26. številka
V	Ljubljani, dne 29. junija 1918.
V. leto
Delavec izhaja vsak petek x datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K 130 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja, fošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova nllca št. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dne kratni po 16 vin., pri šti-e kratni po 14 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viša vsakokr. — Za razne '-s jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. —Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.
Justica proti rudarjem.
Meščanstvo je popolnoma mirno, če so obsojeni stavkujoči rudarji na pol leta zapora. Ne vznemirja se, zakaj vojna je uničila vse sočutje človeškega srca pa tudi vsa pravna čutila skoro popolnoma, ki pa itak niso bila posebn* velika do proletarcev nikoli v vrstah meščanstva. In če sc reče meščanstvu, češ, da so stavke posledica čeških nacionalnih hujskarij, pa so popolnoma zadovoljni. Z zapiranjem Cehov so popolnoma zadovoljni.
Toda stavke imajo svoj vzrok izključno v pomanjkanju živil, čeprav Cehi v teku stavk stavijo tuintam tudi nacionalne zahteve. Glad se pa ne ozdravlja s »strašilom« ječe. »Strašilo* pa je na. men pri vseh obsodbah rudarjev. Ce bi hoteli krivce kaznovati, bi morali obtožiti in obsoditi vse stavkujoče. Potem bi pa ne bilo nikogar, ki bi ko-r>al premog. Proti rudarjem postopajo torej tak«, da jih nekaj kar izberejo, jih kaznujejo v svarilo strogo, da bi s tem ostrašili druge. Obtožba in obsodba nima namena pokore za kaznjivo dejanje, ne, obtoženci in obsojeni so le sredstvo za dosego namena; preganjani so in obsojeni zato, da bi so drugi zbali.
Posebno jasno dokazuje to dogodek v »Cesarski jami«, ki so dovedli do obsodbo osmih rii-darjev na poldrugo leto težke ječe. »Cesarska jama« v Marija Račiči zaposluje nad 600 rudarjev in je last posebne družbe. Dne 22. maja t. 1. ]o vse delavstvo ustavilo delo zaradi pomanjkanja živil. Ob 9. dopoldne istega dne je prišel nadporočnik Kirschner, poveljnik črnovojeniške delavske stotnije štev. 149, dal nastopiti vse delavce, razdeliti na komandirane in oproščene ter razdeljene po narodnosti. Vsaki skupini se je potem pfečital služben opravilnik in dal pozvati, da delavci gredo takoj na delo in naznaniti, če bi se delavci ne po. korili, ker se bo potem s krivci ravnalo po pre-kem sodu. Pozivu nadporočnika ni sledil nihče. Nato je ukazal nadporočnik navzočemu četovodji, da zapiše izmed komandiranih (okolo 80 mož) vsakega desetega rudarja, in sicer: Gotlieb 2ivny, Rudolf Schram, Ivan Cerny, Aneton Haas, Anton Hacker, Vaclav Pokorny, Adolf Rudolf, Jožef Lho-tak. Vseh teh osem odštetih rudarjev je obsodilo deželnobrambno sodišče v Mostecu (Briix) dne -5. maja t. 1. vsakega na 18 mesecev težke ječe.
Zakaj so zaprli teh osem mož, če so lahko ostali drugi prosti? Zakaj preganjajo te, če sc °nim ne zgodi ničesar? Niti sumiti se tukaj ne nore, da bi bili prav ti »kolovodje«; ti so stali z drugimi vred v vrsti. Res je tako, da so kar Izbrali vsakega desetega iz vrste — justica po desetinkah — jih dali obsoditi, da bi s tem zbudili !rjed rudarji bojazen in strah. Popolnoma napačno b' umeli stvar, če bi mislili, da je posebno mila *azen; da se izmed osemdesetih »krivcev« zado-' olji čut pravice z osmimi obsodbami. Seveda ne morejo vseh rudarjev v mosteškem revirju, ki se bojujejo za boljše mezde, za boljšo preskrbo, ob-sod.ti na osemnajst mesecev ječe; potem bi nakopali še manj premoga. Toda da bi opustili prega-
'a f. '\vl5,eKa "^venega stališča, nočejo umea, hočejo namreč ostrašiti. Izberejo torej poljubno neka, rudarjev, ki potem služijo kot objekt •trahovalm potrebi podjetnikov in z njimi združe-
e vojaške oblasti. Vojaška oblast priznava to sama; obtožba pravi namreč na koncu: »Olede na ^ ,slučaia se zd> Potrebno, da se nemudoma ti^ obravnava«. Važnost slučaja? Prav
V.	-	dva«.	Vrtali
losrTimn0' a,1CC!e "a P011-®150* da ustrašimo in oma-losrčimo rudarje, je potrebno takojšnje
ovanie izbranih, ki so določeni, da so na njih
strogo
izvrši svarilni zgled! To sc jc dobesedno zgodilo! Divizijsko sodišče Thercsienstadt )e prišlo nalašč v Mostec in dne 25. maja — obtožba nosi datum 24. maja — je bila obsodba že izvršena: vsak obtoženec je bil obsojen na osemnajst mesecev ječe. Kako so se ozirali tukaj na vojaški pravni red, nam pove kratek pogled v § 246. V znrislu te določbe mora sodi,šče določiti dan glavne razprave tako, da sporoči obtožencu dan obravnave vsaj osem dni prej, da se pripravi za obravnavo. Osemdnevnega roka se niso držah; kdo se bo oziral na zakone, če je ustrahovanje nujno!
S takimi pomočki pomirujeio sedaj rudarje!
Krušno gibanje dunajskega delavstva.
Prehranjevalni urad je, kakor smo že poročali, sklenil zmanjšati krušno racijo na Dunaju za polovico. Med delavstvom je nastalo zaraditega obsežno gibanje. V tem razpoloženju se je sešel delavski svet v dunajskem železničarskem domu na sejo in je sestavil naslednje zahteve:
1. Delavski svet zahteva takojšnjo vpostavltev polne krušne racije in .dokler to ni mogoče, dovolitev izdatnih prlkladkov drugih živil.
Vsled pomanjkanja racioniranih živil se mora delavcem dati priliko, da si kupijo druga živila.
V	to svrho je potrebno primerno zvišanje delavskih plač.
Na drugi strani je vsled oslabitve delavcev zaradi trajno pomanjkljive prehrane potrebno dovoliti olajšave pri delu, skrajšanje delavnega časa brez prikrajšanja mezdnih dohodkov. To velja predvsem za vse one obrate, kjer se mora opravljati še nočno In čezurno delo, in v onih nepretrganih obratih, kjer je uveden dvanajsturni delovni čas.
Delavski svet poživlja klub nemških socialno, demokratičnih poslancev in pristojne strokovne organizacije. da nadaljujejo že pričete obravnave o teh zahtevah.
2. Delavski svet ugotavlja, da ni mogoče bistveno in trajno izboljšanje prehranjevalnih razmer, dokler traja vojna. Ne da se podcenjuje velike zapreke, ki v sedanjem trenotku ovirajo vsa mirovna prizadevanja, ponavlja delavski svet zahtevo po skorajšnjem splošnem miru. Z resno skrbjo ugotavlja delavski svet, da je na prvo znake pričetega preobrata v razpoloženju sovražnih nam držav nemška oficiozna stran odgovorila na tak način, ki so zdi malo primeren, da bi pospešil okrepitev mirovne volje v sovražnih deželah. Delavski svet poživlja tedaj, da naj se avstro-ogrska vlada pokaže ne le pripravljeno, da vsak čas stopi v pogajanja o splošnem miru brez aneksij in kontribuci) ter v ustanovitvi lige narodov, temveč da se izjavi pripravljeno, da sama kolikor mogoče kmalu po-nlm pogajanjem. Delavski svet pooblašča klub nemških socialno-demokratičnih poslancev, da takoj predloži to zahtevo zunanjemu ministru.
3. Delavski svet protestira proti načrtu, da se parlament potiska v stran in pripravlja pot absolutizmu — § 14. Delavski svet zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. Pooblašča klub nemških socialno-demokratičnih poslancev, da predloži to zahtevo takoj ministrskemu predsedniku.
4. Delavski svet zahteva obvezno zagotovitev vlade in vojaške uprave, da se ne bodo izdale radi sedanjega gibanja nobeno odredbe.
5. Pogajanja z vlado in podjetniki so se že pričela. Delavski svet se najpozneje v petek (včeraj) zopet snide, da poroča o poteku pogajanj in ukreno potrebne sklepe.
Da se i/prtja vršo dalje, ni na korist vršečih se pogajanj.
6. V interesu preskrbe z živili prosi delavski svet železničarje, prometne delavce in delavce živilske industrije, da preprečijo vse, kar bi moglo ovirati promet in preskrbo živil.
7. Delavski svet poživlja delavstvo, da ohrani mir in sc izogiba vseh spopadov na cesti.
Na podlagi teh zahtev so se vršila posvetovanja in pogajanja v ministrskem predsedstva, ki so dovedla končno do naslednjih sklepov šele v soboto pozno zvečer:
Za najrazličneje stroke, ki so udeležene, ni bilo mogoče skleniti v tako kratkem času rednih pogodeb. Skleniti se je moral začasni dogovor, da se pridobi čas za končno ureditev. Dogovor je naslednji štiritedenski provizorij:
Provizorična ureditev velja od pondeljka, dne 24. t. m. dalje, torej do 20. julija Končane mezdne periode. Velja za Dunaj in Spodnjo Avstrijo:
a) za vojnodajatvene obrate onih strok, ki Jih obsega dunajska delovna pogodba z dne 12. ie-bruarja t. !.
b) za take obrate tistih strok, ki sicer ne spadajo pod vojnodajatveni zakon, pa delajo večinoma za vojno potrebo. Ce spada ta ali oni obrat v to kategorijo, bo določila psebna komisija, ki sestji iz zastopnikov vojnega ministrstva in iz treh zastopnikov podjetnika in delavcev; predseduje minister za socialno skrb.
V imenovanih obratih dobe delavci te štiri tedne, za katere traja provizorij, naslednje teden, ske doklade:
denske mezde kakor 100 K .... K 14.— dorasli moški delavci, ki imajo več te-<^orasli moški delavci s tedensko mezdo do 100 kron ..............................K 16.—
razentega za vsakega v delavčevi oskrbi se nahajajočega rodbinskega člana . K 6,— ženske in mladostni delavci...................K 10.—
Ce ima torej delavec prehranjevati ženo in dva otroka, dobi, če ima manj nego 100 K tedenske plače, 34 kron doklade; če ima več kot 100 K, pa dobi 32 kron doklade.
V štirih tednih, za katere velja provizorični dogovor, se mora obravnavati o končni ureditvi celotnih mezdnih in delovnih razmer. V ta name« se določi posebni delovni odbor, ki bo zboroval pod predsedstvom ministra za socialno skrb in bo sestojal iz treh zastopnikov podjetnikov in treh zastopnikov delavcev. Temu odboru se odkaže tudi vprašanje delovnega časa.
O zahtevah železničarjev se je temeljito razpravljalo. Privolitve, ki jih namerava dovoliti železniško ministrstvo, bo samo sporočlo deputaciji združenih organizacij. Privolitve, ki jih je doslej dalo ministrstvo, se ne morejo smatrati kot zadostne. Združene organizacije bodo pogajanja nadaljevale.
Državnim delavcem se vobče priznajo ista privolitve kakor železničarjem.
Izjavo ministra za zunanje stvari glede na mir smo že sporočili včeraj. Enako smo sporočili včeraj, katere nadomestke na živilih je obljubil pr*. hranjevalni urad za čas polovične krušne racije.
Vlada Seidlerjeva se nahaja v štadiju najhujše krize. Demisionirala bo že danes ali jutri. Ob takih razmerah torej ni bilo mogoče razpravljati z njo o sklicanju parlamenta.
Sklepna obravnava se je oršila danes v ministrskem predsedstvu. Obravnav so se udeležili ministrski predsednik, minister za socalno skrb, železniški minister in finančni minister, generalni ravnatelj Oiienther kot zastopnik podjetnikov in poslanci Domes, Foerstner, Renner, Sever in Tom-schik. Obravnave so se vršile skoro do 9. zvečer.
Delavski svet, ki se je zbral že ob 6., je inorai čakati, da so se vrnili poslanci iz ministrskega predsedstva in je potem sprejel poročila.
Na svoji seji v soboto zvečer ob 9. je Delavski svet prejel poročila o posvetovanjih in pogajanjih. Najprej je poročal sodrug dr. Renner. Pogajanja so trajala od jutra pa do 9. ure zvečer. Nato so poročali še drugi zastopniki, ki so se udeležili pogajanj, vsak o svoji misiji.
Delavski svet je sklenil svoja posvetovanja ob tričetrt na 1. ponoči. Glasovanja predlaganih sklepov so se udeležili le delegati okrajnih delavskih svetov. Prvi del predloga pogajajoče se komisije se sprejme z vsemi glasovi proti 12 glasovom. Predlog, ki protestira proti agitaciji delavcev in mladih ljudij in ki zahteva, da se jih spusti na svobodo in pospeši preiskava, se sprejme. Predlog, ki pošilja finskim sodrugom, ki se nahajajo v najhujši stiski, najprisrčnejše pozdrave in izraz simpatije: »Delavski svet obenem poživlja nemške sodruge, da z vsemi svojimi močini delajo na to, da omilijo usodo nesrečnih finskih sodrugov«, se soglasno sprejme tale sklep delavskega sveta:
Delavski svet je na današnji seji (v soboto) sprejemši poročila na znanje, sklenil po temeljiti razpravi naslednje:
Delavski svet sprejema poročilo o obravnavah o komisiji glede ureditve vprašanj industrielnega delovnega razmerja na znanje in poživlja zaupnike, da priporočajo na zborovanjih obratov, ki se naj takoj skličejo, da zopet prično z delom.
Delavski svet pričakuje, da bodo nadaljne obravnave za železničarje in državne delavce tudi dovedle do zadovoljivega rezultata.
Nemčija in prehrana pri nas.
Sobotna »Arbeiter-Zeitung« prinaša zanimiva izvajanja o izgovorih Nemčije, s katerimi hoče prikriti dejstvo, da svojih obveznosti glede preskrbe z živili napram naši državi ni izpolnila. List piše:
Nemška vlada zanika, da bi se bila obvezala, da nam bo brezpogojno krila primanjkljaj moke do nove žetve in da je šlo pri pogodbi, sklenjeni z Avstro-Ogrsko pred Binkoštmi, samo za to, da se popolnoma prepusti organizacija nakupa žita v Ukrajini Nemčiji in da se dobavlja Avstriji žito izključno iz Ukrajine, Besarabije in Rumunije. Nemčija pravi, da dobava iz nemških zalog ni bila vzeta v misli in ker je rekvizicija v onih pokrajinah odpovedala, obveznost Nemčije ne obstoja več.
Ta trditev ne odgovarja resnici. Avstrijski posredovalci so pritrdili od nemških posredovalcev zahtevanim koncesijam samo, če se Nemčija brezpogojno zaveže, da krije naš deficit na žitu. Seveda se je storil tudi dogovor, da se nam dobavijo vse v Ukrajini, Besarabiji in Rumuniji dobljene zaloge žita in da se vračunajo v pomožni kontingent; toda ta del pogodbe tvori tehnični detajl izvedbe in nima nobenega vpliva na glavno obveznost Nemčije. Nemški zastopniki so pač računali s tem, da bodo nam obljubljeni kontingent dobiti v vzhodnih deželah, in ker jim je bilo to nemogoče, se hočejo sedaj izmotati. To je pravi dejanski stan. Obveznost Nemčije, da dobavi po-godene množine žita in moke, je dognana. Vlada mora torej še nadalje skušati, da dobi od Nemčije žito. Predvsem pa je nujno potrebno, da dobimo nemudoma obljubljenih 1000 vagonov, ker pridemo sicer zopet v zadrego in ne moremo ostati niti več pri polovični množini.
Napačno je torej poročilo, katero je podala nemška vlada prehranjevalnemu odseku nemškega državnega zbora in ki pravi:	V pogodbah
Nemčije z Avstro-Ogrsko, ki so bile sklenjene letos okrog Binkošti, je določeno, da zbere izključno Nemčija ona živila, ki jih mora Ukrajina po mirovni pogodbi dobaviti. Nemčija se je zavezala, da dobavi Avstro-Ogrski gotovo množino žita iz zalog Ukrajine in Besarabije. Kake obveznosti, da preskrbi Avstro - Ogrsko iz nemških zalog žita. Nemčija nikdar ni prevzela. Ker je Avstrija v skrajno težavnem prehranitvenem položaju za čas do v par dneh se tam pričenjajoče žetve, je bila Nemčija naprošena za pomoč.
V	Rusiji se meščanski elementi, ententa kakor tudi* agenti osrednjih držav silno trudijo, da bi strmoglavili boljševiško vlado. Zaroto za zaroto snujejo in ententa se celo pripravlja, da vkoraka v
Aziji ali pa na severni Evropi v Rusijo. Med pro-tirevolucionarji se nahaja tudi mnogo ujetnikov iz centralnih držav, ki so še v Rusiji. Boljševiška vlada izdaja najstrožje ukrepe, izločila ie iz sovjetov meščanske elemente in one socialistične skupine, ki hočejo paktirati z meščanskimi strankami. O teh bojih pravi celo pisatelj Maksitn Gorkij, ki jo pravzaprav nasprotnik boljševikov, da so naperjeni proti socializiranju Rusije ter da imajo potuho v inozemstvu.
Seidlerjeva vlada je podala demisijo, ker n. more sestaviti večino za parlamentarno sklepanje o vladnih zahtevah. Poljaki so se uprli: zahtevajo odstop Seidlerja in obenem parlament ter obetajo, da se hočejo^ pogajati z Nemci o sodelovanju » vlado v parlamentu, toda le z novo vlado. Cesar je poveril Seidlerju vodstvo kabineta dalje do ru. šitve, med tem pa sprejema stranke in se posv*. tuje z njimi, pod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče sestaviti novo vlado. Od teh posvetovanj je odvisno, ali ostane Seidler ali ne, ali nastopi ustavna doba ali pa absolutistična s S 14. Vsekakor bodo morale nemške meščanske stranke odnehati od svojega absolutističnega stališča in se sprijazniti s sporazumljenjein med narodi. Dokler ne nastane v tem pogledu sprememba, ni upati, da bi parlament redno deloval, če tudi tupatam odobri državna zbornica državne proračune.
V	najhujši krizi smo.
Prvi poletni meseci so postali šele letos prav posebno kritični. Dokazujejo nam to lastne izkušnje. pa tudi delavska gibanja nam potrjujejo še mnogo več. Na Dunaju so imeli velikansko gibanje, graško delavstvo je zavzelo k dunajskemu gibanju svoje stališče, na Ogrskem se bori delavstvo za volilno reformo, v Nemčiji je pruski deželni zbor odklonil splošno volilno pravico. In posledice? Delavstvo je dobilo nekaj boljšo plačo, nekaj obljub in trpi dalje.
Toda ni nam na tem toliko, kaj so delavci dobili na obljubah, ki so poceni. Nam gre v prvi vrsti za to, da se prepričamo, kako temeljito se kapital organizira. Nam gre za to, kdo se upira delavskim pravicam, kdo se upira miru in kdo plete že sedaj trnjevo nagajško, s katero bo pretepal delavstvo še tudi po vojni do krvi. Vladajoči sloji dopuščajo, da ministri obljubujejo, ki morda imajo pri tem tudi dobro voljo. Toda če hoče minister svoje obljube izvesti, nastopi kapitalistična sila, izpodnese stolec ministru, privije vse vijake, ki omejujejo državljansko svobodo ljudstvu in tako teče kolovrat svojo kolovratno pot, ne da bi se oziral na potrebe državljanov, delavcev, pač pn z dosledno točnostjo zasleduje interese meščansko kapitalističnih slojev. Boj, ki se mu delavstvo še sedaj ne more odzvati s potrebno energijo, nas čaka po vojni. Kapitalisti so si zagotovili popolno svobodo v svojem delokrogu, delavstvu pa so vzeli vse pravice in ga puste gladovati. Naravno je torej, da se na oni strani ustvarja močna organizacija ob prav lahkih pogojih, dočim moro brezpravno delavstvo, ki je še doma, ustvarjati svoje organizacije le z veliko težavo. In če bi delavstvo ne bilo prepričano o nakanah kapitalizma, če bi delavstvo ne bilo zavedno svoje naloge, bi nastopila anarhija, ki bi bila usodna. Tako veliki so grehi kapitalizma v politiki, v gospodarstvu in v prehrani.
Delavstvo pa dobro ve, da je sedaj čas organizacije, čas zbiranja proletarske moči. Zato deluje povsod le na združitev proletarijata. Velike žrtve prinaša proletarijat v sedanjem času nehvaležnemu kapitalizmu, težko jih prenaša, toda prenaša jih, ker ve, da vedno ne bode tako, da pride dan osvoboditve iz tega neznosnega jarma. Krivic mora biti konec; proletarijat ima popolno pravico, da si izvojuje svoje pravice. Ce ima kapitalizem pravico izkoriščati in zatirati delovne sloje, pa ima toliko bolj pravico proletarijat, da se otrese krivic.
Dosegli bomo to le z organizacijo!
Domači pregled.
Vseslovenski delavski shod. Podpisani sklicujemo v zmislu sklepov X. rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke na dan 21. julija t. I. vseslovenski delavski dan v Ljubljano. Dnevni red bo:	1. Vprašanje prehrane, obleke in obutve ln
delavsko ljudstvo. Poroča sodrug Anton Kristan.
2.	Organizacija delavskega ljudstva in sedanja doba. Poroča sodrug Josip Petejan. Pristop imajo vsi delavski zastopniki v krajevnih, okrajnih in deželnih gospodarskih svetih, vsi odborniki rudarskih zadrug, bratovskih skladnic, bolniških blagajn, konzumnih društev in sploh vseh delavskih strokovnih, gospodarskih in političnih organizacij. Pri-glase je nasloviti na: Josip Petejan, uprava »Na-preja« v Ljubljani. Lokal se objavi pravočasno. —
V	Ljubljani, 24. junija 1918. — Mihael Cobal, Anton Kristan, Josip Kopač, Josip Petejan, Marcelj Zorga, Viktor Zorč.
Društveni shod kovinarske organizacije na Jesenicah se bo vršil v nedeljo, dne 7. juKja, točno ob 8. ^dopoldne v gostilni pri »Jelenu« na Savi. Dnevni red je jako važen, zato naj nihče ne manjka. Poroča sodrug Kopač iz Ljubljane.
Državni zbor bo menda vendar sklican v torek, dne 9. julija. Do takirait uipajo rešiti kabinetno (krizo.
Seidlerjevi konventiklji. Z Dunaja poročajo; Kakor znano, je postal Seidler najdragocenejša nemška (meščanska ma-irodma ipasest. Gospod ministrski predsednik v enorner .stika svojo državniško »lavo z gospodi voditelji današnje nem-ško-nacionalne politike. Kovačnica vseli naklepov in načrtov je stanovanje poslanca banana Pantza, kamor hodi vitez Seidler na dobre večerje. Pri tež/ko obloženih mizah sedi gospoda in kotnferrra ter uživa. Pantz dobiva srne hi drugo divjačino v velikih množinah z doti na, vedno je dovolj belega kruha, dobrih pečenk in finega' vina. Imajo se dobro in zato laliko z uprav državniško vzvišenostjo razpravljajo o usodi države. Pamtzova jedilnica je postala državni kabinet. In po veseli krokariji pri Pantzu je posebno zaslužno pridigati stradiajiočemu prebivalstvu o patrijotični dolžnosti vztrajanja do konca.
Minister za socialno skrb je imenoval gdčno. Alojzijo Štcbi za članico mlnfsterlalne komisijo za ženska dela. Prva seja te komisije je bila dne 26. t. m. na Dunaju.
/
Za v pokojen ce južne železnice.
Upravni svet južne železnice je dovolil dva milijona 'knotn za dragiinjskc doklade vpokojenoem.
Petrolejskih kart za mesece .kuni, juM in avgust v radiou isplo h ne izdajo, ker jc nakazanega premalo petroleja. Delile se bodo sveče.
Zbirke hroščev in metuljev je na-učno ministrstvo jvrepovedailo. Učenci bodo smeli zbirati te žuželke šele na navodilo svojih učiteljev.
Izreden mraz. Te dni do nastal po naših krajih tak lilad, da je marsikje padel sneg zlasti po gorovju. Na Štajerskem n. pr. na Pohorju. Za poljske pridelke in sadje je to neprijeten dbgodek.
Gospodarstvo s krompirjem za letošnji pridelek. Prehranjevalni urad je uvedel mešan sistem. Nekaj krompirja •vzame država, nekaj ga pa prepusti pro-sti trgovini. Zaplemba vsega pridelka ,ie stopila v veljavo dne 25. ,t. m. in obseg*1 torej tudi zgodnji krompir. Prehranjevalni urad bo določil, koliko krompirja ostane za prehrano prebivalstva, vojske in v' industrijske namene. Ta krompir bodo morali pridelovalci oddati. Kakor hitro se zbere za te namene potreta a množina* neha državna zaplemba in ostanek sunejo pridelovalci prosto prodajati. Kmetje bodlo poleg tega smeli Obdržati potrebni krompir za dom, za saditev in neužiten krompir tudi za pokrmljenje. Sistem dobavnih pogodeb za krompir ostane Pa kljub temu v veljavi ob pogotjih, ki jih ie določil prehranjevalni urad. Druga novost tiči v politiki cen. Tako sedanji prehranjevalni položaj kakor tudi namen, d* se dobavi čim več krompirja, je (potrebno, da pridelovalci oddajo čimtprej svor zaloge. Kot podlaga se je nastavila cen*' za prve dobavo, ki pa se potem polagoma znižuje v dvanajstdnevnih rokih, tako c
tisti, ki takt)j odda krompir dobi več zanj kakor pa tisti, M (odlaša. Začetna cena do 5. julija znaša 100 K za imetfcemski cent in se zniža vsakih dvanajst dni za 16 K. Dne 4. septembra doseže ceno 20 K za metser-ski cont, ki velja kot maksimalna cena za (krompir. V navedenih cenah je zapopa-dena vrhutega nagrada 5 kron za prostovoljno oddajo. Če kdo ne odda krompirja prostovoljno, velja za mete/rski cent ane-s ec a marca določena maksimalna cena 15 kron, ki se še zniža na 12 kron, če se mora oddaja izvesti sitoma. Prevzemajo tarcmipir organi vojnapnoimetnega žitnega zavoda. Oddaja krompirja se izvrši kon-snmientoort proti kroirtpinjeviTn kartam in v mestih, ki imajo nad 10.000 prebivalcev se prodaja obenem rajonira. — Bomo videli!
Kako ravnajo l delavci. Ako zakrivi danes delavec, ki dela v kakem obratu, kjer ima vojaška uniforma prvo in zadnjo besedo, kako malenkost, da pride prepozno na delo ali pa Ra predčasno ostavi — sto takih vzrokov se dogaja vsak dan — tedaj ga kličejo na raport, kjer ga obsodi vojaški predstojnik na zaporno kazen. In kako zgleda v teh zaporih. V Teplicah na Češkem sc nahaja delavski zapor v nekem starem, zatohlem, vlažnem skladišču. Delavci, ki so dobili poostreni zapor — in ta je prav navadna prikazen — pripovedujejo da niso dobili s seboj nobene odeje in so morali v mrazu prebiti vse dolge noči zapora — da o gnusni golazni, ki jih je nadlegovala, sploh no govorimo. Dobivali niso niti potrebne pitne vode in svojo telesno potrebo so morali opravljati kar na tleh. Po prestani kazni pa hajdi zopet na delo! Tako spoštujejo pri nas človeški »material«. Smatram delavce pač le za »material«.
Glavni ravnatelj Rochlitzer umrl.
Na Dunaju je umrl cine 25. t. m. glavni .ravnatelj Jožef Rooblitzer v 75. lotu starosti. Od leta 1878. je bil ravnatelj Ko-flaške železniške in rudniške družbe. Dne 30. januarja 1914 je bij imenovan generalnim ravnateljem.
Zader in okolica že dva meseca brez kruha. Že dva meseca ne dobe zadrski prebivalci nobem. moke za kruh; okoliško ljudstvo pa je že pozabilo .kakšen je kruh. Ljudje dobe v Zadru na dan 11 dek koruzne moke. s katero sc —• davijo, tako piše zadrski »Narodni List«. Ako so deležni te porcije tudi okoličani, nam ni znano, vemo le, da izglodajo ljudje tam kot kostenjaki.
Splošna stavka v Budimpešti, iz Budimpešte poročajo; v vseh tovarnah, ki izdelujejo vojni materija), je bil proglašen prcki sod. Navzlic temu se je le malo delavcev vrnilo na delo. Pač pa so se nastavljenci mestnih železnic vrnili na delo, in mestni promet je zopet obnovljen. Ogrska vlada pričakuje, da bo stavka kmalu končana.
Vojni dobavitelji in vojno posojilo. Madžarske oblasti kontrolirajo, s kakimi zneski sodelujejo vojaške službe oproščeni vojni dobavitelji pri podpisovanju vojnega posojila.
Svetovni pregled.
Svetovna vojna. Med najnovejšimi dogodki v tej svetovni vojni je ofenziva proti Italiji. S prvimi sunki so prodrle avstro--grske čete na spodnjem delu Piave čez reko. Nastalo jepa slabo vreme in poplava. Zaraditega so bile nadaljne opera-eiie onemogočene v nameravanem obsegu. Čete •so se morale zopet umakniti na levi breg veke. Poročila iz vojnega stana pravijo: Fabius v »Neue breie Presse« izvaja: Prehod čez Piavo ostane vedno slaven za našo armado, ali naravne sile so se izkazale močnejše, kakor je človeško delo. Naše divizije, ki so dospele na zapadni breg, so se borile junaško in dosegle res občudovanja vredne uspehe. Ključ za razširjenje uspehov pa se je nahajal pri artilieriji. Dokler stoji naša. artilerija na vzhodnem bregu, so sc mogla naša obmostja poglobiti samo tako daleč, dokler so segali naši topovi. Brez artiljerijskega varstva pa infanterija dandanašnji ne more bojevati samostojnih bitk m ne more sama prodirati. Mogoče bi bili spravili čez 'eko par lahkih baterij, ali gotovo ne artiljerijskih mas, in zlasti ne težkih kalibrov. Naplavljena reka m Sovražno učinkovanje, topovski ogenj, sta raz-
rušila prehode. Valovi so preprečili nove gradbe mostov in prehod artiljerije. Naše armadno poročilo z dne 23. junija omenja težkoče preskrbe s prehrano in municijo za čete na zapadnem bregu. Ob takih razmerah je bilo pač najboljše, da se je upoštevala naravna sila in se ni žrtvovalo brez haska naših vrlih čet. Brez artiljerije je napredovanje ofenzive nemogoče. Italijani so mogli vsled pariranega našega sunka v gorovju poslati v nižino čete in nato z vso vehemenco naskakovati naša obmostja. Dočim so bile naše glavne sile na levem bregu primorane k nedelavnosti, se ni sme-
lo	pustiti na desnem bregu stoječih divizij v nevarnosti, da opešajo in bodo odrezane. Tako ]e bila načrtna izpraznitev zapadnega brega edina prava razrešitev vozla na tem bregu. — Nasprotno pa razsajajo še te dni silni boji v gorovjih Sedmerih občin pri Asiagu. O uspehih še ni pozitivnih poročil. Pri tej ofenzivi so Italijani izgubili preko 50.000 ujetih od 15. junija do danes. Za sedaj se skoraj mora smatrati, da je ofenziva prekinjena nele avstro-ogrska- ampak tudi italijanska protiofenziva, ki ji je pripomoglo vreme do uspeha ob spodnji Piavi. — S francoskega bojišča ni važnejših poročil, pač pa prihajajo vesti o novh napadih. Poročila pravijo, da napravijo Nemci nov sunek, nasprotno pa sporazum grozi z usodnim odloče-valnim korakom kakor vsako leto. Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil, odgovarjajoč na vprašanja o vojaškem položaju to-le: Število prvovrstnih ameriških čet. ki so bile pripeljane v Kvropo, zadostuje, da da zaveznikom pogum in da naše sovražnike razočara. Nočem vzbuditi suma, da govorim neupravičeno, vendar pa lahko rečem, da generali zaveznikov polni zaupanja zro v bodočnost in na izid bojev. Stojimo na predvečeru velikih dogodkov. Morda se bo vršila v prihodnjih urah, prav gotovo pa v nekaj dneh velika bitka, od katere je lahko odvisen izid vojne. Zavezniki pa niso bili nikdar bolje pripravljeni, da počakajo na tak sunek. Položaj v Rusiji je popolnoma zamotan. Nev dveh vaseh ni najti iste vlade. Ni samo koristno, marveč tudi pravično, če pomagamo Rusiji. Nemčija se ni držala pogodb, ki jih je sklenila z Rusijo niti 24 ur. V Rusiji vedno bolj spoznavajo, kaj je nemški militarizem. Sovraštvo proti Nemcem narašča zlasti v zasedenih pokrajinah. Dogodki v Italiji obetajo mnogo. Vsi stojimo pod vtiskom velikih dogodkov na zapadu. Nevarnost še ni odstranjena; naj bodo pa težkoče še tako velike, tež-kočc centralnih držav so neskončno večje. — Z druge strani pa zopet prihajajo poročila o novih akcijah v Aziji, Sibiriji in na Balkanu. O akciji v Sibiriji, ki jo namerava izvesti Japonska sporazumno z entento poroča »Miinchner Zeitung« po irancoskih listih: Cim dobi Japonska formalno pooblastilo, da intervenira v Sibiriji, se bo aktivno udeležila svetovne vojne. Japonska armada bo močna 11/j—2 milijona mož, prodirala bo proti zapadu, dokler ne zadene na Nemce. Podjetje je velikansko. Japonska se ga ne straši, ker je trdno odločena o zvezi z entento doseči zmago. — la Rusije prihajajo povsem tendenčna poročila, tako da ni mogoče dobiti jasne slike. Z drugih bojišč m posebnih poročil.
Burlafiov odgovor lordu Mildnerjkt. Zunanji minister grof Burilain se je izrazij maipraim glaivnemu uredniku »Fre/miden-blatta« t atole: Govor lorda Miildnerja nann daje zopet globok (vpogled v dušo naših sovražttibofv. Zopet se je v tein govoru pokazala potreba naših sovražnikov, slikati vojne cilje centralnih držav ■kot itzraz nemškega namena, zasužnjiti ves svet, (zasužnjiti ne samo nasprotnike, imarveč budi 'lastne zaveznike. Kot ilustra-
cijo teh namenov navajajo v najmovej-šem času zopet naše mirovne pogoje z Rusijo (in Romunijo. Ali ie vsled mirovne pogodbe s sovjetsko republiko prišla Rusija pod tuje gaspadstvo, Ali (bi bila ®ma-govita Anglija nastopala 'proti verolomnemu zavezniku bolj prizanesljivo, kakor smo mi nastopala proti Romuniji? To miših nasprotnikov nič ne briga. S tem, da silikajo komselkvetnee itetga našega namena, zasužnjiti ves svet, hočejo dokazati ljudstvom entente potrebo obupnega boja do popolne onemoglosti. Da se 'govori pri tam vedno le o Nemčiji in storo nič o Avst-ro-Ognski, se nam zdi nerazumljivo, ter dokazuje le omenjeno trditev. Popolna enotnost naših čet v boju in v vojnih ciljih je naša moč, M jo bodo naši nasprotniki kljub vsem dasedaj brezuspešnim poskusom hoteli omajati. Kjer govori ilord Mifdiner o Nemčiji ter se nas spominja samo mimogrede kot žrtve, dela isto, o čemer :se pritožuje, da namreč skušajo centralne države nahujskati zavezniški narod proti zavezniškemu narodu. Pni nas se mu to ne bo posrečilo. »Nemško tiigo« je za Avstro-Oigrsko igo medsebojnega prijateljstva in obzira na interese obeh delov. Drugače hi 'razmerje med Avstro-Oigrsiko in Nemčijo sploh ne bilo niti en trenutek mogoče. Treba je še vedno ponavljati že tolikokrat (izrečeno besedo, da si izberejo samo najbolj neumna teleta (svojega mesarja. Pri nas imamo že dolgo, kar je želel lord Miild-ner: iimoraiiiono enotnost skupni stvari vdanih zaveznikov. Mii hočemo skupno nastopati ter si prizanašati d!o zmagovitega konca. Kar se tiče načrtov o svetovnem goispodstviu centralnih držav in njih poitrelbah hoditi skozi vedno naraščajoča morja krvi, naj vendar lord Mildner enkrat poskusi se bolj natančno o tem informirati. Čudil se bo, kako velikansko oddaljeni so naši cilji 'od onih, ki jih skušajo naši (nasprotniki svetu neprestano slikati kot naše cilje in ki jih kot strašilo slikajo na 'steno. V tem, da 'So ti nam podtaknjeni cilji nedosegljivi, soglašam z lordom MildnerjenL Lahko mu pa 'dam žago-
I
 K
ionarii I
Društveni funkcionarjih in člani, pozor! "Vi ■
Da vsa nerazporazumijenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 26. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 16. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 19. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
Zapiranje odpravi se najbolje z odvajalnimi sredstvi. Treba je pa tako odvajalno sredstvo izbrati, ki ne škoduje črevesju in na katerega se ne privadimo. So odvajalna sredstva, od katerih se mora vedno več vzeti, da se doseže učinek. Končno se jih mora vsak dan rabiti in se ne more brez njih biti. So pa tudi odvajalna sredstva, ki okrepčajo želodec in črevesje, tako da zamoreta zopet redno in brez nadaljne rabe odvajalnega sredstva prebaviti ter izmenjavo snovi v rednem toku vzdržati. Tako priporočljivo odvajalno sredstvo so Fellerjeve apetit pospešujoče Rhabarbara-krogljicez zn. Elsa-krogljice*. Zaradi njih milega učinka jih jemljejo radi tudi ženske in otroci. Tudi za odpravo in preprečenje nezaželjenega nastavka masti so popolnoma neškodljivo sredstvo. 6 škatljic pošlje povsod franko za 7 K 37 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg, št. 334 (Hrvatsko). Tudi Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenčm fluid z zn. „Elsa,‘-fluid, 12 steklenic za 14 K 32 h franko, zamore se obenem naročiti. To krasno, staro znano sredstvo je že mnogo tisočev ljudi od celo zastarelih bolečin oprostilo, ki so nastopile vsled prepiha, prehlajenja, mokrote itd.	(vs)
tavilo, dia v centralnih drža v. ali — in v tei zadevi isitnie 'Avtsitiro-Otenslka gwar!iti kljub lordu Miildneriju tudi v Imenu Nemčije — mi maherne^a 6k)»veika z zdravo pametjo, ikii bi fcuidfi' v maJbuilnejSiili sanjam sanjal o poidotbneim orliju.
Nemški državni tajnik o poglobitvi zveze med Avstrijo in Nemčijo. Državni zbor je pričel danes z drugim branjem proračuna državne pisarne in zunanjega urada. Narodni liberalci so ob tej priliki vložili predlog za sklicanje komisije za organično reformo zunanje službe. Po uvodnih opombah poročevalca princa Schonaich-Carolatha je govoril državni tajnik dr. von Kiihlmann ter podal pr*, gled o celotnem položaju državne politike in izvajal: Ce se dotaknem najprej razmerja napram našim zaveznikom, moram konštatirati, da je odstopil v naši sosednji, v prijateljstvu zvezani av-stro-ogrski monarhiji sijajni, hrabri in odločni zunanji minister grof Czernin iz notranje-političnih vzrokov. Jaz čutim potrebo, da so spominjam njegove vedno zvezi prijazne politike in njegovega delovanja. Ce nas je moglo kaj sprijazniti z odstopom tega ministra, je to oseba sedanjega njegova-ga naslednika grofa Buriana, preizkušenega diplomata, čegar zvesto prijateljstvo in vdanost zvezi sta vzvišeni nad vsakim dvomom. Zasluga tudi grofa Buriana je, da je prišlo do sestanka obeh cesarjev v velikem glavnem stanu. Oba cesarja sta si v navzočnosti svojih vodilnih državnikov iznova zagotovila, da hočeta to zavezništvo ojačiti, ra»-širiti in poglobiti v političnem, gospodarskem in vojaškem smislu. Ustrezajoč tej volji obeh vladarjev, so pričeli odgovorni državniki takoj s primernimi pogajanji. Grof Burian je razmotrival pri svn. jem obisku v Berlinu v podrobnih konferencah z državnim kanclerjem temelje te politike. Izmena misli se nadaljuje sedaj pismeno ter se bo najbrže v kratkem pri protiobisku državnega kanclerja na Dunaju nadaljevala. Državni tajnik se je spominjal nato Bolgarske, ki je stopila v težkem času na našo stran. Obvezne obljube Radoslavovega naslednika so za Nemčijo jamstvo, da izprememba oseb v ministrstvu ne bo prav nič izprcmenila na dosedanji politiki.
NADOMESTILO MILA.
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12-—, 1 zavoj z -------------- 10	kg K 23 —	-----------
•
Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14 — Nadomestek za toaletno	milo	v	raznih barvah, lepo dišeč,	1
zavoj 32 kosov K 18*— Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18’—. Razpošilja po povzetju. Prt večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska	naprej.	Najmanj se more narcčiti	en
■■■■	zavoj vsake vrste. — ........
Izvozno	podjetje M. Jt)NKER	v
Zagrebu št. 6. Petrinjska ulica 3., HI., telefon 23-27.
Novi krediti predloženi nemškemu državnemu zboru. »Vorvvarts« poroča, da bo vlada še v tem zasedanju predložila nemški zbornici novo kreditno predlogo v znesku 15 miljard.
Brezmesni tedni na Nemškem. Iz Berlina poročajo: Nemška vlada bo vpeljala nekaj brezmesnih tednov, da omogoči za jesen rednejšo preskrbo prebivalstva z mesom.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
V.
Miši, podgane, stenice ščurki!
Izdelovanje in razpošiljanje izkušenih radikalno učinkujočih uničevalnih pomočkov, za katere dobivamo vsak dan zahvalna pisma ! — Proti podganam in mišim 5 K, proti ščurkom in rusom 4 50 K, tinktura proti stenicam 2-—K. Prašek proti moljem K 2'— prašek proti mrčesom K 1'50 in 3‘—, razprševalec zanj 120 K, tinktura proti človeškim ušem 150 K, prašek proti kurjim uSem K 2‘—, mazilo proti ušem za živino 2'— K, prašek proti oblačilnim in perilnim ušem 2 K, tinktura proti vsakim bolham 1 K, 20. tinktura proti sadnemu in zelenjavnemu mrčesju (škodllv-cem rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju.
Zavod za oniiMe mrčesja M. JOKHER,
Zagreb 6 Petrinjska ul. 3 (Hrvaško).
Vsaka žena
nt j bere moje velezanimivo navodilo o
Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne I Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krause, Preasburg
(Ogrsko), SchanzetrasBe 2. Abt. 97
Ne slan« niči
Najzaneslivejše sredstvo proti temn je
P A R A T O L
domače mazilo.
Ne maže, je brez daha, torej tudi čez dan uporabno. Velik lonček K 5— dvojni lonček 9 K. PARAT0L- PRAŠEK Skatlja 3'— K. varnje občutljivo kožo
Oboje se dobi proti predplačila ali povzetju pri
PARAT0L DELAVNICE lekamara M. Ulner, Bndapešta Vll-13., Rozsa-utca 21.
SRBEČICA
GARJE
LIŠAJ
HRASTE
100.000
ys.
v
□on
hvaležnih odjemalcev potrjuje, da koreninski pokon-čevalec .Riabalsam" v treh dneh brez bolečin odstranjuje kurja očesa, bradavice, trdo kožo. Uspeh zajamčen. Cana 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Zobobol odpravlja *Fides,“ če trdovraten revmatizem povzroča zobobol, kadar so vsa sredstva odrekla in če so zobje votli. Ce ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 škatljice 7 K, 6 škatljic 11 K. Nič več kam-nene nasede, nič več slabega duha iz ust I Snežno bele zobe dobite po zobnem fluidu „Xlris“. Takojšnji učinek I Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši iztrebljospod-
gansko smrtjo. Ce ne pomaga, denar nazaj. 100 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice uši, bolhe, ščuike uničuje z zalego vred korenito „Thitra“. Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, prašek zoper uši zraven 2 K.
KEMENY, Košiče (Kassa), poštni predal
12/C 85, Ogrsko.
I
111 MM ulita Ste?. 6.
ii	1	Moruja	z omejeno z9Viio»
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-Sur, muzlkalij Itd.
Stereotiplla. Litografija.
Okrajna bolniška blagajna
—■ v Ljubljani =
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol. | popol.	
Dr. RoienlDa Peter splošno zdravljenje	'/»11—'/n	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajet	‘/alO-V.ll	Torjaiki trg 8. i
splošno zdravljenje	2-3	FraniittiiukiiLL
Dr. Franc Hlndr kirurg in spl- zdr.	•/*!.—'/a3	Turjaški trg »St 4 v okr. bol. blag.
Dr. A!o]z Kraigher splošno zdravljenje	1—3	Poljanska cesta 18.
		I
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. 8 pritožbami sfe je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan \n in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
iivali sijev
in stroje za pletenje (StiiMin) za rodbino ia obrt
Mi slioii Air
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.