je zagotovljena, da se ji ni treba podati !yojno, razven ako Anglija začne z vojno *>bi| fj^on, 13. maja. Rusija je . "a te dni zagotovilo od angle-|8a ministerskega predsedni-1 "amberlaina, da ji ni treba v°jno za kako manjšo drža- f^zven v slučaju, da tudi c'ja in Anglija začneti z voj- % u in'sterski predsednik Angli-Javnosti to izjavo, po-. ° Je bilo dotično zagotovilo & ^hi6'' Sporo^'eno ruski vladi di-£ J11^tskim p torn. Rusija je na 1> ffii^'11 zahtevala enako zago-i Chamberlain je včeraj izjavil, da smatra pogajanja med Rusijo in Anglijo kot jako resna in važna, in je mnenja, da Rusiji ni treba posredovati, razven na direktno zahtevo Francije in Anglije. Sicer tozadevna pogodba med Anglijo in Rusijo še ni podpisana, toda pričakuje se, da pride do podpisa v najkrajšem času. Splošno se sodi, da po podpisu te pogodbe Mussolini in Hitler ne bosta več "rogovilila." pri na razpolago, da so ruski komunisti živili poraz španskih lojaiistov v vojni Vrnjen denar Salt Lake City, Utah, U. maja. Mrs. Richard Inkelas je šla preteklo soboto iz doma, da nakupi gotove potrebščine za hišo. Na potu v trgovino ji je neki mlad človek izmaknil denarnico, v kateri je imela $30.00. Dve uri pozneje je nekdo pozvonil pri hišnih vratih. Bil je tat, ki je prinesel denarnico nazaj in izjavil, cla ga je sram, ker je storil zločin. Mrs. Inkela se mu je prijazno nasmehnila in podarila tatu $3.00, katere je mladi fant z veseljem vzel in se zahvalil. Španija še kdaj doživela. Morili so poleg katoliških duhovnov tudi lojaliste, ako so sumili, da so proti komunistom. "Ako se Rusija ne bi s svojim komunizmom nikdar vmešala v špansko civilno vojno," piše Irving Pflaum, "tedaj bi lojalisti zmagali. Toda špansko ljudstvo se je obrnilo od komunistov in tako povzročilo, da je zmagal general Franco." "Španski narod je silno trpel radi civilne vojne,"'končuje Irving Pflaum, ki se je nahajal ves čas v taboru.lojaiistov, "toda dobiček je potegnil diktator Stalin, ki je Španijo oropal za stotisoče življenj in poleg tega odnesel stotine milijonov dolarjev iz Španije za svoj žep. Taki so komunisti. Radi pive Te dni je bila zaslišana pred komisijo za kontrolo opojne pijače Mrs. Catherine Merman, ki ima gostilniške prostore na 3556 E. 59 th St. Ko je slišala, da ji je komisija preklicala njeno licenco, je začela glasno plakati, potem je pa padla v omedlevico. Obtožena je bila, da je prodajala žganje, delano privatno, dočim je imela licenco samo za 3.2 pivo. Omenjena komisija je tekom zadnjih štirinajst dni preklicala že 32 licenc gostilničarjem. Je tudi precej politike v tem. Dose-daj še noben slovenski lastnik licence ni zgubil slednje. Shod vinogradnikov Iz Jeffersona, Ohio, se naznanja, da se tam vrši v petek 19. maja shod vinogradnikov, ki se zanimajo za idejo, da se naloži večji davek na vina, ki prihajajo iz drugih držav v državo Ohio Kje se vrši seja, bo naznanjeno pozneje. V dvorani Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida nocoj med 6. in 7. uro v svrho pobiranja ases' menta in drugih društvenih za dev. Zopet dva Odvetniška zbornica v Cleve-landu je te dni začela sodnijsko postopanje proti nadal j nima dvema odvetnikoma, ki sta baje sleparila svoje kliente. Letos je že devfet odvetnikov v Clevelan-du žgubilo odvetniško pravico. Listnica uredništva Naročnik. — Da, tudi en od vetnik je postal svetnik, kar je dokaz, da so poštenjaki med od vetniki. Dotični odvetnik je bi Francoz in ima ime kot svetnik Sv. Yves. Novi državljani V petek 12. maja se je vršilo zaslišanje na zvezni sodniji v Clevelandu za državljanstvo. Sledeči naši ljudje so dobili državljansko pravico: George Kne-zevich, Pauline Jaklič, Jos. Fe-mec, Gertrude Jenko, Frances upšina, Peter Milovich, Mike 3anič, Margaret Kupina, Mike Sporčič, Joseph Polk, Klemen Žužek, Frank Kovač, Josephine 3erušek, Rose Turk, John Hro-vat, Jennie Intihar. Letos je dobilo že nad 300 naših ljudi ameriško državljansko pravico v Clevelandu. Vsem novim državljanom naše prav iskrene1 čestitke! -o-- Poročila o japonski zmagi so nezanesljiva šangaj, 14. maja. Japonska poročila, da je japonska armada zajela 150,000 mož kitajske armade v severni Hupan provinci, niso dovolj jasna, da bi se moglo sklepati, da je japonska armada resnici doživela tako zmago, rtesnica je le, da so Japonci zadnje čase dobili nekaj zmag nad Japonci in da so preprečili kitajske načrte, ki so veleli večjo ofenzivo za mesec maj. Kitajci imajo še vedno nad en milijon mož močno armado, proti kateri morejo Japonci trenutno postaviti le 500,000 mož, ki so pa mno-go bolj izurjeni za boj nego Kitajci. -o- Smrtna kosa V soboto popoldne je preminul bolnišnici Marko Grgetič, star 53 let, stanujoč na 1376 E. 45th St. Zadnjih 16 let je delal pri Midland Steel Co. Doma je bil iz sela Grgetič, občina Kal je. Njegova soproga Margaret je tu rojena in hči poznane Berislavičeve družine, katere pionirski oče se nahaja že dolgo na bolniški postelji na 6600 Schaffer Ave. Poleg soproge zapušča ranjki tudi dve hčeri: Terezijo in Margareto in dva brata v Kanadi. Pokojni je bil član društva sv. Pavla št. 10 HKZ in društva sv. Niko laja št. 21 HBZ. Pogreb ranjke-ga se vrši v sredo ob 9. uri iz kapele A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in potem na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Preostali družini pošiljamo naše iskreno sožalje! Smrtna kosa V soboto opoldne, je v St. Luke's bolnišnici preminula Mrs. Mary Paulin, rojena Stroh, stara 54 let. Doma je bila iz Dobrega polja na Dolenjskem, odkoder ja prišla v Ameriko pred 35. leti. Bila jfe članica društva Kraljica miru št. 24 SDZ. Poleg žalujočega soproga zjutraj iz hiše žalosti ob 9. uri. Družina stanuje na 2642 E. 75th St. Pogreb se vrši pod vodstvom Louis Ferfolia. Naše iskreno sožalje preostali družini. Naj bo ranjki materi mirna ameriška zemlja! Poljaki ponovno zavrnili ruske pogoje Varšava, 14. maja. Vlada poljske republike je včeraj ponovno zavrnila rusko ponudbo za zvezo med Francijo, Anglijo, Rusijo in Poljsko. Poljska vlada je dala očitno razumeti ruski sovjetski vladi, da bi taka pogodba pomenila popolno "obkoljenje" Nemčije in tega poljska vlada nikakor ne želi. "Poljska vlada vedno želi živeti v najboljših razmerah s svojimi sosedi," se je izjavil predstavnik Poljske, "to je, pod j pogojem, da sosedje enako želijo j živeti v miru. Rusija je silno užaljena radi te poljske izjave in je prišla končno do prepričanja, da ji v Evropi nihče več ne zaupa. Obenem se pa izjavlja, da je Poljska vlada izredno zadovoljna z izjavo angleške in francoske vlade,' ki pravi, da prideti Anglija in Francija Poljski na pomoč v slučaju] da skušajo Nemci vzeti Poljski mesto Gdansk. -o-—- Porod pri 5. letih Lima Peru, H. maja. V materinski bolnišnici v tem mestu je pet let stara Lina Medina, indijanski otrok, porodila skoro 6 funtov težkega dečka. Nad 60 zdravnikov je bilo navzočih pri porodu. Enakega dogodka še ne pomni zgodovina. Zdravniki trdijo, da je bil otrok spolno dobro razvit, toda nekdo je otroka posilil. Mati mlade "matere" je polno krvna Indijanka, ki veruje v vraže. Mati trdi, da je bila njena hči žrtev neke kače, ki povzroči, da postane j o dekleta nome. Rotschild je bil oproščen iz nemškega zapora Zurich, Švica, 13. maja. Baron Louis Rotschild, načelnik dunajske podružnice znanih evropskih bankirjev, je bil oproščen iz zaporov v Avstriji, kamor so ga poslali, ko so Nemci zasedli Dunaj. V zaporu je preživel 13 dobrih mesecev. Iz zaporov je prišel skoro popolnoma siv radi skrbi in"slabega ravnanja, ki ga je moral prestajati v nemški ječi. Rotschild je namenjen v Pariz k svojemu bratu in sorodnikom. Boj radi mesa Pretekli petek in soboto se je v kongresu vršila velika besedna bitka radi mesa. Predsednik Roosevelt, kot vrhovni poveljnik vojakov in mornarice, je naročil za ameriške mornarje — argentinsko meso, namesto, da bi meso naročil pri ameriških mesarjih. Predsednik je izjavil, da so ameriški klavničarji in velemesarji predragi in da si bo vlada prihranila stotisoče dolarjev, če kupi meso izven Amerike. Mnogi senatorji so očitali predsedniku, da naj naroča vlada vse blago izven Amerike, tako da bodo v tu-jezemstvu dobro živeli in delali dobičke, dočim bo v Ameriki prevladovala brezposelnost. Smrtna kosa Po večletni bolezni je preminul v mestni bolnišnici rojak Joseph Papež, star 55 let. Ranjki je prej stanoval pri Adlerjevi družini na 3534 E. 82nd St. Doma je bil iz vasi Kuželjevac, fara Zagrac in je prišel v Ameriko pred 35 leti. Pokojni je bil član sam. društva sv. Alojzija. Pogreb se vrši v torek ob 8. uri pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Člani društva sv. Alojzija so proše-ni, da se udeležijo pogreba. Naj bo ranjkemu večni mir in pokoj. Bricker in Taft Zvezni senator Robert Taft iz države Ohio in governer države Ohio John Bricker, oba republikanca, se snideta te dni v Colum-busu, kjer bosta imeli dolg in resen političen govor. Oba namreč skušata postati kandidata za predsednika na republikanskem tiketu. Od tega pogovora bo odvisno kdo se bo podal in kdo bo zavržen. Oba ne moreta kandidirati, ker bi v tem slučaju oba pro padla. šolski stražniki Stražniki, ki pazijo na šolske otroke, ko prihajajo iz šol, niso WPA uslužbenci, pač pa relifni delavci, ki so pod nadzorstvom policije. Papež Pij XII. je logični vodja, ki bi deloval za svetovno mirovno konferenco, trdi kongresnik Laški prestolonaslednik v "pregnanstvu" Bruselj, Belgija, 14. maja. Te dni dospe v Belgijo laški prestolonaslednik princ Umberto, za-sno s svojo ženo Marie Jose, ki je hči zadnjega belgijskega, kralja. Govori se, da bo laški prestolonaslednik živel kot v pregnanstvu in to iz vzroka, ker se je zameril Mussoliniju. Prestolonaslednik Umberto je znan po svojem, liberalnem mišljenju in se nikakor ne strinja z metodami, ki jih uvaja v vladi diktator Mussolini. Prestolonaslednik je star 34 let. Pri Saškem narodu je zelo priljubljen in to je prvi vzrok, da ga Mussolini sovraži. Baje je prestolonaslednik načelnik laške organizacije, katere namen je delovati, da se čimprej odstrani M u s s o 1 i n i, od vlade. Omenjena organizacija se nikakor ne strinja z idejo, da bi'bila Italija v tako ozki zvezi s Hitlerjem kot je danes, ker ne vidi v teh zvezah nobene koristi za Italijo. -o- Republikanski načelnik obtožen sleparije Newark, N. J., 14. maja. Zvezne oblasti so obtožile te dni Enocha Johnsona, ki je bil načelnik republikanske stranke v Atlantic county skozi zadnjih trideset let in vsemogočen v politiki. Obdolžen je, da je osleparil zvezno vlado pri davkih. Baje je osleparil zvezno vlado za $122,000 v davkih na ta način, ker je napačno poročal o svojih osebnih dohodkih. Johnson je bil aretiran in pozneje izpuščen, ko je postavil varščino v svoti $15,000. -o--— Plinske cene The East Ohio Gas Co., ki oddaja naravni plin za kurjavo v Clevelandu, je izjavila, da nikakor ne bo delala nadalnjih sitnosti mestu in odjemalcem naravnega plina, dokler sodnija ne bo izrekla svoje razsodbe. Da, plinska družba je šla celo tako daleč, da je izjavila, da bo vsem odjemalcem plina povrnila razliko v ceni plina, ki je sedaj v veljavi in katero mogoče bo sodnija znižala. Plinska družba računa danes 68 centov od 1,000 kubičnih čevljev, dočim trdi mestna vlada, da bi bila cena dovolj visoka, ako bi kompanija računala 55 centov od 1,000 kubičnih čevljev. Na obisk v domovino Na parniku Rex je v soboto odpotovala v domovino na kratek obisk Mrs. Josephine Kovač, soproga Mr. Edward Kovača, znanega prodajalca zemljišč na 185 cesti. Obiskala bo Vrhniko in druge lepe kraje, naše Slovenije Potuje s posredovanjem tvrdke Kollander. Srečno pot in zdrav povratek! Washington, 14. maja. Kon-gresman John G. Alexander iz Minnesota, ki ni katoličan, je stavil v poslanski zbornici kongresa predlog, da se zedinijo vsi verski voditelji in zahtevajo, da se sledi predlogu papeža Pija XII. za svetovno mirovno konferenco. Kongresman Alexander je v svojem nad eno uro trajajočem govoru poudarjal, da je danes svet poln vojnih strasti in da je edino papež Pij XII. zmožen in vpliven dovolj, da posreduje za splošni svetovni mir. Do miru pa ne more priti, pravi kongresman^Alexander, dokler se ne vime pravo krščanstvo med narode sveta. Rekel je, da čim več brezbozništva opazujemo da- r.'2s na svetu, toliko bolj grozi vojna narodom. Rusija preganja vero, enako dela Nemčija in enako Italija. Brez Boga ne more biti poštenega življenja, niti mirovnega razpoloženja. Narodi, katerim nače-ljujejo diktatorji kot so Japonci, Rusi, Nemci in Italijani najbolj povzročajo svetovni nemir. In vsi ti diktatorji so v taboru ateistov. "Zdi se mi," je dejal kongresman Alexander, "da je edino papež Pij XII. danes zmožen, da spravi skupaj te nemirne elemente in začne delovati za svetovni mir, ki je mogočen le v pravem krščanskem duhu. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po naših slovenskih naselbinah Preteklo nedeljo so nastopili v Jolietu štirje slovenski cerkveni zbori, ki so imeli s svojim nastopom sijajen uspeh. Koncert se je vršil v Catholic High School avditoriju. Toliko lepega petja Jolietčani v enem dnevu niso še imeli prilike slišati in toliko različnih pevskih zborov ni nastopilo še pri nobeni pevski prireditvi v naselbini. Nastopili ^o pevski zbor Adrija iz So. Chic-aga, zbor Zarja iz Chicaga, zbor Lira iz Waukegana in domači cerkveni pevski zbor sv. Jožefa. Navdušenje ljudstva za slovensko pesem je bilo izredno veliko. Dvorana je bila polna poslušalcev. Petje je trajalo štiri ure. Prav nič dolgočasno ni bilo, kot pravijo poročevalci in nikomur se ni mudilo domov. Na Elyu, Minn., je umrla žena rojaka Jos. šušteršiča. Nadal-nje podrobnosti niso znane. — V duluthski bolnišnici St. Mary's je srečno prestala operacijo mlada rojakinja Jennie Petrič iz New Dulutha. V Johnstownu je umrl rojak Martin Nemanič, star 69 let. in rojen na Radovici pri Metliki v Beli krajini. V Ameriki je živel polnih 50 let in zapušča vdovo, dva sinova in hčer, v starem kraju pa dve sestri. V Pittsburghu je zadnje dni umrla Frances Podvasnik, stara 63 let in doma iz Trebnja na Dolenjskem. V Ameriki je živela 34 let in zapušča tu štiri sinove in štiri hčere, v starem kraju pa 96-letnega očeta in dve sestri. V Thomas-, W. Va., je po kratki bolezni preminul Louis Pre-gel, star 56 let. Pokojni je bil rojen v Malem polju pri Gorici na Primorskem in zapušča tu šina Louisa in omoženo hčer Albino Bava, nekje v Wisconsinu pa sestro. Na svojem domu v Canons-burgu, Pa., je nesrečno padla rojakinja Mrs. Ana Duščaj in si zlomila nogo. Dekliško Ime po-nes'rečenke je bilo Ana Sterle. Zdravi se na svojem domu. V farmarski naselbini Absaro-kee, Mont., je umrl Matt Fox, star 83 let. Pokojnik je bil rojen v Mozirju na Spodnjem Štajerskem, kjer zapušča ženo in sina, v Montani pa tudi zapušča enega sina. V Evelethu, Minn., je preminul Anton Zidar, star 78 let. Pokojnik je bil doma od Velikih Lašč na Dolenjskem. Istotam je v starosti 75 let preminula Mary Ve- rant, ki je bila rojena v vasi Viso-. ko pri Igu. Dne 6. maja je v neki bolnišnici v Chicagu umrla Margareta Goli, rojena Zupan, stara 64 let in doma iz Št. Janža pri Zidanem mostu. Pokojnica, ki se je naselila v Chicagu pred približno 40. leti, je bila dvakrat omožena. Njen prvi možje bil Ivan Meden, nekdajni^upravitelj"Proletarca," po njegovi smrti se je pa omožila z Gollom, ki je farmar in nemške narodnosti. V Hibbingu se je pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri je bilo prizadetih šest oseb. Med ponesrečenci, ki so vsi v bolnišnici sta tudi sestri Ana in Olga Ruka-vina. Andrej Kurent iz Chicaga, star 46 let in doma iz Terzina pri Kamniku, se je zadnjo nedeljo ubil v avtomobilski nesreči, ko se je vračal domov iz drzav'e Michigan. Njegova žena in sin sta bila težko pobita in se nahajata v bolnišnici. Mlada roparica Policija v Buffalo, N. Y., je aretirala neko mlado, komaj 15 let staro dekle iz Clevelanda. Dekle je pobegnilo iz doma staršev v Buffalo. V neki trgovini'je kupila "revolver" za 10 centov, in ki se sicer rabi za igrače. S tem revolverjem je šla v neko trgovino za ženske klobuke, kjer je ustrahovala dve prodajalki, da sta ji izročili $28.00. Ko je pa šla iz trgovine, je naletela na policista, ki jo je aretiral. Punca je hči precej premožnih staršev v Clevelandu. Skušnje za delavce Okoli 1. junija bo civilna komisija začela s skušnjami, katere morajo narediti vsi delavci, ki so v mestni službi. Nekako 5000 teh delavcev bo moralo narediti skušnjo. Sleherni mestni uslužbenec, tudi pobiralci odpadkov, morajo prestati nekako skušnjo, predno so gotovi svojega dela. To je nova postava, ki je bila sprejeta lansko leto. Zanaprej tudi župan ne bo določeval plače uslužbencev, pač pa mestna zbornica. Do 20. maja za kolesarje Kot naznanja licenčni komisar v Clevelandu imajo biciklisti samo do 20. maja še čas, da si nabavijo licence za svoja kolesa. Kdor bo vozil po tem dnevu na cesti brez licence, mui bo bicikelj zaplenjen. BMERIŠK A fgf DOMOVINA . AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^V^-t/JO SLOVENIAN MORNING . fžfc - w - language ONLY_AMERICAN HOME _ DA[LY newspaper ^113 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 15, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. LW York, 14. maja. Irving i j. ki je znan po svojih spi-! L dosledni proti-fašist, in' m vojne bil časnikarski '; ^,evalec v taboru lopalistov v i 13 izjavlja, da je prepričan,1 jj.drugi ni zakrivil poraza I, %v v Španiji kot pa "ko-JJ^čna kuga iz Rusije." j^evni članek je te dni iz-l^anem ameriškem mese-^ h« American Mercury, ki l a3no previden, kaj priob-£j V svojih kolonah. Pflaum lLSVojem članku, da je sku-1|). dobiti kontrolo nad |,f > ne da bi pomagal špan-fcv narodu pač pa svojim Jflj, °dnim odnošajem. ■L v!11 rus^e komuniste, A| absolutno kontrolirali loja-del Španije, kjer so pov-4 hujši teror, ki ga je I Smrtna kosa Kih 0 Je po kratki bolezni ffs.^ a v Mt. Sinai bolnišnici na Rasperger, rojena Zu-jL' stara 42 let. Stanovala |j2l85l5 Neff Rd. Doma je ft^si Bistrica, fara Št. Ru- II ^°lenjskem. V Ameriki L a 26 let. Tu zapušča žalu-|Jt6 s°Proga Josepha, štiri >ilt^no Ayer, Sophie, Justine 16 ter brata Charles Zu-Jta'v domovini pa očeta in tri Ranjka je bila zad-zaposlena pri Rich-Ij,0®' Bila je članica podru-ilk' x4 SžZ. Pogreb se vrši JjMraj ob 8:15 iz August IV Pogrebnega zavoda v žj^h' ^avla in na Calvary f^l^e. Bodi ranjki ohra-sPomin. Naše iskreno A postali družini. f^H *orka se poroča, da je f jij , zbornica naložila na-na ž£anje- Davek . doslej $1.00 od galone, ^ Iluzija naprej pa bo da-'ilS'b, galone. Država bo od tega novega davka ' u°- v ^to Seja Slavčkov Večer se vrši seja* mla-th Pevskega zbora "Slav-jf^ Starši so prošeni, ^Wn Žijo seje- Na seJ° naJ tudi vstopnice od IL ireditve. — Tajnica. •4'V^mca št. 10 SžZ r k«gljačice! V torek 16. F1 |;VVrŠi Sestanek vseh treh ti^jl^i Mrs. Sušel, 726 E. pO1 IV "'da se pogovorite radi M ' Vidite vse! ¥r\ ^ molitvi / i'^ društva Kraljica Miru ^ iSof naj se udeležij° moli" no Mary Paulin n0" '°t> 6:30. V torek zju-Pa udeležijo pogreba. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 15' 1939 r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sunday« and Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto 95.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $1.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 month« Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c ■i ii ..........i ii iii i - ml JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 113, Mon., May 15, 1939 Diktator iz Nicarague Kongresman Schafer iz države Wisconsin je te dni precej ostro napadel predsednika Roosevelta, ki je častno sprejel v Beli hiši predsednika Anastasia Somoza, ki predseduje posvoji lastni volji in ne po volji naroda republiki Nicaragua. Ker je govor značilen za prevladujoče ameriške razmere, ga prinašamo na tem mestu našim ljudem v razvedrilo in pouk. Mr. Schafer je v svojem govoru, katerega je imel pretekli teden v poslanski zbornici kongresa, med drugim tudi povedal to-le: Predsednik Roosevejt je mogoče najhujši sovražnik diktatorjev, toda pretekli teden je na stežaj odprl vrata Bele hiše, da častno sprejme enega najhujših diktatorjev, kar jih "premore" Amerika. In skazal mu je vse časti, ki jih more izkazati predsednik Zedinjenih držav. Kako se to strinja z dostojanstvom in demokracijo Zedinjenih držav, tega jaz ne morem raztolmačiti. Omenjeni diktator se imenuje general Anastasio Somoza, ki je predsednik republike Nicaragua v Centralni Ameriki. Bil je eden prvih predsednikov na ameriškem kontinentu, ki je zavrgel ideje svobodnih ljudi in zapisal svojo lastno voljo, po kateri se mora narod v Nicaragui zadržati. Teorije, katere zastopa predsednik Somoza so absolutno nasprotne teorijam demokratičnih Zedinjenih držav. Nicaragua je bila več let pod pritiskom marinov iz Zedinjenih držav. Toda ti marini so zanesli v Nicaraguo precej demokratskega duha. V Nicaragui, kakor je malenkostna ta republika, je bila revolucija za revolucijo. S pomočjo ameriških marinov in pod njih nadzorstvom so se pred nekaj leti v Nicaragui vršile prve volitve po načinu, kakor ga imamo v Zedinjenih državah. Lahko rečem, da so bile to prve svobodne volitve, ki jih je imel narod v Nicaragui. Toda general Somoza, ta mož, ki je te dni gost predsednika Zedim jenih držav, je enostavno zavrgel vse demokratične principe in začel vladati po diktatorsko. In zgodilo se je, da ga je predsednik Zedinjenih držav častno sprejel, dasi bi lahko namignil, naj ostane doma, ker njegov dohod v Zedi-njene države ni dobrodošel. Ko so ameriški marini nadzorovali predsedniške volitve v Nicaragui, je bil izvoljen pravilnim in poštenim potom za predsednika Juan Sacasa, ki je stric diktatorja Somoza. Po volitvah so se ameriški marini umaknili iz republike Nicaragui misleč, da bo tam prevladoval mir in red. Toda "kakor hitro je zadnji ameriški vojak odnesel svoje pete iz Nicarague,,se je pojavil general Somoza, ki je postavno izvoljenega predsednika republike brcnil iz urada in se samega sebe proglasil za vladarja dežele kot se običajno kralji pro-glasujejo vladarjem. In general Somoza je .eden najbolj zlobnih diktatorjev v svoji republiki. Mogoče se je svojih diktatorskih metod naučil v Zedinjenih državah. Svoječasno je prodajal avtomobile v Philadelphiji in v New Yorku, pozneje se je vrnil v Nicaraguo, kjer je postal s pomočjo marinov načelnik narodne garde v Nicaragui. In kot načelnik narodne garde se je zarotil proti svojemu stricu, ki je bil postavni predsednik republike ter ga pognal v pregnanstvo v Californijo. Pretekli mesec bi moral poteči njegov predsedniški termin, toda s pomočjo svojega vojaštva je prisilil postavo-dajno skupščino, da ga "potrdi" za predsednika še za nadalj-nih osem let! In to kljub določbam ustave republike Nicarague, da predsednik ne sme biti v uradu dalj kot štiri leta, ne da bi ljudstvo zopet tozadevno glasovalo. Za nadaljnih osem let so torej ljudske volitve v republiki Nicaragua prepovedane in samo gen. Somoza ima odločilno besedo, dočim mora narod molčati. Pretekli mesec je predsednik Somoza kupil od laške vlade za $300,000 vrednosti starih pušk, katere so Italijani rabili v abesinski vojni. AL menda namerava Somoza posnemati laškega diktatorja Mus.splinija in začeti z enako osvo-jevalno vojno? Trdijo, da je predsednik Roosevelt sprejel predsednika Somoza večinoma fz vzroka, da mu dopove, naj se ne brati z Mussolinijem. Jaz dvomim o tem. Ljudje, ki so rojeni za diktatorje, imajo precej sorodne duše in nagnenja. V Euclidu se že tudi pripravljajo na županske volitve. Razne kandidate se tiplje za žilo in skuša dognati, kako močan je ta ali oni. Splošno mnenje pa jo, da sedanji župan nima prilike biti ponovno izvoljen. Menda je preveč obljubil in premalo izpolnil. Zlasti Slovenci se pritožujejo, da so dobili veliko premalo, ali skoro nič. Bivši župan Ely bo imel pri letošnjih volitvah precej besede, kakor se sliši. * * • Demokratje v Cuyahoga okraju so tam, kjer so bili. Millerje-va stranka je tožila na sodniji, da se jo prizna za polnomočno. Sod-nija pravi, da nima topogledno pravice razsojati. Gongwer misli, da je zdaj na konju. Miller bo tožil naprej. In tako se nam obetajo lepi časi za jesenske županske volitve', ko bi morali nastopiti v solidni fronti za ENIM kandidatom. Pa smo razcepljeni kot evropska diplomacija. BESEDA IZ NARODA ■■■ ■ « --•-•-----1»-•---------•-— ------— -------------- " ' t Kaj pravile! Cleveland (Newburg), O. — Farani sv. Lovrenca bomo zopet praznovali vesel dogodek. V naši fari smo že večkrat obhajali kak vesel dogodek na ta ali oni način, ker so bili že večkrat taki slavnostni dnevi. Xn sedaj ise nam zopet bliža urnih korakov vesel dan, dan, ko bomo vsi farani kot en mož stopili v vrste in praznovali dan veselja in dan sreče, ko bomo mogli reči: česti-ti g. kanonik Oman! Pozdravljeni, pa še mnogo let zdravja! Bog Vas živi še dolgo vrsto let med nami, Vašimi farani! To vam kličemo in želimo ob Vaši 60 letni-ci. Naš župnik, preč. g. kanonik Oman, obhajajo 60 letnico svoje starosti dne 22, maja letos. V nedeljo 21. maja pa praznuje vsa fara slavnostni dan. Ta dan bo imel g. kanonik Oman slovesno sv. mašo ob desetih. Vemo, da bo pri tej sv. maši navzočih več drugih gg. duhovnikov. Mi farani pa, ki smo njegovi, bomo prišli k tej sv. maši in ljubega Boga prosili, da bi nam priljubljeni Father Oman še dolgo pa-stiroval. že samo ime, Father Oman, zadostuje, da vsako ve, kdo je. Saj je z nami povsod, po širnih slovenskih naselbinah v Ameriki in tudi v stari domovini. Povsod je priljubljen in spoštovan. Fara sv. Lovrenca je zelo od- likovana, ker ima Father Omana v svoji sredi. On je tista oseba, ki je postavil newburško naselbino na to, kar je namreč, da vlada mir in sloga med farani ter da je napredek v vseh ozirih. Zato se spodobi, da mu vsi čestitamo k njegovemu rojstnemu dnevu radi njegovega zglednega delovanja med nami. Tisti dan popoldne se vrši1 slavnostni koncert v dvorani SND na 80. cesti v počast slavljencu. Ob tej priliki bo tudi nekaj govornikov. Prijazno so vabljeni vsi farani, da se udeleže tega koncerta, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Le na ta način se bomo izkazali hvaležne svojemu dušnemu pastirju. Tako bodo tisti dan zvonovi lepše zvonili v naši fari sv. Lovrenca in vabili vse farane k slovesni službi božji, da se skupno Bogu zahvalimo za vse dobrote, katere smo prejeli v teku časa, odkar je č. g. Oman med nami. In teh dobrot je veliko. Hvala g. župniku, ki so jih za nas izprosili, pri sv. mžšah. Farani smo Vam hvaležni in taki želimo še ostati ter prositi ljubega Boga za zdravje, da bi še dolgo vsi skupno delovali za čast božjo in za napredek naše new-burške naselbine. V imenu fa-ranov Vam kličem: Bog Vas živi! Anton Meljač Torej, da bo dotični zlikovec popolnoma zadovoljen, naj pride in uniči še ostalo drevje. Naslov je pa John Rutar 1171 Norwood Road Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Našim rojakom po širni Ameriki! A kron, O. — Vem, da ste že slišali, da smo v Barbertonu, O. ustanovili Slovensko moško zvezo in da ima ta mlada organizacija že več podružnic po raznih slovenskih naselbinah. Imamo že čarter in smo inkorporirani po postavah države Ohio. Pravico pa imamo poslovati po vseh Zed. državah. Tukaj navajam nekaj točk iz naših pravil. Prosim vas, da jih natančno preberete, da vidite, da je to zelo dobra in edina, samo moška,., nepristranska slovenska organizacija v Ameriki. Torej začnimo z pravili, člen 1, točka 1: Ta organizacija se imenuje Slovenska moška zveza v Združenih državah Amerike; skrajšano ime SMZ. Točka 2. Sedež in glavni urad 'SMŽ je v Barberton, Ohio, delokrog zveze pa v Združenih državah ameriških. Tcčka 3. Uradni jezik je slovenski in če potreba angleški. Točka 4. Namen SMZ je zedi-njevati, družiti in izobraževati slovenske može in mladeniče naprednih principov ter med njimi gojiti ljubezen do slovenskega naroda, posebno do naše mladine in našo nove domovine Amerike. Točka 5. Vsak Jugoslovan lahko postane član SMZ, v starosti cd 16 leta, ako je zdrav in da je na dobrem glasu, ne' glede kakšnega prepričanja je. Namen S. M. Z. je družiti naš slovenski narod skupaj, dojki ar nam je I'e mogoče. Zato se naj vedno imenuje nepristranska in nespremenljiva ali priklopljiva Slovenska moška zveza. Nikakor se pa ne sme suspendirati ustanovitelje in člane, ki so pri podružnicah sedaj in so prekoračili 65 leto starosti, če se ravnajo po pravilih. Točka 6. Vsak član SMZ se naj vodno zaveda, da je mož in da je njegova dolžnost skrbeti v gospodarstvu svoje družine in biti odgovoren za vse, kar lastuje. Točka 7. Geslo' SMZ in vseh upadajočih društev je in naj vedno bo: Vsi za enega, eden za vse. Točka 8. V ta namen naj vsak član plačuje 25 centov mesečno asesmenta in ta asesment se rabi za stroške poslovanja SMZ. Točka 9. V slučaju, da je primanjkljaj v zvezini blagajni, ima glavni urad pravico razpisati posebni asesment. Točka 10. Glavni odbor ima pravico potrošiti iz zvezine blagajne do vsote $100 za pftgrebne stroške umrlega dobrostoječega člana, ali pa darovati do te vsote sorodnikom takega člana ali osebam, katere se gl. odboru zde upravičene do tega darila. Darovalo se bo po sledeči lestvici: Ako je član dobrostoječ eno leto $25, dve leti $50, tri leta $75, štiri leta ali več $100. Nikakor pa ne sme vsota presegati $100. Za nobene stroške ne daruje zveza, ako član umrje pred enim letom po pristopu v SMZ. V slučaju, da bi bilo mogoče ustanoviti podružnico (za katero rabite najmanj 8 članov) v vaši naselbini, vam bodo rade-volje podali nadaljna pojasnila. Naznanjam tudi, če boste ustanovili novo podružnico v maju ali juniju, imate priliko poslati delegate na konvencijo, katera se bo vršila 5. avgusta 1939 v Slovenskem domu na Holmes Ave., Cleveland, O. Ako vam je nemogoče delovati v tem smislu, bi vas prosil, da oddaste ta'dopis kakemu drugemu rojaku, kateri bi bil pripravljen delovati za napredek naše nove organizacije in za dobrobit slovenskih naselbin v Ameriki. Za vsa pojasnila pišite na spodaj podpisanega. Vas pozdravljam in ostajam z odličnim spoštovanjem Vincent H. Lauter, gl. tajnik SMZ 1067 Sutherland Ave. Akron, Ohio gl. tajnik SMZ Hudobni ljudje! S težkim srcem poživljava tistega hudobnega "prijatelja," da naj pride uničit še ostala dva drevesca, ki jih je menda v naglici pozabil. Kajti sedem lepih mladih sadnih dreves, vse v najlepšem cvetju, je ta hudobnež obre-zal in z gasolinom žalil. Uničen je ves naš tr.ud. Kako nam je srce igralo veselja ob pogledu na naš lepi vrt. Tako nam pa. danes sclzczalivajo oči, ko vidimo, da je vse uničeno. Da morejo pač biti na svetu tako hudobni ljudje! Mrs. Agnes Jančar .iz 30. ceste se je morala podvreči težki operaciji na vratu. Upamo, da se bo kmalu pozdravela. Tillie Štrukelj, hčerka družine John Štrukelj iz 34. ceste je tudi srečno prestala operacijo na slepiču. Mrs. Mary Mramor (Brinarjeva) je po partedenskem prehla-jenju zapustila bolniško posteljo in se sedaj zopet boljše počuti. Mrs. Leona Varhola (Lear-bacher) je tudi že dolgo časa v zdravnikovi oskrbi. Zdravje se ji prav počasi izboljšuje. V zadnjih par tednih sta se poročila kar dva slovenska mladeniča, Charles Logar iz 33. ceste si je izbral za spremljevalko v svojem nadaljnem življenju mladenko slovensko-nemške narodnosti Grace Reising. Joseph Udo-vič iz W. 20. ulice je obljubil pa Veroniki Rusinko, dekletu slovaške narodnosti, da ji bo zvest tovariš, po vseh gladkih in trnje-vih potih. Obe poroki sta se vršili v naši farni cerkvi. Mladim poročencem želimo tudi mi kar največ sreče v bodočnosti. --o- Čast Mr. Tekavcu! Oglasil se je mož! Mr. Math Tekavec je naslovil odprto pismo na katoličane, ki so člani SNPJ. čast možu, ki se je oglasil. Čas je že bil, da se je dobil mož, ki se zaveda, da mu gredo pravice njegovega verskega prepričanja pri organizaciji, kamor je pristopil z namenom, da bo lahko član spoštovan z njegovim verskim prepričanjem, kar se pa ne godi, am pak se čuti osramočenega in za-ničevanega po uradnem glasilu SNPJ, ki dan za dnem napada in sramoti one, ki so verskega prepričanja. Prav, prav, da se je oglasil mož, sicer že pozno, vendar še dovolj ob času, da se ustavi nesramna gonja urednika glasila SNPJ in drugih dopisovalcev, ki uganjajo brezversko propagando, da žalijo verno članstvo, ki ga je velika večina pri SNPJ. Odkar sem bil jaz brez zašli sanja in brez moje vednosti o krivdi ali ne krivdi, vržen iz j£ dnote, sem že mnogokrat opozoril članstvo, da naj nikar ne trpi tega, da se'njih versko prepričanje tepta v tej deželi, kjer je vsakemu dovoljeno, da lahko izpričuje svoje versko prepričanje Pravim Amerikancem je to še častno! Po mnenju pravih Ame-rikancev jo dolžan vsak ameriški državljan pripadati eni ali drugi verski sekti in da ima vsak v tem oziru protekcijo od vlade, če bi ga kdo v tem oziru zaničeval in mu hotel škodovati na ugledu. Mr. Tekavec ne kritizira ničesar, do česar ni opravičen in ne zahteva ničesar, ker njemu ne pripada. Kar kritizira on, mora kritizirati vsak drug član in vsak drufc katoličan. In kar zahteva on, mora zahtevati vsak katoličan. Kar uganja pri SNPJ Mo-lek in njegovi pripadniki, presega že vse meje in je le vprašanje, kako dolgo zamorejo še katoličani pustiti tako gonjo, ne da se postavijo v bran. Mr. Tekavec zahteva, da se propaganda v "Prosveti" preneha proti katoličanom, ker za glasilo SNPJ prispevajo tudi katoličani in teh ni malo, čeprav trdi urednik Molek, da je število katoličanov pri SNPJ pod ničlo. Jaz se pridružujem Mr. Tekavcu, ko trdim, da je pri SNPJ velika večina takih, ki so katoličani. Ako je temu tako, potem pričakujem, da se bo članstvo odzvalo in podprlo Mr. Tekavca v nje- govem odprtem pismu do urednika Moleka in zahtevalo pojasnila gltde neznosne umazane propagande, ki jo uganja glasile Prosveta, ki je v rokah urednika Moleka. Ako pa je tako, kot trdi Molek, da se je pri SNPJ vse članstvo izneverilo cerkvi, potem je še samo eno dejstvo namPeč, da bomo svarili katoličane, da se iz-ogibljejc take organizacije, oso-bito še mladina iz katoliških družin. Eno ali drugo se mora dognati. Ko je Mr. Kerže napisal v Glasu Naroda, da je v SNPJ še veliko katoličanov, mu je Molek odgovoril, da je število katoličanov pri SNPJ pod ničlo ali na najnižjem številu. Ko je nek si-vc'asi član SNPJ čital Molekov odgovor, je meni osebno povedal sledeče; "Pri društvu 'Mir,' kamor jaz spadam, nas je 500 članov SNPJ. Od teh 500 jih gre najmanj 400 ob nedeljah v cerkev. Na seje jih pride pa kakih 25." Torej tukaj sta dva zvonova, dve trditvi, ki pa druga drugi zelo nasprotujeti. Sivolasi član S. N. P. J. trdi, da so izmed 5 članov 4 katoličani, ki izpolnujejo svoje verske dolžnosti, Molek se pa norčuje in pravi, da so številke katoličanov na tleh, kar pomeni, da je do malega vse članstvo SNPJ brez vere. Mi pravimo in trdimo, da Molek ne ve kaj piše, ali pa namenoma laže in po-tvarja. Tu ne gre za nobeno osebno propagando. Gre le za tem, če je naš narod upravičen do verskega priznanja in verskih pravic. Naj se zadeva .izčisti! Umazane članke in dopise v Prosveti,-' ki sramote in zaničujejo vernike in jih zmerjajo, je treba prestaviti in odposlati na pristojna mesta. Povedati je treba, da ne zahtevamo nič drugega nego to, da se prepričanje katoličanov spoštuje in nikdar več ne napada. Katoliških članov je dolž nost, da se za to poženejo, drugače ne bodo nikoli imeli svojih pravic in miru v gonji, ki jo uganjajo odpadniki od vere v glasi lu SNPJ, za katerega plačujejo tudi katoličani. Dolgo vrsto let opazujem to propagando v Prosveti, zato resno čestitam Mr. Tekavcu za tak naste-p in želim, da bi šel Mr. Te kavee vtem odločilnem boju naprej/ in da bi mu vsi katoličani, člani SNPJ sledili. Zahtevati verskih pravic ni več kot dolž nost. če si katoličani te pravice pridobijo, bo potem prenehala ta umačana gonja in bo tudi SNPJ bolj uspevala, ker pod rdečo ma relo sicer ne bodo mogli pristopati sinovi in hčere katoliških družin. Zato bi se moralo dvig niti vse članstvo te jednote, da zaustavi tako pisanje, najbolj pa, efcveda, tisti člani, katerim je versko prepričanje dragocen zaklad. Mr. Tekavec, le še se oglasite ! Anton Grdina Barbičevi otrobi Cleveland, O. — Poslan mi je bil izrezak iz Prosvete, podpli-san po Frank Barbiču. Kaj berem iz Barbičevih modrosti? V dopisu so cvetke kot: Hribovski dopisnik Trunk in zopet Trunk in Trunk. Tako nazivlje Barbič g. župnika Trunka, ki pastiruje v fari sv. Jožefa v Leadville, Colorado. G. Trunk dnevno dopisuje v A. S. pod naslovom "Pisano polje." . Rev. J. M. Trunk je poznan kot eden najboljših pisateljev. Spisal je tudi knjigo "Amerika in Ame-rikanci." Še v stari domovini je bil poznan kot velik in odločen borec za pravice slovenskega naroda. Radi tega je bil preganjan od tedanje avstrijske vlade, ki ni hotela priznati pravic Slovencem na Koroškem, kjer je Father Trunk*doma in kjer je župniko-val. Poleg dela v vinogradu Gospodo vem, si je nadel Father Trunk sveto nalogo kot svojo narodno dolžnost, da se bori za svoj Še na mnoga leta, g. kanonik Oman! slovenski narod, ki je bil teP" in zaničevan po nemški na(1 sti. In takemu zaslužnemu sl°v, skemu možu meče Frank Vs ^ v Prosveti v obraz "hr/^ Trunk!" Seve, župnik Trunjj največji kamen v srcih 0 ^j. kov, ker jim zna posvetiti v skrivnejša kota njihove Pr0' ske gonje. Napadajo ga J strani in obmetujejo z ps°v in zaničljivimi izrazi. se jih bo Father Trunk «str' in se jim skril v kot. J O, ti modri Barbič, ki86 ^ tavaš v zasluženega frioža, * je župnik Trunk, kako ses ^ pred svetom. Taki otrobi ^ mo za take, ki otrobe p, ljejo. Narod prizna zaslutf® ^ Trunka, na duhovskem i" nem polju, in ti, Barbič,se ^ neš metati nanj psovke i'1 fj merjati s kozjimi pastirJ^ Barbič, se drzneš PripO.i0li mu, naj ga razsvetli sv. t"11 ^ ti fantiček po pameti. p8'^ ca se napihuje in bati seJe> či. ^ V svoje otrobe vp'eta ^ Barbič tudi mojo pogre^, 5 V javnosti poroča o ner ^ da, naravnost lažnjiv'*1 ^ in ko se ga potiplje ^ so pa vsi križi doli, ker ^ 1 s pravim odgovorom njegovi zagovorniki ga jo oprati. ^5 Zato pa pravimo: ^ bi o stvareh, ki jih ne Anton b" I IZ DOMOVI" T ] —Smrtna nesreča > ^ H rodnjaka.— Znani sestnik e. Anton ^ jp> 1 venjega Gradca se je g pravi j al v mesto, Pa } -jjjJ ga praga opazil da d! ti domu njegovi koflJ1'^ ^ mi je poslal hlapca v ^ -]t t» daljeni Legen. G. {Crse tekel konjem napro^1..^ ^ je posrečilo ustaviti/^fi" stu. Pri tem pa ga Je , st> prsi oje voza, v / !a vprežena konja. od hiše se je zgrudi' ^ ^v —-Smrtna nesreča- ^ ^ konočno soboto zveče' čal 21-letni Fra^je ^ kolesom domov v v ^ lja. Na banovinski c^t ki pri štorah ga j'e ^ nj<* znan kolesar in zadel kolo. Skoberne je v ^ >* ku odletel s kolesa in si zlomil tilnik- JJ^ I na mestu izdihnil- f^r^11 sar je pobegnil- S I prepeljali v Dobje- ^ je i^Jj —Rodbinski spor i- cO ^ ti® v smrt.—Nedavno skega pokopališča revolverski streli- ^ 50-letni strojnik iz Njive. Občinski a H: J je medtem tudi PrJ kopališče, je °drf ška v rudniško bo« ^JL dar je bila vsa \ wroK *... 11 i, moc zaman. rtiJe' I so rodbinske raZ'bUp- /i- Gajška pritirale v jvje! Sedaj pa molči! Ne , '> bi te pravzaprav Metan Va imenovati, ampak avatja." Aatja pomeni širokoustneža. sem ga s tem priimkom fažil. Izzval bi ga bil rad. /71 bi mi naj, kako me bo na-Mfe!, JV'es se je dal zapeljati. Srdito f zadri: j 'Avatj^ — Avatja —! še pso-J^i me rad, smrdljivi coyot ^ dočakaj še trenutek, pa bo-' ^"harji žrli tvoja čreva!" Vegove besede so bile skraj-, ^Premišljene, naravnost ne-(ii Sam me je opozoril, kako > zabodel —! r« ^ "ia čreva bodo žrli mrharji 1» jVj me najbrž ne misli za-L1 v srce, ampak suniti z no-spodaj navzgor in mi raz- trebuh —• >('Sva stala daleč narazen. ( se mi je bilo le malo p jj°niti naprej, pa sem ga lah-1* ( 1 nožem dosegel. Zapičil ■rjWed'v moje oči. Desnica r» '1e visela stegnjena ob tele-|;fj°ž je držal tako, da je ,..k°lec ročaja ob mčzincu, WINNET0U ■:triu Pa da je bilo med pal- £ ^ kazalcem obrnjeno na- Ostrino noža je držal j itrl sebi. Res je torej na- ] sunek navzgor, prav ; J* sem sklepal iz njegovih , Kajti kdor misli suni-nj z8oraj navzdol, bo držal j tavn0 narobe, namreč ta-I a bo konec ročaja ob pal-jj^ilo pa ob mezincu. Ijl 1er napada sem torej po-k.bedeti sem le še moral, S|0] bo sunil. In to mi je molj Povedati njegovo oko. Doli^ poznal tisti čisto pose-^, 'iskoviti sijaj, ki se tre-^ Pred napadom zasveti 'ijj nasprotnika. "vUni> pes!" je zarenčal. f'6 govori! Začni, otroče!" L besede so bile za njega, ^ e£a borilca, huda žalitev, storiti mi je moral ali z L ^ovko ali pa z napadom. Si 1 govoril je z napadom. so se mu bliskovito lt ^e __ to je bilo zname-tj° napadel. Sii, pozneje je sunil z no-t ^elovito navzgor. lotjNn pričakoval sunek od i J navzdol, bi bilo po me-l!, vedel sem, odkod bo j I, sUnek, pripravljen sem < JV v \ ^ riSel sem njegov na-9 misel, tako naglo sem pi Iv z nožem navzdol v nje-m *!. Plaket in mu ga razpa- J ^ Sar j evi —!" je zatulil. ^ je omahnila in od ^ % U in bolečine je izpustil ^ \ lovori — bori se!" sem # \ ,nnu sem. st?I a°v ročaja mu je šinil If Sm V srce' Koj Sem ga tj Si ^l. Za prst debel, rdeč, VCurek krvi je brizgnil D'1 . !JUV . , , se je zamajal, krik- i^iSC tel»pa le b°iestno je l^ivf1 se zgrudil. J-so zatulili Indijanci. M Je molčal, Tangua. Pristopil' je in se sklonil k mrtvemu Kiowi, otipaval robove rane, pa se zravnal in me gledal, gledal, da njegovega pogleda dolgo nisem mogel pozabiti. Sovraštvo, groza, strah, občudovanje in priznanje se je zrcalilo v njem. In potem se je obrnil in hotel molče oditi. Pa zaklical sem mu: "Ali vidiš, da sem še na svojem mestu? Metan akva pa je svoje mesto zapustil! Tamle leži zunaj osmice. Kdo je torej zmagal?" "Ti _!" Besno mi je zaklical tO' besedo in odšel. Toda le' kakih pet korakov je naredil, pa se je obrnil in mi siknil: "Beli sin črnega, hudobnega duha si! Naš medicinman ti bo odvzel tvoj čar! In potem te bomo premagali in ti vzeli življenje!" "Stori s svojim medicinma-nom, kar hočeš! Le besedo izpolni, ki si mi jo dal!" "Kako besedo?" se je rogal. "Da ne boš Apačev pomoril." "Ne bom jih pomoril. Obljubil sem in bom tudi mož beseda." "In svobodni bodo —?" "Da! Kar Tangua, poglavar Kiow, obljubi, to se tudi zgodi." "Torej bom koj poklical svoje prijatelje, da bodo Apačem odvzeli vezi." "To bom storil sam, ko pride njihov čas." "Njihov čas je že prišel. Svobodni so, premagal sem Metan akvo." "Molči 1 Ali smo se pogodili o času, kedaj bodo svobodni?" "Nismo tega sicer posebej omenili, pa razume se samo po sebi, da —." "Molči!" me je nahrul. "Čas r bom določil jaz. Ne bomo jih pobili, teh pasjih sinov apa-. z ških, pa kaj moremo, če pogi- r nejo, ako jim ne damo jesti in piti? Nisem jaz kriv, če poginejo od gladu in žeje, preden jim moremo vrniti svobodo!" "Lopov!" sem mu vrgel v obraz. "Pes! Besedico še zini pa—." Ni skončal grožnje. Umolknil je in prestrašen strmel v mene. Moj obraz mu menda ni posebno ugajal. Sam sem skončal njegov prekinjeni stavek. "— pa te treščim s tole pestjo na tla, tebe, ki si najne-sramnejši lažnivec!" Koj se je- umaknil za nekaj korakov, izdrl nož in zagrozil: "S svojo pestjo mi ne boš več blizu prišel! Preden se me spet dotakneš, te zabodem!" "Tako se je bahal tudi tvoj "Streloviti nož" — pa poglej ga, tamle leži! In prav tako bi se tudi tebi zgodilo! Posvetoval se bom s svojimi brati, kaj se bo zgodilo z Apa-či. Ako jim le las skriviš, ste izgubljeni, ti in tvoji ljudje! Saj veš, kaj imamo na našem vozu! Vse vas poženemo v ■ zrak." 1 Šele tedaj sem stopil iz os- ■ j mice in šel k Samu. ■ I Tovariši niso čuli najinega pogovoita, ker so rdečekožci • preglasno vpili in tulili. Blizu l pa si tudi niso upali. 1 Šele ko me je Sam videl pri-| ha jati, mi je planil naproti, 1 i me zgrabil z obema orkama in i ves iz sebe kričal: "Dobrodošli, sir, dobrodošli! 1 Tako vam kličem, kajti vrača-a te se iz kraljestva smrti, ki ste mu bili nepreklicno zapisa-1 ni. Človek, prijatelj, dečko, greenhorn predragi, kako ne-:- pojmljivo bitje ste vendar! Še e nikdar ti ta človek ni videl bizona, pa prvega, ki ga zagleda, i- lin najmočnejšega ustreli v oko! (Dalje prihodnjič.) MAJ 20.—Častna straža SDZ priredi plesno veselico v avditoriju SND. 28.—Koncert Mladinskega zbora "Kraljički" v S. N. Domu v Maple Heights. JUNIJ 3. in 4.—Desetletnica "Ljubljane." Formalna otvoritev novega Doma v Euclidu, volitev župana in Miss Ljubljane. 4.— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 4.—Podružnica št. 53 SŽZ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 4.—Društvo Ilirska vila št. 173 JSKJ, piknik na Stuškovih farmah. 11.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ, piknik na Stuškovi farmi. 17., 18. (sobota in nedelja) —Svetovidski oder priredi Očetovsko proslavo. 18.—Piknik društva na Ju-trovem na Bradley Rd. 25.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi 25.—St. Anthony Society, piknik na Stuškovi farmi. 25.—Cerkveni piknik fare sv. Lovrenca na Zornovih prostorih na Bradley Rd., Brooklyn. JULIJ 2.—Gospodinjski klub SDD na Prince Ave., piknik na Zornovih farmah, Bradley Rd. 9.—Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi piknik na Černetovih prostorih na Glen-burn Rd. 9.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 9.—Podružnica št. 3 SMZ, piknik na Stuškovi farmi. 9.—Slovenska zadružna zve-• za priredi svoj letni veliki piknik na Močilnikarjevi farmi. KOLEDAR Na vsake svete čase se spomni ta ali oni bisera naše Notranjske ter obdeluje vprašanje Cerkniškega jezera s svoje strani, kakor si pač zamisli prihodnost tega naravnega čudesa. Poudarja se popolnoma pravilno, da ne sme biti Cerkniško jezero problem določenega števila posestnikov jezerskih tal, temveč, da je to zadeva vse Slovenije, oe ne države. Dno Cerkniškega jez>era meri okroglih 40 kvadratnih kilometrov. Kadar pa voda popušča in je najnižja, moramo računati samo na okroglih 23 kvadratnih kilometrov. Med narastlim in upadlim jezerom je nekako 17 kv. km talne suhe površine, katera naj bi se po mnenju posameznikov, zlasti pa Vodne zadruge v Cerknici morala nekako meliorizinati. Proti tej nameri bi morala povzdigniti vsa zainteresirana javnost svoj veto, ki ga je javnosti veliko lažje dokazati, nego morejo izpričati potrebnost svojega pod vzet j a člani omenjene vodne zadruge. . Poglejmo si pobliže, kaj najde javnost v Cerkniškem jezeru zanimivega. Mislimo, da zanimivosti lahko naštejemo: Predvsem je čudotvorni pojav Cerkniškega jezera, da ob določenem času zalije prostrano polje, ki ga včasih prej, včasih pozneje zopet pri neštetih požiralnikih vsrka, zapustivši samo globoke brazde stalnega Strženove-ga toka. Druga točka bi bila privlačnost za vse one ljubitelje zelene bratovščine. Takega bogastva vodnih in močvirnih ptic nima daleč okoli nobeno vodovje. Tretjič je že iz srednjega veka po do danes znan najkrasnejši ribolov,. Jezero ima neizčrpne zaklade ščuk, belih rib, v pritokih pa ogromnih in brzo rastočih postrvi in od račje kuge nedotaknjenih rakov — jelševcev — velikanov. Ves ta ribji naraščaj se je do nedavno množil in po-stoteril brez vsakega vlaganja, kar je vsekakor prednost izmed vseh ostalih tekočih voda. četrtič: Zalito jezero poleti in zamrznjeno pozimi nudi izvoznikom košatih gozdnih predelov na Ja-vorniškem pobočju edino prevozno pot do ceste in kolodvora. Petič: Bližina Slivnice in Bloške planote je dovolj znana v smu-čarstvu in jadralnem letalstvu, Šestič: Ako je že pred svetovne vojno dopadla vsa krasna okolica s Cerkniškim jezerom vred bogatinu Kuppelweiserju, ki je hotel preurediti zapuščeno okolico v prvovrstno tujsko letovišče z mnogo manjšimi stroški, nego mu je to uspelo na peščenih Brionskih otokih, bi morali domačini roko v roki z vso javnostjo tem prej izprevideti, da leži mikavnost in rentabilnost veliko bolj v teh točkah, kot pa v poče-njanju malo pomembnih regulacij. Vse zapravljanje težkega javnega denarja za razširjanje, vrednost nekakega podpiranja brezposelnosti in pa namenov nekaterih tistih, ki hočejo s tako imenovano košnjo na pravem jezerskem dnu v ugodnih letih pridobiti nekoliko bičevja in trde trave, ki je porabna samo za ste- j ljo. Objezerski travniki pa itak vemo, da s svojo kulturo pomladanskih noric nikakor ne dona-šajo tistega, s čemer so briše javnosti obraz pod krinko gospodarskega pomena. S Cerkniškim jezerom se je grešilo že več ko dovolj. Zadnji čas je, da se zavzamejo vsi resno čuteči gospodarstveniki, tujsko prometna društva, Slovensko planinsko društvo, športni in smučarski klubi, predvsem pa bano-vinska oblast, da se preneha z mrcvarjenjem interesov na Cerkniškem jezeru po dosedanjih manirah. Sicer utegnemo še v nekaj letih doživeti, da bo na ljubo nekaj sto voz kmečke trave in osata izginilo iz površja vse, kav jo tam lepega in krasnega. Krute posledice nesmiselnega razstreljevanja požiralnikov je občutila Planinska kotlina, ki bo v škodo Cerkničanom ob zalit ju z iztočnico Cerkniškega jezera postala kmalu bolj privlačna nego Cerkniško jezero, če je prebivalstvu Cerkniške okolice to v prid ali ne, naj odločajo za enkrat sami. DMEVHE VESTI Načelnik Bunda ne more iz Zedinjenih držav Washington, 14. maja. Fritz Kuhn, načelnik "German-American Bunda," to je, fašistovske nemške zveze v Ameriki, ne more iz Zedinjenih držav, ker mu je državni oddelek ameriške vlade začasno odpovedal izdajo potnega lista. Odpoved potnega lista je bila izdana začasno, dokler vlada Zedinjenih držav ne konča preiskave, ki je naperjena proti Bundu glede aktivnosti nemških fašistov v Ameriki. Da potni list ni bil izdan je odgovoren zlasti župan mesta New York, La Guardia, ki je brzojavil v Washington, da se izdaja potnega lista odloži, dokler tudi mestne oblasti v New Yorku niso gotove s preiskavo, ki je naperjena proti Bundu. Ob istem času se pa poroča, da je Fritz Kuhn, načelnik nemških fašistov v Ameriki, začel s tožbo proti Warner Bros. Pictures Inc., katero kompanijo toži za $5,000,000 odškodnine, rekoč, da je omenjena kompani-ja naredila sliko, v kateri prikazuje Kuhna kot nemškega vohuna v Ameriki. --o- Zakaj je moral Maksim Litvinov resignirati? Paris, 12. maja. Znani urednik Pertinax piše, da je moral sovjetski minister za zunanje zadeve odstopiti, ker Anglija ni hotela sprejeti njegovega načrta, da naredi Anglija za-eno s Francijo vojaške pogodbo z Rusijo. Stalin je bil mnenja, da s tem, da Francija in Anglija ne podpišeti vojaške pogodbe, da ne želiti Rusijo v svojo zvezo ter jo nameravati potlačiti na nižje stališče. Obenem je Stalin tudi prepričan, da Rusija sama ne more dajati nobenih garancij, da pride tej ali oni državi na pomoč, ako ni v zvezi s Francijo in Anglijo. Rusija je danes enako izolirana kot je bila prej, ker pri evropskih državnikih nc more dobiti dovolj zaupanja. Ker tega zaupanja Litvinov ni mogel ustvariti se je moral odpovedati svojemu uradu. Lewis je obdolžil Roose-velta radi štrajka Washington, 14. maja. John Lewis, predsednik premogarske unije United Coal Miners of America, je obdolžil predsednika Roosevelta. da je on odgovoren, da se je promogarski štrajk tako zavlekel, ker ni podpiral originalne unijske zahteve, da premo-garji ostanejo na delu "po stari pogodbi toliko časa,, dokler ne pride do sporazuma med premo-garji in operatorji. Lewis pravi, da bi Roosevelt to lahko nare- . dil, samo če bi namignil operatorjem, da nadaljujejo z delom. Kitajski banditi oropali japonsko banko Canton, Kitajska, 12. maja. Kakih 500 kitajskih banditov ;e je navalilo na japonsko banko v tem mestu. Ko so po-strelili bančne uslužbence, so odnesli ves denar, ki se je nahajal v banki in sicer za $260,-[000 v bankovcih in $90,000 vrednosti v srebru. Banditi so pobegnili v gore. MALI OGLASI Odda se v najem trgovina in stanovanjski prostori. Jako nizek rent. Poizve se na 1.311 E. 55th St. (114) Išče se stanovanje, štiri sobe ali pet, v bližini St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov ; v uradu tega časopisa. (113) Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec ^ papirja in črk. Ameriška Domovina HEnderson 0628 6117 St. Clair Ave, 4 _AMERIŠKA ,DOMOVINA, MAY 15, ,1939 ŽENINI IN NEVESTE! bi morala biti v vsaki slovenski hiši Daniel Roosevelt, nečalc Mrs. Franklin D. levo na sliki, se je smrtno ponesrečil z aeroplanom v M Nemški maršal.Herman Goering, levo in laški governer v Libiji, Italo Balbo. Nemški maršal je obiskal italijansko Afriko, čemer so dali nekateri diplomati velike važnosti meneč, da išče Nemčija v Sredozemlju oporišča. Charles Lindbergh, davni ameriški pilot, se po deželi in pregleduje ameriško zračno silo. WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gcrak zrak, para, vroča voda, plin. olje, air conditioning. — Poprav -Mamo vse vrste furneze1 in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLAČATE V TREH LETIH 715 E. 103d St. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash Lidija se je nekaj časa obotavljala, toda nato pomisli, da bi bila strahopetnost, ako ne bi sprejela predloga. —Dobro, — reče ona, — pridite po mene. Šla bom z vami na nihilistično zborovanje. Palen ji stisne roko, a nato odide. Lidija sklene roki in pogleda pobožno proti nebu. —Ne jezi se name, dragi oče, — zašepeče ona, — delala bom kot tvoja hčerka. Položila bom pred tvojimi prijatelji račun o tem, kaj sem sklenila. —A ako jih moje prošnje ne bodo mogli ganiti, ako mi ne dovolijo, da grem z Dani-čevem, potem bom poskušala iztrgati svojo ljubezen iz srca, in četudi bi bila to moja smrt! Stepa gori Sonja se je nahajala že osem dni na potu s svojim rešiteljem. Vedno bolj sta se oddaljevala od Krasnojarska, vedno bolj je upala Sonja, da je njeni zasledovalci ne bodo dohiteli. Vojtrigo jo je vodil po nepoznanih poteh sibirske pustinje, kamor še ni stopila človeška noga. Konj ga je nosil ob robovih globokih prepadov, da je morala Sonja često zapreti oči, ker se je je pola-ščala groza pred temi prepadi. Vojtrigo se je izkazal kot plemenit človek. Ko se je spustila noč, ji je napravil ležišče od mehkih o-dej, a sam se je vlegel kakih 50 korakov od nje na zmrznjeno zemljo. Vedno globokejše v stepo sta prodirala. Kadar se je njegov konj utrudil, je bilotrefba njegovemu gospodarju samo za-klicati in zvesta žival je letela dalje. Sprva se je čutila Sonja ne-sigurno, a pozneje si je pridobil Kirgiz njeno popolno zaupanje. Njegovi pogledi so bili polni spoštovanja. Nikdar je ni pogledal izzivalno ali rekel kako nespodobno besedo. A vendar se ji je zdelo, da jo je včasih med jahanjem čvršče objel .okrog pasu, — a ko je mislil, da ga ona ne gleda, je opazila, kako jo za-divljeno opazuje. Kadar je zapazil Vojtrigo kako vas, se je je izognil, — jezdil je v glavnem ob robu stepe, ni hotel priti v dotiko s policijo in ljudmi. Ko sta se nekega večera vle-gla -k počitku, ji je želel on lahko noč in rekel: VSI MODELI NA FLORU ZNIŽANI Ledenice, šivalni stroji, pralniki. Radiji, čistilci, gladiiniki, pohištvo. Vsi znani prvovrstni izdelki. Lahka odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. ODPRTO ZVEČER txixxxxxxxixxxxxxxixxxxxxc STRAND'S FEED & SEED STORE Lloyd Road & NKP. RR. WICKLIFFE, O. Polna zaloga vrtnega semenja, travnega semenja, semenskega krompirja, Peat Moss, vrtnega apna ln gnojil. Pri nas dobite vseh vrst škropilnlkov za vodo in prah. Ravno tako imamo vedno mlade piške in račke ter vse potrebščine za perutnino. Polnovrstna zaloga Pratt's | Buttermilk krma. Mi va*n rtwi!"rm> r.a rt-m r r.:ki:čk! YV llij [, —Ko bova jutri vstala, bova morala potovati samo še en dan. —Samo še en dan? — vzklikne Sonja veselo. —Da! Nato bova prispela v taborišče mojega plemena. Ta zadnji dan bo najnevarnejši, — nadaljuje on v slabi rušči-ni, — do sedaj sva potovala po stepi, toda jutri bova morala iti po poti, ki je precej nevarna. —Naučila sem se prezirati nevarnosti, — odvrne Sonja, — odkar se nahajam s teboj na potovanju, Vojtrigo. Kirgiz se nasmehne. Ta hvala mu je ugajala.. Cim se je drugo jutro zdanilo, prebudi Vojtrigo Sonjo ter reče: —Morava dalje, da dospeva še pred nočjo v naše tabori-1 šče. On pogleda- svojega konja, pogladi ga po vitkem vratu in reče: —Dobra moja žival, danes boš morala izvršiti še veliko in težko delo, toda nato boš dolgo počivala. Konj zarezgeče, kot da je hotel potrditi, da bo storil svojo dolžnost. Vojtrigo skuha čaj, a ko sta se .okrepčala vsak s čašo, se dvigneta na konja. Konj poleti — prepotovala sta že veliki kot poti, ne da bi se jima kaj pripetilo. —Ali vidiš ona modra brda? — jo vpraša Vojtrigo popoldne. —Vidim, — odvrne Sonja. —To je altajsko gorovje,— reče on. — Ob vznožju stojijo naši šotori. Tam sva doma. —Doma! —vzdihna Sonja. Ali je bila ona tam doma? Ne, tam bo mogla ostati samo nekaj časa. Na svoj dom se ne bo mogla nikdar več vrniti. Sonja se je spomnila svojega očeta, svojega brata, — a nato tudi velikega kneza. Oh, kako se je ta človek pregrešil, da je podpisal obsodbo, da je pregnana v Sibirijo. Tako ji je poplačal vso njeno zvesto ljubezen. To je bil zločin, delo podlega lopova! Toda zakaj jo je srce tako bolelo, kadar je mislila na Konstantina? Med njima je vse končano, nikoli več ga ne jo videla. Kirgiz je opazil, da je Sonja žalostna. —Kaj ti je, gospodarica? — vpraša on. — Ali sem te raz-žalil? —Nisi, zvesti človek, — odvrne ona, — s čim bi me mogel razžaliti? Boli me, da sem brez zavetja, brez doma. Vojtrigo zmaje z glavo. —Nisi brez zavetja, — reče ona, — Gospodarica, tam pod onimi modrimi brdi boš našla svoj novi dom. Zjutraj je bil lep dan, toda sedaj se je naenkrat spremenilo. Velik temen oblak je za-kril solnce in konj se je prvič vznemiril. Ko je minila nevihta je vendar ostalo temno. —Tu je najhujše, kar se nama je moglo pripetiti, — reče Vojtrigo, — lahko se nama zgodi, da zaideva. Noč je še daleč, a vendar je tako temno. —Počivajva eno uro, — Sonja predlaga. —Ne 'smeva, — odvrne Kir-giz, — na vsak način morava dospeti domov pred nočjo. . —Toda do sedaj sva vendar prenočevala zunaj. —To je res, toda ne pozabi, da se nahajava sedaj sredi stepe, kjer kar mrgoli divjih ži- vali in strupenih kač. Čim je izgovoril te besede, zaslišita strašno rjovenje, konj skoči, Vojtrigo prebledi, toda takoj se zopet zbere. —Kaj je to? — vpraša Sonj a. —Nič, nič, — zašepeče Vojtrigo. — Iti morava dalje. Prvič opazi Sonja, kako je tepel svojega konja, da je dirjal. Slutila je, da se nahajata v nevarnem položaju. V nekaj trenutkih je tudi ona spozna-a, zakaj se Kirgizu tako mudi. V neposredni bližini zasliši zopet strahovito rjovenje, tako da so se ji naježili lasje. —Na sledu nama je! — zašepeče Vojtrigo. —Kdo? —Gospodar stepe — tiger! Sonja zadrhti. Vojtrigo jo močnejše objame, čutila je, kako jo pritiska na svoja prsa. —Ne boj se! — zašepeče on. - često sem se boril s tigri, vedno sem ostal zmagovalec! Čim je izgovoril te besede, obstoji konj kot prikovan. —Tiger se nahaja najbrže v najini neposredni bližini, — reče Vojtrigo, —a vendar ga še ne vidim! Sonja Palen se ozre, a nato se prims krčevito za svojega spremljevalca. —Tam je — za nama! — vzklikne ona. — Skočil bo na naju! t —Potem je skrajni čas! — vzklikne on in skoči s sedla. —Drži se v sedlu! — reče on Sonji. — Ako padem, pobegni! Sonja se je zgrozila, ko je pomislila na boj, ki se bo sedaj odigral. V travi je ležal ogromen tiger, oči so mu sijale kot dve žerjavici, a odprl je žrelo in kazal svoje močne bele zobe. Kako bo premagal Vojtrigo to strašno zver, ko pa je oborožen celino z bodalom? Svoje kopje je izročil Sonji, ker mu ni moglo kbfištiti. Vojtrigo in tiger sta se merila pol minute s strašnimi pogledi. Bilo je, kot da sta se nasprotnika opazovala, da precenita moči. Tedaj zakriči Sonja. Tiger se je vrgel kljub svoji nenavadni velikosti gibko in elastično na Kirgiza. Toda Vojtrigo je skočil spretno na stran. A sedaj se je zgodilo nekaj, česar ne bi smatrala Sonja nikdar za mogoče. Ogromna žival se še ni dotaknila z nogami tal, ko skoči Vojtrigo na njen ogromni hrbet. Bodalo se zasveti v mraku in se zarije globoko v tigrov vrat. Ta udarec je moral odločiti o življenju in smrti. Ako je Vojtrigo zgrešil, ako ni zadel glavne žile, potem bo brez dvoma padel kot žrtev krvoločne živali. Tigru je treba samo vreči ga s hrbta, da ga zgrabi in raztrga. Toda Kirgizova roka ni drhtela. Tiger grozno zarjuje, — valjal se je v svoji krvi v zeleni travi. Vojtrigo skoči spretno na stran, a nato reče smehljaje: —Poznam te, — ti si krvnik naših staj. Moji ljudje so te že dolgo iskali! —žal ga sedaj ne morem odnesti s seboj, — se obrne nato k Sonji, — nč morem vzeti njegovega kožuha, — toda jutri bom prišel s svojimi prijatelji! Drhteč je gledala Sonja, kaj se je zgodilo, vsa srečna stisne ona roko hrabremu Kirgizu, ki je zopet skočil na konja. —Sedaj sva rešena, — reče Vojtrigo, — ta tiger je bil na daleč in široko edini. Toda Sonja vendar ni mogla prikriti svojega strahu. Na stepi je vladal mrak, a Kirgiz ni govoril. Tako sta jezdila celo uro. Tedaj zmaje Vojtrigo začudeno svojo glavo. .—Po mojem računu bi že morala biti doma, — reče on, — bojim se, da sva zašla. —Nisva zašla, — reče Sonja, — vidiš li tam se dviga dim, — to mora biti ogenj pred tvojim taboriščem. Kirgiz pogleda tja, kamor mu je pokazala Sonja. Nekaj časa je gledal zamišljeno in začudeno, a nato se zdrzne. —To ni dim mojih ljudi, — reče on naposled, — v stepi mora besneti požar! — Izogniva se mu, — odvrne Sonja. —Ti ne poznaš stepe, — spregovori Vojtrigo, — požar se širi v stepi s strahovito naglico. V nekaj trenutkih se razširi na kilometre! S