5-2006
16
5-2006
17
Dolina Bav{ice, mnogim nepoznana, zaradi 
odmaknjenosti kljubuje v svoji prvobitnosti. 
Vpliv ~loveka v dolini je skladen z naravo, nove 
zgradbe so redke, pa {e te so v trentarskem 
slogu, skladno z izro~ilom. Obi~ajni gorniki si 
Bav{ico le redko izberejo za izhodi{~e, saj so 
ture dolge in zahtevne. Tudi zato je {e vedno 
tako avtenti~na. 
[tevilni generaciji ~lanov Mladinske komi-
sije v naj{ir{em pomenu besede Bav{ica, danes 
s sedmimi stalnimi prebivalci, pomeni kraj 
u~enja gorni{kih vrlin, dru`enja in nepoza-
bnih do`ivetij. Odlo~itvi Mladinske komisije 
pred ve~ kot ~etrt stoletja, da v dolino Bav{ice 
postavi vzgojno-izobra`evalno sredi{~e, tudi 
dana{nja generacija ne bi oporekala. Odlo~-
itev ni bila naklju~na, saj se je Planinska zveza, 
ki je v dru`bi upravi~eno u`ivala velik ugled, 
odzvala na razmere, ki so takrat vladale na 
Bov{kem. Obmejno obmo~je, slabe `ivljenjske 
razmere, te`avno delo za pre`ivetje na kmetiji 
– vse to za mlade ni bilo obetavno, zato so 
odhajali. Razvoj je zastal, `iv ljenje pa je izgi-
njalo. Za name~ek pa je obmo~je leta 1976 pri-
zadel hud potres. Planinska zveza Slovenije se 
je z legendarnim predsednikom, spo{tovanja 
vrednim dr. Mihom Poto~nikom, odzvala na 
razmere in z izbiro Bav{ice za izobra`evalno 
sredi{~e PZS prispevala k razvoju demografsko 
ogro`enega obmo~ja.
Prvo obdobje
Leta 1980 so v Bav{ico pripeljali dve grad-
bi{~ni baraki, in sicer ve~jo za potrebe kuhinje, 
jedilnice in u~ilnice ter manj{o za sanitarije. 
Baraki so sprva uporabljali pri graditvi hitre 
ceste Ljubljana–Maribor, znane kot Slovenika. 
Pod kuhinjo, ki je bila skromno opremljena, je 
Bav{ica
Dolina, ki ostane zapisana v srcu
? Roman Poneb{ek µ Emil Pevec
bil skladi{~ni prostor. Poleg kuhinje je bila soba, 
namenjena za po~itek kuharju oz. kuharici. 
Udele`enci so bili name{~eni v {otorih. Ti so 
bili voja{ki, s stranicami in streho, tako da je 
~lovek povpre~ne velikosti lahko stal v njih. 
Tak{na je bila poletna podoba zatrepa Bav{ice 
skoraj dve desetletji. Krivi~no bi bilo pozabiti 
na »skajlab«, oran`en bivak v obliki vrtavke, 
ki so ga v za~etku nameravali postaviti pod 
Bav{kim Grintavcem. Morda mu je zmanjkalo 
sape za vzpon, morda pa se je v izbrani dru`bi 
tako dobro po~util in se imel za tako koristnega, 
da je opustil misel na vzpon in je dopolnjeval 
podobo VIC (Vzgojno-izobra`evalni center) 
Bav{ica vse do za~etka graditve sodobnega 
planinskega u~nega sredi{~a Bav{ica leta 1998, 
ko je delil usodo z barakama in kon~al na grad-
bi{~ni deponiji. Ustno izro~ilo pa pravi, da je bil 
»skajlab« prototip bivakov, ki naj bi jih name{~-
ali ne samo po na{ih gorah, ampak tudi drugod 
po Alpah. Postavljen je bil na eno samo to~ko, 
Slika na naslednji strani: Bav{ica, kot so jo spoznali 
mnogi mladi planinci (1992). Bivak »Skylab« je bil za{~itni znak VIC Bav{ica


5-2006
20
5-2006
21
to pa je za postavitev na skalah 
velika prednost. Stabilnost je 
omogo~ala `e omenjena oblika 
vrtavke. @al je bil prete`ak za 
transport pod Bav{ki Grintavec 
in je zato ostal v Bav{ici. Misel, 
da bi {e naprej stal tam v spomin 
na VIC Bav{ica, smo opustili, saj 
so stroge zahteve, ki jih je podal 
Triglavski narodni park, dovo-
ljevale zgolj graditev objekta, 
namenjenega za usposabljanje, 
brez spremljajo~ih objektov. 
Prvotni na~rt iz leta 1985 je 
predvideval dve fazi. Prva naj 
bi obsegala graditev osrednjega 
objekta v slogu planinske ko~e s 
kru{no pe~jo v jedilnici oziroma 
u~ilnici, kuhinjo, sanitarne pros-
tore in preno~i{~e, druga pa gra-
ditev spalnih prostorov, in sicer v obliki »ostr-
ga~ev« (trentarski na~in su{enja sena – okoli 
palice s {tevilnimi vejnimi roglji so nanesli seno 
in tako oblikovali kopice, ki so bile sorazmerno 
visoke in ozke. Ti elegantni kupi sena so krasili 
in {e krasijo avtenti~no podobo Bav{ice). Na~rti, 
ki so bili sodobno naravnani in so `e upo{tevali 
okoljevarstvene vidike, ki so danes uzakonjeni, 
so oble`ali v predalih.
Drugo obdobje
Podoba VIC Bav{ice je klicala po obnovi; 
to je razumljivo, saj je bilo najprej predvideno, 
da bo barakarsko-taborni sistem zgolj pre-
hodne narave, kot vemo, pa se je obdr`al kar 
dve desetletji. Leta 1988 je UO MK odlo~il, 
da VIC Bav{ica ne izpolnjuje osnovnih zahtev 
izobra`evalnega sredi{~a in da je potrebna 
prenova. Seveda so se takratni ~lani odlo~ali 
med prenovo in novo stavbo po `e omenjenih 
na~rtih. Najve~ji problem so pomenile finance, 
zato je bila izbira preprosta. Dve sezoni sta 
minili brez `e ute~enih vzgojno-izobra`eval-
nih akcij. Z obnovo VIC Bav{ica pa se je za~elo 
drugo obdobje, saj je funkcijo gospodarja 
prevzel Jelko, ki to delo opravlja {e danes. Pred 
njim je bil gospodar Karlo. Oba sta doma~ina 
in Dolino zelo dobro 
poznata. Sre~evala sta 
se z mnogimi problemi, 
najve~ji pa je bila zago-
tovo oskrba z vodo, saj so 
akcije potekale v su{nih 
mesecih in v~asih je 
zmanjkalo vode `e za 
kuho, tu{iranje pa je bilo 
zgolj iluzija. Pa vendar 
sta vsako leto re{ila vse 
te`ave in tako veliko 
pripomogla k izvedbi 
programov. Prenova 
konec osemdesetih let 
prej{njega stoletja je 
bila kozmeti~ne narave. 
Gorski re{evalec Boris Mleku` je bil »ikona« Bav{ice. 
Z njegovo smrtjo na Okre{lju je od{el tudi del nas ...
Notranjost barake VIC Bav{ica
5-2006
20
5-2006
21
{tevilo ~lanov razli~nih generacij Mladinske 
komisije. Leta 1999 je napo~ilo tretje obdobje 
izobra`evanja v Bav{ici. Upam si zapisati, da je 
to zrelo obdobje. V letu 1999 je narava pokazala 
svojo mo~. Hudourni{ki potok Suha je na kraj, 
na katerem so stali {otori, naplavil kamenje iz 
svoje struge. Morda se je tako hotel posloviti in 
prekriti sledove ~love{kega delovanja. Sre~a je 
bila, da tam nismo ve~ imeli {otorov, saj bi bila 
ogro`ena ~love{ka `ivljenja. 
Zdaj v Bav{ici stoji sodoben objekt, ki 
omogo~a izvajanje programov tudi pozimi, 
izbolj{ale so se delovne razmere. Stopili smo v 
korak s ~asom, s sodobnimi tokovi izobra`eva-
nja. Te~e `e sedmo leto tretjega obdobja. V teh 
letih se je v Bav{ici zvrstilo {e ve~ programov 
kot prej; to je seveda tudi razumljivo. PUS 
S prostovoljnim delom ~lanov UO MK PZS 
in na ekolo{kem delovnem taboru MK PZS so 
bili prepleskani vsi leseni deli, notranjost barak 
so prebelili, popravili streho, okolico opremili 
z novimi mizami in klopmi, uredili platoje 
za {otore, skratka, VIC Bav{ica je zadihal v 
sve`i preobleki. Poleti 1990 je bilo tam spet 
vse po starem: zgodnje vstajanje, celodnevno 
delo in nepozabni ve~eri ob tabornem ognju 
in zvokih najrazli~nej{ih instrumentov in 
petja, ki se je prepletalo s pogovori v pestri 
mno`ici slovenskih nare~ij. Drugo obdobje je 
trajalo do leta 1998, ko je {e zadnji program 
potekal v baraki in pod {otori. Dolgoletne 
sanje so se uresni~ile. Komaj smo pospravili 
{otore in izpraznili barako, `e so prihrumeli 
stroji in za~eli ru{iti. Navdajali so nas me{ani 
ob~utki veselja in nostalgije. V hipu so bile 
pozabljene vse nev{e~nosti, ki nam jih je pov-
zro~ala logistika – postavljanje {otorov, iskanje 
kuharjev, ki so premogli toliko entuziazma, da 
so kuhali v takih razmerah, vsakdanja oskrba 
z `ivili, vremenske nev{e~nosti, pospravljanje 
s su{enjem … Zavedali smo se odgovornosti 
gospodarjenja z objektom in ohranjanja avten-
ti~nosti Bav{ice. Spomini na {tevilne akcije 
mladinske komisije, planinskih dru{tev in nji-
hovih odsekov so o`iveli. V poletnih terminih, 
ko ni bilo izobra`evalnih programov mladinske 
komisije, so v Bav{ici taborili mladi iz mladin-
skih odsekov. Seveda pa je to le konec obdobja, 
staro se umika novemu, vsebina pa ostaja.
Tretje obdobje
Prvotni `e omenjeni na~rti so bili spre-
menjeni in prilagojeni sodobnim zahtevam 
u~nega sredi{~a. Veliko je bilo idej, ki smo jih 
izra`ali pri prenovi na~rtov. Zamisel je bila, da 
bo v PUS Bav{ica prostor za mlado dru`ino, ki 
bo oskrbovala sredi{~e in se s tem pre`ivljala. 
Misel na drugo fazo graditve smo opustili, saj 
bi bila ta preveliko breme za okolje. Temeljne 
zahteve, ki smo si jih zadali – da bi PUS (Pla-
ninsko u~no sredi{~e) Bav{ica postal sodobno 
izobra`evalno sredi{~e, sprejemljivo za okolje 
in okolico – so vodile k odlo~itvi, da naj bo to 
objekt s {tiridesetimi preno~i{~i, zaprtega tipa 
in namenjen zgolj usposabljanju. Imeli smo 
prilo`nost soustvarjati podobo planinskega 
u~nega sredi{~a, o katerem je sanjalo lepo 
Nova stavba PUS Bav{~ica danes  µ Manca Volk
Bav{ica je gostil {ole, vojsko (med uporabniki 
so bili tudi tuji gostje slovenske vojske) in 
seveda {tevilne mladinske odseke, ki so izva-
jali planinska usposabljanja. 
Sprehod po spominu namenoma ne izbrska 
ve~ kot tri imena in nekaj letnic. Kot je zapi-
sano, je PUS Bav{ica sad zamisli, idej in dela 
mnogih generacij mladih planincev. Zagotovo 
je bila temeljna ideja poiskati prostor, na 
katerem bi lahko v miru izvajali vzgojno-izob-
ra`evalne projekte Mladinske komisije. Hvala 
vsem, ki ste prispevali kamen~ek, kamen 
ali skalo v dana{njo podobo mozaika PUS 
Bav{ica. m