UDK — UDC
05:624
GRADBENI  VESTNIH
L J U B L J A N A ,  D E C E M B E R  1 9 7 1  
L E T N I K  2 0 ,  Š T .  1 2 ,  S T R .  2 8 9  —  3 3 0
Č IS T IL N A  NAPRAVA M UR SKA SO BO TA , 28.000 EN O T
ZAVOD ZA URBANIZEM MARIBOR 
BIRO ZA HIDROTEHNIKO IN CESTE
M A R IB O R , G R A JS K A  U L. 7
REŠUJEMO VODNOGOSPODARSKE IN EKOLOŠKE PROBLEME, 
POVEZANE S PRESKRBO Z VODO IN DISPOZICIJO ODPLAK 
MEST IN NASELIJ
PROGRAMIRAMO KOMUNALNE NAPRAVE IN INSTALACIJE 
ZA URBANISTIČNE PROGRAME, URBANISTIČNE NAČRTE IN 
URBANISTIČNE REDE
PROJEKTIRAMO VSE POTREBNE OBJEKTE IN NAPRAVE
l/SEBIN/t-CONTENTS
Članki, študije, razprave SERGEJ BUBNOV:
Articles, studies, proceedings G radbeni vestnik v le tu  1971 ........................................................................ 289
SVETKO LAPAJNE:
Nekaj izkušenj iz p rakse v statičnem  p reračunavan ju  in dim enzi­
on iran ju  arm iranobetonsk ih  plošč s posebnim  oziram  na zvoj plošč . 290
Some experiences from  the practice at th<e sta tical calculating and 
designing plates of reinforced concrete
M ITJA  RISMAL:
A lternativna rešitev  glavnega zbira ln ika GZ, kanalizacije v Celju . 296 
A lternative solution for the m ain collector in  th e  system of sewage 
a t Celje
Iz naših kolektivov PROF. B. F.:
From  our en terprises SLOVENIJA PRO JEKT — 25 L E T .............................................................. 301
BOGDAN M ELI H A R :
Področni sestanki gradbenih  p o d j e t i j .............................................................302
K ako velik  je G r a d i s ........................................................................................... 302
In  kakšen  bo G radis čez 5 l e t ........................................................................302
K daj in k je  bo sta la nova G radisova s t a v b a .........................................303
V Radencih nov hotel ...................................................................................... 303
Težalk; toda odlično oprav ljen  i z p i t ..................................................................303
Slovenija ceste tudi v Novem m e s t u ........................................................ 304
K aj m eni holandski p r a k t i k a n t .......................................................................304
Slovo od Bad G o d e s b e r g a ................................................................................. 304
In  še vesti s K o r z i k e ........................................................................................... 304
Vesti iz inozem stva PROF. B. F.:
News from  foreign countries D vojna osteklitev p repreču je toplotne izgube 'in tvorbo kondenza . 305
Jub ile j PROF. B. F.:
Jub ilee  Ing. V iktor T urnšek — š e s td 'e se tle tn ik .............................................................. 306
V esti iz ZGIT PROF. B. F.:
News from  ACE Novi častni člani ZIT J u g o s l a v i j e ................................................................... 307
Nove strokovne knjige UK OF. B. F.:
New books Schadensfreie F u s s b ö d e n ........................................................................................307
Estrichm ängel .......................................................................................................... 308
S tyropor—H andbuch ........................................................................................... 308
Iz strokovnih  rev ij in časopisov ING. A. S.:
F rom  technical review s A notacijc iz jugoslovanskih r e v i j ................................................................... 309
O bjave Izda ja  tehn ičn ih  p ra v iln ik o v ...................................................................................309
News Ogled razstave gradbeništva v M t in c h n u ......................................................... 309
Informacije Zavoda za raziskavo JOŽE BOŠTJANČIČ:
materiala in konstrukcij v Ljubljani p rip ra v a  za m erjen je  vertikaln ih  pom ikov na težko dostopnih m estih . 311
Reports of Institute for material 
and structures research in Ljubljana
O d govorn i u red n ik : S ergej B u b n o v , d ip l. inž.
T eh n ičn i u red n ik : p ro f. B o g o  F atu r
U red n išk i odb or: Ja n k o  B le iw e is , d ip l. in ž ., V lad im ir  Č adež, d ip l. in ž. M arjan G aspari, d ip l. in ž . dr. M iloš M arinček , 
M aks M egu šar , d ip l. in ž ., A n to n  P o d g o ršek , S aša  Š k u lj, d ip l. in ž ., V ik to r  T u rn šek , d ip l. in ž.
R ev ijo  izd a ja  Z veza  g ra d b en ih  in žen ir jev  in  te h n ik o v  za S lo v en ijo , L ju b ljan a , E rja v čev a  15, te le fo n  23 158. T ek . raču n  pri 
N arod n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a  t isk a rn a  »T o n eta  T o m šiča «  v  L ju b ljan i. R ev ija  izh a ja  m esečn o . L etna  n a ro čn in a  sk u ­
paj s č la n a r in o  zn aša  50 d in , za  š tu d en te  20 d in , za p o d je tja , za v o d e  in  u s ta n o v e  300 din
G R A D B E N I  V E S T N I K
GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV
SR SLOVENIJE
LETO XX
Revijo izdaja:
Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov SR Slovenije v Ljubljani
Odgovorni u rednik:
Sergej B u b n o v ,  dipl. inž.
Tehnični u rednik: 
prof. Bogo F a t u r
U redniški odbor:
Janko  Bleiweis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan  Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš 
M arinček, dipl. inž., M aks M egušar, dipl. inž., D ragan Raič, dipl. ju rist, Saša Škulj, 
dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž.
Tiskala:
T iskarna »Toneta Tomšiča« v L jubljan i 
L j u b l j a n a
K A Z A L O
Čl a n k i , s t u d i j e , r a z p r a v e
B erce G orazd:
E lektronski računaln ik i in  n jihova uporaba 
v  g r a d b e n i š t v u ........................................................
B ratu lič  Vinko:
P ro jek t in  g rad n ja  v iaduk ta  Verd na avtocesti 
Š en tilj—Nova G o r i c a ..............................................
B rezar V ladim ir:
N ekatere značilnosti razvoja fasadnih  kon­
strukcijsk ih  sistem ov poslovnih stavb v L ju b ­
ljan i .............................................................................
Bubnov S e rg e j:
Razvoj elek tronske obdelave podatkov v g rad ­
ben ištvu  p ri n a s .........................................................
Bubnov Sergej:
G radbeni vestn ik  v le tu  1971
C afnik F ran c  - H vastija  B oltežar - V eršnak K arli: 
V iadukt R avbarkom anda — pro jek t in 
i z v e d b a ........................................................................
Cačovič F ranc:
O zidu tip a  » C ig o n « ..............................................
Čadež V ladim ir:
N ekaj m isli o tehničnih  p r e d p is ih .....................
Čigon Lojze:
Opečni strop  tipa  » Č ig o n « ....................................
D oberlet Janez:
U poraba računaln ikov  p ri p ro jek tiran ju  cest 
Dobovišek B orut:
R ačun prizm atičn ih  lup in  na elektronskem  
računaln iku  ..............................................................
Dobovišek B orut:
R ačun prosto rsk ih  konstrukcij na elek tron- 
sRerri r a č u n a l n i k u ...................................................
D uhovnik  Janez  -  F a jfa r  P eter:
R ačun konstrukcij z m etodo podkonstrukcij
F a jfa r  P e te r:
P rispevek  k  računu  torzijsko obrem enjenih  
jed er v  v iso k o g ra d n ji..............................................
F a jfa r  P e te r  -  D uhovnik Janez:
R ačun konstrukcij z m etodo podkonstrukcij
F u rlan  Danilo:
M aksim alne snežne obtežbe v S loveniji . . .
G abrijelčič B ernard  - Peteln  A lfred:
G radn ja  V. priveza operativne obale luke 
K o p e r ...................................................................................43
G ostinčar Jože:
R ekonstrukcija  obstoječe betonske vzletne 
steze fetališča P u l a ..........................................................132
H očevar F ranc - H ren F ranc:
G radn ja  m ontažnega hladilnega stolpa TE 
Šoštanj I I I .........................................................................34
H ren F ranc - H očevar Franc:
G radn ja  m ontažnega hladilnega stolpa TE 
Šoštanj I I I .........................................................................34
H vastija  B oltežar - C afnik F ranc - V eršnak K arli:
V iadukt R avbarkom anda — pro jek t in izvedba 271
K eržan Hugo:
G IP G radis — 25 l e t ....................................................... 33
K m et A ndrej - Sovine Ivan:
R aziskava stabilnosti pobočij z uporabo elek­
tronskega r a č u n a l n i k a .........................................69
L apajne Svetko:
Nekaj izkušenj iz p rakse v statičnem  p re ra ­
čunavanju  in  dim enzioniranju  arm iranobeton­
skih plošč s posebnim  ozirom na zvoj plošč 289
M adžarac P eta r:
M etodološki pristop k p roračunu  ekonom ske
efektivnosti p rogram irane investicije . . . .  9
M artinšek Tone:
Sodobna m ehanizacija v G r a d i s u ......................... 57
M egušar M aks:
S an ita rn a  stena — b l o k ........................................   145
Orožim E rnest - G ostinčar Jože:
R ekonstrukcija  obstoječe betonske vzletne ste ­
ze letališča P u l a .............................................................132
P ete ln  A lfred - G abrijelčič B ernard :
G radn ja  V. priveza operativne obale luke 
K o p e r ...................................................................................43
P rap ro tn ik  A lbert:
G radn ja  žitnega silosa v C e l j u .............................. 52
R ism al M itja:
A lte rna tivna rešitev  glavnega zb ira ln ika GZi 
kanalizacije v Celju
Rism al M itja:
Vodnogospodarska p reso ja desnobrežnega ko­
lek to r j a kanalizacije v  M a r i b o r u .................... 249
205
265
106
201
271
141
82
222
211
169
1
75
101
75
138
Škulj Saša:
G radn ja  hotelskih  kapacitet v Portorožu . . 39
Sovine Ivan  -  K m et A ndrej:
R aziskava stabilnosti pobočij z uporabo elek­
tronskega r a č u n a l n i k a .........................................69
S karabot A n d re j:
U prav ljan je  delovnega procesa v  gradbenem  
p o d j e t j u ....................................................................... 216
Tomaževič M iha:
P re iskava modelov arm iranobetonskih  okvi­
rov na program iran i vibracij sk iljfiiz i. . . .  178
Tomšič F ranc:
N ekatere izkušnje pri u v a jan ju  elektronske 
obdelave podatkov v SGP »Gorica« . . . .  220
T urk  Srdan:
T re tji evropski simpozij o g radn ji na po tres­
n ih  p o d r o č j ih .............................................................84
Um ek A ndrej:
P rim erjav a  odpornosti m ed neojačenim i in z 
vertikaln im i zidnim i vezmi ojačenim i elem enti 
zidanih zgradb te r  arm iran im i zidovi . . . 241
Uršič Jože:
G radnja skladišč na »plavajočih« tem eljih  
v  koprski l u k i .............................................................48
V eršnak K arli - C afnik F ranc -  H vastija  Boltežar:
V iadukt R avbarkom anda — pro jek t in  izvedba 271
IZ NAŠIH KOLEKTIVOV
Prof. B. F.:
S lovenija p ro jek t — 25 l e t ! .............................. 301
M elihar Bogdan:
Posebna strokovna služba za razvoj podjetja  14 
K aj bo gradila m ariborska »Gradisova« enota 14 
A sfaltne baze gredo dobro v prodajo . . . .  14
Nov m ost čez D r a v o ........................................  14
Na uro do 6000 p iš č a n c e v ..............................  15
IM P v  L j u b l j a n i .............................................  15
K ra tke  vesti iz SGP »Gradišče« Cerknica . . 15
In  še novice iz glasila SGP »K onstruktor« . . 15
Koliko opeke smo izdelali l a n i ....................... 61
In  koliko a p n a ......................................................61
Zim ska bazena v  Portorožu in Z usterni . . .  61
Nova kopališča v M a rib o ru ................................. 62
25 le t SGP » P r im o r je « ...................................... 87
G raditev  s ta n o v a n j ................................................ 88
Bazenski sestanki gradbene operative . . .  88
V prvem  p lanu  »R av b ark o m an d a« .................. 89
Tudi g rad ite lji TE Šoštanj v  boju s časom . . 89
N eplačane s i t u a c i j e ........................................... 89
Zimske Š I G ............................................................  89
Stroški »Gradisovega« v e s tn ik a ...................... 113
Nove investicije Zdravilišča Radenci . . . .  113
Za varstvo  p ri d e l u .......................................... 113
D robne novice iz SGP » P rim o rje « ................. 113
Nova gradbišča SGP »K onstruktor« . . . .  113
G radnja za t r g .....................................................113
K orzičani p i š e jo ...................................   113
Pismo iz Bad Godesberga . . . .  . . . . 114 
Razvojni program  SG P »Stavbenik« . . . .  114
Z optim izm om v le tu  1971 .........................................114
Srebrni jubilej SGP » P o m u rje « ...................... 147
25 le t SGP » G o ric a « ..........................................147
G IP G radis — od V rhnike do Postojne . . . 148
Novi m ost v B re ž ic a h .......................................... 148
Pa še v P t u j u ......................................................... 148
V L ibiji še d e la m o ............................................... 148
»Trboveljski c e m e n ta r « .....................................148
8,6 m ilijona o p e k .............................................150
K rožna žaga za vezanje b e to n a ......................150
Novice iz glasila SGP » P r im o r je « .................150
Na G o r e n js k e m .................................................... 185
Tudi v Č apljini g ra d im o ..................................... 185
P raksa  naj bo res p r a k s a ................................ 185
Ali se štipend iran je i z p l a č a ........................... 185
Glasilo » K o n s tru k to r ja « ..................................... 185
Kako delamo p ri »K onstruktor Bau« . . . .  186
Simpozij o zdravstvenem  varstvu  v g radbe­
ništvu  .................................................................................186
G radim o novo m ariborsko kopališče . . . .  186
Pričetek  g radn je  stanovanjsko-poslovnega
b l o k a .........................................................................186
G radn ja  betonarne v I z o l i ................................ 187
P ro jek tivn i biro » G ra d is « ................................ 187
Nova top larna v L ju b l ja n i ................................ 187
Problem atika gradbene o p e r a t iv e .................226
Sam oupravni s p o r a z u m ..................................... 226
R adioaktivni izotopi v SGP »Prim orje« . . . 226
D ograjen je  tu rističn i cen ter v  Posto jn i . . . 227
Tudi vodovod iz P lanine v  Postojno je  končan 227
Nova separacija  v V r to jb i ................................ 255
Še nekaj drobnih  novic iz delovnih enot . . 255
R azvojno-organizacijska s lu ž b a ...................... 255
P om anjkan je  betonskega ž e le z a ...................... 255
Zanim ivosti iz strokovne ekskurzije
v  M ü n c h n u ...............................................................256
Nizozemski študen t o svoji p raksi v Jugosla­
v iji ......................................................................................256
Nov način  š t ip e n d ira n ja ..................................... 256
Še dobre novice iz g r a d b iš č ........................... 257
Nekaj podatkov o gradbeni dejavnosti . . . 277
Sam oupravni s p o r a z u m ..................................... 277
ŠIG  v S F R J ..........................................................277
Enotni sistem  iz o b ra ž e v a n ja ........................... 277
Seznam gradbeno-tehničnih  predpisov . . . 277
10-letnica Zveznega cen tra za izobr. gradb.
i n š t r u k t o r j e v ..........................................................277
Glasilo kolektiva » In g ra d « ................................ 278
SGP »Prim orje« A jd o v š č in a ........................... 278
Iz časopisa SGP »Slovenija c e s te « ................. 278
Področni sestanki g radbenih  podjetij . . . .  302
Kako velik  je  » G ra d is « ......................................302
In  kakšen bo »Gradis« čez 5 l e t ...................... 303
K daj in  k je  bo sta la  »Gradisova« nova po­
slovna s t a v b a ..........................................................303
V R adencih nov h o te l ...........................................303
Težak, toda odlično oprav ljen  izpit . . . .  303
»Slovenija ceste« tu d i v  Novem m estu . . . 304
K aj m eni holandski p r a k t ik a n t ...................... 304
Slovo od B ad G o d e sb e rg a .................................304
In  še vesti s K o rz ik e ...........................................304
VESTI IZ INOZEMSTVA
Prof. B. F.:
P roučevanje potresov na K alifornijsk i univerzi 258 
Nov postopek za ventilacijo  predorov . . . .  281 
D vojna osteklitev prepreču je toplotne izgube 
in tvorbo k o n d e n z a ...................................................305
L apa jne  Svetko:
G ra jen je  p rednapetih  m ostov s »potiskanjem « 
Ing. M. E.:
S tro j za obdelavo k a m n a ....................................
P o lim er beton  za 100 Vo t r d n e j š i ..........................
Novi ag regat za silikatno  o p e k o ..........................
O bdelava g ran ita  z d ia m a n to m ..........................
Nov K ruppov  m en jaln ik  to p lo te ..........................
Toplotno izolacijsko t e s n i l o ...............................
M NENJE IN  K R ITIK A
Bleiw eis J .:
N ekaj pripom b k  članku  »A kcija vode na reč­
ne zgradbe« ..............................................................
N. N.:
Ja v n e  san ita rn e  prostore je  nu jno  u red iti . . 
L apa jne  Svetko:
K  članku  »P rim erjava  o d p o rn o sti. . .«  . . .
O m ersa Igor:
P ripom be k članku  » P rim erjav a  o dpo rnosti...«
IZ STROKOVNIH REV IJ IN  ČASOPISOV 
Ing. S. A.:
A notacije iz jugoslovanskih  revij
19, 62, 89, 118, 156, 193, 230, 254, 279,
PR IK A ZI IN  OCENE
Prof. F. B.:
Vom C aem entum  zum  S p a n n b e to n .....................
B e t o n f i b e l ...................................................................
Z u s a t z m i t t e l ..............................................................
G ü teprü fung  u n d  E igenüberw achung im  B e­
to n w erk  ........................................................................
H andbuch  fü r  B e to n w e r k ....................................
S ta tistische M e t h o d e n .........................................
T ranspo rtbeton  — H a n d b u c h ...............................
E inschalen  im  S ta h lb e to n b a u ...............................
S i c h t b e t o n ...................................................................
S ichtflächen des B e to n s .........................................
Les deform ations du b e t o n ....................................
K u n s ts to ffv e rz e ic h n is ..............................................
F e s tig te i lk a ta lo g .........................................................
M e ta l lb a u a r b e i te n ...................................................
N ovosti n a  področju  ra č u n a ln ik o v .....................
S chadensfreie F u s s b ö d e n ....................................
E s tr ic h m ä n g e l.............................................................
S tyropor — H a n d b u c h .........................................
VESTI IZ ZGIT
M arinko V alentin :
O rganizacijske v e s t i ..............................................
S tališča ZG IT Slovenije do predloga za dopol­
n itev  zakona o tehn. in šp e k c ija h ..........................
R osina B ranko:
S ta tu s t e h n ik o v ........................... .
R o t V ladim ir:
O delu  skupščine ZG IT Jugoslav ije
S tanič C iril:
S trokovno potovanje po Jugoslav iji . . . .  23
Prof. B. F.:
Novi častn i člani ZIT J u g o s l a v i j e .....................307
JU B IL E JI
Sovine I.:
P rof. dr. tehn. Lujo Š uklje — šestdesetletn ik  13
B. J.:
U niverzitetn i profesor dr. M ilovan G oljevšček 115
C. C.:
V lad im ir Čadež — š e s td e s e tle tn ik .................... 153
Prof. B. F.:
P rof. inž. Svetko L apajne — šestdesetletn ik  280 
Ing. V ik tor T urnšek  — šestdesetletn ik  . . . 306
STROKOVNE OBJAVE
G robovšek D rago:
H ladno oblikovani profili H O P ..........................19
Ja v o rn ik  R ajko:
Velox v g ra d b e n iš tv u ..............................................90
RAZSTAVE
Bubnov Sergej:
U vodne b e s e d e ........................................................ 188
Prof. F. B.:
R azstava skandinavske stanovanjske g radn je  
v L ju b l j a n i .................................................................. 188
OBVESTILA — OBJAVE
O dredba o kontro lnem  nadzoru  kvalite te
uvoznih c e m e n t o v ........................................................154
O bvestilo o izdaji tehn. priročnikov . . . .  310
Razpis ogleda B aum a M ü n c h e n ..............................310
Prof. F. B.:
D elovna organizacija in  sistem  znanstvenih  
i n f o r m a c i j .......................................................................231
PR IK A ZI IN OCENE
F. B.:
K ongresna publikacija II. kongresa d ruštva  za 
m ehaniko s k a l e ........................................................190
INFORM ACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO 
M ATERIALA IN  KONSTRUKCIJ V LJU BLJA N I
F erjan  M arjan :
U porabne m ožnosti e. f. pepelov v g radbeništvu  25
K ržan Janez:
Epoksidne smole v  g ra d b e n iš tv u ......................... 65
K oren Vinko:
S anacija  tem eljev  stro jn ice HE F ala . . . .  93
V ehovar Leopold:
R ebrasto betonsko jeklo, problem i varivosti 
in  term itno  v arjen je  tega jek la  . . . . 119, 157
110
16
16
17
17
17
17
13
155
278
278
309
.17
18
18
18
18
18
18
18
18
18
117
117
117
117
229
307
308
308
20
115
151
191
Tom aževič M iha:
M odelna preiskava stolpnice na Reki . . 197, 
Boštjančič Jože:
M ožnosti uporabe fo togram etrije  v  g radbe­
n ištvu  ..................................................................  259,
Boštjančič Jože:
P rip rav a  za m erjen je  vertikaln ih  pom ikov na 
težko dostopnih m e s t i h .........................................
IZVLEČKI V SLOVENSKEM JEZIK U  
Dobovišek B orut:
Račun prostorskih  konstrukcij na elek tron­
skem  računaln iku  . ..............................................
M adžarac P eta r:
M etodološki pristop  k  p roračunu  ekonom ske 
efektivnosti p rogram irane investicije . . . .
H očevar F ranc - H ren F ranc:
G radnja m ontažnega hladilnega stolpa TE 
Šoštanj I I I ..................................................................
Škulj Saša:
G radn ja  hotelskih kapacite t v  Portorožu . .
P ete ln  A lfred -  G abrijelčič B ernard :
G radnja V. priveza operativne obale luke 
K o p e r ............................................................................
U ršič Jože:
G radn ja  skladišč na »plavajočih« tem eljih  
v  koprski l u k i .............................................................
P rap ro tn ik  A lbert:
G radn ja  žitnega silosa v C e l j u .........................
M artinšek Tone:
Sodobna m ehanizacija v  G r a d i s u ....................
Sovine Ivan  -  K m et A n d re j:
Raziskava stabilnosti pobočij z uporabo elek­
tronskega ra č u n a ln ik a ..............................................
D uhovnik Janez -  F a jfa r  P eter:
R ačun konstrukcij z m etodo podkonstrukcij
F a jfa r  P eter:
P rispevek  k  računu  torzijsko obrem enjenih 
jed er v  v iso k o g ra d n ji..............................................
B rezar V ladim ir:
N ekatere značilnosti razvoja fasadnih  kon­
strukcijsk ih  sistem ov poslovnih stavb v L jub ­
ljan i ............................................................................
G ostinčar Jože -  Orožim Ernest:
R ekonstrukcija obstoječe betonske vzletne 
steze letališča P u l a ...................................................
F u rlan  Danilo:
M aksim alne snežne obtežbe v Sloveniji . . . 
Dobovišek B orut:
Račun prizm atičnih  lup in  na elektronskem  
računaln iku  .............................................................
Tomaževič M iha:
P reiskava modelov arm iranobetonskih  okvi­
rov na program iran i v ibracijsk i mizi . . . .
Bubnov Sergej:
Razvoj elektronske obdelave podatkov v  g rad ­
beništvu p ri n a s ........................................................
Berce Gorazd:
E lek tričn i računaln ik i in  n jihova uporaba 
v  g r a d b e n i š tv u ........................................................ 210
D oberlet Janez:
U poraba računaln ikov  p ri p ro jek tiran ju  cest 215 
Š karabo t A ndrej:
U prav ljan je  delovnega procesa v gradbenem  
p o d j e t j u ....................................................................... 219
Tomšič F ranc:
N ekatere izkušnje p ri u v a jan ju  elektronske 
obdelave podatkov v SGP »Gorica« . . . .  221
Um ek A ndrej:
P rim erjav a  odpornosti m ed neojačenim i in 
z vertikaln im i zidnim i vezm i ojačenim i ele­
m enti zidanih zgradb te r  arm iran im i zidovi 248
Rism al M itja:
Vodnogospodarska presoja desnobrežnega ko­
lek to r j a kanalizacije v M a r ib o r u .................... 254
B ratulič Vinko:
P ro jek t in  g rad n ja  v iaduk ta Verd na avtocesti 
Š en tilj—Nova G o r i c a ..............................................271
C afnik F ranc -  H vastija  B oltežar - V eršnak K arli:
V iadukt R avbarkom anda — p ro jek t in  izvedba 276
L apajne Svetko:
Nekaj izkušenj iz p rakse v statičnem  p re ra ­
čunavanju  in  dim enzioniranju  arm iranobeton­
skih plošč s posebnim  ozirom na zvoj plošč 295
Rism al M itja:
A lte rna tivna rešitev  glavnega zb ira ln ika GZ-1 
kanalizacije v C e l j u ..............................................300
IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIK U  
Dobovišek B orut:
S tatical analysis of space constructions on
a c o m p u te r ..................................................................  8
M adžarac P e ta r:
A methodology for the  economical effect cal­
culation by investm ent program m ing . . .  12
H očevar F ranc -  H ren F ranc:
Building of m ounting cooling tow er of power 
sta tion  Šoštanj I I I ...................................................38
Škulj Saša:
Building of hotel objects in  Portorož . . . .  42
P eteln  A lfred -  Gabrijelčič B ernard:
Building of m ooring place in the port of K oper 48 
Uršič Jože:
Building of m agazines on “floating” funda­
m ents in  th e  po rt of K o p e r ..........................................50
P rap ro tn ik  A lbert:
Building of corn silo a t C e l je .....................................57
M artinšek Tone:
The u p -to -da te  m echanization in  the en ter­
prise G r a d i s ................................................................... 60
Sovine Ivan  -  K m et A ndrej:
S tability  analysis of slopes by electronic 
c o m p u te r ............................................................................. 75
D uhovnik Janez - F a jfa r  P eter:
Com putation of structu res w ith  m ethod of 
s u b s t r u c tu r e s ...................................................................82
233
285
311
8
12
38
42
48
52
57
60
75
82
106
110
137
140
177
184
204
F a jfa r  P ete r:
C ontribu tion  to  analysis of torsional-loaded  
shafts  in  m u lti-s to rey  b u i ld in g s .................................106
B rezar V ladim ir:
Some characteristics of th e  fasade stru c tu re  
system  developm ent on the  office buildings 
in  L j u b l j a n a .................................................................. 110
G ostinčar Jože -  Orožim  E rnest:
R econstruction  of concrete runw ay  on the 
a irp o rt P u l a ...................................................................137
F u rlan  D anilo:
The m ax im um  snow charges in  S lovenia . . 140
Dobovišek B orut:
A nalysis of p rism atic  folded s tru c tu res  on the 
com puter ........................................................................177
Tom aževič M iha:
M odel investigation  of reinforced  concrete 
fram es on the  program m er v ib rating  p la tfo rm  184
B ubnov S ergej:
D evelopm ent of elektronic in form ation  p ro ­
cessing in  our build ing i n d u s t r y .....................204
B erce G orazd:
E lectronic com puters and  th e ir  application  in 
bu ild ing  i n d u s t r y ................................................... 210
D oberlet Janez:
A pplication of com puters a t roads’pro jecting  215
Š karabo t A ndrej:
M anagem ent of w orking process in  building 
e n t e r p r i s e .................................................................. 219
Tomšič F ranc:
Some experiences gotten  by in troduction  of 
electronic in form ation  processing in BE “Go­
rica” ................................................................................. 221
U m ek A n d re j:
Resistance com parison betw een unreinforced 
walls, w alls w ith  vertical linkages, and re in ­
forced w a l l s ..................................................................248
Rism al M itja:
Hydroeconom ical valuation  of r igh t bank  col­
lecto r of sew er system  in M a r ib o r .........................254
B ratu lić  Vinko:
P ro jecting  and build ing of v iaduct V erd on 
the  au to road  Š en tilj—Nova G o r ic a ........................ 271
C afnik F ranc -  H vastija  B oltežar - V eršnak K arli:
V iaduct R a v b a r k o m a n d a ........................................ 276
L apajne Svetko:
Some experiences from  the  practice a t the 
sta tical calculating  and  designing plates of 
reinforces concrete w ith  the  special cosidera-
tion  the torsion of p l a t e s ....................................295
Rism al M itja:
A lte rna tive  solution fo r th e  m ain collector in 
the  system  of sewage a t C e l je ...............................300
EHflBBIWI 
lit.S TUJIH
GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE
ŠT. 12 — LETNIK 20 -  1971
Gradbeni vestnik v  letu 1971
Leto 1971 je bilo jubilejno XX. leto Gradbe­
nega vestnika in hkrati deveto leto nepretrganega 
izhajanja te naše strokovne revije. V tem času je 
Gradbeni vestnik dobil, lahko rečemo, svojo do­
končno vsebinsko obliko, ki zadovoljuje največje 
število gradbenikov: v vsaki številki dva ali tri te­
meljni strokovni članki na začetku, ki sicer zani­
majo le ožji krog strokovnjakov, predstavljajo pa 
vedno pomemben prispevek slovenskih gradbeni­
kov k razvoju stroke in znanosti našega gradbeni­
štva; potem razne rubrike: »Iz naših kolektivov«, 
ki prinaša najnovejše podatke o dogajanjih v naših 
gradbenih organizacijah, »Vesti iz inozemstva«, ki 
prinašajo novosti iz zunanjega sveta, ter »Iz stro­
kovnih revij in časopisov«, ki tekoče navaja bibli­
ografijo jugoslovanskih strokovnih časopisov s pod­
ročja gradbeništva. Obdobno se pojavljajo tudi 
rubrike »Mnenje in kritika-«, »Prikazi in ocene-«, 
»Jubileji-«, »Vesti iz ZGIT« in druge. Redno pri 
vsaki številki je tehtna in zanimiva priloga Zavoda 
za raziskavo materiala in konstrukcij — »Informa­
cije«, ki v tej številki Gradbenega vestnika dosega 
že visoko redno številko 131 ter pomeni resnično 
tehten prispevek naše osrednje gradbene institucije 
gradbeni strokovni publicistiki.
Obdobno posvečamo nekaterim pomembnim 
temam in dogodkom pri nas cele številke revije. 
Tako je letošnja številka 2 bila posvečena 25-letnici 
našega največjega gradbenega podjetja GRADIS, 
številka 8—9 problemom elektronske obdelave po­
datkov v našem gradbeništvu, številka 11 najpo­
membnejšima viaduktoma na avtocesti Vrhnika— 
Postojna.
Velik del snovi tega letnika je bil posvečen 
uporabi elektronskih računalnikov za reševanje za­
motanih statičnih, dinamičnih in geometričnih pro­
blemov, kar je glede na naglo rastoči pomen raču­
nalniške tehnike v vseh vejah našega življenja 
povsem razumljivo.
Letos smo imeli več prispevkov iz Maribora, 
našega novo nastajajočega univerzitetnega sredi­
šča, odkoder bomo tudi v bodoče pričakovali čim 
več strokovnih člankov in drugih prispevkov.
Administrativni aparat je letos uspešno opravil 
svojo nalogo, kar se odraža predvsem v povečanem 
številu oglasov, kar pomaga uspešneje reševati fi­
nančne probleme v zvezi z izdajo revije. Tehnični 
urednik prof. Bogo Fatur je tudA letos bistveno 
prispeval k rednemu izhajanju revije in k njeni 
vzorni jezikovni in tehnični obliki.
Gradbeni vestnik je postal v zadnjih letih 
dobro znan ne samo pri nas doma, temveč tudi zu­
naj naših meja. Tako smo letos imeli priložnost 
ugotoviti, da vsebino Gradbenega vestnika redno 
zasledujejo v dveh pomembnih univerzitetnih sre­
diščih v svetu: Tokiu in Imperial College v Lon­
donu.
Večletno redno izhajanje Gradbenega vestnika 
brez sleherne družbene podpore, kar je domala 
edinstven primer pri nas, pomeni nemajhen finanč­
ni napor vseh naših gradbenih organizacij in mani­
festacijo velike kreativne sposobnosti naših grad­
benikov na poti razvoja gradbeniške stroke in 
znanosti pri nas. Ta prizadevanja dosedaj žal niso 
bila deležna posebnega priznanja naše širše druž­
bene skupnosti. Morda bo jubilejno XX. leto Grad­
benega vestnika primerna priložnost za to.
Odgovorni urednik 
Sergej Bubnov, dipl. ing.
Srečno 1972!
VSEM  ČLA N O M  ZV EZE G R A D B E N IH  IN Ž E N IR JE V  IN  T E H N IK O V , P O D JE T JE M  IN  
P O S L O V N IM  P R IJA T E L JE M , N A R O Č N IK O M  IN  B R A LC EM  TE R  SO D ELA V C EM  
»G R A D B EN EG A  V E ST N IK A « Ž ELIM O  V ELIK O  STR O K O V N IH  IN  P O S L O V N IH  U S P E ­
HOV TE R  M N O GO  O SEB N E SR E Č E  V  L E T U  1972!
Zveza gradbenih  inženirjev 
in tehnikov Slovenije 
ter. u redniški odbor 
G radbenega vestnika
Nekaj izkušenj iz prakse v statičnem preračunavanju 
in dimenzioniranju armiranobetonskih plošč 
s posebnim ozirom na zvoj plošč
UDK 624.04 : 624.07 p r o f . i n ž . s v e t k o  l a p a j n e
Vse plošče, iz kateregakoli gradiva, imajo to 
čudovito prednost, da danih obremenitev ne pre­
našajo v ležišča le s posredovanjem upogiba v glav­
nih smereh, temveč tudi s t i.  zvojnimi (torzijski- 
mi) momenti. Ta prednost nam nosilno odpornost 
takih plošč močno poveča, za polovico ali več, v 
najugodnejšem primeru jo celo podvoji. Teoretsko 
je nosilnost plošče določena z diferencialno enačbo 
naslednje oblike:
d4w d4w d4w p
------ +  2 -----------  + ------=  — ;
dx4 dx2 dy2 dy4 K
Prvi in tretji člen predstavljata upogibno no­
silnost smeri x in smeri y, srednji člen pa zvojno 
nosilnost plošče. V navedeni formuli predstavljajo 
izrazi naslednje vrednosti:
višini prereza, prav tako, kot so razdeljene tlačne 
in natezne napetosti zaradi upogiba.
Naš sistem x-y osi smo si ob pristopu h nalogi 
izbrali, kakor se nam je pač zdelo najpametneje, za 
račun najenostavneje. Znano je, da se nam s su­
kanjem osi tega sistema x-y istočasno tudi izpre- 
minjajo velikosti mx, my in mt, prav tako, kakor se 
izpreminjajo napetosti aK, ay in r. Vedno se da do­
biti neki točno določeni naklon, pri katerem bodo 
strižne napetosti in zvojni momenti popolnoma iz­
ginili, ostali pa bodo tedaj le glavni upogibni mo­
menti obeh smeri z glavnimi napetostmi obeh sme­
ri v svojih ekstremnih vrednostih. Za položaj te 
smeri velja formula:
J
mx — my
deformacija plošče (upogibek, povesek) 
E h 3K =
12 (1 —  /z2)
pri čemer pomeni:
h . . .  debelino plošče 
p . . .  obtežbo plošče 
E . . .  elastični modul materiala 
li . . .  Poissonov količnik (prečno kontrakcijo ma­
teriala)
Upogibne momente, ki se pojavljajo na enoto 
širine, bi kaj hitro lahko izračunali iz dane defor­
macije plošče po naslednjih formulah:
mx =  — K
mv =  — K
d2W
+  /*-
d z w  j
dy2 dx2 J
<?2W
dx2
+  H -
2̂W j 
d y 2 J’
- ( 1 - -A*) K
d2W
dx d y ’
Napetosti dobimo zlahka po klasičnem računu:
o% =  6
my
h2
m x
h2
r =  6 m t
h2
Pri tem je treba računati s strižnimi napetost­
mi, ki so usmerjene le vzporedno z zunanjimi po­
vršinami plošče, ter z njih linearno razdelitvijo po
Velikost glavnih upogibnih momentov pa zna­
ša:
m x +  m y _  
n a g l a v n i  '4 -
(mx — my)2
+  nat2 ;
Za konstruktorja armiranobetonske plošče bi 
bilo tedaj gotovo idealno, poiskati smeri glavnih 
momentov upogiba ter polagati armaturne vložke 
poševno, zvito, prilagojeno točno glavnim trajek- 
torijam nateznih napetosti. Praksa pa često zahte­
va rešitve, ki več ali manj odstopajo od idealnega 
armiranja, ter zahteva včasih celo drugačen sta­
tični račun plošče. Namen tega članka je, obrav­
navati to praktično problematiko, ter podati na­
čela, katerih se drži avtor pri vsakdanjem projek­
tiranju železobetonskih plošč.
Zaradi razčiščenja pojmov si najprej oglejmo 
kvadratni izrez plošče, obremenjen čistemu zvoj- 
nemu momentu (brez kakega upogiba v smereh 
X in y).
Iz gornjih formul takoj vidimo, da dobimo za 
ta primer naklon a glavnih napetosti enak 45°, 
velikost glavnih upogibnih momentov pod tem na­
klonom pa enako + velikosti zvojnega momenta. 
Zvoj smo dobili le zato, ker smo prvotne osi po­
stavili za 45° od končnih diagonalnih osi.
Prvi problem, na katerega bo praktik zadel, 
bo izračun velikosti tega enotnega torzijskega mo­
menta mt, potem, ko že ima iz statičnega računa 
dan totalni torzijski moment Mt za celi prerez. Iz 
tabel, ki nam jih nudijo priročniki za dimenzioni­
ranje pravokotnih prerezov, bomo videli, da ta 
zvojni enotni moment še nikakor ni enak celemu 
torzijskemu momentu, deljenemu na arino. Če
preračunamo iz danega torzij skega momenta Mt 
napetost x za neskončno širdko ploščo,, dobimo
3 Mt . A x 3 Mt h*r = ----- in ustrezni zvoim moment mt = -----------
b h2 6 b h2
=  le —— . Drugo polovico torzijskega mo- 
2 širina
menta prevzamejo namreč vertikalne strižne na­
petosti, ki so sicer manjše (ca. 75 °/o), imajo pa ve­
liko večjo ročico. Plavzibilno razlago dobimo z 
Bredtovo formulo za četverokutno cev: polovico 
torzijskega momenta vzameta nase pasnici dolžine 
a na ročici b, drugo polovico pa obe brvici dolžine 
b na ročici a. Za horizontalno smer odpade torej 
le polovica torzijskega momenta, druga polovica 
gre na vertikalni strig. To še ni vse. Te zvojni mo-
/^ V T z d fo  V  CL jocnuJcL -
z L h .d . 'Č
Slika 2
menti se namreč po širini plošče tudi ne razdele 
enakomerno.. Računati je treba s trebušastim dia­
gramom, pri katerem bodo na robu padle napetosti 
na nič. Če prikrajšanje odpora ob robu nadomesti­
mo z večjimi napetostmi v sredini, dobimo faktor 
povečanja, ki bo variiral od 1,0 za neskončno široko 
ploščo do 1,6 pri kvadratnem prerezu. Enotni mo­
ment dobimo torej tako, da celotni moment torzi­
je delimo z dvojno širino plošče, ter množimo s 
pripadajočim faktorjem neenakomernosti x.
Za različna razmerja širine plošče proti njeni 
debelini,h dobimo različne faktorje pri računu na­
petosti r  ■ - .in.,njim pripadajoče različne fak­
ti h 2 rj -ti. JI-Li.,1 .
torje X. Po francoskih predpisih bi izračunali x po
formuli: —  (4,81 — 1,81 -44*1 4=
3 ( V 2 +  (b/h)2
b/h 1,0 1,5 2,0 3,0 4,0 6,0 8,0 10,0 oo
V ,208 ,231 ,246 ,267 ,282 ,299 ,307 ,313 ,333
X 1,60 1,46 1,36 1,24 1,17 1,11 1,08 1,06 1,00
SUka 3
Naslednji, zelo važni problem je način armi­
ranja betona pri različnih napetostnih stanjih. Če 
imamo obe glavni napetosti istega predznaka (brez 
striga), potem nam kvadratna mreža odlično krije 
vse napetosti Mohrovega kroga, saj so napetosti v 
vseh smereh enake. Popolnoma drug primer pa na­
stane pri čistem strigu, ki da sicer obe glavni na­
petosti iste velikosti, toda obratnega predznaka. 
Mala skica nam dokaže, da pravokotna mreža ne 
more nuditi nikakega jamstva proti pokanju,- ker 
stopi jeklo v funkcijo šele v stadiju rušenja, nič 
prej. Francoski poskusi so dokazali, da je bilo pri 
prvih strižnih razpokah betona jekleno stremenje 
napeto komaj 40 kp/cm8, to je komaj 2,5 °/o dopust­
ne obremenitve.
g; ( t la k )
r (naJag)
Slika 4
Domača razlaga: če je žica položena v smeri 
natega (ai), bo polno napeta na nateg, če je polože­
na po pravokotni diagonali (o2), bo polno napeta na 
pritisk. V horizontalno-vertikalni legi bo točno — 
brez napetosti v elastičnem stanju!
Polna analogija velja za kombinacijo čistega 
zvoja. V diagonalah dobimo v eni smeri pozitivni 
mi, v drugi smeri negativni m?. Uspešna bo torej 
le armatura, ki bo za pozitivni upogib položena po 
diagonali spodaj, za negativni upogib po diagonali 
zgoraj, pravokotno na spodnjo lego. Pravokotna 
mreža po smereh striga nam ne more stopiti v sta­
tično funkcijo, preden ves beton ne popoka.
Navedeno dejstvo, objavljeno že v letu 1960 v 
G. V. (Lapajne, Dimenzioniranje ojačenega betona 
proti strigu), nam v polni meri pojasnjuje nekaj 
naših izkušenj: le prečesto smo opazili na križno 
armiranih ploščah zgoraj po sekantah vogalov las­
nice, če ni bilo diagonalne armature. Prav tako so 
se pojavile tudi lasne razpoke na steklenih stenah 
rezervoarjev po sekantah kotov, saj rezervoarjev 
praktično skoro ni mogoče opremljati še z diago­
nalnimi vložki armatur.
Za praktičnega konstruktorja, prav tako tudi 
za realno odpornost ojačenega betona v konkret­
nem primeru obremenitve, je način polaganja je­
klene armature gotovo odločilnega pomena. Ta na­
čin je seveda različen od primera do primera: upo­
raba treh ali celo štirih slojev armature, dveh pra­
vokotnih in dveh diagonalnih ima svoj smisel le 
pri zelo debelih ploščah; pri njih namreč razlika v 
ročici notranjih sil za spodnje sloje še ne bo pre­
majhna. Pri tanjših ploščah izpod 30 cm bo razlika 
v višini izkoriščenost notranjega sloja že znižala 
za svojih 20 do 50 °/o, čim tanjša bo plošča, tem 
bolj. Pri zelo tankih ploščah (pod 12 cm) pade tret­
ji sloj lahko že v nevtralno os, tako armiranje po­
stane torej nesmiselno. Posamezni primeri bodo 
obravnavani po karakteristikah njih obremenitev.
Najenostavnejši primeri so gotovo tisti, pri ka­
terih je zvojna obremenitev drugotnega pomena. 
Upogibm momenti glavnih smeri daleč presegajo 
velikost zvoja, zvoj lahko prevzame beton sam 
brez ojačenja z armaturo. Primer take rešitve je 
ploščasta mostna konstrukcija, ki leži na prečnih, 
pravokotnih stenah. Znana enostavna, cenena kon­
strukcija. Vzemimo razpon 14 m, plošča naj bo 
kontinuirna. Neugodne kombinacije stalne in ko­
ristne obtežbe nam bodo dale velikost ms nad pod­
poro okrog —45 t, v polju okrog +32 t. Skušajmo 
oceniti mi: Od polne obtežbe mostu torzije ne bo, 
pojavila se bo šele ob ekscentričnem položaju par­
nega valjarja — ob hodniku. Recimo, da ima most­
na plošča 9 m širine, vozišče 6 m, tedaj bo znašala 
ekscentričnost parnega valjarja 3,0 m — 1,10 =  1,90 
metra. Moment ekscentričnosti bo: 20 t X 1,4 (di­
namični faktor) X 1,90 =  53,0 tm. Ta moment.se 
razdeli na bi moment in na torzijski moment po 
formuli:
Mt = 3 L2 (1 — 3/4 a) =  3 X 196 X 0,5 =  x ^  
Mb 2 B2 2 X8 1
(za upetost 66 %>)
Na torzijo odpade torej 1,82 / 2,82 =  65 %
Ker se torzija prenaša na obe ležišči, recimo 
simetrično, če je parni valjar v sredini razpona, 
nam ostane Mt
Mt =  53,0 trn X 0,65 X 1/2 =  17,2 tm.
-t . .. . , 17,2 tm . 1Na enoto sinne odpade: mt = -----------  X —  X
9,0 m 2
X 1,04 =  9,975 eg 10 t.
Strižna napetost pri 60 cm debeli steni znaša
1000 , „
t  = ------------ =  1,67 kp/cm-
602/6
V kombinaciji zvoja mt =  1,0 t z glavnimi mo­
menti mx == 401 dobimo smer glavne napetosti 
(pri my =  0)
2 X 1 0tg 2 a  =  ’ - =  0,05 in odklon 2° 52'
40,0
pri čemer bo glavni moment praktično enak mo­
mentu smeri x mx.
Naši predpisi dopuščajo velikosti glavnih na- 
teznih napetosti 4,5 , 6,0 in 7,5 kp/cm2 pri kvali­
tetah betona Mb 160, 220 in 300. Torej bi mogel 
prevzeti naš mostni prerez brez dodatnega armi­
ranja tudi tri do štirikrat večje zvojne momente, 
tako v infleksijski točki, kakor v točkah največjih 
pozitivnih in največjih negativnih upogibnih mo­
mentov.
Obratni ekstrem nastane v primerih poševnih 
mostov raznih vrst. Pri teh se pojavljajo vselej 
zvoj ni momenti velikih iznosov, ki jih moramo 
vzeti v račun, da moremo določiti potrebno armi­
ranje v smeri glavnih napetosti. Za zgled navajam 
ploščasto brezrebrno mostno konstrukcijo na steb­
rih z gobami v Podtaboru. Točno v sredini dolžine 
in osi mostu smo izračunali:
mx =  22,0 t; mt =  16,5 t;
naklon glavne smeri a =  28°; ter glavne momente: 
+  mi =  30,8 t in +  ma = — 8,8 t.
V sredini med stranskimi stebri smo dobili še 
zanimivejše rezultate:
mx =  5,5 t; mt =  17,6 t; in a  =  41°;
glavne momente: mi =  +  20,6 t; in ma =  — 15,1 t 
(my je vzet v vseh primerih enak 0). *
* Formula je vzeta po članku: Lapajne, Metode 
statističnega računanja dvostransko podprtih plošč in 
mrež pfi koncentrirani obremenitvi. Gradb. vestnik, 
1955-56, št. 39—40.
foot?
S/a ri/At
S lik a  5
o.0
...L
SHEMA GLAVNIH ARMATURNIH VLOŽKOV 
Spodnja arm atura Zgornja arm atura
Skica prikazuje shematsko glavne momente za 
posamezne točke mostu, iz tlorisa pa so dobro raz­
vidni tudi podporni stebri. Druga skica kaže raz­
pored glavne armature: glavni pozitivni vložki so 
usmerjeni vselej v črti med osmi stebrov mostu — 
po računu glavnih napetosti, tako, kot je to naj­
bolj naravno. Za armaturo smo izbrali tri smeri, 
naklonjene med seboj pod približno 60°. Tako smo 
se najlažje prilagoditi zahtevam poteka glavnih 
nateznih silnic, saj smo lahko položili armaturna 
pojačenja in dodatke vedno v smeri, v katero je 
kazal povečane sile statični račun. Razume se, da 
je bila ena od teh smeri vzporedna z osjo ceste na 
mostu, ostali dve pa sta bili z ozirom na to smer 
naklonjeni pod 60°. Taka trosmerna armatura se 
je tudi odlično obnesla za ojačen j e nad gobami 
stebrov, saj bi z dvemi smermi zaradi preobilice ar­
matur ne mogli izhajati. Razume se, da smo v vsa­
ko smer vložili le dve tretjini posamezne, dvo­
smerno izračunane količine.
Tipični primer izrazite zvojne obremenitve je 
stopniščni vogalni podest. Zaradi čistosti računa 
predpostavimo, da podest sam nima enakomerne 
obtežbe (je breztežen), vse akcije stopniščnih ram, 
ter del lastne teže podesta pa koncentriramo v iz­
postavljeni vogal. Tudi reakcije si bomo v cilju
čistosti računa poenostavili tako, da delujejo v 
stranskih vogalih navzgor, v zidnem kotu pa na­
vzdol. Vse sile akcij in reakcij so torej enake (to 
izhaja iz simetrije in ravnotežnih pogojev), ter 
imajo velikost P.
Celotni zvojni moment okrog osi x znaša
„ P a  P y.
Mt =  Pa; mt = ---- x — ------
2 a 2
za glavno smer I dobimo a =  45°, ker sta bila mx 
in my enaka 0; p y
glavni moment m.- =  — -  ; Do istega rezultata bi 
2
prišli, če bi predpostavili že v statičnem računu za 
osnovo os L Celotni negativni moment bi tedaj
znašal Mt =  P——■, deljen na dolžino a V 2 in
1/2
množen s faktorjem neenakomernosti nam da 
P
m =  — X torej isto.
2
Zato je smotrno, da vzamemo nekaj večji x, kot 
je navedeno, ter vso pripadajočo armaturo bolj kon­
centriramo okoli glavne diagonale. Nadvse važna je 
ugotovitev, da je v kokretnem primeru diagonalni 
način armiranja edino pravilen, in da s pravokot-
Š lik a  s
nimi, čeprav enostavnejšimi vložki sploh ne more­
mo jamčiti varnosti tega vogalnega podesta za ela­
stično stanje. S tem mislimo povedati, da se na­
petostno ’ stanje po razpokanju konstrukcije preu­
smeri, ter morejo pozneje tudi pravokotni vložki 
prevzeti nekaj nateznih sil.
Posebno pozornost zahtevajo primeri, v kate­
rih sta možni obe rešitvi: prva, po teoriji elastič­
nosti pravilna rešitev, zahteva račun zvojnih mo­
mentov, ter dodatno tretjo diagonalno smer armi­
ranja. Tak račun nam omogoča tanjše plošče, z 
manj glavne armature, toda z dodatkom diagonal­
ne armature. Diagonalna armatura zahteva bolj 
komplicirane armaturne načrte, ter večje delo pri 
armiranju, saj je ponavadi vsak vložek različno 
dolg. Take diagonale so operativno nezaželene. Pri 
tanjših ploščah pa imamo še drug moment, ki di­
agonale onemogoča: tretji diagonalni sloj lahko 
pade tako globoko pod površino, da ne more več 
uspešno nositi upogiba, na primer: pri 12 cm debeli 
plošči leži tretji sloj armature 0  10 mm že okrog 
4 do 5 cm pod površino plošče, s čimer mu ostane 
namesto prvotnih 9,5 cm le še 7,5 cm celotne višine 
oziroma namesto ročice 8 cm le še 6 cm. Razlogov 
za opustitev diagonal je torej več. Čim pa diago­
nale opustimo, smo zmanjšali varnost konstrukcije. 
Če želimo imeti brez diagonal isto varnost, mora­
mo rešiti dano nalogo izračun upogibnih momentov 
na način, ki ne upošteva nobene zvojne odpornosti. 
Tak osnovni sistem bi bila zelo gosta mreža zelo 
ozkih nosilcev, pravokotnih v obeh smereh, brez 
zvojne odpornosti. Račun naj bi se izvršil po prin­
cipu računa mrež. S tem računom bomo seveda 
dobili večje upogibne momente v smeri x in v 
smeri y, varnost naše plošče bo zajamčena tudi 
brez zvojne armature. Sledi nekaj zgledov:
Prvi primer naj bo kvadratna na vseh štirih 
robovih prostoležeče položena plošča, vendar zasi­
drana na vogalih proti dvigu. Po Czernyju dobimo 
največje upogibne momente v sredini z mx =  my =  
=  0,0368 q L2, zvojni moment v kotu pa še večji, 
namreč mt =  0,0463 q L2. Če zvoj ne nosi, lahko 
mrežo zelo dobro aproksimiramo s sledečim obtež- 
benim diagramom: v sredini: q/2, ob ležišču celi q, 
prehod paraboličen. Potem dobimo:
mx =  my =   ̂ —  fl +  -^-1 =  0,0730 q L2.
2 8 I 6 J
Zanemarjenje zvoja zahteva torej dvojno glav­
no armaturo, odpadejo pa diagonalne. Eksaktni ra­
čun bi lahko izpeljali z rešitvijo diferencialne 
enačbe brez upoštevanja zvoja:
d4w d4w p K =  ® k3
dx4 dy* K ’ 12 (1 — /j,2)
Rezultat pa ne bo izkazal neke večje razlike. 
Drugi nadvse zanimivi primer je trostransko 
podprta plošča brez upetosti v ležiščnih robovih. 
Vzemimo primer, pri katerem sta podprti dve kraj­
ši stranici in ena daljša, drugi daljši rob ostane 
nepodprt. Razmerje daljšega roba proti krajši stra­
nici naj bo kakor 4 : 1, torej zvoj no zelo zanimiv 
primer. Primerjajmo rezultate literature:
Naj večji upogibni moment bo v smeri daljše 
stranice na prostem, nepodprtem robu. Naj večji 
zvoj bo v krajeh plošče v bližini krajših podpornih 
sten, recimo v sredini teh sten. Czerny navaja na­
slednje rezultate:
mxr =  0,0618 q b L;
mt =  0,0992 q b L; (zvoj za 60 °/o večji od upog. 
momenta)
Znani Horchovi diagrami iz leta 1954 navajajo: 
za mxr ^  0,07 q b L; za torzijo nima nikakih po­
datkov. Jasno je, da je bilo precej oporekanja v 
literaturi Beton und Stahlbeton leta 1954 in 1955, 
saj bi bila opustitev zvojne armature kardinalna 
napaka! Avtor članka si je sam dopolnil Horchove 
diagrame s podatki za celotni torzijski moment, ter
Mtdobil: Mt =  0,042 q b L2; Ker je mt =  — x in
2 b
b/L =  0,25, X vzemimo 1,15 pa dobimo mt =  0,97 
q b L; Horch se torej kar dobro sklada z Czernyje- 
vimi rezultati. Poskusimo pri tem ugotoviti, kak-
A “l
n.a.pocćprtc {fin o s /č )  ro A
te č a j f2 X ?  p o  a b  r t /  r o 6
Hex A ~A ^
S lik a  7 S lik a  8
šnim akcijam v robnih točkah plošče, zaznamova­
nih z X  bi ustrezali dani zvojni momenti:
Px =  mt =  0,198 q b L ali približno 0,2 q b L;
0,5
Ker bi naravno padalo v te točke ca. 0,25 q b L, 
pomeni to, da prevzema zvoj najmanj 4/5 vse ob­
težbe, po upogibu smeri x pa se prenaša največ 1/5 
teže. plošče.
Primerjajmo še rešitev mreže brez zvoja: na 
robu se pojavi robna obtežba 1,5 q, kar dobimo iz 
ravnotežnega pogoja. Robni upogibni moment te ob- 
L 2tezbe bo mx =  1,5 q —  =  0,1875 q L2. To je isto 
8
kot mx =  0,750 q b L. 7-krat več od zvojnega mo­
menta, 12-krat več od upogibnega momenta!
V navedenem primeru tristransko podprte 
plošče dobimo po elastičnih zakonih s torzij skim 
armiranjem sorazmerno male količine armatur, na­
meščene po vsej površini spodaj in zgoraj. Če zvoj 
zanemarimo in preidemo na mrežno normiranje, 
zahteva to kar 7- do 12-krat večjo količino arma­
ture, toda le v osti enega samega roba spodaj, 
drugje pa le tolažilne armature. Pri velikih razpo­
nih, z večjimi debelinami plošč bomo gotovo volili 
pravilno, štedljivo in komplicirano armaturo. Pri 
malih razponih z malimi obtežbami pa bo često 
enostavna pravokotna armatura, kljub lokalnemu 
10-kratnemu iznosu v celoti ugodnejša — ker je 
enostavna v delu in grajenju.
Starejša literatura, znana knjiga našega prof. 
dr. Kasala: »Železobeton v teoriji in praksi«, nava­
ja posebej t. i. Marcusove redukcijske koeficien­
te, s katerimi se zmanjšujejo momenti glavnih 
smeri pri pogoju armaturnega kritja zvojnih mo­
mentov. Za kvadratno prostoležečo ploščo se dobi 
koeficient 7/12 na polovico q L2/8, kar da točno 
mx =  my =  0,0364 q L2. Posebno zanimiv je stari 
švicarski predpis za križno armirane plošče, ki do­
pušča le okrog 60 °/o olajšanja, torej namesto fak­
torja 7/12 le faktor 9/12. Izgleda, da so računali z 
opuščanjem diagonalne armature, nakar bi se mo­
glo računati le z delnim ugodnim delovanjem tor­
zije, ker bi plošča delno že pričela zvojno popuščati 
ali pokati.
Avtor članka zelo rad nadomešča pri statič­
nem računu plošče z mrežami ter v mnogih pri­
merih zanemarja ugodni vpliv zvoja, dimenzionira 
torej obilno. Ta način ima to prednost, da se dasta 
upogibna momenta obeh smeri sorazmerno eno­
stavno izračunati brez posebne literature po zna­
nih metodah nosilcev na elastični podlagi. To je 
tem pomembnejše pri zelo kompliciranih oblikah 
plošč, za katere ni podatkov v literaturi. Tudi pri 
takih poenostavljenih mrežastih računih se da raz­
bremenitev s torzijo na enostavni način upoštevati 
po načelu vogalnega podesta, ki more reagirati z 
vogalno silo enako P =  2 mt. Tudi literatura nam 
nudi včasih iz raznih virov razne podatke, ki se 
medseboj razlikujejo. Pri vseh oblikah plošč, ki so 
težko preračunljive, se je vsekakor koristno držati 
preizkušenega pravila: preračunati konstruktivni 
element na več neodvisnih načinov, preverjati 
medsebojne rezultate, in ne pozabiti na enostavne, 
sicer približne, a zanesljive kontrole rezultatov.
U D K  624.04 : 624.07
G R A D BE N I V ESTN IK , L JU BL JA N A , 1971 (20)
ST. 12, STR. 290—295'
Svetko L apajne:
NEKAJ IZKUŠENJ IZ PRAKSE V STATIČNEM 
PRERAČUNAVANJU IN DIMENZIONIRANJU 
ARMIRANOBETONSKIH PLOŠČ S POSEBNIM 
OZIROM NA ZVOJ PLOŠČ
Točni račun in točno dim enzioniranje železobeton- 
skih plošč zahtevata ugotovitev glavnih napetosti in 
n jih  sm eri kot rezu ltat kom binacije norm alnih in 
strižnih napetosti. Ista zakonitost velja za kom binacijo 
enotnih upogibnih in enotnih zvojnih momentov. K er 
tud i vertikalne strižne napetosti prispevajo k celotni 
torzijski odpornosti; bo dobila redukcijska form ula za 
enotni torzijski m om ent naslednjo obliko:
m t. . . .  enotni torzijski m om ent
Mt . . .  celokupni torzijski m om ent
b . . .  širina plošče
x . . .  faktor neenakom ernosti razdelitve strižnih
napetosti, k i je  odvisna od širine plošče
UDC 624.04 : 624.07
G R A D BEN I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1971 (20)
NR. 12, P P . 290—295
Svetko L apajne:
SOME EXPERIENCES FROM THE PRACTICE 
AT THE STATICAL CALCULATING AND 
DESIGNING PLATES OF REINFORCED 
CONCRETE WITH THE SPECIAL CONSIDERATION 
THE TORSION OF PLATES
An exact designing and reinforcing of concrete 
p lates requires the establishing of the m ain stresses 
and the ir directions, as a resu lt of the com bination of 
the norm al and shear stresses. The sam e ru le  is valid 
for the com bination of un itary  bending m om ents and 
un itary  torsion moments. Because the vertical shear 
stresses a ttr ib u te  to  the torsional resistence, the  reduc­
tion form ula for the un ita ry  torsional m om ent w ill be 
as follows:
Mt
m. =  « "where m eans:
. 2 b
m , . . .  unitary torsional m om ent
Mt . . .  to tal m om ent of torsion
b . . .  the bread th  of the  plate 
X . . .  the factor of the ununiformiity of the stress 
distribution, dependent to the bread th  of the 
plate.
Sledi nekaj p rak tičn ih  prim erov:
N ajenostavnejši p rim er ploščastega m ostu na p reč­
n ih  pravoko tn ih  s tenah  ne po trebu je  posebne torzijske 
arm atu re . Enotni torzijsk i m om enti od' prem ične ob­
težbe ostanejo m ali v p rim eri z upogibnim i m om enti 
s ta lne  teže.
P rim er poševne m ostne plošče, kakor tud i p rim er 
vogalnega stopniščnega podesta zah tevata  točen račun 
diagonalne a rm atu re . Skica prikazu je razpored glavnih 
napetosti in  razpored a rm a tu rn ih  vložkov v sm ereh 
S-r/. A rm iran je  v sm ereh x-y  v  elastičnem  stan ju  sploh 
ne bi bilo učinkovito.
N ajbolj zanim iva p rim era  sta  p rim er kvadra tne 
(prosto položene) plošče in p rim er plošče, podprte na 
treh  straneh , p ri čem er ostane če trta  (daljša) stranica 
nepodprta . V obeh p rim erih  sta m ožna dva načina r a ­
čunan ja  in  arm iran ja . Prvi, točni račun  plošče d a  po 
celi površini diagonalne m om ente, k a r zahteva kom pli­
cirano diagonalno arm atu ro  v  sm ereh Š-rj. Drugi, poeno­
stav ljen i račun  p redpostav lja  pravokotno mrežo nosil­
cev brez zvojne odpornosti. Ta način da enostavno, 
pravokotno x -y  arm iran je . V endar bo iznos te  a rm a tu ­
re p ri kvad ra tn i plošči k a r  dvojni, p ri tro stransko  pod­
p rti plošči p a  do 12-k ra t večji, om ejen n a  ozek' pas 
prostega robu.
Alternativna rešitev glavnega 
kanalizacije v Celju
UDK 69.027 : 628.24
Glavni zbiralnik GZi kanalizacije v Celju je 
po projektni dokumentaciji predviden vzdolž leve­
ga brega Savinje. Zaradi nizke lege Celja poteka 
omenjeni zbiralnik nižje kot so gladine visokih 
voda Savinje.
Po obstoječih projektih je zagotovljena var­
nost pred poplavitvijo mestne kanalizacije z viso­
kimi vodami Savinje z dvema ukrepoma:
a) prvič je glavni zbiralnik GZi predviden na 
celotni dolžini (preko 2 km) brez razbremenilnikov. 
Na ta način je preprečen vdor visokih voda Savi­
nje v kanalizacijo na področju mesta;
b) drugič pa je kanal GZi projektiran z manj­
šim padcem (1 =  1 %0), kot ga ima na tem odseku 
Savinja (1 =  2 %0). Na ta način je ob izlivu kanala 
v Savinjo zagotovljena varnost pred poplavitvijo 
kanalizacije pred 10-letnimi visokimi vodami Savi­
nje in Voglajne (kota 10-letnih visokih vod =  234,30 
metrov).
Opisani koncept zaščite kanalizacije pred po­
plavami narekuje transportiranje celotnih pada­
vinskih voda Q =  6,3 m/sek iz področja, ki gravi­
tira h kanalu GZi ob brežini Savinje do izliva ka­
nala GZi v Savinjo nizvodno od mesta Celje.
Realizacija takšnega koncepta zahteva po iz­
delanih projektih dimenzijo kanala GZi 0  240 cm 
do -©■ 140 cm.
Some exam ples of p ractical cases follow:
The sim pliest case of a p la te  bridge supported  by 
norm al transversa l w alls doesn’t need any special to r­
sional reinforcem ent. The torsion un ita ry  m om ents of 
a m ovable load stay sm all in com parision w ith  the 
bending m om ents of the dead loading.
The case of a skew bridge plate, as the case of an 
angle p la te  of a staircase, needs an exact calculus of the 
diagonal reinforcem ent. The sketches show th e  dispo­
sition of the  m ain  stresses and the m ain reinforcem ents 
in the £-rj direction. An x-y reinforcem ent would be 
in the elastic stage unefficient.
T hree most in teresting  cases are a rec tangu lar squa­
re  p la te  and  a plate, supported on th ree  slides, leaving 
the fourth  (the longer side) unsupported. In  both ca­
ses tw o m anners of calculus an d  design are  possible. 
The firs t m anner, the exact calculus of the p la te  gives 
all over the surface diagonal m om ents, w hich require, 
a com plicated diagonal reinforcem ent in  the direction 
Š-rj. The second sim plified m anner supposes a ne t of 
rectangu lar beam s w ithout torsional resistance. This 
calculus gives a sim ple x-y  reinforcem ent. Thought, 
the am ount of th is  reinforcem ent w ill be for the 
square p la te  two tim es greater, fo r the th ree edges sup­
ported p la te  7 to 12 tim es greater, reduced on the 
narrow  band of the free edge.
zbiralnika G Z 1
M ITJA RISM AL, D IPL. IN 2 .
Značilnost opisanega koncepta kanalizacije v 
Celju je v tem, da obravnava problem varnosti ka­
nalizacije pred poplavami ločeno za primer visokih 
voda Savinje in ločeno za primer lastnih padavin­
skih voda.
Alternativni predlog za izvedbo kanala GZi 
sloni na natančnejši analizi varnosti kanalskega 
omrežja, upoštevaje verjetnost istočasnega nastopa 
kritičnih nalivov, ki so merodajni za dimenzioni­
ranje kanalskega omrežja in verjetnost nastopa 
visokih voda Savinje.
S stališča računske varnosti celotnega kanal­
skega sistema (ki je v danem primeru podana s 
pogostostjo nastopa kritičnega oz. računskega na­
liva n — 1) v načelu ni razlogov, ki bi ne dopuščali 
izvedbe razbremenilnikov in s tem bistveno zmanj­
šanje projektiranih dimenzij obravnavanega ka­
nala GZi.
Primer:
Verjetnost koincidence 1-letne visoke vode Sa­
vinje in merodajnega naliva za dimenzioniranje 
kanalskega omrežja s pogostostjo n =  1 je:
■ * X —— =  ------— , če upoštevamo, da
365 365 133.000
Sl
. 
1.
 P
ri
k
az
 a
lt
er
n
at
iv
n
e 
va
ri
an
te
 k
ol
ek
to
rj
a 
G
Z
1 
k
an
al
iz
ac
ij
e 
v
 C
el
ju
gre za dva med seboj neodvisna pojava (visoke vo­
de Savinje nastopijo pri dolgotrajnem deževju, vi­
soke vode v kanalizaciji pa ob kratkotrajnih na­
livih).
Iz navedenega sledi, da zagotovimo z name­
stitvijo prelivnih robov razbremenilnikov kanala 
GZi na višini 1-letne visoke vode varnost kanala 
pred istočasnim nastopom obeh ekstremnih prime­
rov (visoka voda Savinje, merodajni naliv), ki da­
leč presega varnost, na katero je kanalsko omrežje 
dimenzionirano:
n = ----------- < < <  n =  1
133.000 365
Pogostost kritičnega naliva n" določimo po 
znani enačbi:
38
qT — qi5 —-------
T +  9
qT =  10 1/sek/ha — kritični naliv 
qi5 — 166,7 1/sek/ha — merodajni naliv za dimen­
zioniranje kanalskega omrežja pri n =  1 
T =  20’ ocenjeno trajanje naliva qx, ki je približno 
enako času koncentracije oz. odtočnemu času 
v kanalih, speljanih v GZi
Iz zgornje enačbe je:
Z drugimi besedami: ako zapremo prelivne ro­
bove razbremenilnikov na kanalu GZi enkrat na 
leto (1-letna v.v. Savinje) z zapornico, je varnost 
tega kanala 365 X večja od varnosti ostalega ka­
nalskega omrežja pred poplavitvijo. Takšna raz­
lika v varnosti različnih kanalov na istem kanal­
skem omrežju ekonomsko ni utemeljena.
Enako ali podobno varnost ostalega kanalske­
ga omrežja in glavnega zbiralnika GZi pred po­
plavitvijo je mogoče zagotoviti po naslednji 
presoji:
Ce je varnost projektiranega kanala GZi pri 
izvedbi razbremenilnikov ekonomsko neutemelje­
na, je možno doseči redukcijo varnosti z zmanj­
šanjem transportne sposobnosti tega kanala.
Preverimo, ali daje zmanjšanje transportne 
sposobnosti kanala GZi na naliv jakosti 10 1/sek/ha 
kanalu še varnost, ki je enaka ali večja od pro­
jektirane varnosti ostalega kanalskega omrežja.
Naliv 10 1/sek/ha smo izbrali kot merodajni 
kritični naliv, pri katerem stopijo razbremenilniki 
v funkcijo.
Za presojo stopnje varnosti kanala GZi s 
transportno sposobnostjo, ki ustreza kritičnemu 
nalivu 10 1/sek/ha, uporabimo naslednjo enačbo:
«
v- na X -----=  n
365
a —> pogostost vodostajev Savinje v 1 letu
n" —> pogostost pojava kritičnega naliva v 1 letu
n —> pogostost preplavitve kanala GZi v 1 letu
1,31 ] 4 
q> +  0,483 J ’
če je qkrit <P =  -
qis
10
167
0,06
n" =  33,6
Iz podanih enačb sledijo naslednje vrednosti:
n =  1 a = 1 X 365 S  10 dni
33,6
n =  0,5 0,5 X 365 SS 5 dni
33,6
n =  0,2
0,2 X 365
33,6
n =  0,1
0,1 X 365
S  1 dan
33,6
Varnost kanala GZi n =  1 pred poplavami je 
zagotovljena že, če so prelivni robovi razbreme­
nilnikov nameščeni na višini 10-dnevne vode Sa­
vinje.
Ako namestimo prelivne robove razbremenil­
nikov na višino 1-letne visoke vode, dosežemo že 
pogostost n =  0,1, oz. 10 X večjo varnost kanala 
GZi kot jo ima le-ta po obstoječi dokumentaciji, 
ne glede na to, da računamo z bistveno manjšo 
transportno sposobnostjo kanala (qkrit =  10 1/sek).
Če aproksimativno ocenimo potrebno pretočno 
kapaciteto kanala GZi, upoštevaje izbrani kritični 
naliv 10 1/sek/ha/ in izračune pretočne količine po 
obstoječi dokumentaciji, dobimo:
Zgornjo formulo lahko napišemo tudi v na­
slednji obliki:
//n
Vrednost »a« nam daje podatek, pri kakšni po- 
gostoti vodnega stanja Savinje (ako je prelivni 
rob razbremenilnika nameščen na njegovi višini) 
je zagotovljena zaželena varnost kanala »n« pri 
kritičnem nalivu s pogostostjo »n"«.
f =  10 -  0,06 
166,70
O dsek
k a n a la
GZ,
Q 1/sek  
p o  ob st. 
p ro jek tn i 
d o k u m e n ­
ta c ij i
q  . f  0  za  
W 1 =  1 %0
0 za  
I =  2 %«
0 PO 
o b sto ječ i  
p ro jek tn i  
d o k u m en ­
ta c iji
3—2 3.215 190 60 60 180
2—1 6.930 415 80 70 210
1—0 13.496 .810, 100 90 240
Sl. 2. K rivu lja  go sp o d a rsk o  e n a k o v red n ih  n a liv o v  za  p o d ro č je  C elja — P o g o s to s t  n  =  1
Iz tabele vidimo, da je možno zagotoviti ka­
nalu GZi, ako se vanj vgrade razbremenilniki, vsaj 
5 -i-10 X večjo varnost napram varnosti prvotno 
projektiranega kanala, ki ima bistveno večji profil. 
Edini pogoj je, da se izgradijo razbremenilniki s 
prelivnimi robovi na koti 1-letne visoke vode Sa­
vinje oz. na koti dvodnevne vode Savinje. Razen 
tega je potrebno predvideti zapiranje zapornic na 
razbremenilnikih 1 X oz. 2 X na leto.
Dejansko je možno zagotoviti v razbremenil­
nikih na mestih priključnih kanalov GZ2, RZ4 in 
RZ5 še večjo varnost od navedene, ako se razbre­
menilni robovi nameste v višini temen dotočnih 
kanalov ali kar je možno še višje.
Zaradi retenzijskih vplivov omrežja je možno 
zanesljivo predpostaviti, da bodo zadoščali pro­
fili manjših dimenzij, ki so v tabeli nakazani za 
padec kanala (I =  2 %0 — 0  60, 0  70, 0  90).
Podajamo še podatke o visokih vodah Savinje: 
Q100 =  1.650 m3/sek h =  6,46 m
Ostale visoke vode preračunamo po Krebcu:
Qn — Q100 i V 0,01 n
1-letna visoka voda Qt =  520 m3/sek, 
h = 3,10 m.
Visoka voda 2 X na leto Q2 =  440 m3/sek, 
h =  2,85 m.
Kota visoke vode Savinje ob izlivu kanala GZi:
kota dna S a v in j e .....................  288,80 m
višina 1-letne v. v ......................... 3,10 m
kota 1-letne v. v. Savinje . . . .  231,90 m
kota dna S a v in j e .....................  288,80 m
višina 2-dnevne v o d e ................  2,85 m
kota 2-dnevne vode Savinje . . . 231,65 m
Uporabljena metoda varnostne presoje daje 
dovolj zanesljive podatke, ker uporabljena enačba 
za intenziteto nalivov ustreza empirično ugotovlje-
in črti gospodarsko-enakovrednih nalivov za Ce­
lje:
za n =  1; qx =  qis 38
T +  9
1
4 j / n
0,369
10 21 0
15 166 ,70
20 138
30 103
4 0 82
60 58
90 40
12 0 31
24 0 16
300 12 ,9
360 10 ,8
42 0 9 ,3
48 0 8,2
Rezultati zgornje tabele so vneseni v sliki 2 in 
potrjujejo upravičenost uporabe citirane formule 
za qi'.
Zaključki
Iz navedenega sledi, da je možno bistveno 
zmanjšati z obstoječimi projekti predvideni profil 
kanala GZi, ne da bi s tem prizadeli varnostno 
stopnjo projektirane kanalizacije v Celju, varnost 
samega kanala GZi pa se celo poveča.
Na osnovi obrazloženega koncepta je možno 
več variantnih rešitev, ki so predmet podrobnej­
šega študija. Tako je npr. možno izpeljati zmanj­
šani kanal GZi v bermi brežine Savinje ali celo 
v njenem dnu.
Cenimo, da je z realizacijo koncepta, ki smo ga 
razložili, možno samo na kanalu GZi prihraniti ca. 
4,000.000 dinarjev.
Uporaba opisanega principa je možna še pri ne­
katerih kolektor jih projektirane kanalizacije.
L i t e r a t u r a
A. M. Neville, J. B. K ennedy: BASIC STATISTICAL 
METHODS;
M urray  R. Spiegel: THEORY AND PROBLEMS 
OF STATISTICS;
W ilfred B iedenkopf: MÜSSEN REGENÜBER­
LAUFSCHW ELLEN HOCHW ASSERFREI LIEGEN?
U D K  69.027:628.24
G R A D B E N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) 
ST . 12, STR. 296—300
M itja R ism al:
U D C  69.027:628.24
G R A D BE N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) 
NK. 12, P P . 296—300
M itja Rism al:
ALTERNATIVNA REŠITEV GLAVNEGA 
ZBIRALNIKA GZ, K A NA LIZA C IJE V CELJU
G lavni zb ira ln ik  GZi kanalizacije  v  Celju je  po 
p ro jek tu  predviden  vzdolž levega brega Savinje. Z na­
čilnost koncepta kanalizacije  v C elju  je  v tem , da ob­
rav n av a  problem  varnosti kanalizacije  p red  popla­
vam i ločeno za p rim er visokih vođa S avinje in  lo­
čeno za p rim e r padavinsk ih  voda. Č lanek prikazu je 
m ožnost b istvenega zm an jšan ja  p ro fila  kanala, ne da bi 
s tem  prizadeli varnostno  stopnjo  p ro jek tirane kana- 
lizaeije v Celju, varnost sam ega kana la  pa se celo po­
veča.
ALTERNATIVE SOLUTION FOR THE MAIN 
COLLECTOR IN THE SYSTEM OF SEWAGE 
AT CELJE
The m ain collector in  the system of sewage a t  Ce­
lje  is  designed along the  le ft bank  of th e  river Savinja. 
The canalization characteristic a t Celje is in  trea ting  
the problem  of canalization security  against inunda­
tions separately  fo r the  case of high w ate rs  and  separa­
tely  for th e  atm ospheric precipitations. The paper 
trea ts  the  possibility of the  essential canal profile r e ­
duction, w ithout any dam age fo r th e  security  grade of 
th e  canalization a t  Celje, even canal security  is in ­
creased.
iz naših kolektivov
SLOVENIJA PRO JEK T — 25 LET!
Med podjetji, ki so b ila  ustanovljena km alu  po 
osvoboditvi le ta  1946, je  tud i ta k ra tn i P ro jek tivn i za­
vod SRS, letošnji ju b ilan t SLOVENIJA PROJEKT. 
M inilo je  torej 25 let, ko je  bil p ri tak ra tn em  M ini­
s trs tv u  za g radn je  p rv e  slovenske v lade ustanovljen  
ta  zavod z nam enom , da bo izdeloval pro jek tno  doku­
m entacijo  za vse v rste  gradbenih  objektov na pod­
ročju  republike Sovenije. U stanovitev zavoda pomeni 
tu d i začetek organizirane p ro jek tivne dejavnosti na 
Slovenskem.
Skladno s stopnjo družbenega razvoja so bile v 
tak ra tn em  P ro jek tivnem  zavodu združene vse veje 
p ro jek tira n ja  v  oddelkih za urbanizem , za visoke g rad­
n je  in  industrijo , za nizke g radn je  — ceste in  m osto­
ve — te r  za hidrocentrale . Poleg navedenih  pa je  bil 
v sestavu zavoda tu d i oddelek za geodetska m erjen ja .
P red  vojno v nekaterih  sam ostojnih a te lje jih  in 
p riv a tn ih  gradbenih  pod je tjih  razdrobljen i strokovni 
kadri, so tvorili jed ro  in  solidno strokovno osnovo no­
vo organiziranega P ro jek tivnega zavoda, katerega 
vodstvo je  prevzel p rv i d irek to r ing. Jože Uršič. Po 
njegovem  odhodu n a  drugo dolžnost ga je  nasledila 
ing. Sonja Lapajne-O blakova.
L eta 1947 je  prevzel vodstvo zavoda ing. Domici- 
ja n  Serajnik, ki je  to  organizacijo uspešno vodil več 
kot 12 let. Od leta 1959 dalje  vodi ustanovo1 arh . Veko­
slav Jakopič.
V zavesti, da jim  je b ila  po osvobojenju dana 
redka  priložnost v  zgodovini, ki jim  je  omogočila u res­
n ičevati velike arh itek tonske in  inženirske načrte  te r  
dela tak ih  izmer, kak ršna so do tedaj p ri n as  izvrševali 
izključno inozem ski strokovnjaki, so se v  P ro jek tiv ­
nem  zavodu zbran i arh itek ti in  g radbeniki ob sodelo­
v an ju  tovarišev  ostalih  strok  složno in  b rez bojazni 
lotevali nalog, ki jih  je  te rja la  izgradnja a li obnova 
najnu jne jših  gospodarskih objektov v osvobojeni do­
movini.
V zavodu Izdelani projekti za Litostroj, tovarno 
glin. in  alum . K idričevo, za p rve h idrocentrale  n a  S a­
vi in  Dravi, za cesto L ju b ljan a—V rhnika, za obnovo v 
vojni porušenih mostov, za rekonstrukcijo  obstoječih 
industrijsk ih  objektov v  Š torah, n a  Jesen icah  itd., za 
p rv e  objekte v Novi Gorici zgovorno pričajo  o strokov­
n i in  k rea tivn i sposobnosti te r  prizadevnosti sloven­
skih strokovnjakov projektantov.
N adaljn i gospodarski in  družbeni razvoj je  po 
uspešno zaključenem  prvem  obdobju izgradnje te rja l 
nove in  ustreznejše organizacijske oblike dela v ta k ra t 
porajajočem  se planskem  gospodarjenju, k a r  se je  od­
razilo tud i v  organizacijski s tru k tu ri p ro jek tivne de­
javnosti. Že ap rila  1947 je  bil oddelek za cestne in m o­
stove vk ljučen  v »Podjetje za ceste LR Slovenijo«; od­
delek za geodetska m erjen ja  pa v  novo osnovani »Geo 
zavod«. V tem  času je  bila v M ariboru ustanovljena 
podružnica P ro jek tivnega zavoda z nalogo, da p ro jek ­
tira  vse objekte v  m ariborskem  bazenu.
Leta 1949 je  bil P ro jek tivn i zavod LRS z odlokom 
vlade z dne 26. 1. 1949 preim enovan v SLOVENIJA 
PRO JEKT — republiško podjetje  za p ro jek tiran je . Iz­
v ršena je  b ila  nova reorganizacija s tem, da je  Biro 
za h idrocentrale  prešel v  sestav M inistrstva za kom u­
nalne zadeve LRS, ki se je  kasneje organiziral v  samo­
stojno pro jek tivno  organizacijo »P rojektivni atelje« . V 
m arcu istega le ta  se je  oddelek za ceste in  m ostove 
ponovno vk ljučil v  S lovenija projekt, kot biro  za niz­
ke gradnje. V oddelku za p ro jek tiran je  visokih g ra ­
denj pa je  b ila  zaradi naraščajočih  stanovanjsk ih  po­
treb  osnovana skupina »H itrogradnja«, k i je  zaorala 
ledino v  u v ajan ju  m ontažnega načina g radn je  sta ­
novanj.
Pom em ben m ejn ik  v razvoju  SLOVENIJA PRO ­
JEK TA  p redstav lja  23. septem ber le ta  1950, ko je  27 
članski delavski svet, k i m u je  predsedoval ing. Vinko 
Glanz, svečano prevzel v  svoje roke podjetje  in  izbral 
5 članski up ravn i odbor. S tem  dnem  se je  v pod­
je tju  začelo obdobje plodnega sodelovanja celotnega 
kolektiva p ri u p rav ljan ju  podjetja .
L eta  1951 so se v rn ili v  zavod še poslednji od 35 
inžen irjev  in  tehnikov, ki so v  le tih  1947—1951 pom a­
gali p ri obnovi b ra tsk ih  republik .
D ružbeni razvoj, ki je  strem el po čim večji osa­
m osvojitvi podjetij, je  narekoval le ta  1952 odcepitev 
B iroja za ceste in mostove, k i je  p redstav lja l jed ro  na 
novo ustanovljenega podjetja  »P ro jek t n izke gradnje»  
v L jubljan i. P rav  tako  se je  osam osvojila tu d i m a ri­
borska podružnica S lovenija p ro jek ta  v  novo organizi­
ranem  podjetju  »P ro jek t M aribor«. V SLOVENIJA 
PRO JEKTU  pa je  po le tu  1952 vse do danes ostala 
g lavna dejavnost p ro jek tiran je  visokih gradenj.
O snovane so bile p ro jek tan tske skupine, k i so se 
s prav iln im  usm erjan jem  p ro jek tan tsk ih  kapacite t in  
dodeljevanjem  po značaju sorodnih nalog istim , že 
preizkušenim  pro jek tan tom  postopno specializirane za 
določene v rste  objektov industrijske  in  splošne a rh i­
tek ture. Te so skupno z oddelki za statiko, kalkulacije , 
instalacije  in  kom unalno dejavnost postale sposobne 
za reševanje vseh kom pleksnih problem ov, k i jih  zah­
teva sodoben investicijsk i objekt. S tako  organizacijo 
je  p ro jek tan tom  SLOVENIJA PRO JEK TA  uspelo 
u stv a riti a rh itek tu ro , k i je  odraz naše  stvarnosti in 
naših strem ljen j, predvsem  pa rezu lta t kolektivnega 
dela. P ro jek tan ti so vrsto  industrijsk ih  objektov, ki 
ustrezajo  stopnji našega ekonom skega razvoja in  teh ­
nologije; poleg tega pa še mnogo uspelih  objektov na 
področju ku lture, prosvete in  znanosti. To p o trju je  
tud i podatek, da je  podjetje  SLOVENIJA PRO JEKT 
v  tem  obdobju do le ta  1955 izdelalo p ro jek te za ca. 80 
odstotkov vseh republiških  investicij.
Tem u obdobju je  sledilo desetletje novega go­
spodarskega razvo ja in  u v a jan ja  tržn ih  zakonitosti, s 
tem  v zvezi pa tud i splošnga p rilagan ja  zahtevnejšim  
razm eram . Značilna je  ra s t sproščenih p ro jek tan tsk ih  
sil, k i so posegale p rav  n a  vsa področja arh itek tonske­
ga ustva rjan ja . Začela se je  že uveljav lja ti tu d i m lajša 
generacija s sodobnim i pogledi n a  a rh itek tu rno  sno­
van je  ob vse večjem  izboru gradbenih  m ateria lov  in 
ob m entorstvu s ta re jših  kolegov. V teh  le tih  je  a rh i­
tek tu ra  na Slovenskem in v držav i dobivala skupen 
imenovalec, ki ga označujejo napori za u stva rjan je  
a rh itek tu re  v  m erilu  človeka, p ri industrijsk i a rh itek ­
tu r i pa še posebej n jena ekonom ika in  sm otrnost.
Leta 1965 uvedena gospodarska reform a se je 
močno odrazila v pro jek tivn i dejavnosti. P rišlo  je  do 
restrikcij v  gradbenem  investiran ju , k i je  bilo poprej 
včasih nekontrolirano te r  je  povzročalo inflacijske 
tendence. Zato čas od leta 1965 do 1967 lahko označimo 
ko t krizno obdobje. P rim anjkovalo  je  naročil in  mnogi 
p ro jek tan ti niso imeli kontinuiranega dela. N ekateri 
slovenski p ro jek tan tn i strokovnjaki so se zato preko 
Consortium a zaposlili p ri delih v Libiji.
Ponoven vzpon, k i je  tem u sledil, je  že takoj na 
začetku pokazal znake, značilne za čas p red  reform o. 
Nova doba bo te rja la  od kolektiva vse več skrbi, da si 
bo kljub  om ejenim  investicijam  zagotovil nepre­
trgano delo. Zavest kolektiva, da je  odvisen predvsem  
od svojega dela, svojih organizacijskih te r  up rav lja l- 
skih sposobnosti, je  vedno k rep ila  občutek odgovornosti 
sam oupravnih  organov in  posam eznih delavcev. P ri 
tem  p a  sam oupravni organi SLOVENIJA PROJEKTA 
niso n ikoli kritično ocenjevali le  dela in  razvoja lastne 
organizacije, tem več tud i dogajan ja zunaj nje, naš 
splošni družbeni in  gospodarski razvoj, ki je  vedno
zelo pom em ben fak to r  tud i za p ro jek tan tsko  dejavnost 
določene družbene sredine.
V 20 le tih  sam ouprav ljan ja  je  večina članov ko ­
lek tiv a  SLOVENIJA PR O JEK TA  sodelovala v  sam o­
u p rav n ih  organih. P redvsem  so sam oupravni organi 
posvečali skrb  pom la jevan ju  ko lek tiva s sp re jem a­
n jem  m la jših  moči, sk rbeli so za n jihovo izobraževanje 
in  strokovno izpopolnjevanje, za go jitev  čim  boljših 
m edsebojnih  odnosov, ki so p rv i pogoj za uspešno delo.
P ra v  gotovo je  tu d i ta  skrb  vsaj delno pripom ogla, 
da je  ko lek tiv  v  svoji sred i zb ra l in  obdržal p riznane 
in  delovne strokovnjake, k a terim  je  tu d i d ružba za 
n jihovo  delo dala svoja p riznan ja . Tako je  sam  k o ­
lek tiv  za nesebično pomoč, ki jo  je  n ud il ob skopski 
nesreči, p re je l red  dela s sreb rn im  vencem  kot p r i­
znan je  predsedn ika republike. N ekateri strokovnjak i 
SLOVENIJA PR O JE K T A  so p re je li tu d i najv išja  
d ružbena p rizn an ja  za svoje izvedbe: šest s trokovn ja­
kov je  preje lo  n ag rad e  P rešernovega sklada, po dva 
Župančičevo nagrado  in  nagrado  »Borbe«, po eden pa 
T rdinovo nagrado, nagrado  zveze arh itek tov  Jugosla­
vije, nagrado  m esta L ju b ljan e  in P rešernovo nagrado.
Ob 25-letnem  ju b ile ju  SLOVENIJA PRO JEKTU  
iskreno čestitam o!
. P ro f. B . F
PODROČNI (BAZENSKI) SESTANKI 
GRADBENIH PODJETIJ
V organizaciji B iro ja g radbeništva S lovenije je  
b ilo  v oktobru vseh osem bazenskih sestankov gradbe­
n ih  podjetij. U deleženci — večinom a odgovorni p red ­
stavniki — so obravnavali v p rašan ja  v  zvezi z obsegom 
del, za k a te ra  so že sk len jene pogodbe, ali pa jih  im ajo 
kot g radnjo  za trg  že kolikor toliko zanesljivo  zagotov­
ljene  za izvršitev  v prihodn jem  letu. Ugotovili so, d a j e  
tega za okoli 35 °/o vrednosti pogodb, sk lenjenih  za izvr­
šitev  v le tu  1971. To res ni veliko, ven d ar ta  odstotek tu d i 
v p re jšn jih  le tih  ni b il dosti večji. Res pa je, da je  bila 
doslej oddaja  del p rav  v  zadnjih  m esecih le ta  zelo in ­
tenzivna, m edtem  ko je  letos skoraj ni. Ne sam o to! 
N ek a te ri investito rji celo odpovedujejo pro jek tivn im  
organizacijam  naročila  za izdelavo investicijsko tehnič­
ne dokum entacije . Č eprav je  to  zelo kratkovidno  s 
s tran i investitorjev , saj bo povzročilo zopet že znane 
h u d e  posledice (nepriprav ljenost, slabi in  n a  h itro  iz­
delani p ro jek ti idr.), ko se bodo za investicije odločili, 
je  pa vendarle  signal, da so stabilizacijski ukrepi, ki 
teže k  usk lad itv i investicij (zlasti zakon o obveznem 
30%  depozitu), začeli zelo močno delovati. K ako glo­
boko bodo zarezali v investicijsko, dejavnost, še danes 
n i mogoče oceniti. G radbeniki se boje, da m orda celo 
preveč že v  drugo skrajnost, k a r  pa zopet ni cilj s ta ­
bilizacije.
Seveda posta ja  v  takšn i situaciji borba za prido­
b itev  dela  vedno ostrejša in  v  neredkih  prim erih  p ro ti 
vsem  prav ilom  konkurence 'in izrazito  na račun  zni­
ževan ja  že tako  nizkega stan d ard a  gradbenih  delavcev. 
No, udeleženci so se izrekli proti takšnem u načinu re ­
ševan ja  stan ja  n a  gradbenem  tržišču in predlagali n a ­
m esto tega um iritev  p lana proizvodnje za prihodnje 
leto, izdelavo lastn ih  srednjeročnih  razvojn ih  p rog ra­
mov, tesnejše sodelovanje za zagotovitev m anjkajočih  
surovinskih  virov, defic itarn ih  m ateria lov  in  kapacitet 
za zak ljučna dela. P red lagali so tud i p rip ravo  spora­
zum a (neke v rste  kodeksa) o pogojih ob p rilik i oddaje 
del, ki bi v e lja l tako  za investitorje , kot za Izvajalce.
Obsežna je  b ila  razp rav a  o problem atik i stano- 
van jsko-kom unalnega gospodarstva in  zlasti o graditv i 
stanovanj.
P odrobneje so se seznanili tud i z rezu lta ti f inan ­
c iran ja  te r  izva jan ja  program a razvojno-raziskovalnih  
nalog po p rogram u za leto  1971, d a lje  z delom  Gospo­
darske zbornice SR Slovenije, z m ožnostm i za zagoto­
v itev  defic ita rn ih  gradbenih  m ateria lov  itd. Če p rište ­
jem o še obširno obravnavo v  zvezi s sam oupravnim
sporazum evanjem , potem  je  bila vsebina sestankov zelo 
ak tu a ln a  In zato tudi udeležba polnoštevilna te r  uspeš­
na.
KAKO VELIK JE GRADIS
Ekonom ska politika je  izdala zanim iv alm anah, v 
katerem  je  ob uporab i podatkov SDK p rikazan  seznam 
207 največ jih  delovnih organizacij v Jugoslaviji. N a po­
dlagi podatkov o skupnem  dohodku je  izkazana eko­
nom ska moč teh  podjetij.
Seznam  podjetij je  razvrščen v pe t skupin, in  si­
cer: 100 največ jih  proizvodnih podjetij, 50 trgovskih 
podjetij, 20 podjetij za p rom et in zveze, 11 zavaroval­
nic in 26 bank. .
V skupini proizvodnih podjetij je  v Jugoslaviji n a j­
večja INA — industrija  nafte  s skupnim  dohodkom 
4,367.928 (000 din), na 5. m estu je  ISKRA z 2,876.308 
d in  kot največje proizvodno podjetje v Sloveniji. N aj­
večje gradbeno podjetje  v Jugoslaviji je  KOMGRAP 
s 688.689 din, ki je  po ranglisti na 44. m estu v  Jugo­
slaviji. GRADIS je  s 504.643 din na 64. m estu rangliste 
proizvodnih podjetij. P red  G radisom  so še RAD s 
568.597 d in  (53. mesto) in TRUDBENIK s 509.172 din 
(62. mesto). Sicer pa je GRADIS edino slovensko grad­
beno podjetje, ki je  v seznam u teh  stotih.
Če iz teh  100 proizvodnih podjetij razvrstim o le 
slovenska, je  v rstn i red' naslednji: 1. ISKRA, 2. ZDRU­
ŽENE SLOVENSKE ŽELEZARNE, 3. TAM M aribor,
4. GORENJE, 5. ELEKTROGOSPODARSTVO M aribor,
6. IMV — Novo mesto*, 7. GRADIS, 8. LITOSTROJ,
9. TOMOS itd.
IN KAKŠEN BO GRADIS ČEZ 5 LET
Odgovor d irek to rja  G radisovega projektivnega bi­
ro ja  Jožeta Uršiča, dipl. inž, gradb.: »Prognoza m ora 
na jp re j analiz irati proces, v katerem  nastaja . Velik po­
m en prip isujem  razvojni službi, ki se p rav k ar razvija. 
P rav  gotovo bo v prihodnjih  le tih  razvojna služba n a ­
kazovala sm er na podlagi dobro prem išljen ih  študijsk ih  
potez. Potrebno  bo tudi več iniciative tako v  pod je tju  
kot p ri posam eznikih. V saka iniciativa ali novatorstvo 
bo boljše nagrajeno  kot prej. Ob istem  številu  zaposle­
n ih  se bo realizacija povečala vsaj še zn en k ra t toliko.
Ena izm ed pom em bnih nalog v  p rihodn jih  petih  le» 
tih  bo izpopolnitev obratov in  n jihove tehnologije. V 
obrate  bo potrebno vlagati več sredstev, saj se bo to  v 
prihodn je bogato obrestovalo. V elike sprem em be bomo 
doživeli n a  področju kadrovske politike. Čez pet in  več 
le t bodo nekatera  vodilna m esta že zasedli m lajši k a ­
dri, ki bodo zopet vnesli v  našo proizvodnjo nove 
ideje in  polet.
Velik napredek  bom o dosegli tud i n a  področju 
tehnologije, od sistem skih gradenj do inženiringa. P o­
večala se bo m ehanska opremljeno*st in nekvalificiranih  
delavcev bo vedno m anj.
G radis bo delal na velik ih  kom pleksih (tudi v 
L jubljani), letno pa bom o zgradili do 1200 stanovanj, 
toda ne n a  račun  Industrijsk ih  gradenj, cest, mostov 
in podobno. Enote, še posebno Nizke gradnje, se bodo 
specializirale n a  gradnjo  mostov, vodnih zgradb, seve­
da po lastn ih  projektih .
K valiteta  dela se bo še povečala in  solidne cene 
bodo privabile še tako  zahtevne investitorje. Raziskava 
tržišča se bo še povečala in  pot nas. bo zanesla še v 
druge republike 'in v inozemstvo.
O bčutno se bo povečalo število inženirjev, tehn i­
kov in  drugih  strokovnjakov.
R azvila se bo tud i znanost, k i bo vplivala n a  n a­
da ljn ji razvoj tehnologije in sp rem in ja la  način proiz­
vodnje. Naglo bo rastla  tudi uporaba m ehanografije 
elektronike, k ibernetike in tako bodo znanost, tehnolo­
gija in proizvodnja zavestno hote a li nehote vplivale 
n a  naš nada ljn ji razvoj.«
KDAJ IN KJE BO STALA GRADISOVA 
NOVA POSLOVNA STAVBA
Iz novem brske ševilke »G radbenega vestnika« o 
tem  povzemamo: »Potegujem o se za lokacijo m ed Ma- 
sarykovo—M etelkovo—Slomškovo in  podaljškom  K otni­
kove ulice, k je r bo najb rž  sta la  naša nova poslovna 
stavba, je  pa tam  prostora še za več poslovnih in  
stanovanjskih  objektov. V endar je  do soglasja organov, 
katerih  sklep je  dokončen, še zelo dolga -pot. Tudi z 
naše stran i bodo potrebne še m arsikatere prem išljene 
poteze, intervencije, razne idejne skice, kalkulacije, 
razgovori glede odkupa zemljišč itd., preden bo ta  
akc ija  dokončno uspela. Z aenkrat vodi to akcijo grad­
beno vodstvo L jubljana. Ce bo uspela, bodo vložena 
sredstva sam a in obseg kom pleksa tako velika, zahteve 
in teresentov p a  take, da verje tno  enota spričo drugih 
nalog ne bo uspela g radnje sam a izvršiti v  zah teva­
nem  roku. Razen tega je  treba pom isliti tudi, da so v  
neposredni bližini še drugi podobni kompleksi, nato 
nov kolodvor, čez progo ob V ilharjev i cesti avtobusni 
term inal s številnim i objekti, nato  izgradnja križišča 
in priključkov na izpadnice n a  bodočo avtocesto, objek­
ti gospodarskega razstavišča, torej ogromni gradbeni 
program i, ki jih  bo treba rea lizira ti v  naslednjih  de­
setih  ali dvajsetih  letih.
V RADENCIH NOV HOTEL
17. 9. 1971 je  podpredsednik IS SR Slovenije ing. 
Tone Tribušon slavnostno odprl nov hotel A kategorije 
»RADIN« v Radencih. Začetek del sega še v  jesen 1969, 
s polno paro  pa so se nadaljevala  spom ladi 1970.
Hotel je  podkleten, en del im a pet, d rugi p a  šest 
etaž. V kleti so pomožni prostori (skladišča, hladilnice, 
pralnice, likalnice, stro jn ica za klimo, garderobe za 
strežno osebje, trafo  postaja, delavnica idr.). V p ri­
tlič ju  je  recepcija, trgovina, san itarije, aperitiv  b a r  in 
velika kuh in ja  z restav rac ijo  (420 sedežev). Ta se lah ­
ko še poveča za nada ljn jih  180 sedežev n a  pokrito  
teraso. V m edetaži so družabni prostori, zajtrkovalnica 
in  kavarnica, sem spada tud i del pokrite 450 m 2 velike 
odprte  terase.
Hotel sam  'ima 154 sob in prav  toliko kopalnic in 
predsob. K opalnice so zelo lep» in bogato oprem ljene, 
p rav  tako  sobe s tapeciranim i stenam i in podi iz ta -  
pisona.
Hotel im a ca. 250 ležišč z 11 apartm aji. Sobe se po 
potrebi sprem enijo v  eno, dvo ali triposteljne.
Za popolno funkcionalnost hotela je  bilo treba 
zgraditi še veliko drugih objektov, katerih  investicij­
ska vsota znaša čez 700 sta rih  m ilijonov, k a r  je  več 
kot polovica gradbenih  del na hotelu samem. T i objekti 
so:
— trafo  postaja v  tlorisni velikosti 25 X  10 m z 
jaškom  za za je tje  svežega zraka za klim o hotela;
— energetski kanal od hotela v kotlarno v skupni 
dolžini 330 m;
—• kom pletna kanalizacija področja okoli hotela, 
ločena za fekalne in m eteorne vode;
—• drenaža kom pletnega območja hotela z okolico 
v skupi vrednosti 70 m ilijonov;
— ureditev  plato jev  pri hotelu, ki poleti lahko 
služijo za 1200 gostov, ki jedo na prostem . Kopališče 
s čistilno napravo. V njej se zbirajo vse fekalne vode 
iz Radenc, m eteorne vodje iz celegal zdraviliškega 
obm očja in  drenaža tega dela. Voda gravitacijsko od­
teka prek  črpališča v Banačevski potok. Ob visoki vodi 
pa se le -ta  p rečrpava prek čistilne naprave, k je r se 
fekalije razk ra ja jo  in od tod p rek  pretokov v  M uro;
— ured itev  okolice z dovozno cesto v dolžini 300 
m etrov. P arkirišče je  zelo lepo pro jek tirano  in im a 
prostora za 200 avtomobilov.
Glavni p ro jek t so izdelali na »Kom una projektu« 
v  M ariboru. G lavni p ro jek tan t pa je  ing. arh. Branko
K ocm ut s sodelavci. Izvajalec del je  bilo G IP  GRA­
DIS — gradbeno vodstvo M aribor.
Soglasno priznan je vseh udeležencev ob otvoritvi 
hotela je  bilo izraženo tako za p ro jek t kot za izvedbo.
TEŽAK, TODA ODLIČNO OPRAVLJEN IZPIT
V 41. številki KOLEKTIVA — časopisa SGP Slo­
venija  ceste je  ob jav ljen  daljši članek o naporih, k i 
so bili po trebni za dokončno obvladanje težke naloge, 
ki jo p redstav lja jo  velike asfa ltne obloge n a  poševnih 
površinah tj. v naklonu. Iz sestavka povzemamo le 
k ra tko  inform acijo.
N aprava asfa ltn ih  oblog na kanalih  in  b ranah  hi- 
d rocentra l je  bila prvič izvedena nekako p red  20 leti 
v  A lžiriji. P rednost asfa ltn ih  oblog pred  betonskim i je 
predvsem  v tem, da odpade d ila tiran je  obloge in  s tem  
draga 'in negotova zatesnitev d iletacijsk ih  reg. V m i­
nus pa m oram o šte ti asfaltn im  oblogam  n a  naklonih 
vgrajevan je in kom prim iran je asfa ltn ih  plasti, vendar 
tudi ta  problem  ni nerešljiv , za k a r  gre zasluga pro« 
izvajalcem  gradbene m ehanizacije.
P rvo polaganje asfa lta  na jezu v  nak lonu 57 v 
Jugoslaviji je  izvedlo naše podjetje na bran i h idro­
e lek trarne B istrica pri Kokin Brodu. To delo smo 
naprav ili z m ehanizacijo, skonstru irano in  narejeno  
v naših m ehaničnih obratih, in sicer v le tu  1959.
K vad ra tu ra  tega ob jek ta ni bila velika (ca. 14000 
m 2), zato pa nam  je  delal hude preglavice naklon 
objekta ozirom a prevelika strm ina, s  ka tere  nam  je 
položena asfa ltna m asa drsela in  odpadala. No, k ljub  
vsem težavam  smo z vztra jnostjo  in  razn im i im provi­
zacijam i to delo le nekako opravili.
Drugo delo, na katero  smo se p rip rav ili z vso 
resnostjo in  zanj tudi p rip rav ili in predelali po trebno 
m ehanizacijo, je  bil dovodni kanal n a  h id roelek trarn i 
sredn ja  D rava I. Dolžina kanala je  znašala 18 km, 
k v ad ra tu ra  dna in brežin pa okrog 700 tisoč k v ad ra t­
n ih  metrov. To delo, za k a tero  smo im eli že skoraj 
podpisano pogodbo, je bilo kasneje izvedeno v  betonu, 
čeprav je  bila tehnično in ekonom sko dokazana kot 
najugodnejša v arian ta  v asfaltu.
T re tje  delo se nam  je  nudilo  na pretočnem  kanalu  
h idroelek trarne Orlovac v Buškem  b la tu  p ri Livnem. 
Pogodbeno smo prevzeli v  izvedbo nasledn ja  dela:
1. Pobrizg podlage s katranom .
2. N aprava in vgrajevan je  vezanega sloja deb. 5 
cm v izm eri 166.000 m 2.
3. N aprava in polaganje veznega sloja v dnu  k a­
nala debeline 5 cm 45.000 m 2.
4. Dobava in strojno polaganje vodotesnega asfa lt- 
betona debeline 6 cm n a  brežinah in  na dnu.
V rednost navedenih del znaša 18,311.384 din.
Z deli smo pričeli 1. oktobra 1970, zaključena pa 
m orajo biti do 31. oktobra 1971.
Skupna količina asfa ltn ih  mas, ki jih  je  trebd  
naprav iti in vgraditi n a  dnu  kanala širine 7 m  in na 
dveh brežinah širine 2 X 12 m etrov te r  dolžne 6,5 km; 
znaša 57.600 ton.
Za tem i skrom nim i številkam i pa se je  pojavilo 
vprašanje, kako delo organizirati, da čim h itre je  dose­
žemo p lan irane količine 40 ton na uro  in zahtevano 
zbitost 95 odstotkov.
Podjetje  je  za ta  dela nabavilo  nov fin išer ABG 
2:00, ki je  bil glede n a  delo v poševnem  položaju po­
sebej ojačen in  prirejen . P rav  tako je  nov hidravlični 
bager »Orenstein & Koppel« z izredno dolgo specialno 
ročico, ki dodaja asfaltno m aso iz kam inov direktno, 
v  keson finišerja.
Istočasno bi ta  bager držal s pomočjo v itla  in  je­
klenih vrvi fin išer na brežini.
Poleg fin išerja in bagra smo m orali uvoziti še štiri 
v ihro v a lja rje  Bomag BW 90 in 6 Poclainovih vitlov za 
korekcijo razdalj med bagrom  in finišerjem . Vsi nave­
deni stro ji so bili naročeni po podpisu pogodbe s k ra j­
šimi a li daljšim i dobavnim i roki, m i pa simo m orali z 
deli pričeti takoj.
Do konca le ta  1970 ozirom a v oktobru  in  novem bru 
sm o nap rav ili del za 2,94 m ilijona din, to je  več kot 
sm o se pogodbeno obvezali.
Z  deli sm o nada ljeva li v začetku m a ja  t.l. in  to 
ročno n a  p rv i plasti. V začetku ju li ja  smo s prvo 
p la stjo  dohiteli n a  četrtem  k ilom etru  kana la  izvajalca 
del n a  p rip ra v i podlage (K onstruktor iz Splita). Zato 
sm o se m orali v rn iti nazaj n a  prv i k ilom eter na pola­
gan je  zaporne plasti. Pogodbeno sm o se obvezali, da 
bom o zaporno p last polagali sam o strojno. F in išer in 
bager sta  že čakala  v  MO, ni p a  še bilo vitljev , zato 
s tro jev  nism o mogli poslati na gradbišče. Investitor 
n am  je  izjem om a dovolil, da smemo ročno po lagati 
tu d i zaporno plast, in to le do 20. ju lija . Začel pa je 
p ad a ti dnevni efekt, ker as fa lte rji niso m ogli p ri dnev­
n i tem p era tu ri nad  30° in  150° vročem  asfa ltu  več zd r­
ža ti tem pa p ri ročnem  v g ra jevan ju  30—35 ton  n a  uro.
Konec ju lija  smo končno postavili vse stro je  na 
gradbišče in p ričeli s stro jn im  polaganjem  zaporne 
p lasti. S fin išerjem  je  delo h itro  steklo, po jav ile pa so 
se težave z valjarjem . P redv idena  v arian ta , da naj 
v a lja r ji kom prim ira jo  asfa lt podolžno in  ne pravoko t­
no, se ni obnesla. S preizkusi smo ugotovili, da je  n a j­
boljše, če v a lja r ji v a lja jo  pravokotno, le  en v a lja r  naj 
v a lja  podolžno zarad i zav aljan ja  p rečnih  robov, ki so 
ostali p ri p ravoko tnem  valjan ju . K ončno je  steklo tudi 
s tro jno  delo.
K on tro la p lana  nam  je  pokazala, da smo krepko 
v zaostanku, saj smo do 1. avgusta  izvedli le 40,5 °/o 
vseh prevzetih  del. Izračuni so pokazali, da m oram o 
takoj postaviti še nočno izmeno. Obe izm eni s ta  do 8. 
ok tobra  končali vsa dela na 5,5 km  kanala* tako  da 
nam  je  ostal le  še en kilom eter. D rugo izm eno smo 
ukinili, ker nam  »K onstruktor« ni p rip rav il podlage na 
zadnjem  kilom etru.
Se en težak izpit je  to rej op rav ljen  z odličnim  
uspehom . Iz jave investito rja  'in nadzorne službe so 
sam o pohvalne, saj smo delo naprav ili re s  kvalitetno, 
s tem  p a  smo si p ridobili reference za n ad a ljn ja  to« 
v rs tn a  dela.
SLOVENIJA CESTE TUDI V NOVEM MESTU
Za investito rja  JAVNA SKLADIŠČA gradi SG P 
S lovenija ceste novo carinsko skladišče. Z deli so p r i­
čeli 25. avgusta letos. H ala je  podobna kot jih  je  že 
več v jav n ih  skladiščih v  L jub ljan i ob šm artin sk i cesti.
KAJ MENI HOLANDSKI PRAKTIKANT
V SG P K onstruk to r M aribor je  1. ju lija  nastop il v 
projektivno-itehnološkem  b iro ju  svojo počitniško p rak ­
so L jubbers M aarten , študen t a rh itek tu re  Iz H olandije. 
P o d je tju  ga je  dodelil jugoslovanski odbor IAESTE, 
tj. m ednarodne organizacije  za izm enjavo študentov, 
n a  enoinpolm esečno strokovno prakso.
M artin, ko t so ga klicali v  biro ju , je  dovršil 6 tr i-  
m estrov a rh itek tu re  n a  znani tehnični visoki šoli v 
Delfu. Ob koncu p rakse  smo m u zastavili nekaj v p ra ­
šanj.
— K aj ste si obetali od prakse p ri nas?
— Predvsem  sem  pričakoval m ožnost spoznavanja 
ljud i in  ž iv ljen ja  p ri vas, seveda me je zan im al tud i 
način  dela, še posebej v  biroju, in  prob lem atika u rb a­
nizm a v  M ariboru. D iplom irati nam eravam  nam reč iz 
prostorskega p lan iran ja . V H olandiji se borim o z dosti 
večjim i težavam i, saj m oram o vsak  nov kv ad ra tn i m e­
te r  zem ljišča iz trgati m orju.
— K aj ste  delali in  kako ste se počutili v našem  
podjetju?
— N ajprej bi želel poudariti, da sem se v pod­
je tju  ozirom a v  biro ju , k je r  je bilo m oje delovno m e­
sto, zelo dobro počutil. Še posebej sem se spoprija teljil 
s svojim i vrstn ik i. Vsi so bili z menoj p rijazn i in  
vsakdo m i je rad  odgovoril na vprašan ja. N ajtežje  je  
bilo ravno  vsta jan je , saj se prične delovni čas že ob 6. 
u ri z ju tra j. V endar sem se v  zadnjem  času tudi tem u
privad il in  mi ta  delovni čas zelo ugaja. O biskal sem 
skoraj vsa vaša gradbišča v M ariboru.
—• Videli ste tud i gotove objekte. K akšna se vam  
zdijo naša stanovanja?
— Sam a kvalite ta  stanovanj je  zelo podobna naši, 
vendar je  oprem ljenost vaših stanovanj bogatejša, zla­
sti oprem a kuhin j. Škoda, da še vedno upo rab lja te  p ri 
sicer tako kvalite tn ih  stanovanjih  pom ične p ipe oziro­
m a eno m ešalno ba terijo  za kopalno kad  in um ivalnik. 
Tudi tlak i iz p a rk e ta  bi v e lja ti p ri nas za zelo razkoš­
ne. Opazil sem tudi, da p ri vas povsod uporab lja jo  
zidne tapete . V H olandiji to  v  zadnjem  času vedno 
bolj opuščam o in stene sam o belimo.
— Bi želeli še kaj v ideti in  spoznati, za k a r mogo­
če n iste  im eli priložnosti?
—• Zelo m e zanim a vaša  zakonodaja, vaša n o tran ja  
ureditev , delavsko sam ouprav ljan je itd. O vseh teh  
rečeh sem se dosti pogovarjal z nekaterim i člani va« 
šega kolektiva, vendar je  še dosti stvari, k i jih  ne 
razum em  popolnoma, n a  p rim er zakaj ni stanovanjska 
izgradnja bolj stim ulirana.
— Za konec še običajno vprašanje, kako vam  je  
ugajalo  v  M ariboru?
—• Zelo. V M aribor p ridem  še letošnjo zimo.
SLOVO OD BAD GODESBERGA
P red  nedavnim  sm o zaključili z deli na gradbišču 
M etzental v B ad Godesbergu. Investito rju  smo predali 
šest velik ih  stanovanjsk ih  objektov s 650 stanovanji, 
z garažam i za 260 avtom obilov te r  z vsem i sp rem lja­
jočim i objekti in  napravam i.
Na gradbišču v Bad Godesbergu, ki je  bilo naše 
prvo gradbišče v  ZR Nemčiji, s ta  tako  delovni kolek­
tiv  g radbišča kot tudi vodstveni kader na gradbišču in  
n a  uprav i pod je tja  K onstruk tor B au p ridobila  mnogo 
delovnih izkušenj in poslovnih referenc.
Celoten kolektiv  gradbišča je  p restav ljen  na dela 
v M ünchnu in  v S tu ttgartu , k je r se odpirajo  perspek­
tive za delo v nada ljn jem  obdobju.
IN SE VESTI S KORZIKE
(Iz poročila d irek to rja  S.I.C.)
1. M aja m eseca 1969 je  b ilo  form irano  podjetje
S.I.C. (Soclete insulaire de Construction). P ridobljena 
so po trebna dovoljenja te r  u re jene form alnosti p ri 
francoskih oblasteh, bankah  'idr.
2. V oktobru  1969 so prispeli p rv i delavci in  m on­
tažni elem enti. Takoj smo pričeli s postavitv ijo  naselja  
za nam estitev  in  p reh rano  delavcev. Vzporedno so po­
tekala  tud i že p rip rav lja lna  dela za gradbišče VITULO 
in za Vilo B enedetti. Ta v ila  je  b ila  ju n ija  1970 do­
končana.
G radbišče VITULO je  obsegalo 119 stanovanj in 
kom ercialne objekte. P rv i ob jek t je  b il dograjen  in  
predan  investito rju  v  decem bru 1970, m edtem  ko so 
b ila  na drugem  objek tu  dokončana vsa zidarska dela. 
M edtem  smo tud i pričeli v  m aju  z deli n a  vili B outand 
in  jo  v surovem  dovršili do septem bra.
3. N ajtežji problem  pod je tja  je  p redstav lja la  že na 
sam em  začetku poslovanja restrikc ija  in  devalvacija 
francoskega fran k a  in  s tem  tu d i b lokada vseh kre« 
ditov. Zato smo m orali vso nabavljeno  oprem o p lačati 
v gotovini. Tu nam  je podjetje  K onstruk to r nudilo 
izredno uspešno pomoč, k a r  je  omogočilo prebroditev  
nasta lih  ovir in  naš n ad a ljn ji razvoj.
4. Za v  prihodn je smo se angažirali za izgradnjo  
kom pleksa P1ETRALBA z 2000 stanovanji, vključno s 
trgovskim  centrom , trem i šolam i in  drugim i objekti.
5. T reba je  om eniti še problem  delovne sale. N eka­
te ri jugoslovanski delavci so se zlasti v  začetku težko 
privad ili na tuka jšn je  pogoje 'in razm ere.
6. K ončni uspeh: da je  S.I.C. poleg vseh ovir in 
problem ov v  k ratkem  14-mesečnem obdobju obstoja s 
povprečno 32 delavci zgradilo 80 stanovanj, eno vilo  
kom pletno in  eno do IV. faze. Bogdan M elihar
vesti iz inozemstva
DVOJNA OSTEKLITEV PREPREČUJE TOPLOTNE 
IZGUBE IN TVORBO KONDENZA
(Novi o lim pijski kopalni bazen v Edinburghu 
n a  Škotskem)
V novem olim pijskem  p lavalnem  bazenu v škot­
skem m estu E dinburgh so uporabili nov sistem  s tran ­
skih prostorov in  n a  ta  način nastalo dvojno osteklitev 
kot posebno uspešno toplotno zaščito, hk ra ti z obdelavo 
stenskih  in  stropnih  ploskev s penasto m aso iz poli- 
stirola.
n i dvorani je  konstan tna m ed 27« C in  28° C — to 
tem peratu ro  občutijo plavalci in  gledalci kot najugod­
nejšo. Dia se p repreči n as ta jan je  kondenza, m ora biti 
raz lika  m ed tem peraturo  zraka (27° C do 28°C) in  tem ­
pera tu ro  vode (209 C do 27° C) čim  m anjša. U činkovita 
toplotna izolacija in  toplotna zaščita sta  osnovni pogoj 
za gospodarno vzdrževanje zahtevanih  tem peratur.
P ro jek tan t R obert M atthew  Johnson-M arshall je  v 
sodelovanju z m estnim  urbanističnim  uradom  in  s ko -̂ 
m isijo za p lavalne in p ra ln e  naprave zreduciral p ro­
storski volum en glavne p lavalne dvorane na m inim um .
S l. 1. C elotn i p o g le d  n a  o lim p ijsk i  
p la v a ln i b a zen  v  E d in b u rgh u
P ri načrtovan ju  velikih kopalnih bazenskih naprav 
so poleg odbojnosti in h ru p a  glavni problem i ogreva­
nje, oh rajevan je  toplote in  tvo rba kondenza.
V p lavaln i dvorani v novem centru  v Edinburghu 
sta  glavni plavalni bazen in  pa bazen za skoke, oba 
zgrajena v  olim pijskih dim enzijah. Bazeni za učenje 
so v  drugem, ločenem prostoru. T em peratu ra v  plaval-
Ta cen traln i p rostor pa je  od vseh stran i 'in na raz­
ličnih v išinah obdal z m anjšim i prostori in  dvoranam i. 
Večina teh  prostorov je  obojestransko obložena s stek­
lom. Tako je  nasta la  nekakšna dvojna osteklitev glavne 
plavalne dvorane z zelo ugodnim i izolacijskim i učinki.
Dodatno k  osnovnemu načrtu, ki je  bil usm erjen  
k čim  m anjšim  toplotnim  izgubam, je  a rh itek t zahteval
Sl. 2. T o p lo tn e  izg u b e  in  tvorb o  k o n d en za  p rep reču je  v k lju č i­
te v  g la v n e  p la v a ln e  d voran e  v  s is tem  o b stra n sk ih  p ro sto ro v  
in  tak o  n a sta la  v ečk ra tn a  s te k le n a  o b lo g a , h k ra ti s to p lo tn o  
iz o la c ijo  strop a  in  s ten  s trd o  p en a sto  m a so  iz p o listiro la
Sl. 3. Z d v ojn o  o s te k litv ijo  ra zličn ih  p ro sto ro v  in  dvo/ran  
o s ta n e  tem p era tu ra  s te n  v  g la v n i dvoran i ved n o  n ad  ro siščem . 
S tem  se  tu d i p rep reč i n a sta ja n je  k o n d en za
učinkovito  toplotno zaščito za strop in  stene. To so 
dosegli z uporabo  trd eg a  penastega m a te ria la  iz poli- 
stiro la  — to je  um etna  snov z zaprto  celično struk turo , 
neobču tljiva  za vodo 'in vodne pare. Ta izolacijska 
snov obdrži tu d i p ri visoki vlagi, kot v lada v  kopalnih  
dvoranah , svojo polno izolativno vrednost. M aterial 
im a m ajhno  težo in  ga je  lahko  oblikovati z navadnim  
m izarsk im  orodjem  te r  je  zato uporab ljiv  tud i za n e ­
p rav iln e  p rostorske oblike.
31 m m  debele izo lacijske plošče so bile v razm akih  
po 60 cm  p r itr je n e  pod stropno  oblogo iz alum in ija . 
F uge in  glavice žebljev  so p rekrili z lepiln im  trakom . 
N a stene p a  so p ritrd ili 25 m m  debele izolacijske p lo­
šče n a  štancane  alum in ijske profile.
K ot posebni varn o stn i uk rep  so izvedli dovod to ­
p lega z raka  v  g lavni p lavaln i dvoran i neposredno pod
jubilej
ING. VIKTOR TURNŠEK — ŠESTDESETLETNIK
V iktor Turnšek, gradbeni inženir, strokovn jak  na 
področju  raziskave gradbenega m a te ria la  in  konstruk­
cij; o rgan izator raziskovalnega dela v gradben ištvu  in  
in d u striji gradbenega m ateria la  v S loveniji in  v  okviru  
Jugoslavije, p ri čem er je  osnova njegovega delovanja 
globoko p repričan je , da ni nap redka  v  gospodarstvu 
brez solidne raziskovalne dejavnosti in  b rez čvrste, 
organske povezanosti m ed obem a; pisec štev iln ih  s tro ­
kovnih  razprav, člankov in poročil, k i zasledujejo ap li­
kacijo  raziskovaln ih  dosežkov v gradbeništvu, industriji 
in  gospodarstvu; javn i, po litičn i in  k u ltu rn i delavec.
Rojen dne 28. 11. 1911 v  W eizu (Avstrija). Diplo­
m ira l n a  g radbeni fak u lte ti v L ju b ljan i (1936). V NOB 
sodeloval od 1941. Po osvoboditvi b il predsednik  P la n ­
ske kom isije SRS (1946), načeln ik  oddelka za kapitalno 
izgradnjo  Zvezne p la n ik e  kom isije (1940—1949), p redsed­
n ik  kom ite ja  za tu rizem  v  v lad i SRS (1946—1951), d i­
rek to r Zavoda za raziskavo m ateria la  in  konstrukcij 
(od 1951 dalje). Ze v drugi m andatn i dobi je  poslanec 
p rosvetno-ku ltu rnega zbora ljudske skupščine SRS. 
Član glavnega odbora SZDL Slovenije. Č lan odbora za 
znanstvenio-raziskovalno delo skupščine SRS, kom isije 
za zn an stveno raz iskovalno  delo p ri IS SRS, večletni 
p redsednik  Zveze raziskovalnih  organizacij Slovenije. 
Bil je  č lan  Zveznega sveta za koordinacijo  znanstvene­
ga dela, član upravnega odbora sk lada B orisa K idriča, 
p redsednik  Zveze jugoslovanskih labo ra to rijev  za raz i­
skavo m a te ria la  in  konstrukcij.
To so leksikografsko skopi podatk i o nekem: živ­
lje n ju  in  delu, ki pa je  bilo vedno izredno široko, plod-> 
no  in  dinam ično.
Ze m ed štud ijem  na ljub ljansk i univerzi ga je  p ri­
tegnilo  razgibano družbeno in  politično dogajan je ti­
stega časa. O rganiziral je  akcijo  za zgraditev  un iver­
zitetne bib lio teke in  bil le ta  1933 n jen  predsednik. Po 
razpustu  naprednega akadem skega k luba »Triglav« je  
posta l organizator novega, politično še bolj opredelje­
nega »Slovenskega kluba«. L eta 1934 je  bil v  u redn i­
štvu  g lasila nap redn ih  študentov  »Akadem ski glas«.
Po diplom i je  odšel n a  strokovno izpopolnitev v 
Zürich, k je r  je  v  in štitu tu  EM PA sodeloval s strokov­
n jakom  slovenskega rodu  in  svetovnega slovesa prof. 
dr. Rošem. L eta 1937 se je  izpopolnjeval v P arizu  na 
L aborato ires pour les recherches su r  les m ateriaux  et 
les constructions p ri prof. L ’H erm itu. V Švici in potem  
v  F ranciji se je  specializiral za področje arm iranega 
betona.
P rep le tan je  strokovnega dela na področju  grad­
beništva in pa upravno-političn ih  funkcij je  značilnost 
p rvega zrelega razdob ja v  delovanju  ing. V ik torja  
Turnška. Po le tu  1952 pa je  velik  del svojih izrednih
stropom . Tako je  b ila  u stva rjena  b lazina toplega in  
h k ra ti suhega zraka. V lažni zrak  pa se odvaja nepo­
sredno nad  vodno površino s kanali, k i so nam eščeni 
v  tr ibunah  za gledalce. Topli zrak  im a pri izhodu v 
dvorano toploto ca. 43° C in  daje  plavalcem  občutek 
sevane toplote.
Z dvojno osteklitv ijo  različnih  dvoran so dosegli, 
da je  tem p era tu ra  steklenih sten vedno nad rosiščem. 
Tako se prepreči kondenzacija, tud i pogled navzven je  
nem oten.
Velike, horizontalne ploskve stropov in  streh  okoli 
glavne p lavalne dvorane oddalju jejo  neposredho dnev­
no svetlobo in  taiko varu je jo  pred  refleksi, k a r je bilo 
predvideno kot dodatni varnostn i uk rep  za boljšo 
funkcionalnost dvorane.
P rof. B . F.
sposobnosti strokovn jaka in organizatorja  posvetil ta ­
k ra tnem u  G radbenem u inštitu tu , poznejšem u in seda­
n jem u Zavodu za raziskavo m ateria la  'in konstrukcij v 
L jub ljan i, k i bi ga v določenem sm islu v vso pravico 
lahko im enovali: njegovo življenjsko delo. Na Zavod 
je  prišel, ko je  bila ta  ustanova šele v  začetni fazi svo­
jega razvoja, in  je  poleg svojega prvega vodje in, m ati­
ča rja  ing. F erjan a  štela le zelo pičlo število sodelavcev. 
V vseh nasledn jih  le tih  jo  je  d irek tor T urnšek spričo 
svoje velike organizacijske sposobnosti razv ija l in  k re ­
pil, jo  finančno popolnom a osam osvojil in  ji z novim i 
kadri priboril tak  ugled, da potem  ne samo v  Sloveniji, 
am pak  v Jugoslaviji ni bilo pom em bnejše strokovne 
naloge s tega področja, da ne bi k  n jenem u reševanju  
pritegn ili tud i Zavoda za raziskavo m a te ria la  in  kon­
strukcij v L jub ljan i. Pod vodstvom  ing. V iktorja T u rn ­
ška je  Zavod v dvajsetih  le tih  svojega obstoja in  dela 
opravil razen množice tekočih standardn ih  preiskav in  
testov izredno veliko število globalnih raziskovalnih del 
na vseh področjih gradbeništva in in d u strije  gradbene­
ga m ateriala.
V k ratkem  jub ile jnem  prispevku ne bi bilo mogoče 
n iti našteti, kaj šele označiti ali oceniti vseh izvršenih 
nalog in  doseženih rezultatov. Od problem atike ope­
karske industrije, ki je  bila za povojno obnovo p ri nas
izrednega pom ena in  k je r se je  obseg proizvodnje v 
S loveniji po rekonstrukcijah  'in izpopolnitvi tehnične 
oprem e povečal za več kot 100 °/o, preko tehnologije 
v isokokvalitetnih betonov, zanje po trebnih  specialnih 
cem entov in  drugih  silikatn ih  veziv je  b ila  strokovna 
dejavnost Zavoda in posebna pozornost njegovega vo­
dilnega strokovnega osebja posvečena štud iju  in  izko­
riščan ju  jugoslovanskih azbestov, geotehničnim  in s ta ­
bilizacijskim  delom, tehniki izolacijskih del, m ehani­
zaciji v gradbeništvu, g radnji h idroenergetskih ob jek ­
tov, g radnji sodobnih cest, štud iju  in  uvajan ju  novih 
in perspektivnih  gradbenih m aterialov in  gradbenih 
elem entov. Z lasti po katastrofalnem  potresu v Skopju 
so se n a  Zavodu razširile  pom em bne seizmološke ra ­
ziskave, po katerih  Zavod ni samo vključen v  prouče­
vanje problem atike antiseizm ičnega g ra jen ja  n a  po­
tresn ih  področjih  Jugoslavije, am pak je  zlasti spričo 
novih raziskovalnih naprav  v sodelovanju s švicarsko 
tv rdko  »Amsler« n a  vodilnem  m estu  v  Evropi.
M orda bi ra s t in  napredek  Zavoda pod vodstvom  
inž. V ik torja  T urnška najlaž je  prikazal skop statistični 
podatek, da se je  število sodelavcev v  20 letih  povečalo 
od prvotn ih  50 na 360, le tna  vrednost izvršenih razi­
skav p a  od prvotn ih  270.000 S d in  v  le tu  1952 na 3 
m ilija rde  700.000 S din v le tu  1971.
Ob vsem  svojem  izredno dinam ičnem  organizacij­
skem  in vodstvenem  delu je  inž. V iktor T urnšek še 
vedno našel čas in  voljo za strokovno p isan je in  publi­
ciranje. Od prve strokovne objave »Plasticite t betona« 
v tak ra tnem  jugoslovanskem  časopisu Tehnički lis t leta 
1939 pa do danes obsega b ib liografija strokovnih član­
kov in  razp rav  ing. T urnška nad 30 pom em bnih publi­
kacij, od katerih  so mnoge zlasti v  zadnjem  času našle
pot tud i v zelo zahtevne in  kritične tu je  revije, zlasti 
v F ranciji in Nemčiji. Tem atika, ki jo ing. T urnšek kot 
avtor v svoji publicistiki obravnava, obsega izredno 
širok diapazon od strogo specializiranih razp rav  s po­
dročja arm iranega betona, opekarništva, dim enzioni­
ra n ja  cestišč a li seizmologije, do teoretičnih obravnav 
splošne problem atike raziskovalnega dela in  vključe-' 
v an ja  tega dela v proizvodnjo in  gospodarstvo, p a  sled­
njič do povsem ekonomskih, ran tab ilnostn ih  raziskav. 
Ta široki spek ter je najbolj avtohtoni dokaz za širino 
avtorjeve m isli in  njegovega pristopa k  problem atiki, 
ki je  vsakokrat izredno ak tualna  in  pereča.
Za svoje javno delovanje je  ing. V iktor Turnšek 
p reje l v rsto  odlikovanj in  javn ih  priznanj, tako tudi 
red  b ratstva  in  enotnosti.
Ing. V ik torja  T urnška kot strokovnega delavca in 
raziskovalca odlikujejo izjem ne lastnosti: sposobnost 
precizne analize in točne form ulacije problem a, 
zmožnost in prip rav ljenost za organiziranje team skega 
dela, zlasti pa sta lna in nenehna osebna zavzetost 
in  prisotnost. P ri tem  ga navdaja  ču t hum anosti, člo­
veški odnos do sodelavcev in nesebičnost. Eno bi 
nam reč želeli na tem  m estu in  ob današn jem  času 
posbej poudariti: ing. Turnšek se n i nikoli zaklepal v 
okvire svoje osebnosti ali svoje ustanove, njegov p ri­
jem  je  bil vedno širok, njegov pogled je  vselej objem al 
vse naše gospodarstvo, vso našo skupnost. In  p rav  
širina duha je  v  teh naših časih, ki so v m arsičem  spet 
postali ozki in  omejeni, izredna odlika.
Ing. V iktorju  T urnšku  želimo sodelavci G radbe­
nega vestnika, katerem u je  bil vedno blizu in  zvest, 
kot tudi vsa naša javnost še mnogo uspešnih plodnih 
le t'
P rof. B . F .
vesti iz ZGIT
NOVI ČASTNI ČLANI ZIT JUGOSLAVIJE
Na 13. seji izvršnega odbora Zveze gradbenih  in ­
žen irjev  in  tehnikov Jugoslav ije (ZGITJ), ki je  bila 
dne 2. oktobra 1971 v Beogradu, je  p redsednik  ZGITJ 
dipl. ing. A ntun  D jerki navedel razloge, ki so vodili 
predsedstvo Zveze p ri sklepu, da se letošnjim  lav rea- 
tom  im enovanja za častne in  zaslužne člane Zveze 
inženirjev  in tehnikov Jugoslav ije podelijo na posebni 
seji in na svečan način, p ri čem er je  navedel, d a  so 
im enovanja h k ra ti p riznan je Zvezi g radbenih  inžen ir­
jev  in  tehnikov kot organizaciji v celoti.
Podelitev im enovanj je  obrazložil predsednik  Z IT J 
dipl. ing. Luka Petkovič, ki je  poudaril, da je  skupšči­
na Z IT J na svojem  jub ilejnem  zasedanju dala posebno 
p riznan je  za uspešno in  požrtvovalno delo tud i v rsti 
gredbenih strokovnjakov, kot zahvalo za razv ijan je 
organizacij inženirjev  in tehnikov v  republikah. Izrazil 
je  obžalovanje, ker v  naših  v rstah  še vedno ni zadost­
nega števila m lajših  kolegov, ki bi v naše organiza­
cije p rinesli svežino in  polet v  sodelovanju s sta re jši­
mi člani in  b i uporabljajoč njihove dolgoletne izkuš­
n je  dali nov elan naši dejavnosti.
N ato je  b ila  opravljena svečana podelitev im eno­
vanj priso tn im  inženirjem  in tehnikom .
V im enu vseh prisotn ih  lavreatov se je  zahvalil 
dipl. ing. J. V adija iz Zagreba, ki je  navedel, da bodo 
ta  svečana in  častna p riznan ja  pom enila močno spod­
budo za nadaljn jo  plodno dejavnost gradbenih  inže­
n irjev  in  tehn ikov  kot posameznikov, pa tud i organi­
zacij n a  terenu, za napredek  strokovne tehnične m isli 
in  društvenega dela.
Izm ed članov Zveze gradbenih  inženirjev  in  teh ­
nikov Slovenije so bili za nove častne člane ZIT J u ­
goslavije im enovani:
— dipl. ing. Vladimir Čadež,
— dipl. ing. Marjan Prezelj, in
— dipl. ing. prof. Branko Žnidaršič.
Za to izredno, najv išje  p riznanje im enovanim  to­
varišem  iskreno čestitamo!
P ro f. B . F.
nove strokovne hnjige
SCHADENSFREIE FUSSBÖDEN
(Tlaki brez napak)
A vtorji: E. Rosenbaum , H. Burger, V. Bekiič 
Bauverlag W iesbaden, 180 strani, vez. DM 28.—
K njiga obravnava v  naslovu nakazano problem a­
tiko od p lan iran ja  in p rip rav lja ln ih  del do izvedbe, od 
surove p lasti do v rh n je  obdelave. Spričo naraščan ja
števila novih in  sodobnih ta ln ih  oblog, popolnom a no­
vih oblik spodnje podloge in novih, nekonvencionalnih 
m aterialov so nastale  povsem nove tehnike polaganja, 
ki pa od izvajalca in polagalca te rja jo  dosti več stro­
kovnega znanja.
Do napačnega po laganja ozirom a do poškodb v 
tlakih  pride nu jno tedaj, če se strokovnjak piri, tem 
delu ne prilagodi sprem enjeni tehnologiji tlaku. Nova 
nem ška strokovna kn jiga »Schadensfreie Fussböden«
nu d i tako  polagalcem  pregled  o posebno n ev a rn ih  toč­
k ah  izvedbe, kot tu d i naročnikom , zlasti pa arh itek tom  
ko ristne  napotke, kako se je  mogoče že v  stad iju  p la­
n ira n ja  in  p rip rav e  izogniti hudim  napakam  in  po­
škodbam .
V kn jig i so na jp re j sistem atično p rikazane najpo ­
gostejše poškodbe tlakov. N ato av to rji opišejo posam ez­
ne ta ln e  obloge in  načine ta ln ih  podlog. V glavnem  
delu  so v  obliki vp rašan j in  odgovorov podane vse 
v rs te  po lagan ja  podov.
N ekaj poglavij iz vsebine:
I. Tipične poškodbe tlakov
(z grafičnim i prikazi)
II. Estrihi
P lavajoči estrihi, vezani estrihi.
III. Podlage
Iv em e plošče, slepi podi, lad ijsk i podi, lahke p lo­
šče iz lesne volne, plošče iz trd ih  vlaken, n iha ln i tlako­
vi, nove spodnje konstrukcije.
IV. Podne obloge v ploščah in trakovih
Linolej (tudi p lu tov inasti linolej), obloge PVC (z 
nosilci in  b rez n jih , hom ogene in  heterogene), v in ilno- 
azbestne plošče (»-flex« obloge), plošče iz  m ešanice 
um etne smole in  azbesta (»Asphalt-Tilas« a li AT plo­
šče), gum ijaste  obloge (enoplastne in  večplastne), tlak i 
ia um etn ih  m as (na epoksidni, poliestrski, po liu re tansk i 
in  po liv in ilacetatn i bazi), t la  iz p reprog  (tekstilne talno 
obloge, lep ljene in  napete).
V. Lepila
Pom ožna sredstva
Površinska obdelava, čiščenje, vzdrževanje.
VI. Parket
(oznake, v rste , vzorci, m ozaični parke t, lam elni 
parke t, lep ljen je, p rib ijan je , b ru šen je  in  vzdrževanje).
VII. Dodatek:
DIN norm e za tlake, vzorci.
*
ESTRICHMÄNGEL
(Pom anjkljivosti v  estrih ih)
A vtor: W ilhelm  Schütze
B auverlang  W iesbaden, 332 strani, 228 slik, vez. 
DM 44,—
A vtor zelo znane in v  m nogih izdajah  izišle knjige 
»Der schw im m ende Bstrich« (Plavajoči estrih) je  p r i­
p rav il novo strokovno delo, v  katerem  so n a  p rim erih  
iz g radbene p rakse  p rikazane pom anjk ljivosti p ri p la ­
n iran ju  in  po laganju  estrihov  te r  iz teh  pom anjk ljivo­
sti izvirajoče napake in  poškodbe. Schütze razv ija  iz 
svoje bogate strokovne in  p rak tične izkušnje tehnične 
norm e in  priporočila, ki jih  je  koristno  upoštevati p ri 
vsakem  posam eznem  p rak tičnem  p rim eru  v  izvedbi.
S trokovno p rip rav ljen i in  p red  napakam i obvaro­
van i es trih  im a zlasti v  stanovanjsk i g radnji, p a  tudi 
p ri g radn ji poslovnih in  delovnh prostorov zelo velik 
pom en. Ziato je  nova kn jiga  W. S chützeja pom em bna:
— za polagalce estrihov, saj jim  nazorno prikaže, 
k a terim  najpogostejšim  napakam  se m orajo  izogibati, 
daje  jim  napotke tud i za odstran jevan je  napak ;
— za polagalce tlakov, k i jim  je  neogiben p riročn ik  
p ri spoznavanju  'in ugo tav ljan ju  pom anjk ljivosti in  n a ­
pak, jim  pom aga p ri p reizkusu in  kontroli kvalite te;
— za projektante in naročnike del, katerim  pom e­
n i navodilo p ri p lan iran ju , izbiri in  izvedbi.
K njiga  je  zelo pregledno razdeljena v  tr i  osnovna 
poglavja z naslovi: N astanek  (napak) — Izogibanje (na­
pakam ) — O dstran jevan je  (napak).
Vsa snov je  obravnavana koncentrirano  in  je  p re­
gledno razčlenjena. Zelo številne slike nudijo  odličen 
nazorni in  poučni m aterial.
STYROPOR-HANDBUCH
(Priročnik o stiroporu)
A vtor: Prof. E rn s t N eufert, sodelavca: G. H. H art­
m ann  in  H. P. K appler.
B auverlag  W iesbaden. 2. raz š irjen a  izdaja, 326 
stran i, številne slike, risbe  in  tabele. Vez. DM 55.—
V tej nanovo predelani, d rugi izdaji zelo znanega 
in priznanega N eufertovega priročn ika so p rikazane fi-  
zikalno-tehnične osnove top lo tn ih  in  zvočnih izolacij v  
gradbeništvu  z uporabo stiroporskih penastih  mas. Š te­
v ilne predloge, sheme, tabele, nom ografske tab lice in  
deta ljne  skice podajajo  načela o prav ilnem  v g ra je­
v an ju  in  uporabi.
P rikaz vsebine:
Osnovni material
Izdelava stiropora. P rednosti in uporaba. O bstoj­
nost p ro ti s ta ran ju .
Lastnosti stiropora
T ovarniške znam ke. Trdnosti. D ifuzijska odpornost. 
Gostote. D inam ična togost. A bsorpcija zvoka. Koefici­
en t toplotne prevodnosti. DIN 18164: Penaste m ase kot 
dušilni m ateria li v visokogradnji.
Varnost proti požaru
G radbena pro tipožarna zaščita p ri uporab i pena­
stih  plošč iz stiropora. Splošne požam o-tehn ične karak ­
teristike.
P ožarnovarnostna preso ja po DIN 4102. V netljivost 
m ateria la . V netljivost gradbenih  elem entov.
Dopustnost uporabe penastih  plošč iz stiropora.
Obloge sten in  stropov v  stanovanjskih  in  poslovnih 
prostorih . Izolacijske p lasti p ri nosilnih in  nenosilnih 
stenah te r p redeln ih  zidovih. Izolacijske p lasti p ri stro - 
povih in strehah.
Dobava: toplotne izolacijske plošče; zvočne izola­
cijske plošče.
Uporaba: polaganje stiropora — p ritrjevan je , lepi­
la. P ovršinska obdelava: zunanje ploskve — omet, 
s trešna lepenka; plošče; n o tran je  ploskve.
Toplotna zaščita — teorija
Toplotno-zaščitni ukrepi. V plivi v  b ivaln ih  prosto­
rih. F izikalni pojmi. F izikalne zakonitosti: prehodi to­
plote, tem pera tu rne  krivulje , akum ulac ija  toplote, raz­
š irjan je  toplote.
Toplota in  vlaga
Toplotni mostovi
Klimatski faktorji
Toplotna zaščita — praktična uporaba
Toplotna zaščita p ri stenah: m erjen je  dušen ja to­
plote. M erjen je debeline dušilnih m aterialov. U poraba 
p ri m asivnih stenah. Toplotna zaščita p ri stropovih in 
strehah  (z detajln im i prikazi).
Zvočna zaščita in teorija
K aj je  zvočna zaščita? F izikalne osnove zvoka. Re­
sonanca in resonančni pojavi. DIN 4109 — Zvočna za - 
šč ita v visokogradnji.
Zvočna zaščita — praktična uporaba
Zvočna zaščita p ri stenah. Zvočna zaščita p ri stro­
povih. Instalacijsk i zvok.
Druge možnosti uporabe
Opaži za liti beton. Cvetlična okna. Cvetlične po­
lice. A rh itek tu rn i modeli.
Seznami dobaviteljev
D obavitelji za penaste m ase iz stiropora. Dobavi­
te lji za lepila.
P ro f. B . F.
iz strokovnih revij in časopisov
NASE GRADJEVINARSTVO — BEOGRAD 1971. ST. 9
Mgr. Ing. M. M u r a v l j o v :  G ranično stan je  tanko- 
zidnog štapa I preseka napregnutog n a  ograničenu 
torziju. Str. 170—175, 8 sl., 3 tab.
Ing. B. T o d o r o v i č :  M agistralna m reža puteva J u ­
goslavije. Str. 176—183, 1 sl., 3 tab.
Sadržaj gradjevinske stručne periodike. S tr. 184.
Ing. E. M a l i ,  'ing. V. T u r n š e k ,  d irek tor Zav. za 
isp. rnatr. i konstr. u  L jub ljan i: Tehnologija kom ­
pak tn ih  hidrotehničkih  betona. S tr. 185—192, 41 sl.
A notaclje važnijih  članaka iz ovog b ro ja  Tehnike: Ju ­
b ila rna  skupština S IT J 18.—19. 6. 1971 u Beogradu. 
S tr. 169—192 f.
Prof. univ. Dr. H. D. H a j  l e n d ,  New York: Poslovni 
inform ativn i sistem i —• sistem atski pristup. O rga­
nizacija rada  9 — 1971, 169—173
J. K u t r i ,  dipl. ek., asist, univ.: Proces donošenja or­
ganizacijske odluke u inđustr. preduzeću. Organiz. 
rada  9 — 1971, 173—179
V. kongres M edjunar. federacije za obradu podataka 
IF IP  u  L jub ljan i 1971. Organiz. rad a  9 — 1971, 183
Sredstva za racionalizaciju . Organiz. rad a  9 — 1971, 
184—185
O baveštenja radn ih  organizacija o njihovim  proizvo­
dim a i tehničkim  dostignućim a. Tehnika 9 — 1971, 
MDCLXV — MDCLXXIV.
GRADJEVINAR — ZAGREB, 1971 ST. 9
Ing. H. K o l b :  Veliki željeznički pro jek ti i objekti. 
Str. 283—291, 12 si., 3 tab.
Mgr. Ing. D. A n i č i  ć : Potresi u K ninu i  okolici. Str. 
291—294, 6 sl., 1 skica
V. K o r a č :  P roizvodnja obojenih cem enata u svijetu  
i u  nas te  njihova p rim jena u  betonu. S tr. 295—299 
S naših i  inozem nih gradilišta. S tr 299—302, 10 si. 
K ra tke  vijesti. S tr. 303—305 
la  inozem nih časopisa. Str. 305—307, 5 si.
Prof. Ing. J. K l e p a č  : V ijesti s Gradjevinsikog faku l­
teta. S tr. 307—312
Ing. Lj. S a r i ć :  O bavijest o sem inarim a D ruštva 
gradj. inž. i tehn. u Zagrebu. Str. 313.
IZGRADNJA — BEOGRAD, 1971. ST. 10
D. D ž u r d ž i č :  Razvoj m ontažnih preduzeća i n jiho­
vo okrupnjavanje. Str. 1—7, 6 sl.
D. O b r a d o v i č :  K ooperacija i poslovna saradnja. 
Str. 8—12, 7 sl.
Ing. M. T o m a n i č ,  Ing. T. R a n i s a v l j e v i č :  Iz­
gradnja kom unalnih i unu trašn jih  instalacija vo­
dovoda i kanalizacije. Str. 19—22, 5 sl.
Ing. M. N i k o l i č ,  Ing. R. V u k o t i č :  Neki problem i 
razvoja elektro instalaoija u  grad jevinarstvu. Str. 
23—24
Mgr. Ing. Z. M a n e v i č :  O arhitektonskoj kritici. Str. 
25—26, 1 sl.
Iz inostran ih  časopisa. Str. 27—30, 9 sl.
Vesti i saopštenja. Str. 31—32 
Pregled periodike i knjiga. S tr. 33
IZGRADNJA — BEOGRAD, 1971. ST. 11
Prof. Dr. Ing. S. G a v r i l o v i č :  Isp itivan je preduslo- 
va i neki novi objekti za zahvatan je vode iz bujič- 
n ih  tokova. S tr. 1—13, 13 sl.
Prof. Dr. Ing. R. S t o j a d i n o v i č ,  Ing. M. C v e t ­
k o v i č  : P rim ena ultrazvuka za odred jivan je fi­
zičkih karak teristika  tla. Str. 14—17, 9. sl., 2 tab.
Dr. Ing. D. M i l o v i č :  Naponi i pom eranja u  tlu  is­
pod horizontalno opterećene tem eljne trake. Str. 
18—23, 7 sl., 7 tab.
Ing. A. F 1 a š a r  : K lasifikacija v rem ena rad a  u g rad- 
jevinskoj proizvodnji. S tr. 24—31, 4 sl.
Ing. J . V i d i č :  P rim ena arm iran ih  polisterskih m asa 
u gradjevinarstvu. Str. 32—38, 10 sl.
S. M a  š i č : H otel na p lanini Z la tar kod Nove Varoši. 
Str. 39—40, 4 sl.
Iz inostranih  časopisa:
N ajduži most u Evropi (od ostrva O land do švedskog 
kopna). Str. 41—42
N ajduži drum ski tunel na svetu (St. Gotthard). Str. 42
Vesti i saopštenja. S tr. 43—45
Pregled' periodike i knjiga. Str. 46.
STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1971 ST. 10
Pregled standarda za javnu  diskusiju  koji se objavlja- 
ju  u  celini (tekstil, nadzem ni vodovi). S tr. 223—228
A notaclje predloga standarda za jav n u  diskusiju. S tri 
229—231
Izmene u JU S N. HI. 010 Str. 232
M edjunarodna standardizacija.
P rim ljena dokum entacija. Str. 233—235
K alendar zasedanja organa ISO d IEC (od 4. 10 71. do 
4. 12. 72.). Str. 236—238
Inform acije ISO. Str. 239—240
Novi objavljeni jugoslovenski standardi (Služb, list 
SFRJ, br. 26/71 I 28/71.) Str. 241—243
STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1971. ST. 11
Ing. V. S t a n o j e v i č :  U vodjen je m ed junarodn ih  
standarda. P očetni radovi. S tr. 247—248 
P red loži i  ano tac ije  standarda. S tr. 249—253 
M ed junarodna standard izacija .
P rim lje n a  dokum entacija . S tr. 254—257 
K alen d ar zasedan ja  organa ISO i IEC od 3. 11. 71. do 
29. 4. 73, S tr. 262 
In fo rm acije  ISO. S tr. 262.
DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO 
I ARHITEKTURU — BEOGRAD, 1971. ST. 221
ILG — 461. P ro izvodnja u  g rad jev in arstv u  do k ra ja  
ju n a  1971. g. 4 str.
ILG  — 462. L ični dohoci u  g ra jev inarstvu  i ostalim  
oblastim a p riv rede u  ap rilu  1971. g. 2 str.
ILG —• 463. L ični dohoci u  grad j. i ost. obl. p riv r. u 
m aju  1971. g. 2 str.
ILG — 464. S tam bena izg radn ja  u  d ruštvenom  sekto­
r u  u 1. polug. 1971. g. 2 str.
DGA------- - 1155. U savršavanje postupka i  u red ja ja  za
m eren je i ob radu  podataka koji su dobijeni m ere- 
n jem  nosivosti kolovoznih konstrukcija  prim erom  
deflektrografa. 26 str.
DGA — 1156. P rilog  proučavan ju  problem a objektiv­
nog u tv rd jiv an ja  klase cem enta. 10 str.
DGA — 1157. Iznalaženje m erodavnog k rite riju m a  za 
m eren je  nosivosti slojeva kolovozne konstrukcije 
(Prikaz). 12 str.
DGA — 1158. M reža m ag istraln ih  pu teva  u  Jugosla­
viji. 6 str.
DGA — 1159. K orozija cevovoda a rm a tu re  i  crpki od 
protočnog flu ida i zaštita  m etodom  m agnetizm a. 
10 štr.
K IG  — 122. K lasifikovani ind ika to ri za g rad jev inar- 
stvo. S ep ara ti od br. 655, do br. 738. (Članci iz 
stran ih  stručn ih  časopisa). 22 str.
TKD — 185. Cene grad jev insk ih  radova u  drugom- 
trom esečju  1971. g. 8 str.
TKD — 186. Cene gradjevinskog m a te rija la  u  junu 
1971. g. 20 str., tabele.
In g . A . S.
obj ave
V A Ž N O  O B V E S T I L O
V dogovoru z Zavodom  za raziskavo  m ateria la  in  
konstrukcij v  L ju b ljan i im am o nam ero, d a  vam  v  n a j­
k ra jšem  m ožnem  času p rip rav im o  zbirko obstoječih 
veljavnih  tehničnih pravilnikov, k i jih  rab i veliko šte ­
vilo naših  strokovnih  kadrov, vk ljučno  najnovejše 
p rav iln ike  o betonu  (glej Ur. lis t SFRJ, št. 51/71.)
Posebno pom em bne p rav iln ike  bomo zbra li v p rv i 
zb irk i — velikost žepni fo rm at, poliv, ov itek  — zatem  
pa bomo nove p redp ise  povezovali v  nasledn jih  zb ir­
kah  in  vas z n jim i oskrbovali.
Program izdelave priročnika je v teku. Čim bomo 
uredili vse potrebno v  zvezi z izdajo, vas bomo takoj 
obvestili.
Prosim o vas, da im ate  to obvestilo  v  evidenci!
P ričakujem o, d a  bomo s tem  ustreg li vašim  po­
treb a m  in  tak o  p rib ližali p redp ise  tistim , ki jih  m ora­
jo  poznati in  upo rab lja ti.
ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV 
IN  TEHNIKOV SLOVENIJE
R A Z P I S
ogledov strokovne RAZSTAVE gradbeništva BAU—72 
— München v času od 29. januarja do 6. fabruarja 1972.
10. strokovni ogled od če trtk a  27. I.—30 I. 1972.
11. strokovni ogled od če trtk a  3. II.—6. II. 1972.
P R O G R A M :
1. dan
Odhod iz L ju b ljan e  z ju tra j ob 7. u ri. V ožnja preko 
L ju b e lja  m im o B eljaka in  S p itta la  do Lienza in 
skozi p redo r F e lbertauern  n a  Salzburško. Kosilo. 
N ato n ad a ljev an je  vožnje do avstrijsko-nem ške 
m eje p ri K ufsteinu . Po končanem  preg ledu  vožnja 
po avtocesti do M ünchna, kam or je  p rihod  v  v e­
čern ih  urah .
2. in 3. dan
a) Ogled razstave, ki obsega:
— gradbene m ateria le  za visoke in  nizke g rad ­
n je  te r  za cestogradnjo;
— izdelke in  elem ente m ontažne g radn je ;
— stanovan jske napeljave in  aparate ;
— n ap rav e  za p resk rbo  vode;
— geodetske in  druge ap a ra te  itd.
b) N a željo ogled ed instvene poslovne — 14 n ad ­
stropne up rav n e  zgradbe BMW n a  jek len ih  vrveh, 
podzem eljske železnice in  olim pijskega stolpa s 
p ripadajočim i ob jek ti za olim pijado 1972.
4. dan
Z ajtrk . P ov ra tek  po avtocesti do S alzburga in da­
lje  p ro ti p redo ru  T au em  skozi kopališko m estece 
Badgastein. Vmes kosilo. V ožnja skozi predor in 
zatem  dalje  skozi M allnitz, Spittal, m im o Celovca 
nazaj v  L jubljano.
T uristično sprem stvo smo znova zaupali tu rističn i 
agenciji SLAVNIK, m edtem  ko bo strokovni del zago­
tovil naš poslovni p rija te lj — gospod Apold, ki bo 
tolm ačil v  slovenščini objekte, ki jih  bomo obiskali.
Cena za potovanje z celotno preskrbo: prevozi, ho­
te lske sto ritve  (prehrana, prenočišče), vodstvo te r  
vstopnina za razstavo  in  olim pijski stolp je  
1.290.— dinarjev
P rijav e  sprejem ajo  do zasedbe avtobusa — zak lju ­
čimo jih  16. januarja 1972, da b i tako  zagotovili p re ­
nočišča v  času razstave oz. potovanja v  sam em  M ünch - 
nu  (in n e  zunaj njega).
Prosimo, da sporočite število udeležencev čimprej, 
kajti bilo bi nam izredno žal, če vaše prepozne prijave 
ne bi mogli upoštevati.
Zveza bo skrbela za skladen program , pri čem er se 
zahvalju jem o udeležencem  vseh 9 potovanj v  M ünchen, 
ki so nam  svetovali p r i izboljšanju  strokovnih  p rog ra­
mov.
Vabim o vas v M ünchen in  prizadevali si bom o vas 
p ridobiti za nova strokovna potovanja v  le tu  1972.
V p rogram u im am o m ed ostalim  nova po tovanja v 
Švico, v P ariz  z zelo dodelanim  strokovnim  progra­
mom.
Za vašo udeležbo se priporoča
ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV 
IN  TEHNIKOV SLOVENIJE
INFORMACIJE 13.
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I
Leto XII 12 Serija: APARATURE DECEMBER 1971
Priprava za merjenje vertikalnih pomikov 
na težko dostopnih mestih
Opis m etode in  m erskega p ribo ra
M erjen je  v e rtik a ln ih  pom ikov n a  težko do­
stopn ih  m estih  (npr. v  nasip ih , v n asu tih  p re g ra ­
dah, v v rtin ah  itd.) je  mogoče izv ršiti n a  več nači­
nov:
z n ive liran jem  rep ern ih  točk, k i so m ehansko 
povezane z m eriln im  m estom , z razn im i h id rosta tič- 
n im i m etodam i, z določanjem  pozicije n a  m erilno  
m esto  vloženega izotopa, z uporabo  ink linom etrov  
in  drugim i.
Na Zavodu za raziskavo m ate ria la  in  k o n stru k ­
cij smo doslej u p o rab lja li predvsem  p rv i in  drugi 
način, pa  tu d i na  splošno om enjena načina v p raksi 
najpogosteje  upo rab lja jo . P ri p rv em  načinu  na  
m erilno  m esto vgradim o ploščo, povezano z v e rti­
kaln im  drogom. L e-tega m oram o m ed gradn jo  
podaljševati ustrezno  povečevanju  v išine p lasti 
n ad  m eriln im  m estom . Pom ik plošče na  m erilnem  
m estu  ugotavljam o neposredno z n ive liran jem  
v rh a  droga. V n ek a te rih  p rim erih  je  enostavnejša
izvedba z žico, ki p a  m ora b iti s cevjo izo lirana od 
okolne zem lje (gl. sliko 1).
P ri d rugem  načinu  vgrad im o na  m erilno  m e­
sto  čutilo, ka te reg a  b istven i del je  p re liv n a  šoba, 
povezana s cevjo z v ertik a ln o  prozorno cevjo v  zu­
nanjosti. Celoten sistem  polnim o skozi zunanjo  cev 
z vodo toliko časa, dokler v  ču tilu  ne p rid e  do
p re livan ja , p r i čem er se n ivo vode v  zun an ji cevi 
u rav n a  n a  višino u s tja  šobe. Če z n ivelm anom  do­
ločimo višino n ivoja vode, potem  nam  je  poznana 
tu d i v išina ču tila  na  m erilnem  m estu  (gl. sliko 2).
P rv i način  je  enostaven, v en d ar p red stav lja  
m ed g radn jo  veliko oviro in  je  močno izpostav ljen  
poškodbam . P rav  tako  n i p rim eren  d rug i način, 
k a jti vsako m erilno  m esto zah teva svoje čutilo in  
je  zarad i obširnega in s tru m e n ta rija  tako  opazo­
van je  drago.
Mnogo univerzalnejšo  m etodo za m erjen je  
v e rtik a ln ih  pom ikov je  razv il Švedski geotehniški 
in štitu t. K er je  m etoda enostavna in  splošno upo­
rabna, smo jo n a  ZRM K osvojili, jo  p rired ili za 
la s tn e  po trebe  in  izdelali p o trebn i in stru m en ta rij.
P rip ra v a  za m erjen je  se sesto ji iz čutila, vodne 
te r  zračne cevi, p rip rav e  ža u v a jan je  zračnega p ri-S lik a  1'
čutilo
S lik a  3
tisk a  in  preciznega m anom etra . S hem a je  p rik a z a ­
n a  n a  slik i 3.
Na m erilno  m esto v stav ljam o  čutilo. L e-to  se­
s tav lja jo  posoda in  z n jo  povezana vodna cev te r  
gu m ijast balonček, k i leži v n o tran jo s ti posode in  
je  povezan z zračno  cev jo  (gl. sliko  4). Obe om e­
n jen i cevki p o vezu je ta  ču tilo  n a  m eriln em  m estu  
z m estom , n a  k a te re m  izva jam o  m eritev . V odna cev 
in  posoda s ta  n ap o ln jen i z vodo, zato v lad a  v po­
sodi vodni p ritisk , k a te re g a  v e likost zavisi od v i­
šinske  raz lik e  m ed čutilom  in  vodno gladino v 
vodn i oevki (A h).
K er je  zu n an ji p ritisk  večji od n o tran jeg a  
z račnega p ritisk a , je  razum ljivo , da se g u m ijasti 
ba lonček  stisne. S p r ip ra v o  za u v a ja n je  zračnega 
p r itisk a  (gl. sliko  5), k a te ro  p rik lju č im o  n a  zračno
cev, postopom a povečujem o zračn i p ritisk  v  no­
tra n jo s ti balončka to liko  časa, da zračn i p ritisk  za 
m alenkost p reseže p ritisk  vode. V tem  tre n u tk u  se 
balonček začne nap ihovati, p r i čem er izriva  vodo 
iz posode v  vodno cev.
T a p o jav  zaznam o ko t nagel dvig n iv o ja  vode 
v ozki cevi. V oda se dviga to liko  časa, dok ler se 
A h  n e  poveča za ta k  iznos, da se vodni in  zračn i 
p ritisk  v ču tilu  izenačita. P r i tem  je  paziti na  to, 
da zračn i p ritisk  p reveč ne p reseže p ritisk a  vode, 
k a jti  v  tem  p rim eru  p revzam ejo  p ritisk  tu d i stene 
balončka ozirom a se le - ta  celo nasloni na ohišje 
ču tila . V obeh p rim erih  ne p rid e  do iz ravnave  
zračnega in  vodnega p ritisk a  v čutilu , k a r  povzroča 
n ap ak e  v  rezu lta tih .
Ce v  t r e n u tk u , k o  s ta  v o d n i in  z ra č n i p r i t is k  
v  č u tilu  iz en a če n a , izm erim o  s p re c iz n im  m a n o ­
m e tro m  z ra č n i p r it isk , p o te m  im am o  v se  p o d a tk e , 
n a  p o d la g i k a te r ih  iz ra č u n a m o  v re d n o s t A h :
p z . . .  zračn i p ritisk  
7 . . .  p ro sto rn in sk a  teža vode
P r i m an jš ih  v išinsk ih  raz lik ah  je  n a jp rim e rn e j­
ša u p o rab a  U cevk, po ln jen ih  z vodo. V tem  p rim eru  
A h  določam o neposredno  z m erjen jem  v išinske 
raz like  m ed vodnim i n ivoji v  U cevki.
P r i  večjih  raz likah  (nad 3 m) U cevke poln jene 
z vodo zam enjam o z U cevkam i z živim  srebrom , 
p r i čem er pa izgubim o na točnosti odčitavan ja  p r i­
tiskov.
S lik a  5
Če želimo natančnejše  m eritve, m oram o upo­
ra b iti  preciznejše m anom etre, ki so k lju b  visoke­
m u osnovnem u p ritisk u  dovolj občutljiv i na  n jego­
ve m ajhne sprem em be.
P rip rav a , ka tero  smo ko t p ro to tip  izdelali na 
ZRMK, je  om ogočala m eritve  v išinsk ih  razlik  v 
obm očju 5 m  n a  razdalji 20 m. P rip rav o  smo p re ­
izkusili v celotnem  višinskem  obm očju in  ugotovili, 
da  natančnost ne zavisi od velikosti višinske raz­
like. Z upoštevanjem  konstan te  in strum en ta , k i je 
v  konkre tnem  p rim eru  znašala 2,59 cm, je  znašal 
sred n ji pogrešek enega opazovanja + 0,08 cm (kot 
eno opazovanje smo sm atra li sredino pe tih  odčit­
kov na isti višini!). To pom eni, da je  p r i p e tk ra t­
nem  odčitavan ju  p red  in  p e tk ra tn em  odčitavan ju  
po nastopu  v e rtik a ln e  deform acije znašala n a tan č­
nost izm erjenega pom ika + 0 ,1 1  cm.
Uporaba postopka pri praktičnih nalogah
V nad a ljev an ju  navajam o dve nalogi, p r i ka te ­
rih  smo s pridom  uporabili opisano m etodo za do­
ločanje v išin  ozirom a pom ikov.
Določitev višinskega po teka dveh geoloških v r tin
V zvezi z geološkim i raziskavam i na tra s i bo­
doče avtoceste Hoče—Levec je  ZRM K izvedel dve 
horizon taln i v r tin i izjem ne dolžine 350 oz. 400 m. 
K er naj bi v r tin i po tekali čim bolj horizontalno  je 
bilo po trebno  po končanem  v rta n ju  n jihov  dejansk i 
položaj p reveriti. Da bi lahko izvršili m eritve  na  
čim večji globini v rtine , smo vodno in  zračno cev 
izdelali v dolžini 320 m. K er je  bilo pričakovati 
večje višinske razlike od 3 m  in k e r  je  znašala 
zah tevana natančnost +  0,5 m  sm o uporab ili m e­
hansk i m anom eter z obm očjem  do 1,6 kp /cm 2 in  
osnovnim  in tervalom  0,01 kp/cm 2. Č eprav je  čutilo  
delovalo na  tako  veliki razd a lji in  je  b ilo  pričako­
v a ti počasen p re tok  vode v  cevi, smo k lju b  tem u 
dobili dober odziv in  m eritve  izvršili s točnostjo 
+ 0,1 m. Shem atičen p rikaz  načina  m erjen ja  je 
p rikazan  n a  sliki 6.
U porabljena m etoda je  pokazala p red  drugim i 
izrazito  p rednost n e  samo v  natančnosti dobljenih  
rezu ltatov , tem več tu d i v enostavnosti postopka.
V konkre tnem  p rim eru  smo im eli m ožnost di­
rek tn e  p rim erjave  z inklinom etri, k i so b ili p rav - 
tako  uporabljen i, v en d ar so dali m anj na tančne 
rezu lta te  p ri znatno obširnejšem  m erskem  postop­
ku. Za vsak odčitek posebej je  b ilo  nam reč po treb­
no in s tru m en t skupaj z v rta ln im  drogo v jem  vstav ­
lja ti in  izvlačiti iz v rtine , m edtem  ko je  bilo z novo 
p rip ravo  mogoče posneti poljubno število  točk 
v rtin e  le p ri en k ra tn i vstav itv i.
Določitev posedanja pod nasipom  avtoceste 
V rhn ika—Postojna
N a b arjanskem  delu avtoceste m ed v iaduk tom  
V erd in  m ostom  čez L jubljan ico  g rad ijo  nasip, k i 
bo v končni fazi skupaj s predobtežbo visok p ri-
r  p o s o d a  z a  u v a j a n je  pr it iska
bližno 4 m . V elika  ob težba b a rja n sk ih  ta l  bo  r a ­
zum ljivo  p r ip e lja la  do posedanj, k a te r ih  poznava­
n je  je  posebej in te re san tn o  za in v es tito rja  v  zvezi 
z ob raču n o m  dejansko  zg ra jenega nasipnega m a te ­
r ia la  in  za  geom ehan ike —  načrtovalce  o b jek tov  
n a  b a r ja n sk ih  tleh . N a opazovanem  delu  ceste je  
b ilo  določeno n a  vseh  geološko in te re san tn e jš ih  
obm očjih  24 m ersk ih  p rofilov  s skupno 250 m eril­
n im i m esti.
R azum ljivo  je, da b i b ili p r i tak em  obsegu 
re p e rji, m ehansko povezani s ploščam i pod  n asi­
pom , m o tn ja  p r i delu  in  izpostav ljen i poškodbam , 
v rh  tega  p a  še iz redno  dragi. T ud i d ru g e  opisane 
m etode v  k o n k re tn em  p rim eru  n e  b i b ile  uporabne.
N ova p rip ra v a  za m e rje n je  v e rtik a ln ih  pom i­
kov  n am  je  om ogočila p o stav iti sistem , k i ne  ov ira  
g radn je , n i izpostav ljen  poškodbam  in  je  znatno  
cenejši. Z asnova sistem a je  n asledn ja :
N a vsakem  m erjen em  p ro filu  sm o vg rad ili v 
ca. 30 cm  debelo filtrsk o  p la s t a lka tensko  cev. Po­
ložena je  b ila  v  ho rizo n ta ln em  položaju  p ravoko tno  
n a  os tra se  p re k  celo tnega cestišča tako , da je  od 
0 do 15 m  (zavisno od te ren sk ih  pogojev) segala na 
obe s tra n i v  raščen  p rv o b itn i te ren . Iz zem lje  g le­
dajo  le  konci cevi, zato je  cev zaščitena p red  po­
škodbam i in  om ogoča v lag an je  p rip ra v e  z obeh 
s tran i. D ostop z obeh s tra n i je  posebno ugoden 
zato, k e r  n ek a te re  cevi dosegajo tud i dolžino 75 m.
P re d  vsako  u s tje  cevi sm o zabili količek, k a te rem u  
sm o z n ivelm anom  določili višino.
Postopek  p r i  m e rje n ju  je  naslednji: čutilo  v s ta ­
vim o n a  k a te ro k o li m esto  cevi in  določim o višinsko 
razliko  m ed količkom  in  čutilom . S sistem atičn im  
p o stav ljan jem  ču tila  po cevi in  m erjen jem  ugoto­
vim o v išinski položaj celo tne cevi. Če po  določe­
nem  času m eritv e  ponovim o s po stav ljan jem  ču tila  
n a  is ta  m esta  v  cevi, dobim o sprem em bo v išinske­
ga položaja cevi ozirom a posedanje  celo tnega m er­
jenega p ro fila  (gl. sliko 7).
P o lle tn e  m eritv e  so pokazale, da izb ran i m er­
sk i sistem  k lju b  g rad n ji nasipa s težko  m ehan iza­
cijo in  m in ira n ju  n a  tra s i n i u trp e l skoraj n ik a ­
k ršn ih  poškodb. N atančnost izm erjen ih  v e rtik a ln ih  
pom ikov cenim o n a  +  2 cm, k a r  je  znatno  m anj od 
dob ljen ih  v e rtik a ln ih  pom ikov.
Z ak ljuček
L ab o ra to rijsk e  p re iskave in  izvršene p rak tičn e  
naloge so pokazale široko u p o rabnost nove p r i­
prave .
Č eprav  je  le - ta  enostavna in  so z n jo  dobljen i 
re z u lta ti ceneni, vseeno n e  razpolagam o z drugo 
(tudi dražjo!) ap a ra tu ro , k i b i se kosala  lahko  tu d i 
po n a tančnosti izm erjen ih  vrednosti.
J o ž e  B o š tja n č ič ,  d ip l .  inž .
Opekarna Črnuče
ŽELI SREČNO IN  USPEŠN O  NOVO LETO TER PRIPO RO ČA  ŠE 
V N A PR E J SV O JE K V A LITETN E OPEČNE IZD ELK E: BLOKE, 
MONTO, FASADNO IN  DIM NIŠKO OPEKO.
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ III — z doslej največjim  instaliranim
agregatom  v Jugoslaviji.
P ričetek  obratovanja v začetku 1972.
Na fotografiji sta  prikazana glavni ob jek t in  dim nik z jugovzhoda v 
gradbeni fazi septem bra 1970.
Osnovni podatki:
■kotel 860 t/h  
tla k  187 atn
tem peratu ra  pare 540° C 
turboagregat 275 MW 
gorivo: velenjski lignit
Dimenzije:
kotel 18 X 18 X 89 m
kotlovnica 40 X 51 X 44 m
stro jn ica 30 X 58 X 30 m
bunkerji 10,6 X 58 X 46
betonski dim nik višine 150, svetli prem er
zgoraj 6,34 m
61000 L jubljana, H ajdrihova 4, telex 31287
LJUBLJANA KURILNIŠKA 10
UPRAVA: L ju b ljan a , K u riln išk a  10; te lefon  310 144
PO SLO V A LN ICE: L avrica, telefon  23 331
N ova vas p ri R akeku, telefon  798 011 
V rhn ika , te lefon  70 302
PRED STA V N IŠTV A : SKOPJE
BEOGRAD SARAJEVO
RIJEKA ZAGREB
Poslu jem o n a  veliko  in  m alo z vsem i v rs tam i g rad b en ih  m ateria lov  za g radn jo  
od tem eljev  do strehe:
p o rtlan d sk i cem enti čisti, beli, z dodatkom  pucolanov, z dodatkom  žlindre 
a lu m in a tn i cem ent 
apno vseh  v rs t  
terazzo  plošče
azbestcem entne  plošče in  cevi 
be tonsk i izdelk i vseh  v rs t  
opečni izdelk i in  vse v rs te  opeke 
be tonsk i s tre šn ik i 
be tonsko  železo, pločevine, žica
n a jv eč ja  izb ira  keram ičn ih  ploščic, dom ačih, ita lijansk ih , nem ških , šved­
sk ih  in  jap onsk ih
vse v rs te  s tavbenega  poh ištva  in  p a rk e to v  n a jk v a lite tn e jše  dom ače proiz­
vodn je
svetlobne kupole  »W em alux«
hidro izo lac ije  vseh  v r s t  »M ightyplate«, »Rhepanol«, »Jub itek t«  
top lo tne  izolacije, »N ovolit« plošče, kom bi plošče, te rv o l Styropor 
ogledala
te rm o p an  steklo, sivo steklo, specia lna  stek la  
sa n ita rn a  em a jliran a  k eram ik a  
kopalne  kad i
kom ple tne  cen tra ln e  k u rja v e  s ko tli in  a rm atu ram i
vse v rs te  in sta lac ij
cevi p lastične, pocinkane, črne
fitin g i
zidne ta p e te  »Leyland« 
ig lane  podne obloge 
stro p n e  obloge
lep ilne  m a lte  za keram iko , siporex, lep ila  raznovrstna , p lastičn i om eti, do­
d a tk i za  beton, m alte  te r  d ru g i p ro d u k ti g rad b en e  kem ične in d u strije
DANES JE C AS SPECIALISTOV IN MI JIM PRIPADAMO.
P ro izvajam o  lah k e  g rad b en e  plošče iz lesne volne in  cem enta »Novolit«, ki so 
naj cenejši top lo tn o ak u stičn i izo lato r v  g radben ištvu .
N udim o izvensezonske popuste.
Z ah tev a jte  p rospek te , in fo rm acije  in  obiščite  nas.
Specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom
Obvestila iz naših laboratorijev 
za preiskavo sredstev 
za zaščito zgradb
Za zaščito zgradb pred  atm osferskim i vplivi in za za­
gotovitev tra jn o sti toplotne izolacije hišnih zidov se 
že dolgo uporab ljajo  silikoni zaradi odpornosti proti 
atm osferilijam  in nepropustnosti za vodo.
Silikonska sredstva za impregnacijo
ščitijo zgradbe pred  atm osfersko vlago, preprečujejo 
osončenje fasad in  tvorbo plesnobe na zidovih. Im ­
pregnirane fasade im ajo odlično prevodnost za vodne 
pare, k a r  ugodno vpliva na toplotni režim  in u stvarja  
ugodno stanovanjsko klimo.
Silikonske barve za premaze
je  možno nanašati tud i na svežo in m okro malto. 
P rem azi dobro prepuščajo vodno paro, pospešujejo 
u trd itev  m altne p lasti pod prem azom  in sušenje zidov.
Silikonski osnovni premaz
prepreču je prod iran je atm osferske vlage in zapečen j e 
disperzin barve na poroznih podlagah te r  u tr ju je  po­
vršine prem azane podloge. Disperzin barve im ajo do­
bro sprejem nost.
Za vsa zaščitna sredstva za stavbe dobavljam o suro­
vine. Sporočimo vam  na željo podjetja, ki dalje  p re ­
delujejo te  surovine, te r  vam  stavim o na razpolago 
podrobno inform ativno dokum entacijo.
WACKER —  CHEME GMBH
8 M ünchen 22, Postfach, Telephon: (0811) 21 091
Telex: 05/28 121
Zvezna republika Nemčija
S 5569
/ k o m u n a ln o  podjetje  O ic  
(2 j ubijr a n a
U prava tehnični sektor, sektor za 
u re jan je  in  oddajo stavbnih  zemljišč 
LJUBLJANA, Vrhovnikova ul. 2 
Telefon h. c. 61 279, 61 286, 61 288
S t r a n s k i  o b r a t i :  
LJUBLJANA, Viška cesta 58 in 65
Telefon 61 328, 61 424
□  grad i in  vzdržuje ceste
□  gradi cestne objekte, kanalizacije 
itd.
□  u re ja  m estna zemljišča
□  oprav lja  stro jne storitve po kon­
kurenčnih  cenah
□  daje strokovno-tehnične inform a­
cije
□  izdeluje in  p rodaja betonske iz­
delke
Srečno in uspešno poslovno leto 1972
G radbeniki, projektanti, 
investitorji!
Izkoristite  p rednost zavarjen ih  a r ­
m a tu rn ih  m rež in ekonom ske učinke 
n jihove ap likac ije  — p rih ran k e  v ko­
lič inah  po trebne arm atu re, p rih ran k e  
na času, delovni sili in transportu .
Z avarjene  a rm a tu rn e  m reže se 
upo rab lja jo  za izdelavo površinskili 
arm irano -be tonsk ih  konstrukcij, li­
n ijsk ih  a rm irano-be tonsk ih  e lem en­
tov za strem ena betonskih prom et­
n ih  poti in le tališčnih  vzletno-prista- 
ja liščn ih  pist.
L ahko se uporab la jo  v konstrukci­
jah , ki so obrem enjene pretežno s 
statično obtežbo tj. če se obrem eni­
tev ne povečuje z dinam ičnim  fak ­
torjem . Izdelujejo  se iz hladno v le­
čenega jek la C 0345V in so lahko ali 
s tandardne ali fine zavarjene a rm a ­
tu rn e  mreže.
STANDARDNE zavarjene a rm a ­
tu rne  m reže izdelujejo v ploščah ši­
rine  2150 mm, dolžine 5000 ali 6000 
mm. P ak ira jo  se v  pakete  po 10, 20 
in 30 kom adov. V paketu  so lahko 
sam o m reže iste  vrste.
FIN E zavarjene a rm a tu rn e  m reže 
se uporab lja jo  v gradben ištvu  in in ­
d u striji stek la za a rm iran je . Izdelu­
je jo  se iz svetle žarjene žice JUS C. 
B 6.001. M inim alna širina  m reže je 
700 mm, m aksim alna širina  2275 mm. 
P ak ira jo  se v zvitkih.
NE POZABITE, da uporaba zavar­
jen ih  a rm a tu rn ih  m rež o la jšu je delo 
pro jek tan tom  — potrebno  je  sam o iz ­
dela ti p lan  nam eščanja arm ature.
Proizvajalec
RUDARSKO METALURŠKI KOMBINAT
RMIZEMCA-Z..IC.
T o v a rn a  z a  p re d e la v o  žice  »B ih ać« — Bihać
TELEFONI: 072 21244/161, 077 22 226 •  TELEX: 42121 YU ŽELZE
Investicijski biroji Trbovlje
Gimnazijska cesta 16, Trbovlje, tel.: 821 402, telex  31 307 YU IBT
PROJEKTIV A IN INŽENIRING 
Biroji za nizke gradnje
iz d e la v a  š tu d ij, in v e s tic ijsk ih  p ro g ra m o v , id e jn ih  in  g la v n ih  p ro je k to v  za  a v to ­
ceste  in  ceste  o s ta lih  redov , p r ik lju č k e  in  k r iž a n ja  cest, p ro m e tn o  s igna lizac ijo  
in  o p rem o  cest, iz d e la v a  u rb a n is t ič n ih  p ro g ra m o v  te r  z a z id a ln ih  n a č r to v  s p o d ­
ro č ja  n iz k ih  g ra d e n j, iz d e la v a  p ro je k to v  p o d ze m e ljsk ih  o b je k to v , g eo d e tsk a  in  
sp e c ia ln a  g e o d e tsk a  dela, in ž e n ir in g  za  k o p a ln e  bazene .
Biro za urbanizem
iz d e la v a  š tu d ij, in v e s tic ijsk ih  p ro g ra m o v , id e jn ih  in  g la v n ih  p ro je k to v  v  u r b a ­
n iz m u  in  a rh ite k tu r i ,  s ta n o v a n jsk i iz g ra d n ji, m o n ta ž n i g ra d n ji , iz d e la v a  te h n o ­
lo g ije  s ta n o v a n jsk e  g ra d n je , p r o je k t ira n je  in d u s tr i js k ih  zg ra d b , iz d e la v a  u r b a ­
n is tičn e , za z id a ln e  in  lo k a c ijsk e  d o k u m e n ta c ije  za  s ta n o v a n jsk a  n a se lja , ja v n e  
o b je k te  in  o b je k te  za z d ra v ilišk i tu r iz e m , re š itv e  in te r ie ra , t ip s k ih  ob jek to v , 
u re d itv e  oko lja , in ž e n ir in g  in d u s tr ijsk e , p o slovne  in  s ta n o v a n jsk e  g ra d n je .
Biroji za konstrukcije
iz d e la v a  š tu d ij, in v e s tic ijsk ih  p ro g ra m o v , id e jn ih  in  g la v n ih  p ro je k to v  te r  de- 
la v n išk e  d o k u m e n ta c ije  za  in ž e n irsk e  k o n s tru k c ije  in  in d u s tr ijsk e  g ra d n je  v 
b e to n u  in  je k lu  za vse p an o g e  in d u s tr i je  in  ru d a rs tv a , s ta tič n i se rv is  za v isoke 
in  n iz k e  g ra d n je , g ra d b e n i n ad zo r.
Biroji za strojno tehnološko projektiranje in inženiring
p ro je k t ira n je  in  iz v a ja n je  in ž e n ir in g o v  s p o d ro č ja  ru d a rs tv a , in d u s t r i je  g ra d ­
b e n ih  m a te r ia lo v , k o v in sk o -p re d e lo v a ln e  in d u s tr ije ,  in d u s tr i je  za  p red e lav o  
su ro v in , ra z isk a v e  in  š tu d ije  te h n o lo g ije  su ro v in sk e  baze, t r a n s p o r ta  in  sk la ­
d iščen ja .
Biroji za elektrotehniko
p r o je k t ira n je  s p o d ro č ja  en e rg e tik e , e le k tr ič n e  in s ta la c ije  —  ja k i  tok , e le k tr ič n e  
in s ta la c ije  —  š ib k i tok , a v to m a tik a  in  sig n a lizac ija .
Biroji za toplovodne naprave
p ro je k t ira n je  in  m o n ta ža  o g re v a ln ih  n a p ra v , top lovodov , vodovodov, p re z ra č e ­
v a ln ih  in  k lim a tiza c ij sk ih  n a p ra v .
AEROINŽENIRING
iz d e la v a  š tu d ij, in v e s tic ijsk ih  p ro g ra m o v , id e jn ih  in  g la v n ih  p ro je k to v  za le ta ­
lišča  in  le ta lišč n e  o b je k te , in ž e n ir in g  p r i  iz g ra d n ji  le ta lišč .
ZNANSTVENO RAZISKOVALNI CENTER
in te rd is c ip lin a rn e  raz isk av e , in te rn a  k o n tro la  k v a lite te  p ro izvodov , en e rg e tsk e  
raz isk av e .
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
n o tra n j i  tr a n s p o r t,  in d u s tr i js k a  e le k tro n ik a , e le k tr ič n ih  in  s tro jn ih  n a p ra v , od­
litk o v  b a rv n ih  kov in , in s ta la c ijsk i m a te r ia l.
s  5  a  "*
LJUBLJANA CELOVŠKA d. 134
Zidanje z dipester bloki omogoča lahek, 
hiter in ekonomičen način gradnje zaradi 
izredno ugodnih specifičnih fizikalnih 
lastnosti:
specifična teža: 647 kg/m 3
toplotna izolacija: I  — 0,13 kcal/mk °C
je praktično negorljiv.
T ovarna penobetona
proizvaja:
PENOBETON D I P E S T E R
D im enzije: 
dolžina 49 cm 
v išina 24 cm
debelina 5 cm, 6 cm, 7,5 cm, 10 cm, 12 cm, 
15 cm, 18 cm, 20 cm, 24 cm in 30 cm
D ipester je  p rak tično  negorljiv.
O bdelava 'in dodelava izredno lahka: 
d iperster lahko žagate, v rtate , brusite.
Sodoben tran sp o rt: nak ladan je in 
razk ladan je  vam  omogoča paletizacija.
D ipester je  izredno lahek 
gradbeni m ateria l
VSE IN F O R M A C IJE  D O B IT E  N EPO SR ED N O  V O B R A TU  PE N O B ET O N A  V V OD ICAH Tel. 83 279, 51 618
P R O J E K T - N I Z K E  Z G R A D B E
POD JETJE ZA PRO JEKTIRA N JE CEST, MOSTOV, HIDROTEHNlCNIH OBJEKTOV IN VISOKIH ZGRADB 
L J U B L J A N A  — P A R M O V A  33 — J U G O S L A V I J A
T E L E F O N I :  T A J N I Š T V O  312 029, R A Č U N O V O D S T V O  316 471, P O S T N I  P R E D A L  100-11
Pogled iz 0  700 v sm eri V rhnike. V grajevanje sloja 
cem entne stabilizacije s finišerjem  na p riprav ljen i planum  
avtoceste. (Posneto 22. 10. 1971 — foto P. Strnad)
Avtocesta Vrhnika—Postojna, pododsek Unec—Postojna
Prevozna betonarna TIP PNI 250
Tehnični podatki:
kapaciteta: 12—14mVh svežega betona 
deponija gramoza: 160 m3 
instalirana moč: 28 kW
MERE:
med prevozom:
dolžina 6500 mm
višina 3800 mm
širina  2500 mm
med obratovanjem:
dolž. m in. 6500 m m ; maks. 6730 mm
višina m in. 4530 m m ; m aks. 4930 mm
širina  m in. 2500 m m ;
višina izpusta  lin. 2100; maks. 2500 mm
teža med prevozom: 8300 kp 
potovalna hitrost: 40 km/h
Oprema:
1. P ro titočn i m ešalec s prisiln im  m ešanjem  250 1
2. D elilna zvezda za 4 frakcije
3. Ročični skreper, kap. 303/h
4. T eh tn ica  za gram oz
5. P o ln ilna  posoda s poševno progo
6. T ehtn ica za cem ent
7. P nevm atska insta lac ija
8. K om andna m iza
9. V odni števec s prik ljučkom  VU"
10. Š tir je  kosi m ehaničnih  dvigalk
Vsa om enjena oprem a je  m on tirana  n a  šasiji z odstav­
ljiv im  p redn jim  in  zadnjim  kolesnim  stavkom . Ostala 
oprem a, tj. silos za cem ent 30 ton, polž, podstavek 
teh tn ice in podaljšana m ontažna stena zvezde, se p re ­
važajo posebej. D im enzije betonarne v prevoznem 
stan ju  so v dopustnih m ejah cestnoprom etnih p red ­
pisov.
B etonarno m ontira jo  4 delavci v enem  dnevu. Dvigamo 
jo s 4 m ehaničnim i dvigalkam i. Cem entni silos je  sa- 
m opostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna 
dva delavca. N jeno delovanje je  polavtom atsko. De­
lavec ob kom andi mizi regulira  doziranje gramoza, 
m edtem  ko drugi up rav lja  ročni skreper. Vse ostale 
operacije so popolnom a avtom atizirane. M inim alni p ri­
tisk  vode je  3 a tm ; voda m ora b iti brez prim esi — iz 
vodovodnega om režja a li filtrirana.
Asfaltna baza GRADIS 
AB 2- 15
U porabljam o jo za proizvodnjo asfalta p ri grad­
n ji in popravilu  m anjših  in srednjih  cest.
Suh m ateria l doziram o težinsko, kom pletno 
bazo pa up rav lja  en delavec p rek  kom andne 
' plošče.
T e h n i č n i  p o d a t k i :
dolžina 26 500 mm 
širina 11 500 mm 
višina 7 005 mm  
teža ca. 19 500 kg
prik ljučna moč Instaliran ih  elektrom otorjev 
ca. 40 kW
Za gradbeno operativo  izdelujem o v K ovinskih obratih  L jub ljana in M aribor stro je in opremo: 
Ig lasta  dv igala — Ročične skreper j e — M ehanične dozatorje 18 m3 /h in  40 m 3/h  — P ra lne  valje  
12 m 3/h  in  20m3/h  — K rožne žage 7,5 kW — D ehid ra tv rje  7 m 3/h in 12 m3/h  — P rek ladalne posode 
za beton 4 m 3 — S tabilne in  prevozne betonarne — protitočne m ešalnike PM 250 in  PM 500 — 
M ešalnike m alte  MM 150 — A sfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne sto jke te r  drugo 
s tro jno  oprem o po naročilu.
O prav ljam o generaln i rem ont lahke in  težke gradbene m ehanizacije, Wacker-Servis, te r  stavbno 
k ljučavničarska dela.
KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR
Slovenija projekt POD JETJE ZA PROJEKTIRANJE 61001 LJUBLJANA
ARHITEKTURA 
VISOKE GRADNJE 
URBANIZEM 
STATIKA
INSTALACIJE, KALKULACIJE 
IN NIZKE GRADNJE
CANKARJEVA 1 
POSTNI PREDAL 187 
TELEFON H. C. 22 546 
ŽIRO 501-1-425
K linični center — Posteljn i objekt I 
L jub ljana 1966
SLOVENIJA PROJEKT — LJUBLJANA 
p ro jek tan ta
arh . ing. Janez Trenz, dipl. ing. arh.
Vili Krem žar, v. gr. t. 
s ta tik  Dane Sm rekar, dipl. ing.
S P L O Š N O  G R A D B E N O  P O D J E T J E  
S T A V B E N I K  K O P E R
T e le g r a m :  S ta v b e n ik  K o p e r ;  te le fo n  h . c. 22 041 
S e d e ž :  K o p e r ,  U lic a  15. m a ja  š t .  2; p .  p . 136 
Iz o b ra ž e v a ln i  c e n te r ,  O b ra t i ,  Iz o la ,
T o m a ž ič e v a  1 8 , p . p . 38
T e le fo n  O b r a t i  h .  c. 71140, Iz o b ra ž e v a ln i  c e n t e r  71 363 
Ž e le z n iš k a  p o s ta j a  K o p e r ,  t e k o č i  r a č u n  541-1-644
. . 
:  :M  i 
KOPER
I z v a j a m o  :
visoke, nizke in  hidro tehnične g radn je  na območju P irana, 
K opra, Izole in  L jubljane. Posebno pa:
■  stanovan jske zgradbe za trg  in  po naročilu
■  industrijske  m ontažne hale in  objekte
■  tu ristične objekte
■  zim ske bazene
■  kegljišča
V specializiranih obratih:
p r o i z v a j a m o :
stavbno pohištvo 
kovinske izdelke 
k leparske izdelke 
betonske cevi, robnike 
razne m ontažne elem ente 
gram ozne agregate in kam nolom ske 
proizvode 
betonsko mešanico
VSEM POSLOVNIM  PARTNERJEM  ŽELIMO 
SREČNO NOVO LETO 1972!
i z v a j a m o  : elektro instalacije  vseh v rst
krivim o in polagam o vse v rste  arm atu re
izdelujem o vse v rste  investicijsko tehnične dokum entacije
S P L O Š N O  G R A D B E N O  P O D J E T J E
M E H A N I Č N I  O B R A T I
LJUBLJANA, K A VČ IČ EVA  66 ! Tel. 322101,321666
SGP »Slovenija ceste« — Mehanični obrati, so razširili svojo proiz­
vodnjo strojev in opreme za kamnolome in gramoznice za potrebe 
tud največjih potrošnikov.
I z d e l u j e j o :
— primarna, sekundarna vibracijska sita,
— izločevalne rešetke za jalovino,
— členkaste in vibracijske dozatorje,
— elevatorje,
— m line kladivarje,
— transportne trakove vseh vrst,
— avtomatske elektro naprave in drugo opremo.
Kam nolom  »Jadran«  — Novi grad, kapaciteta 120 m 3 n a  uro.
VSEM POSLOVNIM 
PRIJATELJEM ŽELIMO 
SREČNO NOVO LETO 1972
S svojim projektivnim birojem zagotavlja ingeenering — dobavo 
na ključ. Nudimo garancijo in servis.
NASE GESLO: KVALITETNO, KRATKI DOBAVNI ROKI, ZAGO­
TOVLJENI REZERVNI DELI.
S T E K L O
E X P O R T  -  I M P O R T  • Z A S T O P S T V A  T U J I H  FI RM
Zastopam o najbo lj renom irane proizvajalce keram ičnih  
ploščic n a  svetu.
T o k ra t vam  predstav ljam o proizvajalce n a jk v a lite tn e j­
ših  m ateria lov  in  naj bogatejših  asortim anov Zahodne 
N em čije:
»KERAM-CHEMIE«
G radbena keram ika za oblaganje podov in  zidov, 
celoten program  ploščic za bazene, 
k lin k e r — r ib ja  kost za fasade, 
opeka za abso rb iran je  zvoka.
»KLINGENBERG-KERAM IK«
M onum entalni vzorci p rav ih  in  o roam entn ih  oblik 
za oblogo podov, 
bazokislinsko odporne ploščice, 
ploščice, odporne p ro ti zm rzovanju, 
kom pleten  izbor ploščic za p lavalne bazene.
»ENGERS-FLIESEN«
N ajbogatejši aso rtim an  ploščic za stenske obloge,
enobarvne,
m arm orirane,
reliefne itd.
Investitorji, projektanti, izvajalci!
N udim o vam  najbogate jši izbor vseh rav n ih  in  tehn ič­
n ih  stekel, nudim o vam  najugodnejše in  n a jrac iona l­
nejše  tehn ične rešitve  zastek litev  in  celotnih fasad, 
te r  vam  v  tem  asortim anu  nudim o:
vse v rs te  rav n ih  stekel dom ače proizvodnje, 
lita  in  k ris ta ln a  stek la  iz uvoza,
te rm oabsorpcijska stek la  v razn ih  b arv n ih  niansah, 
term oizo lacijska stek la  dom ače in  tu je  proizvodnje, 
te rm oreflekcijska  stekla, 
k a ljen je  stek la  — securit,
k lasična, v rtljiv a  in  n ih a jn a  v rata , 
sm učna v ra ta , 
harm on ika  in  fa lt v ra ta ,
av tom atska v ra ta  s sistem om  odp iran ja  smuči in 
n ihajno,
celotni vetrolovi in  vhodi, 
p ro filna stekla, copilit, p ro filit itd., 
stek len i zidaki, 
o rnam entna stekla, 
a rm iran a  stekla, 
k a ted ra ln a  — an tična stekla.
Zahtevajte ponudbe, zahtevajte reklamni material, 
zahtevajte tehnične rešitve, sodelujte z nami!
STEKLO EXPORT-IMPORT, ZASTOPSTVA, 
LJUBLJANA TITOVA 36, TELEFON 321 847, 
TELEX 31-378 YU STEKLO, TELEGRAM STEKLO 
LJUBLJANA
< L 3 U BL J A K ž j)
GRADBENO PODJETJE
T E H N IK A  v̂ lZv. s
proizvaja že vrsto let v svojih 
strojnih obratih 
Ljubljana, Kajuhova 35
□  MEHANIČNE LOPATE: MELOP 170
TEHNIČNI PODATKI:
N orm alni polm er: 25 do 30 m  v krogu 360°
K apaciteta lopate: 170 litrov  
Povprečna h itrost lopate: 0,73m/sek 
P rem er v rv i: 7 do 8 m m
Vlečna sila vrv i: norm alno 300 kg, m aksim alno 600 kg 
Pogonski m otor: 2,2 kW, 1400 vrt./m in; oblika B 5 
P rim arn i tok: 380 Voltov 
S ekundam i tok: 42 Voltov
Teža: reduk to r z elektrom otorjem  in bobnom ca. 180 kg, okvir in vse 
drugo ca. 70 kg, skupaj 250 kg.
Do sedaj v eksploataciji že 1000 lopat. Daleč najbolj razširjena lopa­
ta  v Jugoslaviji!
□  PREKLADALNE BETONSKE SILOSE 4 m3 IN 6 m3
TEHNIČNI PODATKI:
Vsebina enega po ln jen ja 
Cas dviganja polnega silosa ca.
Moč pogonskega m otorja h idrav like 
Moč pogonskega m otorja v ib ra to rja  
Dovoljena h itro st m ed prevozom 
Teža kom pletnega silosa ca.
Celotni volum en silosa 
Delovni tlak  h idrav like
BS-4 BS-6
4 m 3 6 m 3
60 sek 60 sek
5.5 kW 7,5 kW
0,75 kW 0,75 kW
20 km /h 20 km /h
2300 kg 3540 kg
6,45 m 3 8,20 m 3
170 atm . 200 atm.
Do sedaj v eksploataciji približno 250 naših silosov. Naši silosi so 
brez reklam acij, preizkušeni in  zato najbolj razširjeni.
Ce želite silose brez problemov, pridite k nam!
□  SPECIALNE POLPRIKLOPNIKE ZA DOLGE TOVORE 
NOSILNOSTI 8 TON
Za posebno dolge tovore (betonsko železo, opaži) smo izdelali pose­
ben polpriklopnik, ki daje  možnost, da zadnjo os posebej ročno 
obračamo. Tako lahko tovore pripeljem o praktično skoraj na vsako 
gradbišče!
NOVO V GRADBENIŠTVU — NOVO V GRADBENIŠTVU NOVO V GRADBENIŠTVU
izolirka ljubljana
NOVO V GRADBENIŠTVU — NOVO V GRADBENIŠTVU — NOVO V GRADBENIŠTVU
KOMBI
nove lahke gradbene plošče
L a s t n o s t i
KOMBI plošče so lahke gradbene plošče, se­
stav ljene iz dveh m ateria lov  — plasti stiropora 
in  izolita (heraklita).
So lahko  dvoslojne — stiropor +  izolit, ali 
troslo jne — izolit +  stiropor +  izolit. Oba mo- 
te ria la  sta  m ed sam im  proizvodnim  postopkom  
m onolitno vezana. S tiropor dobi v kom binaciji z 
izolitom večjo trdnost — kom paktnost in spri- 
jem ljivo  površino za vse v rste  ometov.
T e h n i č n i  p o d a t k i
D im enzije: 500 X 1000 mm 
500 X 2000 m m
Teža: 140 do 160 kg/m 3
Toplotna prevodnost: A =  0,028 kcal/m  h °C 
p ri 0 »C.
DVOSLOJNE PLOŠČE
stiropor +  izolit
mm 20 + 5 =  25 mm
mm 30 + 5 =  35 mm
mm 40 + 5 =  50 mm
TROSLOJNE PLOŠČE
izolit +  stiropor H- izolit
mm 5 + 15 + 5 =  25 mm
mm 5 + 25 + 5 =  35 mm
m m 5 + 40 + 5 =  50 mm
U p o r a b a
KOMBI plošče je  mogoče vsestransko upora­
biti. Lahko se žagajo na po ljubne želene oblike 
in form ate. P ritr ju je jo  se z žeblji a li v ijaki, ozi­
rom a s specialnim  vezivom. Z aradi m ajhne te ­
že in  dobre toplotne in zvočne izolacije služijo 
kot obloge fasadnih  sten, zidov in stropov—opeč­
nih ali betonskih. V graju je jo  se v stropove pod 
podi, služijo kot izolatorji ravn ih  betonskih streh  
in šednih konstrukcij. Posebno so prim erne za 
gradnjo  predelnih  sten kot sam ostojni nosilni ele­
m enti ali obloga lseenega ogrodja. V graju jejo  se 
v opaže kot izolatorji betonskih sten. Troslojne 
plošče se lahko uporab ljajo  kot opaž iin  obenem 
obojestranska obloga betonskih sten betoniranih  
na mestu, k a r p redstav lja  za gradbeništvo ve­
lik  p rihranek. Zm anjša se procent b ru to  proti 
neto k v ad ra tu ri objekta — m ajhna debelina sten 
zaradi odličnih term ičnih  in akustin ih  svojstev 
plošč.
N a č i n  p r i t r j e v a n j a
KOMBI plošč na opečni a li betonski zid ozi­
rom a strop:
Kot vezivo se uporab lja  fina cem entna m alta 
ki se ji doda jub ino l lepilo. Vezivo se nanaša  na 
KOMBI ploščo točkovno, nato  se plošča pritisne 
na železno podlago. S tike m ed ploščam i je  nujno 
a rm ira ti s pocinkanim  žičnim pletivom  (izde­
lovalec »ŽIČNA« Celje) in  nato  obrizgati s ce­
m entnim  obrizgom. N a tako prip rav ljeno  površi­
no lahko  izvršim o vse v rste  ometov.
R e c e p t u r a  z a  v e z i v o
1,5 delov jubinol 5 A
3 dele cem enta
7 delov m ivke
Vode se doda toliko, da se dobi konsistenca 
zidne m alte.
ZA VSE DETAJLNEJŠE INFORMACIJE IN POJASNILA SE OBRNITE NA TEHNIČNO 
INFORMATIVNO SLUŽBO — I Z O L I R K A ,  L J U B L J A N A ,  TELEFON 320-096
nov
o n
a t
ržiš
ču
Zidne obloge iz plutovine
lahko uspešno u p orab ite  za oprem o reprezentančnih , poslovnih in 
stanovan jsk ih  prostorov.
Plošče form ata 300 X 300 X 3 m m
p ritrd ite  n a  zid z lepili
na  bazi neoprena (Neositik, S yntelan  ipd.)
Nizek koeficient toplotne prevodnosti in  dobra zvočna absorpcija 
p lu tovine pom em bno p rispeva ta  k  udobju  delovnega p rosto ra  in 
stanovanja.
Im pregnacija  s težko ta ljiv im  parafinom  omogoča čiščenje obloge 
z raztopino detergenta.
Izb ira  vzorcev v  tem nih  in  svetlih  n a rav n ih  ton ih  omogoča estetsko 
priv lačne  b arv n e  kom binacije celotne obloge.
Z idne obloge in  vse po trebne inform acije vam  posreduje:
p i u m -ljubi,- ana, Celovška 32, telefon 311266
G R A D B E N O
P O D J E T J E
L J U B L J A N A  
T I T O V A -  3 9
PRO JEK TIRA  IN IZVAJA VSE 
VRSTE V ISOKIH IN  IN D U STR IJ­
SKIH GRADENJ PO KLASIČNEM 
IN MONTAŽNEM SISTEM U. IM A ­
MO LASTEN PR O JEKTIV NI BIRO, 
SPECIALIZIRANE OBRATE IN 
EDINI OPRAVLJAMO SERVIS NA 
BETONARNAH ELBA ZA POD­
ROČJE CELOTNE JUGOSLAVIJE.
Vsem investitorjem  in poslovnim  partnerjem  že lim o  
srečno in uspeha po lno  novo leto 1972!
Razpis seminarja
O UPORABLJANJU PRAVILNIKA O TEHNIČNIH UKREPIH ZA BETON,
ARMIRANI BETON, IN
PRAVILNIKA O TEHNIČNIH UKREPIH ZA PREDNAPETI BETON —  
(Uradni list SFRJ, št. 51/71)
N a podlagi sk lepa 10. seje izv ršnega odbora ZGIT S lovenije prip rav ljam o, 
v sodelovanju  z ZRM K in  FA G G  sem in ar o u p o rab ljan ju  zgoraj navedenih  
prav iln ikov .
Sem inar bo v Ljubljani v dneh 6., 7., 8. in  9. marca 1972
P odrobnosti o tem  sem in arju  bomo ob jav ili v št. 1/72 G radbenega vestn ika.
Prosimo vas, da im ate to obvestilo v evidenci ter da o tem obvestite vse  
zainteresirane.
ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV 
IN TEHNIKOV SLOVENIJE
SALONIT
ANHOVO AZBESTCEMENTNI IZDELKI
industrija cementa in azbestcementa a V t O k  I a V i r a n e  tlačne Cevi Za V O d O V O d e  
Anhovo Jugoslavija jn namakalne sisteme
Sedež podjetja
65210 Anhovo 
Telefon: (065) 78 030 
Telegram: salonit anhovo 
Telex: 34329 yu anhovo
Prodajni sektor
65001 Nova Gorica, Kidričeva 20 
Telefon: (065) 22 012 
Telegram: salonit nova gorica 
Telex: 34320 yu anhovo
Predstavništva:
a v t o k l a v i r a n e  cevi za cestno in kabelsko 
kanalizacijo, drenaže ter zaščitne cevi za toplovodne 
napeljave
a v t o k l a v i r a n e  cevi in cevni filtri B i s t r a I 
za vodovode, industrijo in rudarstvo
a v t o k l a v i r a n e  cevi za hišno kanalizacijo, 
ventilacijske sisteme in jaške za smeti
valovite in ravne plošče, naravno sive in barvane, 
za strehe, fasade in montažne elemente
Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, 
Zagreb
CEMENTI
portland cement PC 550, portland cement z dodatkom 
žlindre PC 25 z 450 in specialni cement S a I o d u r
Zahtevajte prospekte in informacije
S. G.  P. » P I O N I R «  N O V O  M E S T O
KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 
T E K O Č I  R A Č U N  PRI SDK 521-1-29 N O V O  MESTO