ul. San Lazzaro 13), kajti na voljo je še nekaj mest. Prav tako kot za izlet v Turčijo je še odprto vpisovanje za štiridnevno avtobusno ekskurzijo v Zagreb in Hrvaško Zagorje. No, vse še ni izgubljeno torej. Tisti, ki jih je morda včeraj zaustavila poledica ali so se zaradi nizkih temperatur tiščali doma, se lahko še oglasite v potovalnih agencijah in si nemudoma zagotovite potovanje vaših sanj. Pohitite! (sas) občina trst - Omero (DS) Most čez Kanal še razdvaja Nov most čez Kanal po nekaj mesecih spet razvnema tržaške politične strasti. Odbornik za javna dela Franco Ban-delli hoče zgraditi most, in sicer izključno za pešce. Ta naj bi bil nekoliko ožji od zasilnega mostu, ki so ga zgradili vojaki lansko poletje, ob straneh pa bi bil steklen, da bi se lahko pešci zagledali v vodno gladino Kanala. Odbornik je tudi naznanil, da je ministrstvo za okolje že posredovalo občini sredstva za kritje dobršnega dela stroškov. Prav v ta ministrska sredstva se je zapičila kritična ost načelnika svetniške skupine Demokratske stranke v mestni skupščini Fabia Omera. »Denar prihaja iz finančnega zakona za leto 2007, ta pa je bil namenjen izboljšanju kakovosti zraka v mestnih območjih in okrepitvi javnih prevozov,« je razkril. Ob čemer se samo po sebi zastavlja preprosto vprašanje: kaj pa ima most opraviti s kakovostjo zraka v Trstu in z javnimi prevozi? Po Omero-vem mnenju bo občinska uprava s svojo izbiro o gradnji mostu čez Kanal »slabo uporabila javna sredstva«. Po Omerovem mnenju bi morali upravitelji kvečjemu vključiti most v splošni prometni načrt, ki pa še čaka, nedokončan, v občinskih predalih. Načelnik Demokratske stranke je opozoril še na eno nedoslednost: postopek. Pred načrtovanjem mosta bi se morala pristojni rajonski svet in občinski svet izreči o varianti k splošnemu prometnemu načrtu, da bi vanj vključili otoka za pešce v Ul. Cassa di risparmio in v Ul. Einaudi. Redakcijo Primorskega dnevnika so včeraj dopoldne preplavili izletniki, ki so izbirali med predlaganimi destinacijami kroma dialoghi europei Trst utegne gostiti Evropski dan morja Danes srečanje v Novinarskem krožku Mesto Trst je med kandidati za izvedbo Evropskega dneva morja, pobude, ki jo je lansko leto uvedla Evropska komisija za ovrednotenje pomorskega sektorja in za spodbujanje zavesti o potencialu evropskih morij. Pobuda, ki jo vsako leto poverijo drugi državi članici EU, je usmerjena v osvetlitev in ovrednotenje vseh področij, ki so povezana z morjem oz. pomorstvom, kot so ladjedelništvo, plovba, pristaniška in ribiška dejavnost, turizem idr., pri čemer Evropska komisija zagotavlja tudi zanimiv prispevek. Komisija je letošnjo izvedbo poverila Italiji, ki bo morala zdaj izbrati kraj poteka pobude, ki bo 20. maja in ni izključeno, da bo to Trst. Vest o tem je včeraj sporočil tržaški študijski center Dialoghi europei, ki bo danes dopoldne ob 11.30 v dvorani Alessi Novinarskega krožka v Trstu priredil tiskovno konferenco, na katero je poleg novinarjev povabil tudi tržaške parlamentarce in ostale predstavnike krajevnih oblasti. To zato, da pride do enotne podpore tržaški kandidaturi. Po prepričanju predsednika združenja Dialoghi Europei Giorgia Rossettija Trst ne sme zamuditi priložnosti, da gosti pobudo, ki se nanaša na enega ključnih sektorjev za mesto in ki bi lahko pritegnilo zanimanje Italije in Evrope. contrada- Danes Romantična komedija V sklopu abonmajske ponudbe stalnega gledališča La Contrada bo nocoj nova predstava. Gre za ironično in romantično komedijo Romantic comedy, ki jo je napisal kanadski scenarist Bernard Slade. Na odru bosta ponovno nastopila Marco Columbro in Mariangela D'Ab-braccio, ki sta pred petnajstimi leti že uspešno nastopila v predstavi Twixt. Za režijo je poskrbel Alessandro Benvenuti, predstava pa bo na sporedu do nedelje, 18. januarja. Marco Columbro in Mariangela D'Abbraccio bosta nastopila v vlogi uveljavljenega pisatelja Jasona, ki doživlja kreativno krizo, in mlade ter ironične Phoebe, ki bi rada bila pisateljica. Med njima se spletejo zanimive vezi: junaka se prepirata, ljubita, sovražita. Gre skratka za predstavo, ki govori o prijateljstvu, ljubezni in ne vedno lahkem odnosu med moškimi in ženskami. Skratka o težavah, a tudi prijetnih situacijah, v katerih se lahko v vsakdo prepozna. Gledališki vrtiljak na sporedu že v nedeljo Radijski oder obvešča, da je prišlo do spremembe datuma in da bo naslednja predstava 11. gledališkega vrtiljaka na sporedu v nedeljo, 11. januarja (in ne v nedeljo, 18. januarja, kot javljeno na koledarju), v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27). Prva predstava ob 16. uri (red sonček) in druga ob 17.30 (red zvezda). Igralska skupina Gledališče na vrvici iz Nove Gorice bo uprizorila igrico Hudobna mačeha in dobra pastorka. V oddaji Brez meje tokrat Katja Colja V koprski oddaji Brez meje bo v soboto gostja scenaristka in režiserka Katja Colja. Spregovorila bo o svojem življenju in delu daleč od doma in o svojem novem filmu, z naslovom Drugi svet, ki prikazuje drugačen Trst, takšnega kot ga lahko nekdo vidi od zunaj ali od daleč. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper v soboto, 10. junija, ob 18. uri. V soboto v Devinu tradicionalni koncert Jutri bo v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu na sporedu koncert, ki ga domača občinska uprava poklanja ob začetku novega leta. Ob 18. uri bo nastopila tržaška skupina Tilla-mook, ki se bo predstavila s svojim značilnim repertoarjem bluz glasbe. Dialog med ... Jezusom in Ostržkom V Hiši glasbe (v Cavani) bo nocoj ponovno na sporedu niz Ca-ravanserragli. Gigio Brunello bo uprizoril svojevrstno lutkovno predstavo, dialog med Jezusom iz Nazareta in Ostržkom, ki sta se nepričakovano znašla za zapahi zapora: govor bo o sanjah in čudežih, predvsem pa o naporih za pravičnejši svet. Voden ogled razstave Il dottor Pincherle V stavbi bivšega šolskega skrbništva v Ul. Santi Martiri 3 je na ogled razstava o Brunu Pincher-leju, zdravniku, politiku in javnemu delavcu. Razstavo z naslovom "Doktor Pincherle: življenje, strasti in civilna angažiranost svobodnega človeka", je pripravila zgodovinarka Monica Rebeschini, zelo dobra poznavalka Pincherlejevega življenja in dela (med drugim tudi avtorica knjige La Trieste di Pincherle). V nedeljo ob 11. uri bo Rebeschini vodila voden ogled razstave. Okrogla miza o človekovih pravicah Ob obletnici rasnih zakonov, deklaracije človekovih pravic in smrti Martina Luthra Kinga prireja kulturni center Veritas okroglo mizo na temo človekovih pravic. Posegla bosta odvetnica Caterina Dolcher in lute-ranski duhovnik Dieter Kampen, zapel bo zbor Le Pleiadi: v prostorih v Ul. Monte Cengio 2/1a, danes ob 18.30. Predavanje iz zgodovine umetnosti Katere so vezne niti dveh velikih slikarjev, Filippa Lippija in Alessandra Botticellija? O njih bo danes ob 17. uri govor na predavanju Rosanne Puppi v dvorani centra Pro Senectute v Ul. Valdirivo 11. 8 Petek, 9. januarja 2009 TRST / opčine Štefan Grgič v Bambičevi galeriji Kraji duha, naslov, ki opomina na zapostavljanje duhovne plati Štefan Grgič je sredi lanskega decembra odprl svojo razstavo Kraji duha v Bambičevi galeriji na Op-činah. Z detajlnimi podobami cerkva iz naše okolice, s posredovanjem podob skozi filter osebnega preoblikovanja, z natančno hoteno razporeditvijo kakih trideset fotografskih podob v prostoru zračnega okolja Bambičeve galerije je umetniku uspelo pričarati neko samosvoje vzdušje topline in bližine s svetim in hkrati intimno starodavnim. Kraji duha je naslov, ki nosi v sebi sporočilo. Katero? V tem času divjega skakanja vse naokrog čedalje bolj pozabljamo na duhovno plat nas samih. Z izborom slik sem hotel pritegniti pozornost gledalca na objekte in elemente, ki jih imamo stalno pred očmi, pa jih dejansko ne vidimo, ker jih zanemarjamo kot del obieajnega vsakdanjika. Motiv cerkva, cerkvenih predmetov, pobožnih slikarij te je Štefan Grgič v Bambičevi galeriji kroma pritegnil iz nekega razloga ... Osnovni razlog je občudovanje. Tvoja interpretacija podob obiskovalca razstave usmerja s svojo kompozicijo, uporabo osvetljenih in temnih predelov na sliki, s svojo umetno »iznakaženost-jo«, z natančno razporeditvijo... Kam? Hotel sem prikazati vsakdanje kot novost. Pripovedna nit pelje od najbližje do najbolj oddaljene kraške cerkve s postopnim naraščanjem izraza do klimaksa in za tem drsenja proti domači in sosednji cerkvi prav do zadnje podrtije, kjer luč oznanja, da je v tem kraju še nekaj prisotno, živo. Koliko v tvoje podobe posega poklic, za katerega si doštudiral? Zagotovo je prevalenten, saj so arhitekturni objekti ali enostavno človeški posegi v naravo primarna tema v mojih fotografijah, ni pa to edini vir inspiracije ... Ker smo že pri poklicu in ker te mnogi poznajo iz znane open-ske picerije, kjer delaš, zakaj misliš, da niso vsi mladi, celo tvoji vrstniki pripravljeni poprijeti za vsako delo, pač pa večkrat križem rok čakajo samo tisto »svoje«, za katerega so se izučili? Doma so me naučili, da si moramo tudi najbolj poceni kruh zaslužiti. Mogoče pa to ne velja prav za vsakogar. Vsi se pritožujejo, da ni dela ali da ne dobijo prave zaposlitve, osebno pa mislim, da je problem v pristopu do dela. Če se sami ne uskladimo z zahtevami, tudi ne moremo zahtevati, da se »svet« prilagodi nam. Ali je po tvojem bistvo življenja le »ležanje na plaži« - uživanje? Bil sem vedno nasprotnega mnenja in neutrudljiv delavec; počasi se pa zavedam, da smo brez uživanja kot stroji brez goriva. Poganjamo brez prestanka, ob vsakem obratu to počnemo hrupneje in počasneje, vse do končnega poloma. Kaj zahteva duh? Harmonijo ljubezni in soglasje med ideologijo in početjem. Ali se za izražanje svojega duha poslužuješ zlasti, samo ali pretežno fotografije? Fotografija je samo eden od načinov izražanja, katerih se poslužujem. Občasno pesnim, oblikujem in projektiram. Kje vse si doslej razstavljal? Večkrat sem razstavljal z fotografskim klubom FotoVideoTrst 80, nekajkrat s Konsom in v tržaškem fotoklubu Circolo Fotografico Trie-stino. Z Jankom Kovačičem pa že drugo leto zaporedoma razstavljava v okviru pobude Okusi Krasa v prostorih picerije Veto na Opčinah. Svojo prvo samostojno razstavo sem imel v Narodni in študijski knjižnici, nato v domačih prostorih kulturnega društva Lipa in nazadnje v Bambičevi galeriji na Opčinah. Kaj pričakuješ od leta, ki je pravkar nastopilo in od prihodnosti nasploh? Za to leto sem se že pred nekaj meseci odločil za korak, ki me bo odvedel od samskega stanu. V prihodnosti pa upam, da mi bo dana možnost preverjanja svoje pripravljenosti za svet projektiranja in gradnje. Možnost za ogled razstave v Bambičevi galeriji je podaljšana vse do 23. januarja letos. Priložnost za obisk je od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro in od ponedeljka do petka v dopoldanskem času med 10. in 12. uro. (jec) življenjski jubilej Alojz Milič, Čldinov 90-letnik Alojz se je rodil 9. januarja 1919 v Repnu - po domače pri Čldinovih - kot prvi in edini sin, za njim pa se je rodilo še devet sester. Družina je bila številna zato je že iz mladih nog okusil delo na kmetiji in kamnolomu. Oče je imel v Repnu kamnolom in mladi Alojz mu je pomagal pri delu. Leta 1939, ko mu je bilo komaj 20 let in ko je napočila druga svetovna vojna, so ga kot italijanskega vojaka odpeljali v Bane pri Trstu, kjer je ostal eno leto. Za tem so ga z vlakom odpeljali v Turin (Bardonecc-hio) kjer je bil dva meseca. Decembra leta 1941 so ga poslali v Afriko na fronto. Tu je bil eno leto angleški ujetnik. Leta 1944 so ga odpeljali z ladjo na Vis in tu je kot partizan začel osvajati Bosno in Hercegovino skozi celo Jugoslavijo do Bazovice in Trsta - do osvoboditve. Šestega decembra 1945 na dan sv. Miklavža je končal nosit vojaško suknjo - po šestih letih in osmih mesecih. Vsa ta leta ga ni bilo domov. Ko se je vrnil iz vojne in stopil na domače dvorišče, ga oče in mati sploh nista spoznala. Zaposlil se je na Opčinah kot železničar. Leta 1947 se je poročil z domačinko Angelo Ravbar; prav pred meseci sta praznovala 61 let skupnega življenja. V zakonu so se mu rodili trije fantje, eden je umrl v zgonik - Srečanje zborovske revije Nativitas otroških letih. Več let je bil občinski svetovalec Slovenske skupnosti, še vedno pa je član VZPI. Po upokojitvi pa je začel z veliko vnemo in veseljem kmetovati in obdelovati vinograde. Danes se z veseljem ponaša, da na mizi pristne kapljice - terana, ne manjka. Prav ta ljubezen in veselje do domače zemlje sta mu dala navdiha in zdravja, da je dočakal zdrav in čil 90. rojstni dan. Cesarjeva nova oblačila v gledališču Bobbio V gledališču Orazio Bobbio bodo v okviru niza predstav za družine in otroke Ti racconto una fiaba -Povem ti pravljico v nedeljo gostili gledališko skupino Etabeta Teatro iz Pordenona s prisrčno pravljico Cesarjeva nova oblačila. Ironično in hudomušno predstavo, ki je prosto povzeta po Anderse-novi pripovedi in je namenjena predvsem šestletni publiki, še dodatno bogatijo barvni kostimi in živa glasba. Dogajanje bo na odru zaživelo ob 11. uri, vsak obiskovalec pa bo moral odšteti 5 evrov. Loterija 8. januarja 2009 Božične pesmi v cerkvi sv. Mihaela Prireja jih ZSKD v sodelovanju z Usci - Prihodnji in zadnji dve srečanji bosta prihodnjo nedeljo v Miljah oz. v Nabrežini Pevci MePz Rdeča zvezda med zgoniškim nastopom kroma Božične melodije so v torek zvečer odmevale tudi v zgoniški cerkvi sv. Mihaela. Po škedenjskem pevskem srečanju se je zborovska revija Alpe Jadran Nativitas 2008, ki jo Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v sodelovanju z deželnim zborovskim združenjem USCI, pomaknila še v Zgonik. Pred številno publiko so nastopili MePZ Jacobus Gallus pod vodstvom dirigenta Marka Sancina, MePz Rdeča zvezda in Oktet Odmevi pod taktirko Rada Miliča ter otroški pevski zbor iz Zgonika z zborovodkinjo Zulejko De-vetak. Večer je povezoval Tomaž Sussi. Prihodnji in zadnji dve srečanji letošnje revije Nativitas bosta v nedeljo, 11. januarja. Prvo bodo ob 15.30 v miljski stolnici oblikovali pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst s solisti pod taktirko dirigentke Aleksandre Pertot, drugo pa bo ob 16. uri v nabrežinski cerkvi sv. Roka, kjer bodo nastopili DPZ Kraški slav-ček pod vodstvom Mirka Ferlana, Harmonikarski orkester glasbene šole Sežana in MePZ Igo Gruden pod taktirko Mi-kele Šimac. Bari 24 43 17 60 50 Cagliari 75 13 77 64 73 Firence 73 85 89 16 29 Genova 75 10 32 74 18 Milan 71 9 26 40 5 Neapelj 23 80 73 67 56 Palermo 14 21 76 51 15 Rim 41 69 34 50 89 Turin 29 26 52 78 82 Benetke 63 54 13 5 46 Nazionale 33 27 52 77 63 Super Enalotto št. 4 14 23 24 41 71 73 jolly 63 Nagradni sklad 3.287.987,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.383.243,37 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 35.228,44 € 1.483 dobitnikov s 4 točkami 332,56 € 58.808 dobitnikov s 3 točkami 17,99 € Superstar 33 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 33.256,00 € 234 dobitnikov s 3 točkami 1.799,00 € 3.464 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.842 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 49.119 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Petek, 9. januarja 2009 PESNISKI VEČERI 08/09 Pesniški večer: MARCELLO POTOCCO Vodi Janko Petrovec Danes, 09. januarja ob 20.30 Slovensko stalno gledališče, vstop prost! Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it Včeraj danes Danes, PETEK, 9. januarja 2009 JULIJAN Sonce vzide ob 7.44 zatone ob 16.40 -Dolžina dneva 8.56 - Luna vzide ob 14.31 in zatone ob 6.17. Jutri, SOBOTA, 10. januarja 2009 VILJEM VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,5 stopinje C, zračni tlak 1021,2 mb raste, veter 65 km na uro, burja, vlaga 49-od-stotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 10. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Sette anime«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 15.50 16.45, 19.05, 20.00, 21.30, 22.20 »Sette anime«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Yes Man«; 18.15, 20.05, 22.00 »The Strangers«; 16.20 »Lissy principessa alla riscossa«; 18.05, 22.00 »Il bambino con il pigia-ma a righe«; 16.15, 18.10, 20.05 »Madagascar 2«; 15.50, 18.05, 22.10 »Natale a Rio«; 16.05, 20.00 »Il Cosmo sul como'« 20.15, 22.00 »Come un ura-gano«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 19.45, 21.15 »Valzer con Bashir«; 18.35 »La duc-hessa«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 21.00 »L'ospite inatteso - The Visitor«. FELLINI - 17.00 »Mamma mia!«; 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Yes Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un matrimonio all'ingle- se«; 18.15, 20.10, 22.00 »Il bambino con il pigiama a righe«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Lissy, principessa alla riscossa«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.00, 23.20 »Rokenroler«; 19.30, 22.40 »Avstralija«; 17.30 »Madagaskar 2«; 18.00, 20.00, 22.00 »Ljubezen v Barceloni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Magadascar 2«; 17.00, 19.00, 21.00 »Sette anime«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Come un uragano«; Dvorana 4: 18.20, 22.15 »Il Cosmo sul como'«. SUPER - 22.15 »Twilight«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 22.10 »Il Cosmo sul como'«; 17.50, 20.00 »Come un uragano«; Dvorana 5: 17.30 »Magadascar 2«; 20.00, 22.00 »La duchessa«. 9 Šolske vesti DNEVI ODPRTIH VRAT po posameznih Otroških Vrtcih Didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini, se bodo vršili po sledečih urnikih: OV Gabrovec 12.ja-nuarja, od 11. do 12. ure, OV Devin 15. januarja, od 11. ure do 12. ure, OV Mavhinje 15. januarja od 11. do 12. ure, OV Nabrežina 15.januarja, od 11. do 12. ure. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat, in sicer v petek, 16. januarja, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 18. januarja, od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni! M Izleti ČLANI SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja, nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah. Pohod začnemo v soboto, 10. januarja, ob 23. uri in končamo naslednjega dne, v nedeljo, 11. januarja, ob 10. uri. Ker je pohod precej zahteven, je potrebna in za-željena dobra kondicija udeležencev. Vse informacije nudi Bernard Florenin na tel. št. 0481 882240. AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. januarja, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Zbirališče na parkirišču pri križišču drž. ceste 202 na Opčinah. Odhod avtobusa ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 347-5292058 ali 3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU organizirajo v soboto, 31. januarja, ogled zanimivih jaslic v cerkvah v Postojni, Ljubljani, Dravljah in Črnučah, kjer bo tudi kosilo. Kosilu bo sledil obisk Kamnika in če bo čas dopuščal tudi Kranja. Cena izleta 35,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. številko 040 220693 ali 347-9322123. □ Obvestila SKD VIGRED obvešča, da so na razpolago društveni koledarji: pri odbornikih društva, v gostilni Gruden v Šem-polaju in v knjigarni Terčon v Nabre-žini. V BARKOVLJAH, V CERKVI SV. JERNEJA, bo v nedeljo, 11. januarja, blagoslov otrok med mašo ob 11. uri. Peli bodo pevci. Med mašo bo tudi tradicionalni ofer za zbor. SKD TABOR obvešča člane in prijatelje, da kdor zeli, lahko naroči izvod DVD-ja s posnetki društvenega delovanja »Od včeraj do danes«. Rezervacije sprejemamo med 16. in 19. uro, v društveni knjižnici P. Tomažič in tovariši, (tel. 040-213945), kjer je na razpolago tudi publikacija »Od včeraj do danes -ob 40-letnici društvenega delovanja«. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu v Zgoniku, danes, 9. januarja, ob 19. uri vršila redna seja občinskega sveta v prvem sklicu. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel danes, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse člane in podporne člane na novoletno večerjo, ki bo danes, 9. januarja, ob 20.uri, v Dragi (Locanda Mario). Prosimo, da potrdite prisotnost na tel. št.: 333-8717520 (Ivo) ali 338-9601286 (Dean). SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo direktorica Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, zgodovinarka mag. Andreja Valič predavala na temo: Je modro govoriti o stvareh, ki bolijo? KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novem letu, v torek, 13. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah. LIONS CLUB Devin Nabrežina v sodelovanju z občinami Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizira v sredo, 14. januarja, ob 16.30 v igralnem kotičku Palček v naselju Sv. Mavra, 124 -Praznik sv. Treh Kraljev. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo uvajalni tečaj začel v sredo, 14. januarja, ob 18.30. Redni tečaj poteka ob torkih in petkih, 18.30-19.30 ter 19.30-20.30, ob sredah pa ob 17.30 vadba za zdravo hrbtenico. Za informacije in prijave: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki se bo vršil 16.,18. in 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 3386100412 (Tibor) ali piši na ao@spdt.org. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. MLADINSKI ZBOR IGO GRUDEN iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan, vabi mlade od 3. razreda OŠ do vključno 2. nižje. Vaje so v društvenih prostorih vsako soboto od 17. do 18. ure. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v torek, 20. januarja, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 de-gustacijo vitovske. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: v torek, 20. januarja, 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka v društvenih prostorih telovadba za dobro počutje (joga) po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, ob torkih od 10.30 do 12. ure in tudi popoldan: ob ponedeljkih od 18. do 19.30 in ob sredah od 19. do 20.30. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina prireja tečaj degustaci-je, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjer-ju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da 28. januarja je sklican Deželni Svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.0012.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 040-2017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šem-polaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 2009. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 0402017370-375. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na info@ztt-est.it. Prireditve MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja Božični koncert v soboto, 10. januarja, ob 20. uri v boljunski župnijski cerkvi. Sodelujejo cerkveni mešani pevski zbor iz Podgrada pri Ilirski Bistrici, MoPZ z Iga pri Ljubljani, MePZ Mač-kolje, dolinski župnik Sandi Osojnik bo spregovoril o Božiču. SKD V. VODNIK IN GODBA NA PIHALA BREG vabita na pozdrav Novemu letu v soboto, 10. januarja, ob 20.30, na Dolgi Kroni. Nastopili bodo Godba na pihala Breg ter Vanka in Tonca. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v nedeljo, 11.januarja, božični koncert Mladinskega zbora »Dotik« iz Kranja. Nastopilo bo preko 30 mladih pevcev in instrumentalistov pod vodstvom Tine Urbanec. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29). ob 17.uri. Četrt ure pred pričetkom bodo člani Društva čakali pred cerkvijo za morebitni prevoz. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Občino Milje vabi na koncert v sklopu božične revije Nativitas v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30, v miljsko stolnico. Nastopa MeMlPZ Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot in solisti. NATIVITAS - vabi na koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 11. januarja, ob 16. uri. Nastopajo: DPZ Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana, Harmonikarski orkester glasbene šole Sežana in MePZ Igo Gruden pod vodstvom Mikele Ši-mac. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja Novoletni koncert v nedeljo, 11.ja-nuarja, ob 17.uri, v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu. RADIJSKI ODER opozarja, da bo naslednja predstava Gledališkega vrtiljaka v nedeljo, 11. januarja, in ne 18. Na sporedu bo igra Hudobna mačeha in dobra pastorka. Začetek predstav v Marijinem domu pri Sv. Ivanu: red Sonček ob 16.00, red Zvezda ob 17.30. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA v nedeljo, 11. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Novoletni koncert«. Nastopil bo Slovenski orkester klarinetov (dir. Nikolaj Žličar). Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Pro- seška ul. 131) bo razstava Štefana Grgiča - Kraji duha odprta do 23. januarja 2009. Ogled od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. S Poslovni oglasi ODDAM MAJHNO TRGOVINO na Opčinah. Tel.: 040-215188 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)31-808539 0 Mali oglasi LJUBITELJU ŽIVALI podarimo malega tigrastega mucka. Tel. na št.: 040228382 ali 335-8478333. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv.m. v Alpinski ulici 87. Za informacije pokličite na tel. št. 338-1966768 ali 340-3338082. NJIVO na kmetijskem področju v dolinski občini kupim, max 1000 kv.m. Tel. 338-5837604. PRODAM železne cevi, (od 2 do 5 m dolžine, od 3 do 10 cm debelosti). Tel. 040280910. in Osmice OSMICA je odprta v Borštu pri Danje-lu Glavina. OSMICO so odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO je odprl odprl Radovan Šemec v Prečniku. OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Prispevki Namesto cvetja na grob Jušte Tence darujeta Srečka in Elizabeta 50,00 evrov za KD Vesna in 50,00 evrov za ŠD Mladina. Ob smrti mame Emilije Crismani daruje sin David z ženo Natašo 50,00 evrov za cerkev v Bazovici in 50,00 evrov za mešani zbor Lipa. V spomin na Giorgia Marzija daruje Stanka Hrovatin 50,00 evrov za pokrajinski VZPI ANPI. V spomin na Giustino Tence daruje družina Borsi 25,00 evrov za AŠD Mladina. Namesto cvetja na groba Darke Suban in Mile Gruden darujeta Stanko in Jožica 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na dolgoletnega prijatelja Edija Godnika darujeta Luciano in Neva 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob 100-letnici kapelice v Gročani darujejo za njeno obnovitev: Pierina 20,00 evrov, Rado 27,00 evrov, Tončka 20,00 evrov, Dean 20,00 evrov, Danilo 25,00 evrov, Barbara 20,00 evrov, Marica 30,00 evrov, Ivanka 20,00 evrov, Marija Čupčeva 25,00 evrov, Nada 25,00 evrov, Nadja 20,00 evrov, Vesna 20,00 evrov, Marija Petrova 20,00 evrov, Sonja Petrova 20,00 evrov, Mirjam 20,00 evrov, Alma in Mario 20,00 evrov, Silvestra 20,00 evrov, Branka 20,00 evrov, Vilma 20,00 evrov, Daria 20,00 evrov, Toni Petaros 20,00 evrov, Radivoj 20,00 evrov, Dario 20,00 evrov, Ivan 20,00 evrov, Nives 20,00 evrov, Marija in Stanko 20,00 evrov, Ada-Pesek 20,00 evrov, Giuliano Karis 20,00 evrov, Albin Bak 20,00 evrov, Angelca Gropada 20,00 evrov. Ob izgubi bivšega pevca tovariša Edija Godnika izreka globoko sožalje družini kolektiv TPPZ Pinko Tomažič Draga Ivana, ob smrti dragega očeta Edija izražamo tebi in mami Lidiji globoko sožalje sošolke in sošolci 5.a r. znanstvenega liceja France Prešeren 10 Petek, 9. januarja 2009 KULTURA / stalno gledališče fjk - Gomorra Roberta Saviana tudi na odru Zverinsko obličje in uglajena podjetniška plat kriminalne združbe Svoj reportažni roman je za oder priredil avtor v sodelovanju z režiserjem Mariom Gelardijem Z reportažnim romanom Gomorra je Roberto Saviano Italiji in svetu razkril, kako vpliv organiziranega kriminalnega sistema kamore sega v življenje tudi tistih ljudi, ki so navidez od nje zelo oddaljeni, bodisi zemljepisno, saj živijo v drugih mestih, deželah, državah, bodisi po miselnosti, kot pripadniki drugačnega, urejenega okolja, ki priznava drugačne vrednote. Roman se začenja z opisom blaga, ki prihaja v neapeljsko pristanišče in ga od tam spet razpošljejo po vsem svetu, na koncu svoje življenjske dobe pa se blago spet vrača v Neapelj v obliki vsakovrstnih odpadkov, še najpogosteje nevarnih; in v taki črni deponiji se roman konča. V vsem tem procesu je kamora prisotna in roman z umirjeno natančnostjo opisuje ta biznis, od mamil in nezakonitega uničevanja odpadkov vse do delovanja številnih majhnih podjetij, ki ustvarjajo edinstvene izdelke italijanske visoke mode in tudi njihove kopije, kot modne hiše dobro vedo in mirno tolerirajo, ker jim v bistvu koristi. Čeprav je bilo o kamori že veliko znanega, je Savianov roman pravo razodetje, ker daje izredno nazorno skupinsko sliko tega nadvse dobičkonosnega bizni-sa, njegove organiziranosti in brezdušno-sti, na katerem sloni, in tudi o molčečnosti in celo podpori, ki ga uživa. Delo je postalo svetovni bestseller, od leta 2006, ko je izšlo, do danes je bilo prodanih skoraj dva milijona izvodov, prevedeno je bilo v 43 jezikov (pred kratkim tudi v slovenščino), po njem je bil posnet v Cannesu nagrajeni film, ki je med kandidati za oskarjevo nagrado v kategoriji tujejezičnega fil- weimar 90-letnica gibanja Bauhaus Nemški Weimar, znan po številnih velikanih svetovne literature, bo letos s posebno razstavo obeležil 90. obletnico visoke šole za oblikovanje in arhitekturo Bauhaus. Šola je začela v Weimarju delovati leta 1919, šest let kasneje pa so jo zaradi političnih razmer preselili v Dessau, kjer je pridobila na pomenu.Razsta-va bo predstavila weimarsko umetniško gibanje in njegove predstavnike, ki so delovali med leti 1900 in 1930. Weimar je bil stična točka kreativnih umetnosti v obdobju nemškega klasicizma, na začetku 20. stoletja pa je privabil ustvarjalne duše iz Nemčije in tujine. Številni umetniki, ki so delovali v Wei-marju, so s časom potonili v pozabo, drugi pa si nikoli niso uspeli ustvariti imena. Med uspešnejšimi je bil večstransko nadarjeni Belgijec Henry van de Velde, ki je začel leta 1902 poučevati na tamkajšnji Šoli za uporabne umetnosti, ki je kasneje postala odskočna deska gibanja Bauhaus. Van de Velde je skušal zapolniti vrzel med množično proizvodnjo in obrtništvom ter povezati arhitekturo z oblikovanjem notranje opreme. Zaradi poslabšanja razmer med prvo svetovno vojno je moral Van de Velde kot tujec zapustiti Weimar, njegovo profesorsko mesto pa je zasedel arhitekt Walter Gropius, ustanovitelj šole Bauhaus. Pod okriljem weimarske šole za oblikovanje in arhitekturo so med drugimi delovali Vasilij Kandinski, Paul Klee in Lyo-nel Feininger. V Bauhaus muzeju so na ogled številna dela članov gibanja in pohištvo, ki ga je oblikoval Van de Velde. Člani gibanja Bauhaus so si prizadevali uskladiti estetski videz stvaritev arhitekture, umetniške obrti, industrije in grafičnega oblikovanja s preprostimi oblikami, funkcionalnostjo in ekonomičnostjo. (STA) Igralci nastop v tem delu jemljejo tudi kot družbeni angažma ma; še ne trideset let staremu avtorju pa je povsem spremenilo življenje, saj je prisiljen zaradi smrtne grožnje klan kriminalne združbe živeti pod stalno policijsko zaščito. Sam Roberto Saviano je sodeloval v odrski priredbi svojega romanu skupaj z režiserjem Mariom Gelardijem; predstava je bila ta teden na sporedu v veliki Ros-settijevi dvorani v Trstu v okviru abonmajskega niza alternativne scene Stalne- ga gledališča Furlanije Julijske krajine. Odrska priredba je osredotočena na petih od številnih protagonistov, ki v romanu ponazarjajo delovanje sistema, tako njegovo najbolj zverinsko obličje kot njegovo uglajeno podjetniško plat; vezna nit med njimi pa je avtor sam kot sogovornik in pripovedovalec. Tako odrska postavitev osvetljuje zlasti like petih posameznih kriminalcev, medtem ko se izgublja celovita slika celotnega kriminalnega sistema, ki je najbolj presunljivi in presenetljivi element reportažnega romana mladega pisca. Predstava je prejela veliko število nagrad, tako za postavitev kot za avtorja in za igralce, Ivana Castiglioneja, Francesca Di Leva, Giuseppeja Gaudina, Giuseppe-ja Mialeja di Maura, Adriana Pantalea in Ernesta Mahieuxa, ki so svoje vloge oblikovali s poglobljeno natančnostjo in prizadetostjo. (bov) galebove knjige - Za mlade bralce Deset ilustriranih zgodbic V knjigi Kako je martinček shujšal so zbrane zgodbe Jožeta Sevljaka, ilustrirala pa jih je Katerina Kalc Knjižne police knjigarn je v preteklih tednih obogatila še ena knjiga za naše najmlajše bralce, ki sicer sestavlja novo zbirko Galebovih knjig. Kako je martinček shujšal je naslov knjige, v kateri je zbranih deset zgodbic, ki so nastale izpod peresa Jožeta Sevljaka, vsako zgodbico pa je na barvit in prikupen način ilustrirala Katerina Kalc. V slikanici, ki odstira nove svetove, bodo najmlajši ljubitelji literature lahko prebirali dogodivščine kužka Neja, dečka Ronija, deklice Maje ... Prva zgodbica nosi naslov Ladja na kremni rezini, pripoveduje pa o deklici Maji, ki si je zaradi dolgočasenja izmislila še kako zanimivo igro - z mamico in očkom so se igrali morje. V tej domišljijski igri se pojavlja morje, velika ladja, topli sončni žarki, pa poletna oprema, prisoten pa je tudi sladoled, ki na morju tako prijetno tekne. Čisto drugačno vsebino ponuja zgodbica z naslovom Žanov kovanec, ki pripoveduje o kovančku, ki naj bi nastal pred skoraj dvesto leti. Junak tretje zgodbice je kuža Deso. Ta je nekega dne izgubil voh, zaradi česar je bil zelo neutolažljiv, a ob koncu pripovedi lahko bralci izvedo, da je včasih prav prehlad tista nadloga, ki nam jo zagode z nosom in vohom. Petelin Justin je protagonist zgodbice Justinov naslednik, v kateri Jože Sevljak piše o petelinu Justinu, ki si je zaradi starosti in šibkega ter hripavega glasu moral poiskati naslednika. Justina je po začetnih težavah z glasom in po obisku logopedi-nje nasledil mladi petelin Filip, ki se je naučil tako lepo kikirikati, da se je stari Justin lahko mirno upokojil. Zanimiva je tudi pravljica o bojazljivem gumbu, Nej pa je naslov zgodbice, ki pripoveduje o lepem kužku z dolgo belorja-vo dlako. V nadaljevanju lahko bralci preberejo še zgodbice Kako je martinček shujšal, O šoji, ki je napovedovala vreme in O oblaku, ki se je rad napihoval. Domišljijo otroških glavic bo burila tudi zadnja zgodbica z naslovom Zrcalček, v kateri avtor piše o bolnem Roniju in žarku, ki je bil prepričan, da je Zrcalček. Ta je malega bolnika prepričeval, naj z njim odleti k sosednji hiši, v kateri je nekoč živela Majina babica. Kljub začetnemu obotavljanju je Roni z Zrcalčkom odletel na prijetno potovanje, ki se je na koncu za vse srečno končalo. Dotična knjiga je le ena izmed mnogih, ki sta jih pred nedavnim izdali revija Galeb in Zadruga Novi Mata-jur. Mladi bralci bodo izvedeli še veliko več o pisani izdaji knjig, za katere je značilno, da prinašajo izvirno slovenska pravljična besedila, ki so jih likovno upodobili uveljavljeni ilustratorji. (sč) ljubljana Veronesi na Italijanskem inštitutu za kulturo Na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani so sinoči odprli razstavo italijanskega slikarja, fotografa in scenografa Luigi-ja Veronesija. Dela vsestranskega umetnika ter enega največjih italijanskih abstraktistov si bo mogoče ogledati do 6. februarja. Ve-ronesi (1908-1998) je po mnenju številnih kritikov eden redkih italijanskih umetnikov, ki je popolnoma prevzel umetniško modalnost gibanja Bauhaus in zanj značilno pojmovanje umetnosti kot področja izražanja, ki zaobjema vse vidike vsakdanjega življenja in estetske izkušnje. Veronesi je menil, da lahko umetnost s pomočjo medsebojnega vpliva različnih strok pripelje do demokratizacije družbe in na ta način vpliva na vzgojo ter na estetski čut posameznika. Milanski umetnik je obnovil idejo o celoti, značilno za »futu-ristično rekonstrukcijo vesolja« in za gibanje Bauhaus ter razširil meje umetnosti do dizajna, založniške grafike, fotografije, filma in glasbe. Pri slednji je raziskoval povezavo med matematiko in glasbenimi notami, kar je spremenil v barvne odtenke. Ustvaril je številne barvne prenose glasbenih partitur in s pomočjo spektroskopa povezal barve z valovno dolžino vsakega tona. (STA) Čas za ponovni udar Elvis Jackson Po daljšem zatišju so člani skupine Elvis Jackson svojim oboževalcem za praznike poklonili prav poseben dar. Na zadnji dan starega leta, točno opolnoči, so na svoji uradni myspace strani premierno predstavili prvi single z novega albuma z naslovom This Time. »Gre za pozitiven komad, poln optimizma in upanja. Za nas je nekaj posebnega, saj se žanrsko nekoliko razlikuje od ostalih komadov z novega albuma, nastal pa je iz nekega prav posebnega vzdušja,« je o skladbi povedal pevec Buda. Člani skupine so z gesto sporočili, da bodo v letu 2009 obrnili nov list v svoji glasbeni karieri, ki ga bo zaznamoval marčevski izid težko pričakovanega novega albuma Against The Gravity. (STA) Strojmachine v novem zagonu z Vacuumom Strojmachine, skupina nastala iz nekdanjih članov kolektiva The Stroj, je ena redkih zasedb, v kateri člani sami proizvajajo svoja glasbila. Po tem, ko je leta 2007 urbano pleme The Stroj zapustil vodja Primož Oberžan, so ostali člani nadaljevali z intenzivnim raziskovanjem meja glasbenih možnosti. Iz odpadnega materiala so sestavili fantazijsko »mašino« - Orgle, ki jo napaja zrak iz kompresorja. »Ta mutant med metalcem raket in Frankenstei-novo mizo za oživljanje proizvaja zvok dostojen Metropolisove katedrale,« je sporočil član skupine Jurij Šuhel. Intenzivno dvoletno delo, ki so ga dopolnjevala tudi gostovanja v tujini, je obrodilo sadove in Strojmachine se lahko pohvalijo s svežo mini CD-ploš-čo z naslovom Vacuum. Zakaj tak naslov? Vakuum je popolnoma nem prostor v vesolju, v katerem je nemogoče obstajati, ustvarjati in poslušati glasbo ali zvočne frekvence. Nekakšen nasprotni pol zvočnega sveta, kjer je doma glasba Strojmachine, je pojasnil Šuhel. Gre za izdelek, ki najbolje odraža trenutno vznesenost zasedbe nad novimi zvočnimi možnostmi, ki jih omogočata elektrifikacija in stisnjen zrak. (STA) / ITALIJA Petek, 9. januarja 2009 1 1 alitalia - Pogajanja za prevzem 25-odstotnega manjšinskega deleža Berlusconi: Air France za zdaj edini ponudnik Bossi še vztraja pri Lufthansi, ker naj bi»rešila« Malpenso - Ostra kritika Demokratske stranke RIM - »Pogajanja z Air France-Klm so že zelo napredovala. A to ne izključuje možnosti, da bi družba CAI vzela v pretres tudi ponudbo Lufthanse, če bi jo leta predstavila.« Tako je sinoči povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi. S tem je nekoliko razjasnil, kako je v resnici s pogajanji okrog prevzema 25-odstotnega manjšinskega deleža nove Alitalie s strani tujega partnerja, potem ko so si o tem ves dan sledile nasprotujoče si vesti. O zadevi naj bi upravni svet CAI odločal v ponedeljek. Da je Air France-Klm edini resen tuji partner Alitalie, je že nekaj časa jasno. Kljub temu pa zlasti predstavniki Severne lige vztrajajo, da je še vedno v igri tudi nemški letalski prevoznik. To je Umberto Bossi ponovil tudi po včerajšnjem dvournem sestanku z Berlusconijem v Rimu. Severna liga pri tem vztraja predvsem zato, ker naj bi Lufthansa dajala večja jamstva za nadaljnji razvoj milanskega letališča Malpensa. Sicer pa je Bossi poudaril, da je predsednik vlade zagotovil, da bi se Malpensa ne imela česa bati, tudi ko bi manjšinski delež nove Alitalie prevzel francosko-nizozemski prevoznik. »Če bo nova italijanska letalska družba zanemarila Milan, bo propadla,« je pribil Bos-si v svojem značilnem slogu. Včeraj je na milanskem letališču potekala tudi manifestacija v njegovo podporo, poimenovana Malpensa Day, ki so jo priredile številne javne uprave in ustanove Lombardije skupno s krajevnimi gospodarskimi organizacijami. Udeleženci so v zaključnem dokumentu med drugim poudarili, da bi vlada morala zagotoviti Malpensi bodočnost, če drugače ne z liberalizacijo letalskega prometa. Včeraj pa je bilo »vroče« tudi na rimskem letališču Fiumicino. Čistilke in drugo pomožno osebje Alitalie, ki še vedno nimajo delovne pogodbe, so se namreč zbrali na sindikalni skupščini ter dejansko nenapovedano stavkali. Alitalia je morala tako odpovedati 135 letov. Razvoj dogodkov okrog Alitalie je včeraj kritično komentirala Demokratska stranka. »Če je Prodi hotel prodati Alitalio družbi Air France-KLM, pa jo je Berlusconi isti družbi razprodal,«» je na nalašč za to sklicani tiskovni konferenci dejal strankin voditelj Walter Veltroni, poudarjajoč, da bo Air France zdaj razpolagala z Alitalio brez dolgov, ki jih bodo morali poravnati italijanski davkoplačevalci. »Nisem še videl tako nesmotrnega posla,« je pristavil gospodarski minister v senci Pierluigi Bersani. »Že zaradi tega bi morala ta vlada oditi,« je zaključil. Voditelj SL Umberto Bossi zapušča sestanek s predsednikom vlade Silviom Berlusconijem ansa univerza - Včeraj glasovanje poslanske zbornice Odlok je zakon Vrsta sprememb - Zadovoljstvo ministrice Gelminijeve, kritičnost Demokratske stranke RIM - Poslanska zbornica je včeraj dokončno izglasovala vladni odlok o spremembah na področju univerze. Zanj so glasovali poslanci desnosredinske večine, proti sta bili Demokratska stranka in Italija vrednot, medtem ko se je Krščansko-demokratska unija vzdržala. Po novem bodo lahko zaposlovale novo osebje le tiste univerze, ki ne bodo potrosile za plače zaposlenih več kot 90 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo iz rednega sklada za financiranje univerz. Poleg tega bodo vseučilišča, ki bodo kazala izobraževalno ponudbo, kakovostno raziskovalno dejavnost in učinkovitost prejemala več denarja. Dalje bodo člane ocenjevalnih komisij v okviru razpisov žrebali, od leta 2011 naprej njihov član ne bo mogel biti, kdor v prejšnjem dveletju ni objavil nobenega znanstvenega prispevka. Kakovostne univerze bodo tudi delno izvzete iz 20-odstotne zamrznitve zapolnjevanja izpraznjenih delovnih mest zaradi upokojitve, saj bodo lahko zapolnile do polovice omenjenih mest, pod pogojem da jih bodo 60 odstotkov namenile novim raziskovalcem. Vlada bo tudi namenila 135 milijonov evrov za štipendije zaslužnim študentom, drugih 65 milijonov pa bo namenjenih ustvarjanju 1.700 novih mest v študentskih domovih. Ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Mariestella Gelmini je s sprejetjem odloka zadovoljna, medtem ko gre za opozicijsko Demokratsko stranko za »povprečen proizvod«, ki se ne spopada s strukturnimi problemi in ne vsebuje organske vizije o vlogi univerze glede strateških ciljev države. Ministrica Mariastella Gelmini je zadovoljna ansa Fassino zavrača očitke somišljenika Mantinija RIM - Piero Fassino velja za umirjenega človeka, včeraj v poslanski zbornici pa je bil zelo jezen na somišljenika Pier-luigija Mantinija. Poslanec Demokratske stranke je v intervjuju za dnevnik Libero kritično ocenil finančno vodenje DS, kjer imajo po njegovem še vedno odločilno besedo nekdanji levi demokrati. Mantini je navedel primer nekaterih sekcij DS, ki za sedeže plačujejo najemnino fundaciji Hrasta, kar pomeni - tako Mantini - da s tem neposredno financirajo frakcijo LD v Demokratski stranki. Iste očitke je Man-tini ponovil v poznejšem intervjuju za radio Radikalne stranke. Fassino je tiskovnim agencijam Man-tinijeva stališča označil za lažniva in obrekovalna, kar je odkrito povedal tudi samemu poslancu med razburljivim razgovorom v zbornici. Obtožil ga je, da je lažnivec, da se obnaša neodgovorno in da ga bo prijavil sodišču zaradi obrekovanja. Mantini je vsekakor prepričan, da bo s Fassinom zadevo razjasnil in izrazil upanje, da se polemika ne bo končala na sodišču. Tragedija v Andih, smrt italijanskega gornika BUENOS AIRES - Pod vrhom Acon-cague, najvišje gore v Andih, je prišlo na nadmorski višini 6700 metrov do tragedije, v katero je bila vpletena skupina italijanskih turistov. Med sestopom z vrha je prvi mož v navezi baje padel v razpoko in umrl, ostali člani ek-spedicije pa so ostali v brezizhodnem položaju. Noč so preživeli v zelo slabih vremenskih razmerah s 25 stopinjami pod ničlo, pri sebi pa niso imeli šotorov in spalnih vreč. Njihovo zdravstveno stanje je slabo. Včeraj so argentinski gorski reševalci z drzno reševalno akcijo dohiteli skupino. Prvi poskus reševanja se je izjalovil. Eden izmed članov skupine je bil na robu preživetja, reševalci pa so ga uspešno oživljali. V večernih urah po evropskem času je dvanajst reševalcev skušalo organizirati sestop, medtem so se proti njim iz doline pomikali še drugi reševalci. Italijanski gorniki baje niso mogli hoditi, zato so bila potrebna nosila. Vsi so bili hudo premraženi in dehidrirani. Skupino so sestavljali argentinski vodič, dva moška iz Savone in dve ženski iz Milana, še eni Italijanki pa je še pred tragedijo uspelo sestopiti do tabora. Potovali so z agencijo Avventure nel Mondo. Italijansko zunanje ministrstvo včeraj ni sporočilo imena preminulega alpinista. Hans Kammerlander, juž-notirolski plezalec, je pojasnil, da je Aconcagua za plezalce razmeroma lahek vulkan, izjemo pa predstavlja t. i. Ledenik Poljakov, ki je zelo zahteven. Reševalci so potrdili, da je skupina zabredla ravno na zloglasni ledenik, potem ko se je z vrha spustila zelo pozno. razstava Na ogled dela slikarja W. Turnerja FERRARA - V Palazzo dei Diamanti v Ferrari je na ogled razstava del angleškega slikarja Williama Turnerja (17751851). Osrednja tema izjemno obsežne postavitve je, kako so na romantičnega slikarja vplivali italijanski umetniki. Turner je večkrat potoval v Italijo, saj so ga navdušile svetloba, umetnost in kultura Apeninskega polotoka. Še posebej sta na Turnerja naredila vtis Rim in Benetke, so zapisali avtorji razstave. Z deli, v katerih je ustvaril poseben svet s svetlobo in barvo, velja Turner za predhodnika impresionistov. William Turner se je rodil v Londonu. Študiral je na tamkajšnji Kraljevi akademiji, kjer je bil od leta 1807 tudi profesor perspektive. Bil je predstavnik romantičnega krajinarskega slikarstva. Sprva je ustvarjal pod vplivom Nicolasa Poussina, Clauda Lorraina in nizozemskih slikarjev. Po študijskem potovanju po Italiji leta 1819 je razvil svoj slog: uporabljati je začel čiste, svetle barve in se v celoti posvetil kolori-stičnemu subtilnemu ustvarjanju razpoloženj. Razstava v Ferrari bo odprta do 22. februarja. vatikan - Tradicionalni novoletni sprejem diplomatskih predstavnikov Papež: Graditi kulturo miru! Papež pozdravlja diplomatske predstavnike VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je na sprejemu diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu, poudaril, da kljub številnim tragedijam in naravnim katastrofam, ki so zaznamovale leto 2008, ne smemo obupati, pač pa je treba še naprej graditi kulturo miru. Ponovno se je zavzel tudi za mir na območju Gaze in preganjane kristjane. "Kljub številnim prizadevanjem je mir, ki si ga tako želimo, še vedno daleč. Zaradi tega pa ne smemo obupovati ali zmanjševati zavzetosti za kulturo miru, ampak moramo podvojiti naš trud za pospeševanje varnosti in razvoja," je poudaril Benedikt XVI., ki se je ob novem letu včeraj tradicionalno sestal s predstavniki 177 držav, ki imajo s Svetim sedežem vzpostavljene diplomatske odnose. Med njimi sta bila tudi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu dr. Ivan Rebernik in njegov sekretar Gregor Frank. Kot je dejal papež, se ob začetku novega leta spominja trpljenja ljudi, ki so ga v Vietnamu, Mjanmaru, na Kitajskem in Filipinih, v Srednji Ameriki in na Karibih, v Kolumbiji in Braziliji povzročile naravne katastrofe. Prav tako je rimski škof izpostavil krvave spopade in teroristične ANSA napade, ki so v minulem letu v Afganistanu, In- diji, Pakistanu in Alžiriji terjali veliko smrtnih žrtev. "Še enkrat želim ponoviti, da vojaške možnosti niso rešitev in da je nasilje, ne glede na to, od kod izvira in v kakšni obliki se pojavlja, treba odločno obsoditi," je poudaril 81-letni poglavar Katoliške cerkve in pozval k premirju na območju Gaze. "Želim si, da bi s prizadevnostjo mednarodne skupnosti na območju Gaze zavladal mir -to je nujno za povrnitev sprejemljivih življenjskih razmer narodu -, da bi se ponovno sprožila pogajanja in da bi se odrekli sovraštvu, izzivanju in uporabi orožja," je dejal rimski škof in izrazil upanje, da bodo na februarskih volitvah v Izraelu izvoljeni ljudje, ki so bodo prizadevali za spravo. Benedikt XVI. je prav tako spomnil na tragične razmere v Sveti deželi, na revne po vsem svetu in na tiste, ki jih je prizadela finančna kriza. Zavzel se je tudi za preganjane kristjane v Indiji in Iraku ter politične in civilne oblasti v teh državah pozval, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, za ustavitev nestrpnosti in trpinčenja kristjanov. Prav tako je papež izrazil upanje za mirno ureditev razmer na Cipru, na Kavkazu, še posebej v Gruziji, in na Kosovu. (STA) 144 6 Četrtek, 8. januarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it tržič-ronke-štarancan - Predlog župana Pizzolitta ne prepriča vseh upraviteljev Gherghetta: Združitev občin ne bo rešila problemov »Naivno je misliti, da bo izboljšala življenje občanov«- Za spojitev so se izrekli Razzini, Del Bello in Volpato Gianfranco Pizzolitto altran Enrico Gherghetta bumbaca Predlog o spojitvi občin Tržič, Šta-rancan in Ronke, ki jo je ob koncu lanskega leta ponovno postavil v ospredje tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, ne prepriča vseh. V zadnjih dneh se je na ta račun pozitivno izreklo več upraviteljev. Med skeptiki je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki ocenjuje, da bi s »skupnim mestom« - tako označujejo združene občine - ljudje ne pridobili ničesar in da bi z racionalizacijo uprav ne rešili pravih problemov teritorija. »Menim, da je spojitev treh občin le iluzija. Nehote namreč posreduje idejo, da je v trenutkih krize treba razširiti "zidove mesta" in postati močnejši. Kaj to pomeni? Katere so prave prednosti racionalizacije? Naivno je misliti, da ta predlog lahko izboljša življenje občanov. In kje sploh piše, da bo z racionalizacijo občin prišlo tudi do znižanja stroškov javne uprave?« je povedal predsednik pokrajine: »Pravi problem naše države je v tem, da ni v koraku s časom. Združevanje občin ne bo privedlo do nikakršnega rezultata, če se ne bo spremenil odnos med občani in javnimi upravami, če se bodo ohranile težave pri odpiranju novih gospodarskih dejavnosti in če se finančni trgi tudi v prihodnosti ne bo zmenili za učinke, ki jih imajo na družbo. Treba se je resno lotiti vozlov naše države: spremeniti je treba pravila trgov in državnega sistema, medtem ko je zapiranje same vase zgrešeno. Večje občine nimajo manj težav kot manjše.« Popolnoma različno je mnenje trži-škega župana Gianfranca Pizzolitta, ki je prepričan, da je združitev občin Tržič, Šta-rancan in Ronke nujna. Spojitev bi omogočala boljšo pripravo na preureditev sistema javnih uprav, do katere bo prišlo s federalizmom, pa tudi boljše upravljanje teritorija, večjo politično težo, večjo kom-petitivnost in zmanjšanje stroškov za ob- čane. »Ne glede na koordinacijske pristojnosti pokrajine, imajo občine pomembne kompetence na področju prostorskega načrtovanja. Čas je, da se začne razprava o skupnem razvojnem načrtu teritorija,« je povedal Pizzolitto, po katerem se vsekakor morebitna pot združevanja, o kateri bi odločali tudi občani preko referenduma, ne bo začela pred letošnjimi upravnimi volitvami. V razpravo je posegel tudi deželni svetnik Severne lige Federico Razzini, ki je poudaril, da bi z uresničitvijo te zamisli več upraviteljev izgubilo svoj stolček, vendar bi imeli občane same koristi. Včeraj je svojo oceno o Pizzo-littovem predlogu podal tudi tržiški občinski svetnik in član goriškega pokrajinskega sveta Fabio Del Bello, ki meni, da se tržiško območje spopada s problematikami, ki jih manjše občine ne morejo same reševati. Med temi je omenil promet, ladjedelnico, priseljence in problematiko obale, ki je onesnažena zaradi pomanjkljivosti grezničnega sistema. Po Del Bel-lovem mnenju bi bilo pri reševanju teh vozlov treba bolje izkoriščati pristojnosti pokrajine, »po drugi pa bi bilo treba obnoviti vezi med občinami tržiškega mestnega okrožja, ki je edina tovrstna izkušnja v deželi FJK, ki se je obnesla.« Drugačnega mnenja je svetnik tržiške občanske liste Citta Comune Maurizio Volpato, ki poudarja, da je bilo doslej popolnoma neuspešno delovanje tržiške zveze ASTER, zato pozdravlja odločitev dežele FJK, da tovrstne medobčinske zveze ukine. Podobno se je izrekel tudi Gherghetta, koordinator tržiškega mesta okrožja Mauro Piani pa je zavrnil kritike. Navedel več uspešnih projektov, ki jih uresničujejo na pobudo medobčinske zveze, in dodal, da delovanje ustanove stane davkoplačevalce samo 2.000 evrov letno. Aleksija Ambrosi doberdob - Zupan Vizintin »Za romjansko šolo spojitev pozitivna« Doberdobski župan Paolo Vizintin bumbaca »Slovenska šola v Romjanu je dober primer ustanove oz. storitve za občane, ki bi ji združitev med Tržičem, Šta-rancanom in Ronkami koristila. Spojitev v eno samo občino bi imela pozitivne učinke z vidika financiranja, vzdrževanja nepremičnin in tudi prevozov, ki ostajajo odprto vprašanje.« Doberdob-ski župan Paolo Vizintin z odobravanjem gleda na predlog »skupnega mesta«, za katerega se je pred nedavnim ponovno izrekel tržiški župan Gian-franco Pizzolitto. Tudi za slovensko manjšino, je povedal Vizintin, bi bilo bolje in veliko bolj enostavno imeti enega samega sogovornika namesto treh. »Glede potrebe po združitvi občin Tržič, Ronke in Štarancan pod eno samo upravo popolnoma soglašam z županom Pizzolittom. Gre namreč za homogen teritorij s podobnimi problematikami in nesmiselno je, da ga upravljajo tri različne uprave. Z združitvijo bi se zvišala kakovost storitev za občane in učinkovitost uprave,« je povedal Vizintin in nadaljeval: »Menim, da bi bila zaradi rastoče kompleksnosti in pomanjkanja sredstev združitev občin potrebna tudi v drugih krajih. Na Goriškem, kjer imamo 25 občin, bi jih po mojem mnenju zadostovalo osem. V Laškem bi bila verjetno pozitivna tudi združitev občin Redipuglia, Zagraj, Škocjan, Turjak in San Pier. Samostojne pa bi zaradi svoje specifike in kulturne dediščine morale ostati slovenske občine.« Po Vizintinovi oceni je medobčinska zveza ASTER na Tržiškem doslej precej pozitivno delovala in dosegla tudi pomembne rezultate, kot so finančna sredstva za slovenski šolski pol v Rom-janu. »Menim, da bi bilo potrebno medobčinsko zvezo, čeprav so jo do danes zaznamovale tudi pomanjkljivosti, ohraniti vsaj do ustanovitve skupnega mesta med Tržičem, Ronkami in Šta-rancanom. V primeru, da bi se izkazalo, da zveza ASTER ne odgovarja potrebam, bi bilo treba nato iskati druge oblike sodelovanja,« je povedal do-berdobski župan in podčrtal: »Pravo revolucijo bi vsekakor predstavljala le spojitev manjših in stikajočih se občin v eno samo. To bi bila hrabra odločitev, saj bi s tem ukinili več ustanov, omogočili pa bi racionalizacijo, prihranek ter homogeno in bolj koordinirano sprejemanje odločitev v zvezi z enotnim teritorijem. Vprašanje je, če bodo prevladale zastarele logike in vrtičkarstvo ali pa racionalno gledanje na spremenjene razmere, ki jim posamezne uprave z vedno večjo težavo kljubujejo.« (Ale) Izbirali bodo načrtovalca V ponedeljek, 12. januarja, bo pristojna komisija pri goriški občini ocenjevala ponudbe teh, ki so se prijavili na razpis za izbiro načrtovalca, kateremu bo zaupan načrt za dokončanje poslopja osnovne šole Oton Župančič v ulici Brolo v Gorici. Do roka, ki je zapadel 7. januarja, se je po razpoložljivih vesteh prijavilo okrog deset načrtovalcev. Za izvedbo preliminarnega, dokončnega in izvršnega načrta bo občina izbrala najboljšega ponudnika, ki bo izpolnjeval predpisane rekvizite. V načrtovanje nove ureditve pritlične hale, koordiniranje del, gradbeni poseg in dokumentacijo bo vloženih 380.000 evrov. Načrtovalcu, ki ga bo komisija »s pridržkom« izbrala po ponedeljkovem odprtju kuvert s ponudbami, bo predvidoma namenjenih 84.133 evrov. Koze poginile zaradi mraza Koze so poginile zaradi mraza. To je včeraj ugotovila ekipa živinozdravnikov, ki je opravila prve analize na trinajstih kozah, poginulih predvidoma v noči s ponedeljka na torek na otoku Gorgo pri Gradežu. Ži-vinozdravniki, ki so jih spremljali karabi-njerji, so potrdili, da so smrt povzročile nizke temperature in tako zavrgli hipotezo, da bi živali poginile zaradi katere koli epidemije. Karabinjerji pa so ugotovili, da lastnik koz ni pridobil zanje zdravstvenega spričevala, ki ga določa zakon, zaradi česar bo moral plačati kazen. Manifestacija za mir v Gazi Občinski svetnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite spodbuja občinsko upravo in pokrajino, naj priredita solidarnostno manifestacijo za prebivalce Gaze in naj organizacijo zaupata organizaciji Amici di Israele. »Menim, da je izbira med solidarnostjo Palestincem in Izraelcem zavajajoča,« meni Bellavite in dodaja: »Solidaren sem z žrtvami, z vsemi žrtvami, ki kjerkoli trpijo zaradi vojnega nasilja.« S kamerami so ga posneli V Tržiču so s kamerami posneli moškega, ki po uvedbi sortiranja odpadkov - baje v znak protesta - po mestnih parkih trosi drobne izrezke časopisov. Mestni redarji vodijo preiskavo, s katero naj bi ugotovili istovetnost moškega, ki mu preti slana globa zaradi nedovoljenega odmetavanja odpadkov. Podpisi za referendum Goriško gibanje Verdi del giorno in združenje radikalcev Trasparenza e par-tecipazione bosta danes na goriškem županstvu vložili podpise za razpis referenduma o odboru garantov. Podpisnike vabita, da se ob 11.30 udeležijo shoda na občini. avtoprevozniki »Komisija bo preprečila hemoragijo« Načelnik avtoprevoznikov pri goriški zvezi industrialcev Erminio Gianesini je potrdil, da so z novim letom obnovili dogovor s slovenskim Petrolom za nakup goriva po ugodnejši ceni kot v Italiji, in sicer v vrednosti desetih milijonov evrov. Včeraj pa je goriški deželni svetnik Gaetano Valenti, ki je obenem predsednik prve svetniške komisije, napovedal, da bo sklical strokovno komisijo z namenom, da preuči korektive, »ki naj preprečijo nadaljnjo "he-moragijo" tovornjakov, ki zahajajo točit gorivo čez mejo«. Valenti opozarja, da si dežela tega ne more več privoščiti, saj upad prodaje goriva za av-toprevoznike pomeni zanjo izgubo, ker ne prejema odstotka na strošku za DDV, to pa naj bi privedlo tudi do izgube delovnih mest. Njegovo komisijo bodo sestavljali predstavniki trgovinskih zbornic iz FJK, tehniki s pristojnega deželnega odborništva in predstavniki stanovskih organizacij. avtocesta a4 - Smrtna nesreča v kraju Palazzolo dello Stella Žrtev 40-letni Novogoričan Robert Kofol se je s tovornjakom prevrnil na levi bok - Poskusi, da bi ga oživili, so bili zaman - Promet oviran več ur Na avtocesti A4 je v sredo po 23. uri prišlo do smrtne nesreče, v kateri je življenje izgubil 40-letni Robert Kofol iz Nove Gorice. Moški, ki je bil po poklicu šofer, se je peljal v smeri proti Trstu, v bližini kraja Palazzolo della Stella pa je izgubil nadzor nad tovornjakom, ki se je prevrnil na bok. Okrog 23. ure je tovornjak s slovensko registrsko tablico vozil proti Trstu med izhodoma Latisana in San Giorgio di Nogaro. V bližini Palazzola dello Stella je manjši ovinek, kjer table in luči opozarjajo, da je treba zmanjšati hitrost. Šoferja so omejitve bržkone presenetile, tovornjak je začelo zanašati. Prevrnil se je na levi bok, kabina je trčila v umetne ovire »new jersey« in tovor, ki so ga v glavnem sestavljale bale bombaža, je padel tudi na drugi vozni pas, v smeri Benetk. Robert Kofol je bil na mestu mrtev. Na kraj nesreče je nemudoma prišla rešilna služba 118, vsi poskusi, da bi moškega oživili, pa so bili zaman. Moški, ki je bil pred 40 leti rojen v Dolenji Trebuši, je podlegel hudim telesnim poškodbam. Na kraju je posredovala prometna policija iz Palmanove, ki je pristojna za avtocesto A4 na ozemlju dežele FJK in še preučuje dinamiko. Agenti ne izključujejo, da sta bila vzrok nesreče zožanje voznega pasu in spolzko cestišče. V nesrečo ni bilo vpleteno nobeno drugo vozilo, promet pa je bil oviran več ur. Nesrečni Robert Kofol in prizorišče nezgode / GORIŠKI PROSTOR Petek, 9. januarja 2009 1 3 rebernice - Proti italijanskima družbama nastopili vipavski podizvajalci del Vidoni in Oberosler dolgujeta obrtnikom pol milijona evrov »DARS je na Primorsko s tem izvajalcem pripeljal finančno, gospodarsko in ekološko katastrofo« Devetnajstim obrtnikom in podjetnikom iz zgornje Vipavske doline dolgujeta italijanski družbi Vidoni in Oberosler kar pol milijona evrov že od poletja zapadlih terjatev. Omenjeni podjetji oziroma njune slovenske podružnice so gradile predora Barnica in Tabor na hitri cesti preko Re-bernic, ajdovski in vipavski obrtniki in podjetniki pa so zanju opravljali različne storitve oziroma dobavljali blago. Kar se je sprva zanje kazalo kot možnost za poslovno priložnost, sedaj te obrtnike in podjetnike spravlja na rob propada. Slovenski državi so morali po zakonu že poplačati DDV, plačati račune dobaviteljem in izplačati plače zaposlenim, plačila pa od nikoder. Doslej so se zadolževali, da so lahko tekoče poslovali, zaradi krize na finančnem trgu pa ne dobijo več posojil. »Stanje je alarmantno in meji na katastrofo za obrt in podjetništvo na tem območju,« svari Marko Rodnič, sekretar na ajdovski območni obrtno-podjetniški zbornici. Na omenjeno zbornico se je doslej po pomoč obrnilo devetnajst upnikov - gre za avtoprevoznike, podjetja, ki so izvajalcem nudila storitve z gradbeno mehanizacijo, servise strojev, gostinske usluge -, vendar naj bi jih bilo še več. »Predvidevamo, da je odprtih terjatev skupno okrog 2 milijona evrov, kar je 10 odstotkov vrednosti celotne pogodbe,« opozarja Peter Skapin, predsednik ajdovske območne obrtno-podje-tniške zbornice. Dolžniki so v Sloveniji ustanovljena podjetja: Vidonijeva podružnica v Podnanosu, družba Vidoni & Oberosler v Novi Gorici in Oberosler Cav. Pie-tro, podružnica v Podnanosu. Obrtniki in podjetniki so se obrnili tudi na matično podjetje Vidoni v Italiji, kjer so skušali ugotoviti razlog za neplačila. »Odgovor Vido-nija je, da bodo svoje obveznosti poravnali, ko bodo prejeli denarna sredstva s strani naročnika, to je Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS),« povzema Skapin. Predstavniki Vidonija pa včeraj zadeve niso želeli komentirati. Na DARS-u v zvezi s tem pojasnjujejo, da so doslej redno, v 60-dnevnem pogodbenem roku izvajalcema del na predorih Tabor in Barnica, Vidoniju in Oberlo-serju, poravnavali večino finančne obveznosti. »Glede na to, da so gradbena dela pravzaprav končana - za nekaj opravljenih del sicer pogodbeni rok plačila 60 dni še ni potekel -, je DARS od pogodbene vrednosti 30,6 milijona evrov do danes poravnal že skoraj 90 odstotkov te vrednosti. Manjka le še okoli 5 milijonov evrov,« pravi Marjan Koler iz službe za komuniciranje pri DARS-u. »Ker kot naročnik del pogodbenemu izvajalcu del - podjetjema Vidoni in tržič - Azbest SKP: Uprave naj vložijo civilno tožbo Stranka komunistične prenove poziva vse občinske uprave, kjer so prebivale žrtve azbesta, naj vložijo civilno tožbo v procesih zoper vodstvo ladjedelniške družbe Fincantieri. »To morajo storiti zato, da bodo ljudje razumeli, na kateri strani stojijo krajevne uprave, na strani žrtev in njihovih svojcev namreč,« pravijo pri SKP in poudarjajo, da je preiskava, ki jo vodi državno tožilstvo iz Trsta, prelomna, saj priznava utemeljenost kazenskega pregona zoper tiste, ki so posredno zakrivili množični umor številnih delavcev. »Treba je zato odločno zavrniti izjave poverjenega upravitelja ladjedelniške družbe, ki zahteva ustanovitev posebnega sklada za žrtve azbesta, vendar pod pogojem, da se odpravi kazenski pregon za kazniva dejanja, ki so povezana z azbestom,« trdijo pri SKP in predlagajo, naj se v tržiški bolnišnici odpre specialistični center za bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu. Peter Skapin (levo) in Marko Rondič (desno) ter nekateri izmed obrtnikov in podjetnikov, ki jim Vidoni in Oberosler dolgujeta denar foto k. m. Oberloser - redno poravnavamo opravljena pogodbena dela, zagotovo ne predstavljamo ovire za njegova poplačila podiz-vajalcem oziroma kooperantom,« pojasnjujejo na DARS-u in dodajajo, da oni tudi nimajo sklenjenih še izvajalskih pogodb s posameznimi podizvajalci, torej iz tega vidika nimajo pravne podlage za vsakome-sečna, neposredna plačila opravljenih del s strani podizvajalcev. »Gre namreč za poslovni odnos med izvajalcem in podizva-jalcem,« poudarjajo in dodajajo, da je njihova uprava glede na nastalo situacijo svojim strokovnim službam naročila, da preučijo možnost, če in kako bi bilo možno v podobnih primerih plačevanje neposredno podizvajalcem. Nasprotno pa naj bi Vi-doni, kot pravi Skapin, pri podpisu pogodbe s podizvajalci zagotavljal, da ima v pogodbi z DARS-om klavzulo, s katero naj bi DARS prednostno poplačal slovenska podjetja v primeru neplačil glavnega izvajalca. Zaradi nastale situacije območna obrtno-podjetniška zbornica iz Ajdovščine v imenu obrtnikov in podjetnikov zahteva, da DARS doseže, da omenjeni izvajalski podjetji najkasneje do 16. januarja poravnata vse zapadle obveznosti do podiz-vajalcev. Če se to ne bo zgodilo, zbornica v imenu podjetnikov zahteva, da se DARS do 20. januarja pisno zaveže, da bo iz odprtih obveznosti, ki jih ima do omenjenih izvajalskih podjetij, neposredno najprej poravnala obveznosti do domačih podizva-jalcev. Če do navedenega roka takih zagotovil ne bodo prejeli, bodo preko ministra za promet Patricka Vlačiča zahtevali odgovornost zaposlenih na DARS-u, saj so oni z Vidonijem in Oberoslerjem kot najcenejšima ponudnikoma za izvedbo del na omenjenih predorih podpisali »škodljivo pogodbo za državo in njene državljane«. »DARS je na Primorsko s tem izvajalcem pripeljal finančno, gospodarsko in ekološko katastrofo. Za izvajalci so ostali poškodovani objekti in ceste, cisterne za nafto in aditive, ki se prosto razlivajo po zemljiščih in prehajajo v podtalnico. Kdo bo vse to saniral, če pa so izvajalci z gradbišča že odpeljali gradbene stroje in te dni demontirajo še zadnje kontejnerje?« se sprašuje Skapin. Obrtniki in podjetniki so proti slovenskim podružnicam Vidonija in Oberoslerja vložili tudi izvršbo. »Ko smo preverjali, kakšno je stanje s temi podjetji, smo ugotovili, da imajo negativen kapital, da so prikazala izgubo. Tudi če gredo v stečaj, mi nimamo možnosti poplačila,« opozarja Skapin. Katja Munih bohinjska proga »Naj Unesco V vtg t zaščiti trgovsko središče?« Remiza ob tirih fotok.m. »Mar bo Unesco zaščitil trgovsko središče?« se sprašuje Alessandro Puhali, goriški izvedenec in navdušenec s področja železnic, ki skozi združenje Giorgio Valussi promovira turistične vlake po Bohinjski progi. Puhali se je odzval na ugotovitve slovenskega Društva za Bohinjsko-goriško progo, ki opozarja na nevarnost, da bi urbanistična obnova območja ob novogori-ški postaji poškodovala objekte in naprave, ki so služili za opremljanje in vzdrževanje železniških vozil ter so še danes nujni za nemoteno izvedbo voženj turističnih muzejskih vlakov s parno vleko. »Alarm slovenskega društva - tako Puhali - je na mestu. Ali ni ob stoletnici Bohinjske proge leta 2006 na novogoriškem praznovanju tedanji predsednik slovenske vlade poudaril, da bo Bohinjska železnica pomembna za razvoj turizma, da bodo vlagali v njeno revitalizacijo in da jo gre vpisati v svetovno kulturno dediščino Unes-ca? Namen, da se v tamkajšnji remizi uredijo trgovske dejavnosti, se mi ne zdi dosleden s predsednikovimi besedami. Mar bodo vprašali Unesco, da naj zaščiti trgovsko središče?« Zgodovinsko pomembne objekte in še vedno delujoče naprave železnice gre primerno zavarovati, kar ni skregano z urbanistično prenovo območja, je prepričan Puhali, ki pa opozarja, da je bila novogoriška železnica opremljena z okretnico za lokomotive, ki so jo premogli le na redkih progah: »Imele so jo Nova Gorica in Jesenice, omogočala pa je obračanje lokomotiv. Novogoriška naprava je že neuporabna, a kazalo bi jo popraviti in oživiti tudi z izvedbo tirnega dostopa do nje, drugače bo kompromitirano nemoteno izvajanje voženj turističnih muzejskih vlakov.« Puhali še dodaja, da je goriška občina pravkar sklenila dogovor s koroškim podjetjem o organiziranju turističnih vlakov ob pomembnejših prireditvah na Goriškem: »Bohinjska proga je dragocen turistični koridor med Primorsko in Koroško. Pravi absurd bi bil, da bi ga z napačnimi urbanističnimi potezami onesposobili in Bohinjski železnici prizadejali trajno škodo.« (ide) gorica - Na pobudo parka AREA Science v hali tovornega postajališča Odprli tehnološki pol Pospeševal bo inovacijo na strateškem območju - Ugodni pogoji za podjetja, možnost ustvarjanja poslovnih sinergij in podpora pri snovanju načrtov Tehnološki pol s sedežem v hali A goriškega tovornega postajališča V Gorici je začel delovati nov tehnološki pol TechnoAREA, ki ga je odprl znanstveni park AREA Science. Tehnološki pol, ki ima sedež v hali A goriškega tovornega postajališča, je priložnost za vsa podjetja dežele Fur-lanije-Julijske krajine, ki želijo izkoristiti strateško obmejno pozicijo postajališča in storitve, ki jih ponuja vstop v sistem AREA Science. Novi tehnološki pol, v katerega je dežela FJK vložila 400.000 evrov, je namenjen podjetjem, ki vlagajo v tehnološki razvoj in industrijsko inovacijo na področjih okolja, zdravstva, računalništva, elektronike, telematike in energije. Goriška struktura razpolaga z dvajsetimi prostori, ki merijo med 50 in 150 kv. metrov in ki so primerni za reditev uradov in laboratorijev. Ponudba tehnološkega pola vključuje tudi hitre računalniške povezave, logistične in varnostne storitve, skupno recepcijo ter prostore za simpozije in sestanke. Cene najemnin so zelo ugodne, so pove- dali pri tržaškem tehnološkem parku AREA Science, saj znašajo med 30 in 65 evrov na kv. meter letno, ugodne pa so tudi cene za upravljanje in energijo. Pravi potencial novega tehnološkega parka pa je predvsem možnost ustvarjanja sinergij, pri snovanju katerih ima tehnološki park AREA Science tridesetletno izkušnjo. O le-tej pričajo uspehi tehnoloških kampusov v Padričah in v Bazovici, kjer skušajo ustvarjati ekonomsko in tehnološko kooperacijo med podjetji, mrežo med intelektualnimi in tehnološkimi resursi, skupne tehnike za doseganje industrijske konkurenčnosti in rešitve za logistične problematike. Posamezna podjetja, ki bodo vstopila v nov tehnološki pol v Gorici, bodo imela lažji dostop do svetovalnih služb, mednarodnih mrež, partnerjev in finančnih sredstev. Omeniti gre tudi skupno promocijo, ki bo omogočala vidljivost na sejmih, razstavah in letakih. (Ale) 14 Nedelja, 11. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Občinska uprava poklanja koncert skupine Perpetuum Jazzile Z zapeljivo glasbo v novo leto Na odru odlični solisti, ki vsakič presenetijo s sproščenostjo, mladostnim žarom ter zanimivim spletom vokalnih jazzovskih harmonij in ritmov Sovodenjska občinska uprava že vrsto let posreduje svojim občanom novoletna voščila v glasbeni obliki. V tamkajšnjo telovadnico je občina privabila vrhunske skupine, kot so Slovenski oktet, vokalna skupina Srake, klapa Nevera iz Istre in Gašperji. Letos pa prihaja v goste edini slovenski jazzovski zbor, Perpetuum Jazzile iz Ljubljane, ki se bo predstavil z glasbenim spekta-klom »Vokal xtravaganza 2008«. Koncert bo v nedeljo, 11. januarja, z začetkom ob 18. uri v sovodenjski telovadnici. Spektakel »Vokal xtravaganza 2008« predstavlja atraktivni izbor vokalne jazzovske in popularne glasbe, ki se razteza od brazilske bossa nove, swinga, close harmony stila, do z jazzom bolj posredno povezanih funka, gospela in popa. Perpetuum Jazzile svojim poslušalcem ponuja zanimiv splet vokalnih jazzovskih harmonij in ritmov, dotakne pa se jih zlasti z odličnimi solisti, sproščenostjo in mladostnim žarom. »Naše platno je oder, naše barve so naši glasovi, mešamo jih in združujemo, dokler ne nastanejo mojstrovine. Zadovoljni obrazi so naš zagon in potrditev, da to, kar ustvarjamo, počnemo s srcem in predanostjo,« pravijo pevci ljubljanskega zbora. Perpetuum Jazzile se je v zamejstvu prvič predstavil leta 2005 na odru goriškega Kulturnega doma. Nato je nastopil v Trstu in v Furlaniji, kjer je prijetno presenetil gledalce. Povpraševanje po skupini zato nenehno narašča, Goričani pa bodo imeli priložnost, da si koncert ogledajo brezplačno. Glasbeni dogodek poklanja občina Sovodnje v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in pod pokroviteljstvom Čedajske banke - Kmečke banke iz Gorice. (ik) UK ia. i Ji W ;f Perpetuum Jazzile leta 2005 na odru goriškega Kulturnega doma vreme - Predvsem na Vipavskem, Krasu in Tržiškem Burja razsajala Na koncu hitre ceste, v občini Vipava, je prevrnila avtodom, štiri poškodovane osebe so odpeljali v bolnišnico Merilec hitrosti vetra v Ajdovščini je včeraj ob 11. uri prikazoval številko 140 fotok.m. Burja je včeraj razsajala tudi na Goriškem. Najmočneje je pihala v Vipavski dolini in na Krasu. Po napovedih slovenske republiške agencije za okolje naj bi tam pihala s sunki okoli 100 kilometrov na uro, vendar so bili ti - kot smo se lahko sami prepričali - močnejši. Merilec hitrosti vetra v Ajdovščini je včeraj okoli 11. ure prikazoval številko 140. Močni sunki burje so povzročali preglavice tudi v prometu. Na hitri cesti Podnanos-Vrtojba med priključkom Ajdovščina in začetkom avtoceste v Podnanosu je bil prepovedan promet za vsa vozila s ponjavami, hladilnike in avtobuse. Ob 9.30 je močan sunek burje prevrnil avtodom na koncu hitre ceste, v občini Vipava. Posredovali so ajdovski gasilci, ki so ob dogodku nudili pomoč reševalcem, odklopili so baterijo na vozilu in očistili razlite motorne tekočine na cestišču. Štiri poškodovane osebe so prepeljali v šempetrsko bolnišnico. Z močno burjo so se spopadali tudi na Tržiškem, kjer so gasilci in mestni redarji našteli več desetin posegov. Sunki so namreč lomili veje, premetavali zabojnike za odpadke, kritine in strešnike, ru-vali cestna znamenja in ogrodja za oglasne panoje, ki so ogrožali ljudi in vozila. V ulici Galvani v Tržiču je sunek celo upognil semafor in ga obrnil v nasprotno smer. Sicer pa naj bi burja po napovedih vremenoslovcev danes dopoldan že oslabela. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v soboto, 10. januarja, ob 20.45 predstava Gomorra, režija Mario Ge-lardi; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v soboto, 10. januarja, ob 20.45 bo balet »Romeo & Juliet«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PREMIERA AMATERSKEGA MLADINSKEGA ODRA SNG NOVA GORICA Marsovčki na obisku bo v torek, 13. januarja, ob 17. uri v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v torek, 13. januarja, ob 21. uri predstava »La strada« (nastopajo Massimo Venturiello in Tosca); informacije pri blagajni občinskega gle- dališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 10. januarja, ob 16.30 bo predstava »Storia di un palloncino«; abonmaji v prodaji med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481537280). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Sette anime«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il bambino con il pigiama a righe«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Yes Man«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (4 luni, 3 saptamani si 2 zile)«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Sette anime«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Yes Man«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 »Come un uragano«; 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 5: 17.30 »Madagascar 2«; 20.00 - 22.00 »La duchessa«. Razstave V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo v petek, 16. januarja, ob 18. uri odprtje mednarodne slikarske razstave Terpictura, ki jo prireja kulturno društvo Tullio Crali. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA NATALE 2008« bo odprta do sobote, 10. januarja 2009, v prostorih knjigarne Editrice Goriziana na kor-zu Verdi 67 v Gorici. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri odprtje razstave mednarodne tolminske likovne kolonije Zlata ribica. V PALAČI ATTEMS V GORICI bo v torek, 13. januarja, ob 18. uri odprtje razstave »La grande guerra vista da Italico Brass«; na ogled bo do 15. februarja, od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Koncerti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na tradicionalni koncert božičnih pesmi v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopata komorni orkester Nova iz Nove Gorice in vokalna skupina Vinika iz Brd. H Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat poklicno-tehničnega in licejskega pola v četrtek, 15. januarja, in v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v šolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. arsatelier za mlade orkestraše Arsatelier - Mednarodni center za glasbo in umetnost bo s svojim orkestrom oblikoval zadnji koncert sezone v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; prireditev, ki bo 3. aprila, nosi naslov Klavir & Orkester. Z orkestrom Arsatelier bodo solistično nastopali trije mladi goriški pianisti, za orkestrski sestav pa je organizator pripravil razpis, ki predvideva deset štipendij za mlade go-dalce v starosti od 16. do 26. leta. Prijave sprejema tajništvo šole Emila Komela (scgvkomel@tin.it, tel. 0481532163) do 12. januarja; na voljo so tudi podrobnejše informacije o pogojih in pravilniku razpisa. S to pobudo želi Arsetelier dati možnost mladim glasbenikom, da se vključijo v orkestralno igro in usposobijo za koncertno dejavnost; štipendije nudi Fundacija Goriške hranilnice. VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo, 21 v Gorici od 2. do 28. februarja; od 19. do 30. januarja bodo v vrtcih in OŠ dnevi odprtih vrat, kjer bo staršem predstavljena nova šolska organizacija in vzgojno izobraževalna ponudba. Datumi in ure bodo pravočasno sporočeni. S Izleti SPDG obvešča vse prijavljene na pohod v Dražgoše, da bo odhod v soboto, 10. januarja, ob 18. uri pri Rdeči hiši. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo 8. marca enodnevni avtobusni izlet v Castelfranco Veneto in 30. maja tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 048178398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). Ü3 Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. REVIJA ISONZO-SOČA prireja v soboto, 10. januarja, voden ogled Gorice, med katerim bodo udeleženci lahko spoznali protestantsko preteklost mesta. Zbirališče ob ob 14.30 na trgu Battisti, od koder se bodo odpravili v metodistično cerkev v ulici Diaz, zatem pa na trg Cavour, kjer je pridigal Primož Trubar, in na Travnik, kjer stoji cerkev sv. Ignacija. Ob 16.30 si bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici ogledali razstavo renesančnega slikarja Marcella Fogolina. Popoldan se bo za- -/ ključil v gostili »Alla vecja Gorizia«. Prijave še danes, 9. januarja, na tel. 0481-33343. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 18. januarja pričeli nedeljski tečaji smučanja. Prijave (samo na sedežu društva) danes, 9. januarja, od 18. do 20. ure; informacije na tel. 0481536104 (Danja), 338-5068432 (Loredana) in 0481-22164 (Marta). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je 28. januarja sklican deželni svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. V OBČINSKI TELOVADNICI V DOBERDOBU bo v soboto, 10. januarja, med 9. uro in 16.40 ter v nedeljo, 11. januarja, med 10. uro in 13.40 potekalo zimsko otroško nogometno tekmovanje Rad igram nogomet. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Slov.I.K. prireja v sodelovanju s skladom Dorče Sardoč v sredo, 14. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici okroglo mizo ob predstavitvi knjige »Primorski upor fašizmu: 19201941«. Sodelujejo avtorici knjige Milica Kacin Wohinc in Marta Verginel-la ter zgodovinarja Boris M. Gombač in Branko Marusič. 15 Prireditve FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici prireja ob razstavi o Marcellu Fogolinu tri okrogle mize v konferenčni dvorani v palači della Torre v Gorici: danes, 9. januarja, bo ob 18. uri Teresa Perusini, ki je razstavo uredila, predavala z Albertom Stasijem in Sil-vanom Cavazzo o protestantski reformi na Goriškem; v petek, 16. januarja, ob 18. uri bo srečanje z največjima poznavalcema Fogolina Giovannijem Villo in Eziom Chinijem; v sredo, 21. januarja, pa bo vedno ob 18. uri predaval Saša Quinzi. KRAJEVNA SKUPNOST IN KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO LIPA ŠEMPAS vabita na božično zgodbo Deklica z vžigalicami v izvedbi vokalne skupine Glas danes, 9. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na proslavo z naslovom Da bi čimbolj povezovali, ob 40. obletnici vaškega glasila Števerjanski vestnik, ki bo v petek, 23. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 13. januarja, ob 20. uri predstavitev zbornika Goriškega muzeja Goriški letnik 32. Zbornik bodo predstavili urednica Petra Kolenc, avtorji tekstov in direktor Andrej Malnič. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Emilia Longo z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V PODGORI: 9.30, Anna Perco vd. Compassi iz hiše žalosti v ul. At-tems 23 v cerkvi in v Trst za upepeli-tev. DANES V KRMINU: 10.30, Amabile Persoglia vd. Bastiani (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Ermene-gilda Cechet vd. Harej (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču v Foljanu. DANES V POLAČU: 13.45, Maria Gallo vd. Bressan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. DANES V ZDRAVŠČINI: 14.00, Gelindo Visintin v cerkvi in v Spineo za upe-pelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Wladimiro Bertini v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Iolanda Bole vd. Domio iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Rosa Ventola por. Galli iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče; 12.00, Giuliano Borri iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče. / SVET Petek, 9. januarja 2009 15 gaza - Izraelci tudi včeraj za nekaj ur prekinili ogenj Šofer ZN ubit, pomoč ustavljena Na Izrael tudi rakete iz Libanona Francosko-egiptovski predlog za prekinitev ognja podprla tudi ameriška državna sekretarka Rice JERUZALEM - Izrael je včeraj drugi dan zapored za tri ure ustavil bombardiranje Gaze, s čimer je mednarodnim organizacijam omogočil dostavo humanitarne pomoči na krizno območje. Toda med prekinitvijo napadov je izraelska vojska ubila voznika tovornjaka ZN, kar je ustavilo dostavo pomoči. Incident se je zgodil tudi na severu Izraela, kamor so z juga Libanona priletele tri rakete. Med prekinitvijo ognja je bil na severu Gaze ubit voznik vozila misije ZN, ki je padel pod streli izraelskih sil. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik ZN Adnan Abu Hasna, je ZN usklajeval dostavo pomoči z Izraelom, vozilo, ki je bilo tarča streljanja, pa je bilo opremljeno z zastavo in znamenjem ZN. Izraelska vojska preiskuje incident in je ugotovila, da se je zgodil nekaj ur pred prekinitvijo ognja, bo pa dogodek zagotovo še zaostril odnose med Izraelom in ZN, potem ko je bilo ta teden v izraelskem napadu na šolo ZN v Gazi ubitih več kot 30 ljudi. ZN so po incidentu sporočili, da so prekinili vso dostavo pomoči v Gazo. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik ZN Chris Gunness, pomoči ne bodo dostavljali, dokler osebju ZN ne bo zagotovljena varnost. Izrael je sicer tudi v noči na četrtek nadaljeval ofenzivo v Gazi. Izraelska letala so napadla najmanj 40 ciljev na območju, pri čemer so se osredotočila na predore na meji med Gazo in Egiptom, po katerih naj bi Palestinci tihotapili orožje. Na območju Rafe naj bi bilo po ocenah Izraela okoli 300 tovrstnih predorov. Od začetka izraelske ofenzive na Gazo 27. decembra je bilo na palestinski strani ubitih že več kot 700 ljudi, okoli 3100 pa je bilo ranjenih. Na izraelski strani je medtem življenje izgubilo osem vojakov. 13. dan izraelske ofenzive na Gazo se je incident zgodil tudi na severu judovske države, kamor so z juga Libanona priletele tri rakete. Pri tem sta bila lažje ranjena dva človeka. Izraelske sile so v odgovor na sever Libanona izstrelile več granat. Rakete so padle na območje blizu severnoizraelskega mesta Naharija. Izraelske oblasti so ob raketnem obstreljevanju prebivalce pozvale, naj ostanejo doma. ZN so po incidentu namestili dodatne enote na jug Libanona. "Na območje so bile nameščene dodatne enote in okrepljene patrulje, da bi preprečili nadaljnje incidente," je sporočila tiskovna predstavnica enot ZN v Libanonu Unifil Yasmina Bouziane. Dodatne enote je namestila tudi libanonska vojska. Libanonsko gibanje Hezbolah je zanikalo vpletenost v raketni napad na sever Izraela. "Hezbolah nam je zagotovil, da ostaja zavezan stabilnosti in resoluciji 1701, zato lahko rečemo, da niso vpleteni," je povedal libanonski minister za informiranje Tarek Mitri. Z resolucijo 1701 se je končala enomesečna izraelska ofenziva na Libanon v letu 2006. Egipt si medtem še naprej prizadeva doseči premirje na območju Gaze. Egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt meni, da bi ga bilo mogoče doseči v treh dneh. Egiptovska mirovna pobuda, ki jo je v torek predstavil egiptovski predsednik Hosni Mubarak, obsega tri točke: takojšnje kratkotrajno premirje, ki bi omogočilo dostop humanitarne pomoči do prebivalcev, povabilo Izraelcem in Palestincem, naj se v Egiptu srečajo glede zaščite meje z Gazo, ponovnega odprtja mejnih prehodov in umika izraelske blokade ter ponoven poziv k pogajanjem pod posredništvom Egipta. Izraelski predsednik Šimon Peres je za četrtkovo izdajo italijanskega dnevnika La Repubblica dejal, da je egiptovska mirovna pobuda "splošen predlog", katerega podrobnosti je še treba dodelati. "Ta proces bi lahko trajal nekaj dni," je menil. Članice Varnostnega sveta ZN pa po treh dneh intenzivnih pogajanj še vedno niso dosegle dogovora o besedilu o spopadih v Gazi. Zahodne članice, Fran- cija, Velika Britanija in ZDA, so predložile besedilo, v katerem izražajo podporo egiptovski mirovni pobudi in pozivajo k premirju, medtem ko arabska stran vztraja pri sprejetju zavezujoče resolucije. V New Yorku so v sredo ves dan potekala srečanja zunanjih ministrov ZDA, Francije in Velike Britanije, Condoleezze Rice, Bernarda Kouchnerja in Davida Mi-libanda, z arabskimi kolegi, na katerih so skušali doseči dogovor o besedilu, ki naj bi ga sprejel Varnostni svet ZN. Pogovori so se nadaljevali tudi danes dopoldne po lokalnem času, saj so ministri podaljšali svoje bivanje v New Yorku. "Menimo, da imamo še dela, zato bomo ostali v New Yorku," je povedala Riceova. Ameriška zunanja ministrica je sicer Izrael pozvala, naj omogoči večjo dobavo humanitarne pomoči prizadetim civilistom. "Ljudje v Gazi morajo dobiti hrano in zdravila," je dejala vodja ameriške diplomacije, ki je tudi izrazila podporo načrtu egiptovskega predsednika. "To pobudo podpiramo," je dejala. (STA) Izraelski vojak s psom v Gazi ansa zda - Kriza Obama za stimulacijo gospodarstva WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je v četrtek v Fairfaxu v zvezni državi Virginiji v svojem prvem govoru po zmagi na volitvah lani novembra opozoril Američane, da bo gospodarstvo zašlo v še hujšo krizo, če kongres ne bo hitro sprejel njegovega načrta za gospodarsko stimulacijo in obnovo. Obamov načrt predvideva 3 milijone novih delovnih mest, podvojitev proizvodnje alternativne energije v naslednjih 3 letih, nekaj sto milijonov dolarjev davčnih olajšav za ublažitev opozicije republikancev, posodobitev okrog 75 odstotkov zveznih zgradb, da bodo energetsko učinkovitejše, vlaganje v širitev interneta na podeželje, v posodabljanje učilnic in evidence zdravstvenih podatkov. Denar bodo dobile tudi zvezne države za normalno izvajanje nujno potrebnih dejavnosti, predvidena pa je tudi poraba za in-frastrukturne projekte, kot je obnova cest in mostov. Obama po izvolitvi ne komentira ameriške zunanje politike, vendar pa nima zadržkov glede gospodarstva, o katerem je govoril zadnje štiri dni po vrsti. (STA) plinski spor - Medtem ko postaja položaj v mnogih državah dramatičen Rusija po dolgih pogajanjih zavrnila dogovor z EU in Ukrajino o dobavi plina Plinovod v Nemčiji ansa BRUSELJ - Rusija ni pristala na ponovno vzpostavitev dobave plina prek Ukrajine. Na pogovorih v Bruslju je namreč vztrajala, da so v skupini opazovalcev, ki bi nadzorovali pretok plina prek Ukrajine, tudi Rusi, je povedal evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs. Predsedstvo EU je izrazilo razočaranje, saj spor tako še ni končan. Češki minister za industrijo Martin Riman je po sestankih, ki so potekali ves dan, povedal, da se je predsedstvo z Evropsko komisijo in ukrajinskim Naftoga-zom dogovorilo o neodvisni skupini opazovalcev. Ruska stran pa je ta predlog zavrnila, saj je v skupini želela tudi ruske opazovalce. "Na žalost so predstavniki ruskega Gazproma ta predlog zavrnili. Razočarani smo, saj menimo, da ruska stran nima razloga za zavrnitev predloga," je poudaril in dodal, da je EU kadarkoli pripravljena na nadaljnja pogajanja. Piebalgs je dejal, da dogovor z Ukrajino "velja" in da bodo opazovalci danes tudi poslani na njeno ozemlje. Pohvalil gospodarstvo - Sozvočje med Berlinom in Parizom Merklova in Sarkozy pozvala k novi ureditvi svetovnega finančnega sistema PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta v Parizu včeraj v luči svetovne gospodarske krize pozvala k novim pravilom upravljanja s svetovnimi financami. Voditelja sta se sicer sešla na posvetu, ki je v Parizu potekal ob robu vrha svetovnih voditeljev in strokovnjakov o svetovni gospodarski krizi. Merklova je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP predstavila svojo pobudo za oblikovanje novega gospodarskega sveta v okviru Združenih narodov, ki bi nadzoroval svetovne finančne trge. Oba voditelja sta sicer pozvala ZDA, naj ne nasprotuje večjemu nadzoru svetovnih finančnih trgov, ti so po njunem mnenju krivi za nastalo krizo, ki trenutno pesti gospodarstvo po vsem svetu. "Vedno sem bil podpornik tesnega zavezništva z ZDA, vendar bodimo odkriti - v 21. stoletju nam ne more več posamezna država narekovati, kaj moramo storiti in kako moramo razmišljati," je dejal Sarkozy. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo države svoje odločitve glede tega predstavile na vrhu skupine 20 najrazvitejših in hitro razvijajočih se držav G20, ki bo 2. aprila v Londonu. "Morda nas bodo ZDA pri teh spremembah podprle. Iz srca upam, da se bo to zgodilo, saj bi novi ameriški predsednik lahko k temu veliko doprinesel s svojo inteligenco, dinamiko in odprtostjo, skupaj z ZDA pa bi lahko spremenili svet," je dejal Sarkozy. Kljub temu je poudaril, da statusa quo oziroma stagnacije gospodarstva nimajo namena sprejeti. Na drugi strani je Merklova poudarila, da bi Združeni narodi lahko delovali kot forum za ustvarjanje novih mednarodnih regulativnih okvirov na finančnem področju. "Obstaja možnost, da bi poleg Varnostnega sveta ZN imeli tudi gospodarski svet, ki bi imel drugačno vlogo kot Gospodarski in socialni svet ZN (Ecosoc), ki je bil ustanovljen za koordinacijo politike med ZN in različnimi agencijami," je dejala. Ecosoc po mnenju Merklove ni sposoben sprejemanja gospodarskih odloči- tev, saj "včasih potrebuje več mesecev ali celo let, da sestavi strokovno poročilo". "Nobena država pa danes ne more ukrepati sama. Tega si ne morejo privoščiti niti ZDA, ne glede na to, kako močne in vplivne so," je poudarila Merklova. Voditelja sta se na posvetu dotaknila tudi rusko-ukrajinskega plinskega spora in razmer na Bližnjem vzhodu. Sarkozy je Rusijo v luči zmanjšanih dobav plina evropskim državam pozval, naj spoštuje pogodbene obveznosti, ki jih ima kot dobaviteljica do evropskih potrošnic. Hkrati je sprti strani pozval, naj sedeta za pogajalsko mizo in poskušata najti rešitev za končanje spora. Glede krize na Bližnjem vzhodu sta Merklova in Sarkozy izpostavila dejstvo, da mora Izrael dobiti nekatera varnostna zagotovila, preden konča vojaško operacijo v Gazi. "Za prekinitev ognja je potrebno oblikovati nekatere pogoje. Ključni med njimi je tudi ta, da Izrael dobi zagotovilo o prenehanju tihotapljenja orožja na območje Gaze preko meje z Egiptom," je dejala Merklova. (STA) je Ukrajince, ker so se takoj strinjali s predlogom namestitve opazovalcev, opozoril pa je tudi, da EU ne more poslati na teren opazovalcev iz tretjih držav, denimo Rusije. "Nič nimam proti opazovalcem iz Rusije, a s tem se mora strinjati tudi ukrajinska stran," je povedal. Strani sicer druga drugo obtožujeta zaradi nastalih razmer, ko precej držav v EU že čuti posledice pomanjkanja dobave plina. Riman je zato dejal, da se igrata s svojo verodostojnostjo, "ki jo je težko pridobiti in lahko izgubiti". Piebalgs je po srečanju z rusko in ukrajinsko stranjo dejal, da je treba dobavo plina takoj ponovno vzpostaviti, da je evropska stran naredila vse za dogovor, do katerega pa žal ni prišlo. "Sedaj mora ruska stran premisliti, kateri elementi so potrebni za ponovno vzpostavitev dobave," je poudaril. "Situacija še nikoli ni bila tako resna kot je zdaj," je tudi izpostavil Piebalgs in obenem spomnil na podobne težave že pred leti. Dejal je tudi, da si bodo strani prizadevale za dogovor, v ponedeljek pa bo potekalo tudi izredno zasedanje ministrov EU, pristojnih za energijo. Komisar je sicer vztrajal, da gre za bolj ali manj trgovinski spor, kar je stališče komisije že od vsega začetka spora, očitno pa ima zadeva tudi "politično razsežnost". Piebalgs je optimističen, da bo do dogovora med Ukrajino in Rusijo prišlo, a za EU "čim prej" ni dovolj dobro, saj je treba dobavo vzpostaviti ponovno nemudoma. "Moramo pa krizo rešiti, saj je sedaj zima," je jasen. "Ljudje potrebujejo plin zdaj, ne čez en teden," pravi. Gazprom je dobavo zemeljskega plina Ukrajini prekinil 1. januarja, v sredo pa je prekinil tudi dobavo plina preko ukrajinskega ozemlja Evropi. Po plinovodih preko Ukrajine Rusija dobavlja okoli 80 odstotkov vsega zemeljskega plina namenjenega Evropi, ostali manjši plinovodi pa tečejo preko Belorusije in Turčije. Medtem ko Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za nastale razmere, pa je v sredo brez ruskega zemeljskega plina ostalo več držav, med njimi Slovenija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Italija, Makedonija, Romunija, Srbija, BiH, Slovaška in Turčija. Težave pri dobavi imajo tudi v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Poljski in na Madžarskem. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je včeraj v Pragi izrazil pripravljenost Italije pomagati Sloveniji pri dobavi plina, če bi bilo to potrebno. Ob tem je izpostavil primer nemške pomoči Madžarski. (STA) 1 6 Petek, 9. januarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it alpsko smučanje - Od 20. do 22. februarja svetovni pokal na Trbižu »Hotelirji jim vsakič razobesijo tudi zastave« Na Trbižu pričakujejo 60 tekmovalk in do 12.000 gledalcev - Večina gradiva bo štirijezična Tina Maze med nastopom v superkombinaciji na Trbižu leta 2007; zgoraj vodja velikih tekmovanj Peter Gerdol 22. stil svetovno smučarsko smetano. Na vi-šarski progi Di Prampero bodo namreč stekle tri tekme ženskega smučarskega svetovnega pokala: super kombinacija, smuk in superveleslalom. O pripravah in še marsičem smo se pogovorili z glavnim organizatorjem Petrom Gerdolom. Po letu 2006 bo Trbiž spet prireditelj etape svetovnega pokala. Kako potekajo priprave? Priprave potekajo po načrtu. Kar se tiče organizacijskega dela, torej namestitev, akreditacij za novinarje in goste ter sponzorstva je že vse steklo. V zadnjem tednu januarja bomo začeli postavljati tribune, nato pa še šotore za goste in vipe. Kaj pa priprave za športni del prireditve? Letos je na progi veliko naravnega snega, ki pa ni dovolj trd. Sneg bomo morali zato utrdili. Pravkar smo začeli s pripravo umetnega snega, ki ga bomo pomešali z naravnim in tako utrdili snežno podlago. Predvsem na spodnjem delu proge je to nujno. Kateri pa je nasploh prvi korak v organizaciji etape svetovnega pokala? To je podpis pogodbe z mednarodno smučarsko zvezo FIS, potem pa se začne timsko delo. Delo na terenu pa dopolnjujejo tudi sestanki z ostalimi organizatorji in z vodstvom mednarodne zveze. Katere so glavne predpostavke, da lahko turistični center organizira tako prireditev? Homologirana proga ni dovolj. Tehnično mora biti dovolj zahtevna. Višarska proga bi bila na primer glede na višinsko razliko primerna tudi za moške, a je s tehničnega vidika prelahka, za ženske pa je primerna. Nasploh pa mora biti proga dovolj strma, široka in varna. Je to torej dovolj? Ne. Za pridobitev etape pokala mora imeti tudi organizacijski komite dovolj izkušenj v organizacij tekem višjega ranga. Od leta 2000 do 2006 (leto prvega svetovnega pokala, op. a.) smo na Trbižu organizirali nad 25 tekem evropskega pokala, svetovno mladinsko prvenstvo in unive-ziado. Vsi sodelavci morajo biti namreč na-trenirani za delo na progi in v drugih re-sorjih. Koliko ljudi pa sodeluje v organizacijskem komiteju? Sam sem projekt menager in vodim šest do sedem ljudi, ki vodijo različne re-sorje. V tednu tekmovanj pa bo tu delovalo preko 300 ljudi, od katerih 150 na progi. Večinoma so to prostovoljci, le od 10 do 20 sodelavcev je plačanih. Potrebujete najbrž tudi material, kot so tribune, šotori. Poskrbi za to mednarodna smučarska zveza? Ne. Ob takih priložnostih vse to najamemo. Ker je Promotour družba z javnim kapitalom, pripravimo razpis, izberemo pa najboljšo ponudbo, ki mora zadostovati našim finančnim in tehničnim kriterijem. Profesionalno podjetje tako poskrbi za tribune, šotore in kontejnerje. Za pripomočke na progi pa poskrbimo sami: sodelujemo s partnerjem, ki skrbi za varnost. Tudi količki so »vaši«? Tako. Za tekme bomo sicer nabavili nove, saj ne moremo uporabljati starih. Če se povrnemo na prireditev. Koliko gledalcev pričakujete? V treh dneh približno 10.000 do 12.000 gledalcev. Koliko tekmovalk pa bo nastopilo? Deklet, ki tekmujejo v hitrih disciplinah ni veliko. Mislim, da bo prisotnih 12 reprezentanc, mogoče 60 tekmovalk. Ce- lotna skupina tekmovalk, trenerjev in ostalega osebja bo štela torej približno 200 ljudi. Nameščeni bodo v različnih hotelih: nekatere reprezentance imajo že večletne stike z določenimi hotelirji, kamor se vsakič vračajo. Hoteli jim tako že pred prihodom razobešajo državne zastave. Koliko novinarjev pa bo pokrivalo dogodek? Pričakujemo 50 časopisnih novinarjev, ob tem pa vse večje televizijske postaje: avstrijsko, nemško, italijansko, vse tri švi- carske, švedsko, slovensko, hrvaško, eurosport ... Mogoče bo še katera, a se navadno prijavijo kasneje. Kaj pomeni organizacija svetovnega pokala za Trbiž? To je neverjetna promocija, ki je ne bi mogli izplačati. Tekmo bodo v treh dneh predvajali skupno tudi do štiri ure. Prvi rezultati in še večja prepoznavnost kraja pa bodo najbrž vidni šele, ko bomo priredili etapo tretjič ali četrtič. Na Trbižu so tekme stekle že leta 2006. Je vsakoletna prireditev organizacijsko preveč zahtevna? Veliko je organizatorjev, ki bi želeli gostiti tekme svetovnega pokala. Vse več je takih, kot so Češka, Slovaška in Rusija, ki so se šele sedaj vključile v ta vrtinec. Zaradi hude konkurence smo mi izbrali smuk in superveleslalom, ki sta z organizacijskega vidika zahtevnejši panogi. Mogoče, če bomo še vztrajali s to formulo, nas bodo potem sprejeli med stalne etape svetovnega pokala. Spletna stran, ki redno deluje, je štirijezična. Bo tudi ostalo v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini? Večinoma bomo nudili gledalcem vse gradivo v štirih jezikih. Delovni jezik pa je seveda angleščina. Ali bodo med tekmovanji vse proge zaprte? Samo višarsko progo bomo zaprli. Dokončno bo pripravljena dva dni prej, ko bodo na vrsti uradni treningi. Progo bomo zaprli med 10. in 12. februarjem, vse pa bo odvisno tudi od vremenskih razmer. Ostale proge pa bodo odprte. Veronika Sossa Na 45. Zlati lisici 110 tekmovalk iz 20 držav MARIBOR - Prireditelji 45. Zlate lisice, tekmovanja alpskih smučark za svetovni pokal, so v Mariboru razkrili še zadnje podrobnosti pred tekmovanjem ta konec tedna. Proga je že nekaj časa pripravljena, po končanih prijavah je znano, da se bo po smučini spustilo 110 tekmovalk iz 20 držav, med njimi sedem Slovenk. Organizacijskemu odboru Zlate lisice se že nekaj časa smeji. Trenutne temperature gredo prirediteljem namreč zelo na roko, proga pa je že nekaj dni povsem na-red. Kot je povedal generalni sekretar tekmovanja Sečko Vilar, bo tekmovanje pokrivalo preko 350 novinarjev. Med drugim je pod vznožje snežnega stadiona na Mariborskem Pohorju prispela že večina televizij, po zadnjih podatkih naj bi slika tekmovanja obiskala vsaj 40 držav. Vremenska napoved je dobra, smučino bo obsijalo tudi sonce, morda bo nekaj manj ljudi le zaradi nizkih temperatur. Ppriča-kujejo, da si bo tekme na prizorišču ogledalo približno 20.000 ljudi. smučarski tečaji - Od tega konca tedna dalje v kraju Forni di Sopra Brdina in Devin vabita na sneg Openski klub zbral že 70 tečajnikov, zamudnike pa še vabi - Pri Devinu z rekordnim številom začetnikov Smučarska kluba Devin in Brdina bosta s koncem tedna začela vsak s svojim tradicionalnim smučarskim tečajem. Kot vsako leto je SK Devin za svojo šolo smučanja na snegu pripravil predstavitev. Na večeru v Kamnarski hiši v Nabrežini se je zbralo lepo število članov in predvsem novih interesentov, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi tečajev ob sobotah in nedeljah v kraju Forni di Sopra, kamor se bodo podali z avtobusnim prevozom ali pa z osebnimi avtomobili. Spoznali so tudi glavne značilnosti smučarske opreme, ki omogoča varno in ugodno smučanje. Na voljo bo pet celodnevnih tečajev, ki bodo potekali pod vodstvom društvenih učieljev in tokrat so pri društvu zabeležili rekordno število vpisanih začetnikov. Med ostalimi prijavljenimi pa so tudi vsi tisti, ki so jeseni že spoznali smučarsko tehniko na plastični progi. Ob koncu petih tednov, pa pri društvu že najavljajo društveno tekmo, ki se je bodo lahko udeležili tudi vsi, ki so sodelovali pri smučarskih tečajih in ki je najavljena na Pri SK Devin so o tečajih spregovorili na dobro obiskani predstavitvi v Kamnarski hiši v Nabrežini Valentinovo v soboto,14. februarja letos na progi Cimacuta v Forniju. Smučarske tečaje že vrsto let uspešno prireja tudi Brdina. Tudi njeni tečaji bodo vse nedelje v kraju Forni di Sopra, kjer opensko športno društvo že vrsto let sodeluje z tamkajšnjo skupnostjo. Letos je do sedaj prijavljenih že okoli 70 tečajnikov iz vseh starostnih kategorij. Zamudniki pa se lahko vsekakor še zglasijo pri organizatorjih za prijavo. Novost je letos v tem, da bo organiziran za tečaje ali pa tudi le za nedeljski izlet avtobusni prevoz v Forni di Sopra, za katerega je potrebna predhodna prijava. Avtobus bo vsako nedeljo odpotoval s parkirišča na državni cesti 202 na Op-činah pri glavnem križišču ob 6.30. Tečajniki bodo kot po ustaljnem programu razdeljeni po sposobnostnih skupinah in sicer začetniško, nadaljevalno in izpopolnjevalno ter predtekmovalno skupino. Tudi tokrat so organizirani tečaji za odrasle. Začetniki odrasli se lahko vpišejo v tečaj, ki bo za starše tečajnikov brezplačen. To z namenom, da se k temu športu pritegne čim večje število navdušencev. Za odrasle je vsekakor na voljo tudi nadaljevalni tečaji. Novost pri tečajih je letos tudi zabavnejši in primernejši program za višješolce, ki že znajo smučati in bi radi popestrili svojo tehniko in se podali v nove užitke. V ta namen se bodo med drugim lahko preizkušali v vežbanju na kratkih smučeh po tehniki UPS, ki jim jih bo društvo nudilo na razpolago. Vse tečaje smučanja vodijo usposobljeni profesorji telesne vzgoje in obenem smučarski učitelji druge in tretje stopnje Združenja učiteljev in trenerjev smučanja iz Slovenije in društveni učitelji. Tečaji bodo potekali v januarju, februarju in marcu, ko bodo izvedli tudi društveno tekmo. Za vse informacije v zvezi s tečaji lahko kličete na štev. 3401653533 ali si ogledate društveno spletno stran www.skbrdina.org. proces gea Mile kazni za oba Moggija RIM - Na procesu zoper člane podjetja Gea World, ki je v Italiji pred izbruhom afere »calciopoli,« vedrilo in oblačilo na področju upravljanja pogodb nogometnih profesionalcev, se je sodišče izreklo za milejše kazni. Obtožba združevanja v zločinske namene je povsem odpadla, zaradi izsiljevanja in groženj na račun nogometašev Nicole Amorusa, Emanueleja Blasija, Iljasa Žetulajeva in Victorja Budianskija pa sta bila obsojena samo Luciano Moggi (eno leto in 6 mesecev zaporne kazni) in njegov sin Alessan-dro (eno leto in dva meseca). Zaradi zakona o odpustih se kazen za nameček ne upošteva, kljub temu pa se bosta obsojenca pritožila. Med oproščenimi je tudi sin selektorja reprezentance Davide Lippi. Terryju bi lahko Vtlt V« I« • rešili življenje BUENOS AIRES - Nesrečni francoski motociklist Pascal Terry, ki so ga na reliju Dakar v Argentini v sredo po četrti etapi našli mrtvega na težko dostopnem območju, je umrl zaradi srčne kapi. »Obdukcija je pokazala, da je 49-letni Terry umrl zaradi pljučnega edema, ki je povzročil srčni zastoj,« je dejal Julio Acosta, načelnik policije v provinci La Pampa. »Umrl je v ponedeljek ali torek dopoldne. Lahko bi ga rešili, če bi mu nudili pravočasno pomoč,« je še dejal Acosta, ki za prepozni začetek iskanja krivi komunikacijske nesporazume: »Prireditelji so imeli informacijo, da se je v nedeljo prijavil v kampu, a to ni bil on, ampak njegov brat, ki prav tako tekmuje na re-liju.« Terryja so pogrešali že vse od nedeljske druge etape relija. Moto-ciklista smo našli na območju, ki je zelo težko dostopno zaradi bujnega rastja, ležal pa je kakšnih 15 metrov stran od motorja. Z glave je snel čelado in si 'zgradil' zasilni bivak, ob sebi pa je imel tudi hrano in pijačo, so zapisali prireditelji v sporočilu za javnost. Slovenski motociklist Miran Stanovnik (KTM) je medtem 6. etapo od San Rafaela do Mendoze, dolgo 625 km, prevozil kot sedemnajsti, s čimer je za eno mesto, z 19. na 18. mesto, napredoval v skupnem seštevku. Junaka etape sta bila Francoz Cyril Despres med motociklisti in katarski voznik Nasser Al Attiyah med avtomobilisti. UNIČIL FERRARI - Portugalski nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo je imel prometno nesrečo, po kateri pa je ostal nepoškodovan. Zvezdnik Manchester Uniteda je izgubil oblast nad svojim ferrarijem in v bližini letališča v Manchestru trčil v ogrado. V nesreči, v katero ni bil udeleženo drugo vozilo, je nastala le ogromna materialna škoda. Najbolj se je za Ronalda ustrašil soigralec, vratar Edwin Van der Sar, ki je s svojim bentleyjem vozil za njim. EVROLIGA - Košarkarji Unio-na Olimpije (Bgic 23, Robinson 11) so v zadnji domači tekme gladko izgubili s Fenerbahcejem Ülkerjem s 70:90 (25:24, 47:50, 60:67) in se jim obeta, da bodo z vsega eno zmago v prvem delu tekmovanja zabeležili najslabši izkupiček v osmih sezonah sodelovanja v evroligi. Ostali izidi: Lottomatica - Tau Ceramica 96:103 po podaljšku, Siena - Panathinaikos 82:77, Armani - Real Madrid 70:61. TENIS - Finalista Hopmano-vega pokala v Perthu (neuradno svetovno prvenstvo v mešanih dvojicah) sta izbrani vrsti Slovaške (Dominik Hrbaty in Dominika Čibulkova) in Rusije (Marat in in Dinara Safin). / ŠPORT Četrtek, 17. januarja 2009 17 odbojka - Moška deželna C-liga Sloga Tabor Televita ostaja sama na vrhu lestvice V živčnem pokrajinskem derbiju prti tržaškemu CUS so oddali točko, a obdržali mirno kri Sloga Tabor Televita - CUS Trieste 3:2 (23:25, 29:27, 25:19, 20:25, 15:13) SLOGA TABOR TELEVITA: Riolino 7, Slavec 11, Sorgo 6, Vatovac 25, I. Veljak 4, V. Veljak 2, Privileggi, Kante 18, Peterlin (L), Strain, Štraj 0n, Drasich. Trener: Edi Bosich. Po več kot dve uri dolgi tekmi je Sloga Tabor Televita včeraj dosegla zelo pomembno zmago in tako ostaja sama na vrhu lestvice. Tekma je bila vse prej kot lahka, saj je CUS tokrat nastopil v popolni postavi, poleg tega pa sta negotovi sodnici s svojimi odločitvami spravljali ob živce igralce obea ekip, kar se je poznalo pri igri sami. Srečanje je bilo vsekakor zelo borbeno, saj sta si obe ekipi srčno želeli zmage. Rrener Bo-sich je nekoliko spremenil postavo, saj je bolni Privileggi soigralce lahko le bodril s klopi, njegoov mesto libera pa je prevzel Matevž Peterlin, ki je bil zlasti v sprejemu precej zanesljiv. Zelo dobrobor je zaigral tudi Daniel Slavec, ki je bil v napadu neustavljiv, Vasiliju Kante, ki je stopil na igrišče ob koncu prvega seta pa gre priznanje, da je tudi v najbolj vročih trenutkih znal ohraniti mirno kri in živce. »Škoda, da smo povsem po nepotrebnem zapravili četrti set, saj so bili naši nasprotniki po porazu v tretjem povsem zmedeni. Tega pa, žal, nismo znali izkoristiti, nasprotno, postali smo živčni mi in sami pripomogli k izenačenju. Kljub temu delnemu spodrsljaju pa moram pohvaliti celotno ekipi, ki je pomembni točki dosegla na res težki tekmi,« je po tekmi povedal trener Bosich. (INKA) Ostali izidi 10. kroga: San Vito - Ferroalluminio 3:0, Val Imsa - Olympia Tmedia 1:3, Porcia - Il Pozzo 2:3, Buia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0, Prata - Rigutti 3:2, PAV Natisonia - Basiliano 3:1. Vrstni red: Sloga Tabor Televita 25, San Vito 23, Basiliano in PAV Natisonia 22, Il Pozzo 20, Buia 18, CUS Trieste in Porcia 17, Prata 14, FerroAlluminio 12, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 9, Rigutti 6, Olympia Tmedia 4, Val Imsa 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča Lokanda Devetak - Fincantie-ri 3:0 (25:13, 25:19, 25:16) SOČA: Butkovič 1, A. Černic 13, G. Černic, I. Devetak 7, R. Devetak 7, T. Devetak (L), E. Juren, M. Juren 15, Fiorelli, trener Boris Jelavič. V prvenstvu 1. moške divizije je Soča sinoči gladko premagala tržiški Fincantieri. Tekma je bila vseskozi enosmerna in zmaga Soče ni bila nikoli v dvomu. V napadu sta tokrat dobro igrala Andrej Černic in Matej Ju- Napad Vatovca, »top scorerja« Sloge Tabor Televita, a v napadu se je še posebej izkazal Daniel Slavec kroma košarka - Danes in jutri v moški D-ligi Priložnost za Dom, Breg favorit, pred najtežjo nalogo pa je Kontovel Prvi krog po božičnem premoru bo v D ligi obenem tudi zadnji prvega dela prvenstva. Konec tedna bo predvidoma precej raznolik, saj so tri tekme na sporedu že danes, po dve pa jutri in v nedeljo. Dom je tokrat doletela čast, da v vzhodni skupini D lige odigra prvo tekmo po novem letu. Drevi se bo ob 20.45 v Gorici pomeril z ekipo iz Vileša, ki je pred premorom nanizala kar 5 zaporednih zmag in se tako znašla točno na sredini lestvice. Obe ekipi je nazadnje premagal Pallacanestro Monfalcone: Villesse 15. novembra, Dom pa 19. decembra. Če upoštevamo končni izid proti temu nasprotniku bi morali biti Domovci na papirju rahli favoriti, saj so v gosteh izgubili za 19 pik, Villesse pa jih je pred domačo publiko dobil 24. Tekma bo predvidoma izenačena, saj sta si bili ekipi že lani v promocijskem prvenstvu v bistvu enakovredni (vsaka je zmagala po eno tekmo). Glede na število opravljenih treningov med prazniki si v Gorici gotovo zaslužijo dober pričetek leta. Na košarkarski zvezi so tekmo zaupali Sabadinu iz Tržiča in Pellicaniju iz Ronk. Tudi Brežani bodo morali spet stopiti na igrišče že drevi, saj jih ob 21.15 v tržiški zeleni telovadnici čaka Nab No Stop Viaggi. Tržičani so izgubili zadnje štiri tekme, Breg pa je nanizal že pet zaporednih zmag, tako da so na papirju nesporni favoriti. Tako v zunanjih pozicijah kot pod košema bi morali biti Kra-šovčevi fantje skoraj neustavljivi, na drugi strani pa bi največ težav povzročal strelec Gon. Glede na precejšnjo razliko na lestvici se bosta morali ekipi predvidoma zadovoljiti z mlado sodniško dvojico Marusig - Degrassi. Najtežja naloga čaka tokrat Kontovelce, ki bodo igrali jutri ob 20.30 proti drugouvrščenemu San Vitu. V telovadnici šole Rismondo bosta pravico delila Romano in Barzelatto. Tako kot Breg je tudi Kontovel v minulih tednih bolj malo treniral, v zadnjih dneh pa so God-nič in soigralci le opravili nekaj boljših treningov. Predvidoma bodo na igrišče stopili v popolni postavi, ob ugodnem dnevu pri metu pa bi lahko tako tudi presenetili Fer-lugo in soigralce. (M.O.) PROMOCIJSKO PRVENSTVO Drevi derbi na 1. maju Pičlih 48 ur po prvem letošnjem članskem der-biju med Jadranom in Borom bo na sporedu še drugi spopad med slovenskima ekipama. Tudi drevi - tako kot v sredo - bo eden od dveh protagonistov prav Bor, ki pod pokroviteljstvom Artgroupa nastopa tudi v promocijskem prvenstvu. Ob 21.30 se bo na 1. maju pomeril s prvouvrščenim in še nepremaganim Sokolom. Glede na sorazmerno tesno zmago Sokola proti Bar-colani in 40 točkam prednosti borovcev na zadnji lanski tekmi, so bili Svetoivančani pred prazniki v boljši Marko Švab (Kontovel) kroma formi. Obe ekipi pa sta prekinili treninge vse do tega tedna. Sancinovi varovanci so trenirali trikrat, v na-brežinski telovadnici pa so se sokolovci srečali dvakrat. Tekma bo zato predvidoma precej izenačena. Widmann in soigralci bodo morali izkoristiti prednost domačega igrišča in s hitro in agresivno igro zaustaviti iSoko-love izkušene »stare mačke«. (M.O.) UNDER 19 DEŽELNI San Vito - Bor Nova Ljubljanska banka 76:70 (21:20, 42:43, 56:56) BOR: Pertot 21, Celin 12, Gombač 5, Filipac 7, Preprost 3, Formigli 6, Pescatori 6, Nadlišek, Švara 9, trenerja Fabio Sancin in Dejan Faraglia. PON: Filipac (32), Pescatori (35), Formigli (37) in Gombač (38). Borovi mladinci so v hudo okrnjeni zasedbi izgubili proti izjemno povprečnemu tekmecu. Olajševalnih okoliščin sicer ne manjka, saj so poškodbe in gripa dodobra zdelale moštvo, v postavi so bili trije kadeti, nekateri posamezniki pa so tudi igrali oboleli. Srečanje je bilo povsem izenačeno skozi vseh štirideset minut, odločilna za zmago domačih je bila v bistvu posrečena trojka z velike razdalje minuto pred koncem. Za Sancinove varovance so bili usodni tudi številni prekrški, ki so še dodatno osiromašili igralski kader. Največ točk je dosegel Andro Pertot, ki je imel tudi enajst skokov, vendar je metal porazno (10:35 iz igre) in izgubil kar dvanajst žog. Nekaj več kot ostali je pokazal le borbeni šestnajst-letnik Nikola Švara. nasa napoved - Peter Sosič Na derbiju prevesil jeziček na tehtnici Bivši borovec in B ligaš Peter Sosič je pred kratkim prestopil v vrste Jadrana. Svoj krstni nastop je opravil prav na derbiju z Borom in s 25 točkami prevesil jeziček na tehtnici v korist svoje nove ekipe. Kako pa se znajde v novi ekipi? »Super. Soigralci so me dobro sprejeli. Trenerju Po-poviču pa se moram zahvalit, ker mi je takoj dal možnost, da se izkažem. Boru pa, ker me je prepustil Jadranu.« O svojem bivšem društvu meni, da spada po igralskem kadru med najboljše ekipe v ligi. Na derbiju pa »niso pričakovali take reakcije. Celo tekmo smo morali igrati presing in zaustaviti met za tri točke, uspelo pa nam je le v drugem polčasu. Na splošno pa sem vesel, da je bilo dosti publike.« Kakšna pa je razlika z B2 ligo? »C in B2 sta si zelo podobni. V višjem prvenstvu je igra hitrejša in malo bolj fizična. Občasno igraš tudi proti bivšim A ligašem in te je težko zaustaviti.« Peter pa je gotovo zadovoljen, da je igral z Danielom Batichem, »ker sva dobra prijatelja in ker je z njim lepo igrati«. Kljub številnim poškodbam, ki so ga pestile, pa je zadovoljen tudi z lansko sezono, ko je prvič prestopil k profesionalnemu društvu. Povečano število treningov (8-9 tedensko) pa je verjetno »krivih« za poškodbe, tudi če so pri tržaškem drugoligašu krivili slabo držo. Peter je čez poletje neprekinjeno treniral, tako da sedaj nima več fizičnih težav. Višjemu prvenstvu pa se je odrekel, ker se je zavedal, da mora več igrati. V glavnem potrebuje nekaj minut na igrišču, da začne dobro igrati, kar je tudi dokazal s 25 točkami v drugi polovici derbija. PETROVE NAPOVEDI Euromobil Cucine Caorle (24) - Bor Radenska (14) zmaga +5 Giants Marghera (14) - Jadran Mark (8) zmaga Jadrana +5 No Stop Viaggi NAB (10) - Breg (22) zmaga +10 San Vito (18) - Kontovel (8) zmaga Kontovel +2 Dom (2) - Villesse (14) zmaga +10 Bor Artgroup (8) - Sokol (12) zmaga Bora +4 (M.O.) nogomet Alen Carli z Italo podpisal do junija 2010 Alen Carli, naš edini profesionalni nogometaš, je zapustil Co-senzo in je od danes tudi uradno član Itale San Marco iz Gradišča, ki prav tako nastopa v prvenstvu 2. divizije (nekdanja C2-liga) in pri kateri je Alen nastopal v zadnjih petih sezonah. O tem, da se najbrž vrača v Gradišče smo poročali že v intervjuju 17. decembra. Slovenski nogometaš iz Slivnega pri Nabre-žini je pri kalabrijskem moštvu, ki sicer zaseda prvo mesto na lestvici in je glavni favorit za napredovanje v 1. divizijo, igral kot rezerva. Pri Itali bo 29-letni Carli prav gotovo dobil več priložnosti, saj ga trener Giuliano Zoratti pozna zelo dobro. Alen je z gradiškim klubom podpisal pogodbo, ki ga veže vse do junija 2010. »Vesel sem, ker bom lahko znova igral za Italo. Izkušnja v Cosenzi je bila zelo lepa, na žalost pa sem v Kalabriji igral zelo malo. Upam, da bom tu dobil več priložnosti. Trenirati sem začel 2. januarja in že v nedeljo bom na razpolago za tekmo v gosteh pri drugouvršče-nem Vareseju,« nam je povedal Carli. Itala zaseda z 21 točkami zlato sredino lestvice. košarka Jadranovec Saša Ferfoglia ima zlomljen nos Na sredinem derbiju košarkarske državne C-lige med Jadranom Mark in Borom Radensko, kot smo že poročali, si je jadranovec Saša Ferfoglia na začetku tretje četrtine poškodoval nos, potem ko ga je borovec Giacomi med prekinitvijo udaril. Zaradi tega je moral zapustiti igrišče. Zdravniški pregledi so potrdili, da je nos zlomljen, tako da je bil nujen kirurški poseg. Zdravniki so Saši priporočili 20 dni počitka, sam pa nam je včeraj povedal, da bo najbrž bil na razplogo trenerju Popoviču čez dva kroga. V nedeljo proti Margheri pa prav gotovo ne bo nastopil. odbojka - A1 -liga Matej Černic najboljši igralec tretjega kroga V tretjem krogu drugega dela odbojkarskega prvenstva A1-lige je bil Gabrc Matej Černic med najboljšimi igralci kroga. Spletna stran Volleyball.it ga je izbrala med sedem najboljših (med izbranimi je edini italijanski državljan). Na lestvici vseh napadalcev A1-li-ge (na podlagi statistik) pa je na osmem mestu med italijanskimi igralci, skupno pa je 22. DISCIPLINSKI UKREPI - V poročilu disciplinske komisije deželne nogometne zveze piše, da bo Vesnin trener Roberto Ve-neziano diskvalificiran do 17. januarja. Do tega datuma ne bo smel sesti na klop tudi trener deželnih naraščajnikov Pomladi Dino To-masi. En krog bo moral prisilno mirovati branilec Sovodenj Alex Simone in nogometaš Mladosti Alan Černic. V deželnem pokalu 2. AL je bil za en krog diskvalificiran branilec Pri-morja Mitja Merlak. 71 Obvestila AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki bo 16.,18. in 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 3386100412(Tibor) ali piši na ao@spdt.org. SPDT smučarski odsek prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040 635627. 18 Petek, 9. januarja 2009 ssg - Nocoj v tržaškem Kulturnem domu V novo leto z verzi Marcella Potocca Četrti gost letošnjega cikla pesniških večerov Slovenskega stalnega gledališča bo pesnik Marcello Potocco. Pesnik mlajše generacije, rojen leta 1974 v Ljubljani, se bo v foajeju tržaškega Kulturnega doma predstavil danes ob 20.30. Z njim se bo kot običajno pogovarjal igralec in radijski voditelj Janko Pe-trovec. Marcello Potocco je leta 2000 diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter prejel Fakultetno Prešernovo nagrado za diplomsko delo. Leta 2006 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral s tezo z naslovom »Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji«. Je docent na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer predava Literarno teorijo, Svetovno književnost in Sodobno slovensko književnost. Kot literarni teoretik in zgodovinar se ukvarja z literarnimi strukturami in teorijo metafore ter s sociološko obravnavo literature, zlasti z vprašanjem ideologije v literaturi. Posebej se ukvarja s sodobno kanadsko in slovensko poezijo. Marcello Ptocco je doslej izdal tri pesniške zbirke, svoje pesmi objavlja v vseh pomembnejših slovenskih revijah, prevedene pa so bile v srbščino, hrvaščino, angleščino, make-donščino, češčino, italijanščino, latvijščino in beloruščino. Redno nastopa na literarnih večerih in festivalih v Sloveniji in tujini. ljubljana - Od 12. januarja Fabula 2009 Gostje letošnjega festivala bodo katalonski pisci Na letošnjem festivalu zgodbe Fabula bo v središču pozornosti Katalonija. Festival bo ob branjih in pogovorih z avtorji ponudil predavanja, okrogli mizi, filmske projekcije in simpozij, tako da se, kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal urednik Študentske založbe Mitja Čander, obeta »mesec dni vznemirljivega literarnega dogajanja«. Festivala, ki bo potekel od 12. januarja do 13. februarja, se bodo udeležili trie katalonski avtorji: Maria Barbal, Biel Mesquida in Toni Sala. Maria Barbal, rojena leta 1949, je zaslovela že s prvencem Kamen v melišču, ki bo po besedah direktorice festivala Sanje Grobovšek v času gostovanja v slovenskem prevodu izšel v knjižni zbirki Beletrina Študentske založbe. Gabriel Mesquida, letnik 1947, je pisatelj, pesnik in profesor na Univerzi na Mallorci. Je tudi avtor scenarija za celovečerni film Augustija Vil-laronga Morje (El mar), ki bo prikazan na festivalu. Toni Sala, rojen leta 1969, poučuje katalonsko književnost. Svoje delo je opisal v eseju Kronike srednješolskega učitelja (2001), eni najbolje prodajanih in kontroverznih katalonskih knjig desetletja, je goste predstavila Grobov-škova. Predstavitev katalonske literature se bo začela v ponedeljek, 12. januarja, z branjem besedil vseh treh avtorjev v Cankarjevem domu. Po- govor z avtorji bo vodil Mitja Čan-der. Ob katalonskih avtorjih bo po besedah Grobovškove festival letos gostil portugalskega pisatelja Goncala M. Tavaresa, švedskega pisatelja Sve-na Lindqvista, hrvaškega pisatelja Igorja Štiksa, romunsko pisateljico Noro Iuga in Inga Schulzeja iz Nemčije. V okviru festivala Fabula bo v Cankarjevem domu potekal tudi simpozij Lojze Kovačič: Življenje in delo, omeniti pa velja še finale proznih mnogobojev v Jamskem dvorcu v Postojni. Festival se bo zaključil s podelitvijo nagrade Dnevnikova fabula za najboljšo zbirko kratke proze zadnjih dveh let, ki bo 13. februarja v Cankarjevem domu. Za Dnevnikovo fabulo 2009 so nominirani Tomaž Kosmač z zbirko kratke proz Punk is dead, Peter Rezman z zbirko Skok iz kože, Lucija Stepančič s knjigo Pra-sec pa tak in Suzana Tratnik z zbirko kratkih zgodb Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Festival Fabula bo z dogodki segel tudi izven Ljubljane: v Ribnico, Maribor, Črnomelj, Postojno, Ptuj, Celje in Hrovačo. Sicer pa imajo ambiciozne načrte, saj želijo, da bi bil festival zgodbe Fabula leta 2010, ko bo Ljubljana prestolnica knjige, osrednji festival v mestu. Partner festivala je časopisna hiša Dnevnik, koproducent pa letos prvič Cankarjev dom. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Benvenuti. Urniki: danes, 9. in jutri, 10. ob 20.30, v nedeljo, 11. in v torek, 13. ob 16.30, v sredo,14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 20.30 ter v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30. G. Gallina: »La base de tutto« / Nastopajo: S. Felicioli, M. Martini, G. Previa-ti in M. Somaglino. Režija: S. Pagin. Urnik: v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 10. januarja ob 20.45 / Roberto Saviano in Mario Gelardi: »Gomorra«. Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Castiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. V četrtek, 15. in v petek, 16. januarja ob 20.45 / Luigi Lo Cascio: »La caccia«. Povzeto iz Evripidovih Bakhantk. Nastopa Stalno inovativno gledališče FJK. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 16. ob 18.00 in v soboto, 17. januarja ob 19.00 / Ajshil: »Oresteja«. V poneddeljek, 19. ob 18.00 in v torek, PRIREDITVE 20. januarja ob 20.00 / Ajshil: »Oresteja«. V petek, 23. ob 19.30 in v soboto, 24. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 9. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. Jutri, 10. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek 12. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Od 13. do 15. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 16. januarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 20. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 21. ob 20.00 in v četrtek, 22. januarja ob 11.00 in ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 9. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Od jutri, 10. do torka, 13. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 14. januarja ob 15.30 in 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 15. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 16. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V soboto 17. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 29. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V torek, 20. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 21. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Mala scena Danes, 9. januarja ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 13. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 14. januarja ob 20.00 / Celin-ka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 15. januarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 17. januarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Danes, 9. januarja ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. V ponedeljek, 12. in v torek, 13. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. V petek, 16. in v soboto, 17. ob 19.30 ter v ponedeljek, 19. in v torek, 20. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. Cankarjev dom V soboto, 17., v soboto, 24. in v soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Po-korn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. Slovensko mladinsko gledališče Od ponedeljka, 12. do četrtka, 15. januarja ob 19.30 / Predstava »Noč ali Klic v stiski« v režiji Damjana Kozole-ta po lastni drami. V glavnih vlogah ig-hrajo Ivan Godnič, Boris Kos in Vesna Vončina. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: v petek, 23. januarja ob 19.30, v soboto, 24. in v nedeljo, 25. ob 16.00, v torek, 27. in v četrtek, 29. ob 19.30, ter v soboto, 31. januarja ob 17.00 in v torek, 3. februarja ob 19.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 11. januarja ob 18.00 / "Openska glasbena srečanja" - Novoletni koncert, kjer bo nastopil Slovenski orkester klarinetov, dirigent Nikolaj Žličar. NABREŽINA Društvena dvorana Iga Grudna Jutri, 10. januarja ob 21.00 / »Zažu-rajmo v novo leto!«. Nastopajo: Kraški ovčarji in DJ Scek. Vstop prost. SOVODNJE V telovadnici V nedeljo, 11. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert na katerem bo nastopil slovenski jazzovski zbor Perpetuum Jazzile, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar. Vabi sovodenjska občinska uprava. Prost vstop. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Aleksander P. Borodin: »Knez Igor«, Gallusova dvorana / Opera v dveh delih v dramaturški predelavi Plamna Kartaloffa. Dirigent: Grigor Palikarov. Urnik: v soboto, 17. januarja ob 19.00 (premiera), v ponedeljek, 19. ob 15.00, v sredo, 21. in v petek, 23. ob 19.00, v nedeljo, 25. ob 17.00 ter v torek, 27. januarja ob 19.00. V soboto, 24. januarja ob 20.00, Klub CD / Adi Smolar, koncert Ježkovega nagrajenca 2008. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma: do sobote, 17. januarja, razstavlja Noriaki Sangawa pod naslovom: »Tok narave«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 19.00 in ob sobotah, od 10.30 do 12.30. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 23. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Grgiča. Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od ponedeljka do sobote od 16.00 do 18.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. -/ VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom: od 13. januarja, (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava »Slovenija, odprta za umetnost«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je še danes, 9. januarja med 10. in 17. uro na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. / RADIO IN TV SPORED Petek, 9. januarja 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 - OPZ župnije Kapela 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Ciak...si canta! 23.15 Dnevnik, sledi Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 19.00, 1.35 Resničnostni šov: X factor - I casting 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Glasb. odd.: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 21.50 Nan.: Desperate Housewives 23.25 Dnevnik 23.45 Glasb.: Fabrizio De Andre' ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.05 14.00 14.50 15.15 17.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Speciale cominciamo bene - Prima Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sle- di Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 23.10 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 1.10 Aktualno: Economix Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nan: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.45 Film: Pugni, pupe e pepite (kom., ZDA, '60, r. H. Hathaway, i. J. Wayne) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 1.50 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.20 Nad.: Tempesta d'amore 23.25 Film: Mato Grosso (pust., ZDA, '92, r. J. McTiernan, i. S. Connery) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Nan.: La famiglia Bradford 15.45 Nan.: Il mammo 16.15 Resničnostni šov: Amici 17.00 Dnevnik, kratke vesti 17.05 Film:Love notes (kom., Kanada, '07, i. L. Leighton) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: ArciZelig 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.00 Nan.: La tata 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: Will & Grace 10.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Friends 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Love Bugs III 19.35 Nan.: Medici miei 20.05 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI Miami 23.05 Nan.: Standoff ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke K2 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.00 Nan.: Lessie 12.00 Kratke vesti 12.25 Hard Trek 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Klasična glasba 15.00 Aktualno: Volley time 15.35 Dokumentarec o naravi 17.45 Si racconta ... Una sera d'inverno un narratore 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Aktualno: Musica che passione 20.15 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Jonny 100 Pesos 23.30 Ritmo in Tour: La Tv dei viaggi 8.00 Aktualno: Omnibus - Rewind 9.25 Due minuti in un libro 9.40 Dok.: Animal Face Off 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 11.50 Dok.: Senti chi viaggia 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Uragano (dram., ZDA, '79, r. J. Troell, i. J. Robards) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Nan.: Streghe (i. Rose Mc Gowan) 19.05 Nan.: Stargate SG-1 20.00 1.10 Dnevnik 20.30 Aktualno: Le interviste barbariche 21.10 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 23.10 Film: Saturn 3 (fant., VB, '80, i. K. Douglas) (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Enajsta šola (pon.) 10.10 Dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 10.35 Dolgcajt (pon.) 11.20 Osmi dan (pon.) 11.50 City folk 12.20 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Biograf. nad.: Prešeren (pon.) 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka 16.00 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Linus in prijatelji - V pričakovanju Božiča 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.55 23.35 Duhovni utrip 18.10 Risanka 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. druž. nan.: Peta hiša na levi: Novo življenje 20.30 Slovenski avto leta 2009 22.00 Odmevi, vremenska napoved, šport 22.55 Polnočni klub 0.10 Duhovni utrip (pon.) 0.25 Dok. serija: Družina: klic narave (pon.) 0.55 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 9.01.1991 - pon.) 1.20 Dnevnik (pon.), sledi Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 9.30, 1.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.30 Glasnik 12.55 Umetnost igre (pon.) 13.20 Evropski magazin (pon.) 13.50 Črno beli časi (pon.) 14.05 Sedma moč osamosvojitve (tv dnevnik 9.1.1991) 14.30 Hum. nad.. Odkar si odšla (pon.) 15.35 Primorski mozaik 16.05 Študentska 16.25 Mostovi - Hidak (pon.) 16.55 Migaj raje z nami 17.25 SP v biatlonu, sprint (Ž) 19.00 Velika imena malega ekrana 20.00 Dok. odd.: Umetnost in krščanstvo 20.55 Hum. nad.: Fraiser 21.20 Film: Rocky Marciano 22.55 Film: Kamataki 0.45 Nad.: Deadwood (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 Športna oddaja 15.30 Film: Vaš super agent Flit 17.00 Vas tedna 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.55, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Maremetraggio 20.25 Potopisi 21.00 Zadnji dnevi slavnih: Che Guevara 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki Tv Primorka 11.00 0.15 Videostrani 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Spomini borcev 19.45 Kulturni utrinek 19.55 EPP 20.00 23.05 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.05 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 DIO; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.30 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; Nočni program iz studia RK. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio GaGa; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 9. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O -13/-3 TOLMEČ O -14/-2 TRBIŽ O -15/-3 O -15/-6 KRANJSKA G. O GRADEC -13/-6 o -13/-3 S. GRADEC CELJE -11/-3 O VIDEM O -7/5 O PORDENON -6/4 ČEDAD O -6/4 GORICA O O N. GORICA c/i; O TRŽIČ -13/-5 _ O KRANJ O LJUBLJANA V, -9/-4 /POSTOJNA O -9/-4 "" KOČEVJE . O ' ČRNOMELJ MARIBOR 0-10/-2 PTUJ O M. SOBOTA 0-11/-4 N. MESTO -9/-5 O ____ ZAGREB -11/-4 O ^NAPOVED ZA DANES V glavnem bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, čeprav v nižinskem pasu in ob morju bo lahko popoldne oblačnosti več. Ponoči bo lahko tudi na obali temperatura padla pod lediščem. Na Primorskem in v višjih legah bo jasno, burja bo oslabela. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -15, na Primorskem od -1 do -5, najvišje dnevne od -7 do -2, na Primorskem do 6 stopinj C. J Visok zračni pritisk nad srednjo Evropo povzroča v nižjih plasteh mrzel zrak, ki vpliva tudi na našo deželo medtem ko se v višinah zadržuje bolj suh in topel zrak. Nad srednjo Evropo in Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda priteka k nam hladen in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 8.56 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.31 in zatone ob 6.17 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi vzpodbuden. Po nižinah v celinskem delu države bodo pri najbolj občutljivih zjutraj možne manjše težave. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.21 najnižje -7 cm, ob 8.03 najvišje 50 cm, ob 15.06 najnižje -70 cm, ob 22.01 najvišje 35 cm. Jutri: ob 3.15 najnižje -9 cm, ob 8.51 najvišje 51 cm, ob 15.46 najnižje -74 cm, ob 22.40 najvišje 39 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................580 Piancavallo..........250 Vogel.................250 Forni di Sopra........200 Kranjska Gora........100 Zoncolan............260 Krvavec..............195 Trbiž..................270 Cerkno...............155 Na Žlebeh...........400 Rogla.................110 Mokrine..............260 Mariborsko Pohorje . .80 Podklošter...........200 Civetta...............200 Bad Kleinkirchheim . 180 O GRADEC -13/-6 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER dunaj - Podivjana konja sta se znebila kočijaža in naposled še kočije Panoramska vožnja s konjsko vprego se je sprevrgla v nepričakovano avanturo Turisti nagovarjajo dunajskega fijakarja DUNAJ - Spominska vožnja s konjsko vprego po Dunaju se je za 39-letnico in njeni hčerki razvila v nepričakovano avanturo, kakršne navadno spremljamo v filmih o "divjem zahodu". Neposlušna konja sta namreč s kočijo vred zdirjala skozi središče mesta, med potjo izgubila ko-čijaža, naposled pa sta se na eni od prometnic znebila tudi okorne kočije. Dunajska policija je sporočila, da sta se konja v znameniti dunajski vpregi splašila in začela dirjati skozi mesto, pri tem pa sta takoj izgubila kočijaža, ki je ravno v tistem trenutku odpiral vrata kočije, da bi nanjo sprejel še dodatne goste. Konja sta nato s kočijo vred divjala skozi središče mesta, prečkala Donavo, med svojim divjim pohodom pa s kočijo "oklestila" kar nekaj avtomobilov. Kočija se je nato med skoraj filmsko avanturo zataknila med dva avtomobila, vendar podivjanih konj to ni ustavilo, ampak le še dodatno osvobodilo, saj sta sta pretrgala vezi in brez "odvečne" prtljage oddirjala arhivski posnetek naprej. Ustavila sta se šele, ko sta na eni izmed dunajskih prometnic trčila v osebni avtomobil. Dunajski policisti so ob tem povedali, da so vse tri potnice "panoramsko vožnjo" prestale nepoškodovane, konja pa sta utrpela le lažje poškodbe. Najslabše jo je odnesel kočijaž, ki se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške, saj je alkotest po nesreči pokazal, da je pred nenavadnim dogodkom zvrnil kozarček ali dva preveč. (STA) london - Od dneva zaprisege V muzeju voščenih lutk od 20. t. m. tudi Obama LONDON - V londonskem muzeju voščenih lutk Madame Tussaud's bodo na dan zaprisege novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Oba-me 20. januarja postavili voščeno lutko 44. predsednika ZDA, za Američane pa bo ta dan vstop v muzej brezplačen. Novi "voščeni predsednik" bo sproščeno sedel v imitaciji ovalne pisarne v Beli hiši, so sporočili iz muzeja. Obamov predhodnik George Bush pa se bo 20. januarja pridružil množici nekdanjih predsednikov v znamenitem londonskem muzeju, poročajo tuje tiskovne agencije. Američanom, ki bodo z veljavnim osebnim dokumentom dokazali svojo identiteto, na dan zaprisege ne bo treba plačati vstopnine v muzej, ki sicer znaša 25 funtov (okoli 27 evrov). Laura Bush bo pisala spomine na Belo hišo WASHINGTON - Laura Bush, soproga ameriškega predsednika Geor-gea Busha, je z založniško hišo Scribner sklenila več milijonov dolarjev vredno pogodbo za svoje spomine. V knjigi bo tako zabeležila osebne spomine, pa tudi spomine na nekatere zgodovinske dogodke, ki jim je bila priča v osmih letih, kolikor jih je kot ameriška prva dama preživela v Beli hiši. Spomini sedanje prve dame ZDA naj bi na knjižne police prišli predvidoma leta 2010. Njena tiskovna predstavnica Sally McDonough ni želela razkriti, koliko je založnik plačal Lauri Bush za knjigo. Nekdanje prve dame so ponavadi za svoje knjižne prispevke prejele več milijonov dolarjev plačila. Kot je dodala McDonoughova, bo ameriška prva dama pri pisanju spominov imela sodelavca, ki pa ga še niso izbrali. Predsednik Bush je lani izrazil željo, da bi tudi sam napisal spomine. Vendar so ga založniki v luči nizke jav-nomnenjske podpore pozvali, naj s tem počaka. Liberijka tvega zapor zaradi opičjega mesa NEW YORK - Zvezni sodnik v ameriškem Brooklynu je zavrnil argumente Liberijke Mamie Manneh, ki ji sodijo zaradi tihotapljenja nevarnega mesa opic. Liberijka je svoje početje pred sodiščem opravičevala z "verskimi razlogi". Sodnik je v primeru Liberijke odločil, da verski razlogi ne morejo biti razlog, da obtožena pristojnih oblasti ni zaprosila za dovoljenje za uvoz eksotične hrane v državo. Primer je sicer star že tri leta. Mannehovi so opičje meso tedaj zasegli pri pregledu prtljage na newyorškem letališču John F. Kennedy. Odvetniki obtožene je nato prepovedano dejanje opravičeval z dejstvom, da nekateri liberijski kristjani opičje meso uživajo iz duhovnih vzgibov. Ko se je izkazalo, da taka argumentacija sodnika ni prepričala, se odvetnik Mannehove ni več želel odzivati na številne telefonske klice novinarjev. Če bodo Li-berijko spoznali za krivo, ji grozi do pet let zapora. Poveljnik kopenskih sil ZDA se je opravičil WASHINGTON - Poveljnik ameriške kopenske vojske, general George Casey se je v sredo opravičil zaradi pošiljanja okrog 7000 pisem družinam padlih vojakov, v katerih je bilo namesto imena prejemnika naveden "John Doe", kar pomeni neznana oseba. Šlo je sicer za pisma poveljstva za žrtve v Alexandriji, v katerih so bile navedene organizacije, ki nudijo pomoč družinam padlih vojakov. Pisma so bila poslana decembra lani. Pisno opravičilo je izdalo tudi omenjeno poveljstvo, ki je napako že popravilo in poslalo bolj osebna pisma. (STA)