Številka 291. Trst. v ponedeljek 22. oktobra 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vsaTd dan aci oa leliljsk m msiikit n 5. in. cc poirtsijtil eb 9. ni ijinaj. Posamične fitnilie ?r prodajajo po 3 «*v6 (5 stotink) v mnogih tobHkp.Tnnh t Tr*tu in okolici. Ljubljani. Gorici, branju, £t. Petru, Keiani, Nsbrežini. S?. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Postojni, Poraborgu, Solkanu itd. Cene ofJusov ee računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke 2'/» mm); r.a trgovinske in obrtre ogiane po 30 sto*.; sa osmrtnice. zehv»]e, poslanice. oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista ^io 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali ogledi po 2 ft. beseda, najmanj pa po Ftot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči Saioftclna is al* IB vse leto -i K. pol leta 12 K. 3 nesece ♦> K. — N« Tinročbe brez d >pc*lsuis naročnine ie uprava ne ozira V*i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana piama se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorgio ttalattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poitno-hranilnlčni račun St. 841.652. ^ccs i t* v. »167. . — Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK ii Brzojavne vesti. Shodi uradnikov. DUNAJ 2i. V Brnu, Gradcu in Lvovu, so se vršili shodi uradnikov, ki so vspre-jeli resolucijo glede avansiranja po času in glede podelitve draginjske doklade. Cerkev pogorela. MAGYAR KANISZA 21. V občini Csoka je za časa službe božje v katoliški cerkvi izbruhnil požar, ki je isto upepelil. Ponesrečil ni nihče. Ponesrečeni podmorski čoin „Lutin". BIZERTA 21. Pokazalo se jc, da ni inožno spraviti na dan mrličev ponesrečene podmorske ladije »Lutrin«, za to se je to nakano opustilo. Francoska ministerska kriza. PARIZ 21. Fallieres je ponudil sestavo kabineta Clemenceau, ki je sestavo vsprejel. Bourgeois je odklonil, bi obdržal listnico za unanje stvari in sicer iz zdravstvenih ozirov. Picquart je dospel danes zjutraj. Vlaka trčila skup. PARIZ 21. Danes po noči jc v Co-lombesu trčil skup osebni vlak s tovornim vlakom, 11 oseb je bilo lahko ranjenih. Potres. ŠU L A VERI (Tiflis) 21. Sinoči je bilo čuti tukaj močan potres. Poljski šolski bojkot na Pruskem. BEROLIN 21. Glede poljskega šolskega bojkota poročajo iz Poznanja : V tukajšnjih šolah, v katerih je v sredo začel pouk, odpade v tem tednu verski pouk za katoliške učence in učenke, ne da bi se navedlo vzrok. Vsekako hočejo šolske oblastnije preprečiti, da bi ne prišlo do kakega ostrejega odpora ter počakati nadaljnji) navodil iz Berolina. Rusija. Kongres „Zveze ruskih ljudi". KIJEV 21. Kongres »Zveze ruskih ljudi je sklenil« naprositi carja, naj izda nov volilni zakon v narodnem smislu, po katerem bi bila Židom odvzeta volilna pravica. Razun tega naj bi duma imela le posvetovaleu značaj. Poročnik napadel polkovnika. PETROGRAD 21. Na Nevskem prospektu je včeraj poročnik polka Omsk ranil s sabljo polkovnika. Ko je množica PODLISTEK. Iz vsakdanjega življenja. Sliku Drago Komac. V kotičku zraven okna sta sedela v kavarni prijatelja. Živo sta se pogovarjala in videlo se je, da se že dolgo, dolgo nUta videla. »lorej ti misliš resno s poroko?« »Da, Ivan, odloči! sem se za ta težaven korak in obljubo hočem izpolniti — čeravno ne vem — ali bodem srečen ali ner. »Se vedno isti čudak — ali te ni še svet izučil — ali še nisi prišel do zaključka, da Človek ne sme biti prepošten. Daleč si bil po svetu — a vrnil si se k meni ravno tak, kakor si šel«. »Ivan, četudi mi srce poka bolečin, vendar prenesti nc bi mogel tega, da bi njej, ki sem je vedno pravil, da jo ljubim, rekel sedaj : ne morem te več ljubiti — bilo je vse le domišlija ! Jaz je ne ljubim, ona pa me ljubi in slednja žilica njenega srca bije le zame — samo zatne.« »Dragi prijatelj ali hočeš res lastno življenje zagreniti — in svoj mir in vrečo žrtvovati za one nepremišljene besedice: ljubim te. Da, da, res pravi pregovor: hotela poročnika vjeti, je isti s sabljo napadel množico. KoneČno je bil poročnik aretovan. Parnik zadel na torpedo. 200 potnikov utonilo. VLADIVOSTOK 21. Ruski parnik »Varjagin« je zadel na torpedo, ter se takoj pogreznil. 200 potnikov je utonilo, eden se je rešil. Priprave za volitve v državno dumo. PETROGRAD 21. Predsednik mi-nisterskega sveta je razposlal guvernerjem okrožno brzojavko, da naj čim prej sestavijo imenik oseb, ki imajo volilno pravico za državno dumo. Volilni imenik je treba priobčiti do 3. decembra t. L Oko za oko, zob za zob. Pod tem naslovom piše „Slov. Narod" od minolega petka: Z velikimi upi je zrl ves slovenski narod na otvoritev Karavanskega predora, ki nas jc zvezal z našimi koroškimi brati. V prvi vrsti smo gledali na prelepo Rožno dolino in še posebej na izrazito slovensko občino Št. Jakob, kjer prebiva najzaved-nejše ljudstvo Koroške. Državna železnica — zgrajena z denarjem vseh avstrijskih državljanov — pa obeta postati reka, po kateri naj preplavljajo nemški valovi koroško slovenstvo, ki jc že desetletja ječalo pod brezobzirnim bičem nemŠkutarskih oblastev. Beljaška direkcija, oziroma ž 'lezniško mini-sterstvo je sicer napravilo dvojezične napise na postajah, toda službeno osobje je izklučno nemško, in sicer tistega zloglasnega kalibra zagrizenih vsenemcev, ki so vsak čas pripravljeni iti v boj proti Slovencem. Zastonj zahtevaš po koroških postajah z dvojezičnimi napisi voznega listka v Slovenskem jeziku, najnižji uslužb.-renegat te bo surovo nahrulil: „Reden sie deutsch, wir verstehen nicht \vindisch !" Prepričan bodi, da ti tudi pritožne knjige ne da, pa jo lahko desetkrat zahtevaš, Piscu teli vrstic se je tak slučaj pred kratkim dogodil na postaji Podgorje, kjer se je navedeni uslužbenec obnašal kakor kak turški paša. V nebo vpijoč in značilen slučaj se je dogodil tudi v nedeljo, 14. t. m., v Po-drožčici, torej prvi postaji na Koroškem, ki stoji popolnoma na slovenskih tleh. Večja slovenska družba je prišla v kolo- dvorsko restavracijo ter zahtevala pijače v slovenskem jeziku. Postreči |niso hoteli, pač pa so pričeli psovati z „windische Hunde" in v par trenutkih je pridrlo nekaj c. k. žel uslužbence, ki so začeli slovenske goste šiloma poditi iz restavracije in eden je imel poguma dovolj, da je udaril slovenskega gosta z gorečo svetilko po glavi da gaje takoj kri oblila in se je svetiljka razsula . . . To se je zgodilo na c. kr. drž. železnici, za kar imamo več kot deset prič in taki slučaji nesramnega postopanja drž žel. uslužbencev so na dnevnem redu, odkar po novi progi mnogo kranjkih Slo vencev prihaja na Koroško. Kaj nam je storiti ?! Tu ne pomagajo nobene prošnje na žel. upravo, tu je na mestu le samopomoč ! Posnemajmo Cehe ! Nasilnosti in brutalnosti odgovarjajte z nasilnostjo in brutalnostjo, kajti Nemec je v narodnostnem boju vedno surov! Onkraj Karavank nas čaka boj na nož ali pa bo Koroška padla. Nihče naj ne razume nemški na Koroškem na postajah z dvojezičnimi napisi, pa naj si žel. osobje populi lase od jeze. Kdor pozna škandalozne razmere na novi progi, ve, da ima osobje za-lombo zgoraj, ker bi si drugače gotovo ne upalo tako nesramno postopati napram Slovencem. Ako postanejo surovi, odgo-rite tudi vi s surovostjo. Izlete delajte le v večjem številu, ker drugače vam nihče ne jamči, da ne odidete s krvavo glavo proti domu, kajti na Koroškem je Slove-| nec brezpraven in le v večjem številu [lahko energično postopate. Vse {tisto pri-digovanje o zmernosti in dostojnosti napram Nemcu, češ, s tem ga presenetiš, ne valja nič. Obmejni boj nc pozna nobene l obzirnosti, ker drugače sploh boj ni in te Nemec prej pohrusta, kakor se zaveš. Pest za pest, udarec za udarec ! Slovenske Jesenice bodo kot obmejna občina prve prodirale na Koroško, saj so že utrjene v narodnem boju in upajmo, da prve [zanesejo neizprosno in vztrajno bojevitost v prelepo Rožno dolino, ki mora ostati v slovenskih rokah. Treba bo boja za vsacega moža. Rožna dolina bo v doglednem času pozorišče najhujših narodnih bojev, kakor jih najdete le še med Čehi in Nemci v kraljevini Češki . . . Vsi pa, ki vam je na srcu rešitev najlepšega dela koroške Slovenije, podpirajte nas v prvi vrsti z izleti ter smatrajte to delo za svojo sveto narodno dolžnost! Naši poslan- ci pa imajo najlepše delo z razkrinkanjem nadvse škandaloznih razmer na novi progi državnih železnic ! Storite svojo dolžnost in narod vam bo hvaležen.** lažje je ljubico dobiti, nego se je iznebiti, toda. ne glej na druge — svojo srečo išči!« — Ivan, Ivan, ne trgaj mi srca — ne vničuj mi duše. Pusti me, morda jo začnem ljubiti; morda bom še srečen. »Težko mi je; ali prijateljska dožnost mi veleva, da te rešim, če je še možno.« »Prijatelj — prepozno — prepozno. In če me rešiš — odtrgaš mi slednje zvesto srce, ki me umeje, ki me ljubi. V širnem svetu sem sam, le ti in ona sta mi še zvesta, in vajina ljubezen mi dela vsaj kolikor toliko življenje prijazno !« »Da, toda kaj — ko vendar ob vsej njeni ljubezni ni si srečen — in ^ne moreš biti — kakor mož, soprog — oče! Ljubezen se ne vrača, ohlaja se prekmalu, in kaj bo potem ? Prijatelj, vrni se, vrni!« j—= »Zastonj me kličeš, zastonj — ne morem. Glej, bilo je pred leti. Takrat sem ljubil dekle in ono mene. Prišlo je pa nekaj in ona se mi je odtrgala, da, začela me je sovražiti — očividno zaničevati. Jaz sem pa to dekle nadalje ljubil, čeravno so iz njenih krasnih oči letele strele srda na me. Prijatelj — nesrečen — neizmerno nesrečen sem bil takrat. In v tem Času sem spoznal tdekle — bodočo mojo soprogo. Spoznala je moje razmere ; vedela za vse skrivnosti mojega srca. Postala mi je prijateljica, svetovalka. S časom, spoznavši njeno blago dušo, njeno dobro pošteno srce, začel sem se ogrevati za njo in slednjič, nekega večera, sem jej ponudil svoje srce o katerem sem mislil, da je presanjalo prvi san. A varal sem se. In zdaj ne morem nazaj — ne morem! Dolgo časa sem jo varal — vodil za sabo; zdaj pa jej ne smem podreti — gradov bodočnosti. Siliti se hočem da jo bom cenil, spoštoval; hvaležen jej za njeno zvest« ljubezen do ne morem ! »Čudak —« »Glej, Če bi danes prišla ki jej še vedno živim z isto beznijo in bi mi rekla, naj pustim to in da bo ona — večno moja : prijatelj veruj, jaz ne bi mogel narediti koraka nazaj. »Prijatelj, dragi Alfonz nc bodi mehko-srčen. Ne veži se še, čakaj, morda čas spreobrne še tvojo usodo.« »Ne, ne, pojutranjem rpojdcm pred altar in tam se neha moje življenje«. »Alfonz torej je zastonj — vse — vse, Spremljaj te na tem potu milejša sreča, nego te je do sedaj — — — — — — Domače vesti. 40-letnica službovanja. Te dni je carinski podravnatelj gosp. Karol Kastncr praznoval 40-letnico svojega službovanja. Tem povodom so g. Kastnerju uradniki carinskega urada, med katerimi je vžival vedno največe simpatije, čestitali ter mu podelili par krasnih darov. Čestital je sla-vljencu tudi dvorni svetnik vit. O. Zim-merman. Zvečer je bil slavljencu na čast banket. Otvoritev „Narodnega doma" v Roču. Prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. otvori »gospodarsko društvo« v Roču na slovesen način „Narodni dom" v Roču. Ob 9. in pol dopoludne bo izredna skupščina. Ob 10. uri v jutro bo sv. maša v župni cerkvi v Roču, na to skupni odhod do »Narodnega doma«, kjer se bo vršil blagoslov istega. Po blagoslovu slovesna otvoritev. Slovesen govor bo imel deželni poslancc g. prof. Matko Mandič. Na slavnosti bo sodeloval oddelek >Slovanskega pevskega društva-< iz Trsta. Računajmo. Prejeli smo: Vzemimo 11a malo in recimo, da ima samo naše revnejše ljudstvo Trsta in okolicc po tujih denarnih zavodih naloženih dva milijona kron. V teh zavodih nosi ta :-vota a j°/0 K 60.000 letnih obresti. Ako bi bili ti ljudje dovolj pametni in bi svoje prihranke vlagali v „Tržaško posojilnico in hranilnico" po 4c/0, bi imeli letnih K 10.000 več, a ako bi te prihranke, ki daleč presegajo gori rečeno svoto, vložili v »Trgovsko-obttno zedrugo po 4Vi°/o, bi sc ka" pital pomnožil za letnih K 15.000! Mirno vestjo lahko trdimo, da ima naše ljudstvo vsaj Štiri/ do pet milijonov naloženih v raznih denarnih zavodih, ki niso naši in ki zraven tega plačujejo eno celo tretjino manje letnih obresti, nego pa naša »Trgovska zadruga« ! Na ta način izgubljamo mi Slovani v Trstu od 40 d o 50.000 kron na leto, mesto, da bi s to svoto pomagali sebi in našim revnejšim narodnim društvom, in vstanovili lastne šole ! Na razne pozive, ki so se objavili na tem mestu, se je Že marsikdo izpametoval hočem biti mene. Več ona druga, vdano lju — Brzojavenoša jc pristopil ter mu podal brzojavko. Odprl je naglo ter čital : »Potrjujem resničnost pisma, Alfonz jc včeraj umrl. Ivana.« Torej končano, ! Je zamrmral Ivan. Škoda te je — tebe mladega moža — značaja kakor jih je malo. Nisi hotel varati nje, ali ogoljufal si vendar — samega sebe. Alfonz, Alfonz ! Tvoj duh plava zdaj nad mano — in upam, da si srečen. Moram, moram si vzdihnil takrat, ko sva tu sedela : vedel si že tedaj, ko si govoril: pojutranjim pojdem pred altar in tam sc neha moje življenje. Dotrpel si — doljubil!« — — — Zopet je sedel Ivan sam v kavarni. »Ali je res kar pravite, on — Ivan je umrl? »Da gospica ! Nesrečen je bil, nesrečen! Poročil je deklico, ki je ni ljubil, a je ni hotel varati v njenih nadah. Vas pa je vedno ljubil, edina vi ste mu bila vse, čeravno ste ga ^sovražila, zaničevala. K poroki ga je gnala mož beseda, v smrt — pa zakon brez sreče — ljubezni«. Naslonila je glavico ob roke in jokala je za prvo ljubeznijo, za njim, ki jo je tako sveto, vzvišeno ljubil — — — — — Otroci ob tem izvrstno uspevajo in no trpe na motenju prebavljanja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru* driski itd. Priporoča j« na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov. vložil svoje žulje v naše narodne de Čestitamo. Ker je bil program tako zani-narne zavode, ali jih je še mnogo, ki še : m i v, je slavno občinstvo lahko pazno sle-ve.lno vstrajajo v svoji trmoglavosti. Vr- dilo istemu, da je skoraj pozabilo kupo-zite že enkrat v stran vse pomisleke in . vati korjandole, ki so jih prodajale dra-zaupajte našim denarnim zavodom, ki za- žestne gospodične, za kar jih moramo služujcjo popolno zaupanje na vse strani, prav srčno pohvaliti. Svoje simpatije in Nehajte podpirati tujce in škoditi * zahvalo moramo tudi izreči g. kapelniku samim sebi, ako hočete veljati za pametno j V o g r i č u, ki je osebno vodil tambura nje, ' petje in spremljal na glasovir kuplete. Iskreno hvalo izrekamo g. Z g u r j u, ker je pripustil brezplačno glasovir, g. Smidu, g. Ponikvarju in vsem častitim gospem in gospicam, ki so kakorsibodi priponiagali kaj pri veselici. Bog piriti vsem! — Ker se nista mogla vdeležiti veselice sta podarila g. profesor Mandič 2 K, g. dež. nadzornik Matejčič 10 K. Iskrena hvala ! Brzojavno razglaševanje vremenskih naznanil za Trst, Istro in Dalmacijo raztegne se na celo leto (izvzemši nedelje in praznike). Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva od 6. vinotoka t. 1. št. 33.655/P raztegne se brzojavno razglaševanje vremenskih naznanil, ki jih izdaje c. kr. pomorski observatorij za Trst, Istro in Dalmacijo, odslej naprej na celo leto (izjemši nedelje in praznike. Glede načina brzojavnega razširjanja omenjenih naznanil ne nastane iz tega povoda nikaka sprememba. Poziv slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom. Kakor čujemo, vršil se bode dne 4. novembra t. 1. občni zbor 11. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani. Tovariši, če Vam je k^j na tem, da si zboljšate svoj gmotni položaj, pridite vsi polnoštevilno na ta občni zbor in združite se vendar enkrat že v dkuštvo, ki je prevelike važnosti za Vas in Vaš obstanek ! Ali se Vam niso že odprle oči, da od svojih šefov nimate ničesar pričakovati, ako z združenimi močmi ne delujete za svoj in Vaših svojcev blagor ? Na zadnji Svetčevi slavnosti zasledovali ste lahko impozantne govore notarja Hudovernika, Plantana in drugih. Ali je menda kdo izmed njih slavil postopanje Sefa napram njegovim uradnikom, nejuristom ? Notar dr. Schmidinger vzdignil se je raz sedeža ter poživljal notarje, naj postopajo kot šefi s svojim kandidati taktno in vljudno smatrajoč te za svoje prijatelje in tovariše, in da naj ne občujejo ž njimi brezbrižno in breztaktno kot z manjvrednimi uslužbenci. To si je treba zapomniti. JCajti iz tega govora sledi, da smo odvetniški in notarski uradniki, kar nas je nejuristov, v očeh svojih šefov manj vredni uslužbenci, s katerimi se sme brezbrižno in breztakno postopati. Gospodje šeti pozabili so menda, da je vsak človek vreden svoje službe, če jo opravlja vestno in točno, in naj si bode še na tako nizki stopinji svojega službovanja. Vredni smo tudi odvetniški in notarski uradniki svojega mesta prav toliko kakor šefi svojega. Zatorej, tovariši, vzdramite se vendar že enkrat, in naj ne bode med Vami v bodoče niti jednega, ki bi ne bil član našega društva ; pridite polnoštevilno na naš shod oziroma občni zbor dne 4. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v restavracijo bratov Novakovič v sodnijskih ulicah! Tujci v Opatiji. Od 1. sept. do 17. okt 1906 je prišlo v Opatijo 4737 oseb. Od 11. do 17. oktobra 1506 je priraslo 423 oseb Dne 17. okt. je bilo navzočih 1596 oseb. Aretiran je bil predsinočnjim 19 letni zidar Fran Gerdol. Dne 2. t. m. se je imela proti Gerdolu vršiti pred porotniki razprava radi zločina teške telesne poškodbe. To razpravo so pa morali tedaj odgoditi, ker ni bilo možno tožencu vročiti poziva, kajti on se je skrival nalašč. Sodišče je pa dalo policiji nalog, naj Gerdola poišče in ga aretira, kar se je policiji posrečilo predsinočnjim Našli so ga, ko je spal v nekem svinjaku pri Lovcu. 0 roparskem napadu na pismonošo. Po licija je razpisala 500 kron nagrade za aretiranje onega še nepoznanega zločinca, ki je neki dan ininolega tedna izvršil ro-j parski napad na pismonošo. Ob enem podaja policija opis tega človeka, v kolikor Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. Tvornica diet. živil R. KUFEKE, (Dunaj I, in Berpedorf-Hamburg. in probujeno ljudstvo! Ako tujci vlagajo denar v nase denarne zavode, ki gotovo ne delajo tega iz rodoljubnosti — je naša dolžnost ta, da se vsi oklenemo le svojih denarnih zavodov ter da nehamo že enkrat p#Jpirati one, ki nas tepejo ! Ljudski oder. Dne 25., 20. in 27. t. m. bodo v veliki dvorani delavskega doma v ulici Boschetto št. 5. tri znanstveno poljudna predavanja. Predaval bo g. Etbin Kristan iz Ljubljane in sicer v četrtek dne 25. t. m. o »socijalnom problemu«, v petek dne 26. t m o »ženi in socijalizmu t in v soboto dne 27. t. m. o »proletarijatu in moderni književnosti«. Predavanje prične vsak večer ob 8. in pol uri. Ustopnina za osebo 20 stot. Veselica ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, ki je bila minolo nedeljo pri sv. Ivanu, se je zvršila kar najlepše. Občinstvo je bilo že od popoldanskega shoda kar najbolje razpoloženo, in to se je pokazalo pri vsaki točki. Že precej, ko se je dvignilo zagrinjalo in so začeli brenkati vrli sv. ivanski tamburaši, jih je občinstvo pozdravilo s ploskanjem in živio-klici. Pravo veselje jih je bilo slišati, ko so izvabljali iz taukih strun tako nežno - lepe glasove. Nekaj pa smo z žalostjo opazili in sicer to, da se ta četa jako krči, zakaj to ? Oj vstrajnost, kje si? Pač velik slovanski greh! Društvo »Zarja« iz Rojana nas je res prijetno iznenadilo ker nismo pričakovali, da nas poseti tako polnoštevilno s tako lepim ubranim petjem. Tako so navdušili občinstvo, da jih to kar ni pustilo z od»-a. Res najlepši dokaz, da so jako ugajali. Zato .čast komur čast*. Krona večera je bila igra »Zgrešeno nadstropj e«. Resnično smo sprevideli tudi iz te burke, da le oni zadene ukus občinstva, ki živi neposredno med narodom ter pozna njegove dobre in slabe navade in razvade. Naše ljudstvo se ne zabava nikoli tako izborno in se ne smeje nikoli tako od srca kakor pri vprizoritvali g. Stokovili iger. G. Stoka je lahko ponosen na to, kajti svoj smoter je dosegel popolnoma, to je: zabavati občinstvo. Igralci so se vsi našli v svojih vlogah in prav dobro pogodili tipe. Duhoviti in primitivni kupleti, ki jih je pela g. Zofka, pa so kar vseh elektrizirali. Člani dramatičnega društva so nastopili res letos pod prav dobrimi auspici, za kar jim od srca ga je opisala kuharica restavracije Stein-feld, ki ga je videla priti iz hiše takoj i po roparskem napadu. Ta človek da je ! star približno kakih 35 let, srednje postave, širokih pleč, rjave brke srednje velikost5, obraz ovalen. Rečena kuharica je opisala tudi obleko, a ta opis nima nika-kega pomena. Razne vesti. OpLisc, poslana, osmrtnice, zahvale, m le SS-57" in v obče k.ikor^no koli vrsto oglasov sprejem.\ S£3£" „Tnscratni oddelek" v ulici GiOrgio Galatti st. iS SO* i Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad j. JKC odprt od 0. zjutraj do 12. iti od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost'4. = 2ILOERT 8ROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan 11a rastavi v Trstu leta I^l.'. V* lika zaloga fcožifeiii iii 'm m vojaKe iii umiislc Izvršuje poprave liitro in za nizke cene : sprejema v rnmbo zimske kož uho vine ter jamči za škodit provzročeno po moljih in po požaru. h ^ ^ ?1©Z urar j TRST - a J. Pasic rmnvc št. 9 ' priporoča velik' izbor ur: Ornega, I Schaffhause, Lcnginss, Tavanes itd. j kakor tudi zlate, crcl'rne in ko/i:i5ke ■ ure za gospe. Izbor r.r sa birmo. ! I Sprejema c opravljanja po nukih cenc.h ■gm & 1 wm Bilo je črez dve leti, v jeseni, na vseh mrtvih dan. Grobovi so bili ozaljšani in vrhu njih so brlele lučice. Tudi grob Alfonza je bil olepšan z jesenskim cvetjem. Pred gomilo je klečala bleda gospica. Solze so jej lile črez bleda lica in srce jej je stiskala trda mrzla roka tuge —žalosti. Zraven nje je klečala stara ženica ; skrbno je gledala jadikujočo mladenko, hčerko svojo. I11 katero materino srce bi ne bilo otožno, ko vidi otroka svojega nesrečnega. »Pojdi — mraz je — pojdivi domov«, je izustila starka. Se enkrat je deklica pogledala na grob in odšli sta s počasnimi koraki. Kmalu za njima, sta pristopila k grobu gospa in gospod. Nekaj časa sta stala molče in kmalu sta šla dalje. Bila je žena _ Alfonzova in njen — drugi soprog.__ Hladan veter je potegnil sem preko grobišč, vrba-žalostinka je pripognila svoje vejice in peresca so poljubile grob njega, ki je žrtvoval samega sebe za mož-besedo. Lučica tam sredi groba je zatrepetala, zacvrčala je parkrat, vtrnila in zopet posvetila in zatem ugasnila. Sredi pokopališča so zapeli pevci: »blagor mu ki se spočije« — — — — — — — — * Severnonemški Lloyd ima največe trgovsko brodovje na svetu. Ima 82 prekomorskih parnikov. 165 ladij, ki prevažajo premog in dve šolski ladji. Družba ima promet na 37 raznih progah. Leta 1905 se je v prepeljalo 449 000 potnikov. Uslužbencev je bilo na ladijah 21.000. Samo za premog je družba izdala 27 in pol mil. frankov. * Linčovanje v Ameriki. V zadnjih 25 letih je bilo, kakor piše Ne\v-yorški list „Woredew linćano v Združenih- državah okolo 4000 ljudi. Od teh jih je bilo 95 odstotkov črncev, obtoženih, da so izvršili oziroma poskušali posiliti bela dekleta. Navadno so jih obesili, mnogo jih je bilo ustreljenih, nekoliko so jih spalili na gromadi, a v Arkansasu se je pripetilo, da so nekemu črncu najprej odtrgali roke, potem noge, zvezavši nesrečnemu najprej roke, a potem noge v upreženi par volov. * Koliko troši Italija za šole v inozemstvu. V proračunu ministerstva za unanje stvari je stavljena tudi svota 1,125.000 lir za vzdrževanje italijanskih šol v inozemstvu. Za take šole trosi tudi društvo „Dante Alighieri". Sole, ki jih podpira to društvo pohaja 76.000 otrok. Od omenjene svote odpade gotovo tudi kaj na Istro in Dalmacijo ! + Izum Malorusa. Malorus Borimir Na vonjski, ki živi na Dunaju, je izumil nenavadno praktičen stroj za košenje trave. V New-jorku živi 400.000 Zidov. + Prebrisan „stotnik". Minoli pone- . , v__, , M . , .... , , .... , , . „ . t iz vec mesečno prakso zeli dohiti službo kon- deljek popoludne je prišel v mesto Ivo- I 1 penik blizo Berolina oddelek 4. gardnega t o r i s t a ; sprejme pa tudi mesto pisarja pri polka, sestoječ iz 12 mož pod vodstvom kakem advokatu ali notarju. Cenjene ponudbe nekega moža ki je bil oblečen v uniformo . stotnika. Isti se je z oddelkom podal v naJ se l>oš,J sami, ki jih ima seboj. Namišljeni častnik je nato vprašal, ako so navzoči vsi blagajniški uradniki in ko se mu je odgovo- I rilo, da je odsoten blagajniški sluga, je i rekel : To ne de nič, kar zaključite ra | čunsko knjigo, ter je ukazal ,'sešteti denar. Bili sta 1402 marki in nekoliko drobiža, i »Stotnik* je stavil denar v vrečo, ga za- j pečatil, nakar je pripomnil v glavni knjigi : j Denarja je 4003 marke, zaplenil 4002 marki i stotnik : . .. Ime je bilo nečitljivo. »Častnik« j je na to dejal : Mala razlika izhaja gotovo j iz tega, ker se je slabo štelo. Na to je t vzel še ključ od velike blagajne, v kateri je bilo državnih papirjev v vrednosti 2 milj. kron. Doslej še niso oblastnije našle prebrisanega »stotnika«. Župan dr. Lan-gerhaus se je pa zahvalil na svoji časti. Selca nad škofijo — Loko. Kranjsko. ANTON SKERL mehanik. z prisoženl zvedencc. Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoks „Poch" Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fnnograTov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Stev. 1734. -101 ■ o----- 11 O 11 O I: Ol s O!' 1: O 1 1 O 11 OJ Tovarna pohištva iz* $mm im j ulica Tcsa stv. 52. R (lamina fetia). ZALOGA: PmZZft R03Hfc;0 (SoUko poslopje). Cfrrvc da *e ni ba*l no^ano ttertkurano«. Sprejera*Jo veakorraiaa dela iudi po r Sfac^-^^o cc.^L -v 'v j f siUa « ! IIOIIOHOI;:.' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Kdor se želi elegantno obleči naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek I ALL' UNIVEPSO || i ®r Srg Carlo Goldotii št. i kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo. lobo. §