CLfxtop^fti
glasilo
leto I. št. 10
delovne skupnosti tekstine
ajdovščina, 10. oktobra 1967
Zagrebški velesejem je pokazal, da prodaja tkanin še vedno stagnira; malo večje zanimanje se čuti le za nakup visoko kvalitetnih tkanin. Naše podjetje je vzbudilo pozornost z artiklom Milano, za katerega je največ zanimanja in kaže, da bo ob ustrezni kvaliteti šel dobro v prodajo. Prvič smo razstavili tudi tiskane vzorce; tudi za te so kupci pokazali zanimanje in dali vedeti, da so interesenti zanje.
Splošni akti — dogovori kolektiva
Nenavadno majhno število sej delavskega sveta in upravnega odbora v zadnjih dveh mesecih in daljši presledki med sejami pričajo o nekakšnih parlamentarnih počitnicah naših osrednjih organov upravljanja.
Ce zlasti za delavski svet lahko ugotovimo, da si je privoščil počitnice, moramo hkrati ugotoviti tudi to, da jih je izrabil ob pravem času, saj ga v jesenskih mesecih čakajo pomembna vprašanja, ki jih bo moral reševati. Med njimi bodo večkrat na dnevnem redu tudi predlogi novih ali spremembe že sprejetih splošnih aktov podjetja.
Čeprav smo lani in letos sprejeli nekaj novih ali pa v celoti spremenjenih in dopolnjenih splošnih aktov, vseeno še nismo uspeli uskladiti naše notranje zakonodaje z novimi predpisi družbeno-pdlitičnih skupnosti in rešiti raznih vprašanj v podjetju, ki morajo biti urejena s splošnimi akti. Področje naših samoupravnih odnosov od zveze, republike, občine do delovne organizacije se namreč neprestano spreminja in dopolnjuje v skladu z pridobljenimi izkušnjami in realnimi možnostmi. Temu neprestanemu izigravanju samoupravnih odnosov, ki je odsev naših prizadevanj na vseh področjih socialističnega snovanja, moramo slediti tudi v naši delovni organizaciji, če naj ostanemo sredi dogajanja današnjega dne, in ne le kot opazovalci, ampak kot soustvarjalci njegovega neprestanega prelivanja na boljši jutri, pojutrišnjem.
S samimi pravilniki sicer ne ustvarjamo takih ali drugačnih odnosov, vendar pa splošni akti tud niso samo registratorji dejanskega stanja. Resnica je nekje na sredini: z njimi izhajamo iz tega, kar imamo, a tudi nakazujemo, kaj hočemo in zmoremo, kako naj delamo, kako naj v prihodnje uredimo svoje notranje odnose, pa tudi odnose navzven.
S predpisi naših predstavniških organov (skupščin) so urejena le temeljna razmerja, pravice in dolžnosti delovnih organizacij in planov njihovih delovnih skupnosti, kar zagotavlja le enotno ureditev najbolj bistvenih prvin družbenih razmerij pri nas. Vsa druga vprašanja organizacije in poslovanja si urede delovne organizacije same, upoštevajoč v tem okviru svoje potrebe in možnosti.
Če hočemo, da bodo v naše splošne akte sprejete najustreznejše rešitve, ki bodo izraz potreb in možnosti najširšega kroga članov delovne skupnosti, da bodo splošni akti njihovi odgovori, potem je potrebno delovno sodelovanje čimvečjega števila članov delovne skupnosti. Pri nas pa zelo pogrešamo tako sodelovanje ob razpravah pri sprejemanju splošniii aktov. Zaradi tega tudi prihaja do kritik na račun neustreznosti, neobjektivnosti, trdosti ipd., določil posameznih splošnih aktov šele, ko se pri uporabi srečujemo z njihovimi določili. Zaradi velikega števila zaposlenih je sicer res nemogoče vsakemu delavcu vročiti predlog novega akta, vendar pa ima vsakdo možnost, da se seznani vsaj z njegovimi najbistvenejšimi določili.
V prihodnjih mesecih bomo torej sprejemali predloge novih ali predelanih splošnih aktov (statut, pravilnik o delitvi čistega dohodka, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o izumih in tehničnih izboljšav itd.). Rekli smo, da določila teh aktov ne smejo biti odmaknjena od naših razmer in ljudi, saj jih bomo sprejemali zaradi njih in njim naj tudi čimbolj rabijo. Čim večja bo pri tem naša skupna pomoč, tem bliže bomo temu hotenju in tembolj bodo splošni akti odsev potreb tistih, katerim so namenjeni.
GS
NOVA OPLEMENITILNICA
Montaža dobro napreduje
Prejšnji teden smo napravili prve poizkuse na našem novem tiskarskem stroju. Vse naprave na stroju so delovale normalno, težave smo imeli le s pripravo tiskarskih past. V zvezi s tem bi omenil, da bo treba čimprej urediti skladišče za barve in zgostila ter barvno kuhinjo.
V montaži sta še sušilno-razpcnjalni stroj in parilnik. Montaža teh dveh strojev bo predvidoma končana ob koncu tega meseca.
Takoj po začetku rednega obratovanja novega sušilno-razpenjalnega stroja bomo morali demontirati stari sušilno-razpenjalni stroj, nakar bomo takoj začeli montažo belilnega in pralnega stroja, katerih deli so delno že pri nas.
TK
SPREMEMBE V ORGANIZACIJI UPRAVE
Delavski svet je na svoji zadnji seji sprejel sklep o spremembah v organizaciji strokovnih služb v upravi podjetja.
Osnovni namen nove organizacije v upravi je zagotoviti učinkovitejše delovanje strokovnih služb, boljšo povezavo med službami ob jasno začrtanih nalogah in pristojnostih posameznih služb in delavcev ter z večjo organiziranostjo in intenziteto dela zmanjšati število zaposlenih v upravi.
Glavne organizacijske spremembe so naslednje: Ustanovi se plansko-analitski sektor, ki je bil prej predviden kot samostojna služba; dosedanji komercialni sektor se organizira kot prodajni sektor in iz njega izloči služba nabave, ki preide v tehnični sektor; tehnični sektor se kot sicer enotni sektor deli na operativno službo in službo priprave proizvodnje, v katero preide de-zinatura in vzorčna tkalnica, izločijo pa se kalkulacije, ki preidejo v novi plansko-analitski sektor.
To je prva faza v uresničevanju sprememb v organizaciji strokovnih služb. Naslednja faza bo obsegala določitev pristojnosti posameznih sektorjev in služb, opis delovnih mest in določitev povezav med sektorji, službami in posameznimi delovnimi mesti. Šele ko bo to delo končano, se bo začela nova organizacija uvajati v prakso.
Gš
PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA TEKSTILNIH SUROVIN
(6. nadaljevanje)
SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA
V	septembrski številki Tekstilca nismo pisali o sklepih organov u-pravljanja, ker sta bili v avgustu le dve seji upravnega odbora; zato vas v tej številki seznanjamo s sklepi delavskega sveta in upravnega odbora, sprejetimi avgusta in septembra.
V	tem času je imel delavski svet dve seji, na katerih je obravnaval 10 točk dnevnega reda in sprejel prav toliko sklepov, upravni odbor pa je imel 4 seje, imel na dnevnem redu 13 točk in sprejel le 5 sklepov.
Pred pregledom sklepov, sprejetih v avgustu in septembru, se moramo vrniti še na sejo upravnega odbora, ki je bila 31. julija in o kateri pomotoma nismo poročali že v avgustovski številki. Na tej seji je upravni odbor obravnaval nekatera vprašanja v zvezi s stanjem v podjetju in tekstilni industriji in sprejel naslednje sklepe:
—	o izdelavi postopka za izdajanje proizvodnih nalogov, s katerim je zadolžil tehnični sektor, da do naslednje seje izdela natančen postopek v zvezi z nalogi za izdelavo vzorcev in nalogi za redno proizvodnjo;
—	o informaciji članom delovne skupnosti glede stanja podjetja, ki je bila nato objavljena v avgustovski številki Tekstilca;
—	o ukrepanju proti delavcem zaradi neodgovornih govoric, s katerim je upravni odbor sklenil, da bo proti vsakemu članu delovne skupnosti, ki bi zlonamerno kršil disciplino v podjetju s tem, da bi govoril neresničnosti o podjetju in dajal neresnične podatke, dosledno predlagana uvedba postopka pred ustreznim organom v podjetju ali izven njega.
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA
9.	seja dne 6. 9. 1967.
Na tej seji, ki je bila izredna, je delavski svet razpravljal o vrednosti točke za izplačilo osebnih dohodkov za mesec avgust in ni sprejel predloga, da se zaradi težav pri izdelavi realnih kalkulacij izplačajo osebni dohodki po povprečni vrednosti točke po vseh ekonomskih enotah, ampak je sklenil, da se izplačajo po vrednosti točke, izračunani na podlagi ocene. Zaradi nizke vrednosti točke je delavski svet tudi sprejel sklep, da se pri izračunu osebnih dohodkov za mesec avgust ne izloči 5 % rezerva iz skupnih sredstev za osebne dohodke, ampak se le-ta izplača.
10.	seja dne 26. 9. 1967.
Delavski svet je na tej seji najprej obravnaval predlog o spremembah v organizaciji strokovnih služb uprave podjetja in ga sprejel brez sprememb, kot mu ga je predložil upravni odbor.
Pri obravnavi predloga pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah so člani delavskega sveta dali več pripomb, zato je delavski svet sklenil, da se te pripombe vnesejo v predlog pravilnika, ki bi ga dokon čno sprejel na naslednji seji.
V zve^i s skorajšnjim začetkom obratovanja nove oplemenitilnice je delavski svet sprejel sklep o uvedbi novih delovnih mest v opleme-nitilnici in njihovi analitični ocenitvi.
Glede nagrajevanja trgovskih potnikov je bil sprejet predlog upravnega odbora, da se prodaja mol-toprena obravnava drugače kot prodaja drugih tkanin in zanj določi višja provizija.
Ker se je število članov sveta EE oplemenitilnica zmanjšalo od 5 na 3, je svet predlagal delavskemu svetu, da razpiše nadomestne volitve, kar je delavski svet sprejel in sprejel potrebne sklepe o razpisu nadomestnih volitev, o imenovanju volilne komisije ter o imenovanju komisije za volilni imenik. Nadomestne volitve bodo 27. 10. 1967.
Sprejet je bil predlog o prodaji volkovega previjalnega stroja, ki ga podjetje več ne potrebuje.
Ker zaradi spremenjenih pogojev poslovanja v podjetju ni mogoče po
V	letošnjem letu imate pred seboj že deseto številko Tekstilca. Ko pripravljamo in zbiramo članke za vsako številko časopisa, ugotavljamo vedno znova, da ostajamo v začaranem krogu uredniškega odbora vedno isti dopisniki. Pred zaključkom redakcije današnje številke časopisa smo ponovno ugotavljali preskromno število člankov. Vprašujemo se, zakaj ne dopisuje v Tekstilce večje število članov delovne skupnosti. Na zadnji seji sindikalnega predsedstva pa smo razpravljali o tem, da je obveščanje kolektiva o najrazličnejših vprašanjih nezadovoljivo.
V	imenu uredniškega odbora bi zato rada odgovorila na vprašanje, kako bi lahko izboljšali informiranost članov delovne skupnosti tudi s pomočjo našega časopisa. Člani uredniškega odbora smo prvi za to, da bi bil naš Tekstilec zanimiv, da
Nesreče pri delu
V	mesecu septembru sta se zgodili dve nesreči: ena v EE predilni-nica, druga pa na poti na delo.
Delavka ST je na začetku svoje izmene pognala dvojilni stroj ne da bi pramen predhodno pokrila s pokrovom. Tega ni napravila in je kljub temu vstavljala pramen z roko. Ker ni upoštevala osnovnih varstvenih predpisov, si je poškodovala prst na roki. Odsotnost z dela je trajala 6 delovnih dni.
Delavec JC je padel z dvokolesa na poti na delo in si pri tem padcu poškodoval mezinec desne roke. Odsotnost z dela je trajala 13 delovnih dni.
V	mesecu septembru je bilo zaradi nesreč pri delu izgubljenih 24 delovnih dni.
normalnem postopku izračunati realne vrednosti točke, je bil dan delavskemu svetu predlog, da bi do konca leta obračunavali za vse ekonomske enote osebne dohodke na podlagi planske vrednosti točke, zmanjšane za 13 %. Predlog je delavski svet sprejel, tako da bo odslej znašala vrednost točke 617.— S din za vse ekonomske enote.
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA 9. seja dne 11. 8. 1967.
UO je sprejel sklep, da se delavcem, katere bi v sedanjem stanju podjetja lahko pogrešali pri delu, da letni dopust ali pa brezplačni dopust do 14 dni.
Delavskemu svetu je UO predlagal spremembo sklepa o nagrajevanju trgovskih potnikov. Gre za predlog, ki smo ga omenili med sklepi DS.
bi obravnaval delo proizvodnih delovnih enot, strokovnih služb in posameznikov na zanimiv, preprost in objektiven način. Zavedamo se naših nalog in dolžnosti. Toda pri tem se pojavi še majha težava, kdo naj piše. Predvsem pričakujemo, da bodo tako člani uredniškega odbora kot tudi delavci posameznih strokovnih služb občasno sodelovali, vendar bi morali pomagati pri tem predvsem člani samoupravnih organov in seveda drugi člani delovne skupnosti. Le-ti bi morali prvi skrbeti za to, da bodo njihovi najožji sodelavci seznanjeni s tekočo problematiko podjetja in z njihovim delom v organih upravljanja. Zavedati se morate, da je to vaša dolžnost. Pri nas si sicer prizadevamo, da bi delovno skupnost obveščali o najrazličnejših vprašanjih, toda tako predvsem enostransko informiranje še vedno ni zadovoljivo,
Iz vojske sta se nam oglasila naša sodelavca, ki sta odšla k vojakom prejšnji mesec.
Tovariš Niko Ličen se nam je o-glasil iz Bileče, kjer je v šoli rezervnih oficirjev. Kolektivu želi čim-več uspeha ter prav lepo pozdravlja vse sodelavce.
Tovariš Marijan Vrgulin se je javil iz Plevlje v Črni gori in nas prosil, da bi mu pošiljali naš časopis,
želimo vas spomniti na razpored prostih dni v delu po 42-iirnein de-
Mesec	Delovne sobote
oktober	7
november	4
10. seja dne 28. 8. 1967.
Na tej seji je upravni odbor sprejel 2 sklepa, in sicer sklep o nabavi mize za ročni tisk po predračunski vrednosti 300.000 S din in sklep o odobritvi službenega potovanja v Leipzig (DR Nemčija) direktorju in vodji komercialnega sektorja zaradi sodelovanja na komercialnem delu leipziškega velesejma.
Na 11. seji, ki je bila dne 11. 9. 1967., je bil upravni odbor le podrobneje seznanjen s predlogom sprememb v organizaciji uprave podjetja in ni sprejel nobenega sklepa.
12. seja dne 22. 9. 1967.
Upravni odbor je razpravljal o izdelanem predlogu za spremembo organizacije strokovnih služb v u-pravi podjetja, ki ga je v celoti sprejel in ga predlagal DS za dokončni sprejem.
kajti vse premalo imamo novic iz ust neposrednih proizvajalcev. Ce pa si hočemo zagotoviti dobro obveščenost, potem mora sodelovati pri informiranju kar najširši krog naših delavcev. Za nas ni pomembno, da so prispevki pisani stilno in slovnično pravilno, pomembno je le, da poveste v preprostem govornem jeziku o svojih predlogih, mnenjih in stališčih. Skratka, v bodoče si želimo takih člankov, ki bi sprožili konkretno usmerjene akcije, katerih posledice bi bili ukrepi, ki bi vplivali na boljši poslovni uspeh podjetja. Tisti, ki ugotavljajo pomanjkljivo informiranost na tem ali onem področju, ki želijo odgovore na zastavljena vprašanja, naj to povedo javno v našem časopisu. Le z vašo pomočjo se bomo lahko zavedali, da nismo sami sebi namen.
EK
ker nima v garnizonu nobenega slovenskega časnika. Tudi on lepo pozdravlja vse sodelavce.
Obema bivšima sodelavcema se prav lepo zahvaljujemo za pismi. Tekstilca bomo seveda obema redno pošiljali. Želimo Vama, da bi sc čimprej navadila na vojaško suknjo in bi Vama tako čas hitreje potekal.
Lepo vaju pozdravljamo.
Uredniški odbor
lovnem tednu v tem in naslednjem mesecu:
Proste sobote oz. drugi prosti dnevi:
sobote	14,	21,	28
sobote	11,	18,	25
ZAKAJ NE SODELUJEMO?
PROSTI DNEVI
v oktobru in novembru
PISALI SO NAM
PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA TEKSTILNIH SUROVIN (6. NADALJEVANJE)
Tekstilni tisk
Tekstilni tisk je v zadnjih desetih letih zelo napredoval. Tiskane tkanine so skoraj v celoti nadomestile dražje dezinirane tkanine. Vzrokov, da se je tekstilni tisk tako razvil, je več. Modni svet se ne more več zadovoljiti s togimi deziniranimi vzorci. Kreatorji iščejo vedno nove in zahtevnejše vzorce. Izdelava takih vzorcev je na navadnih tkalskih strojih nemogoča, na jacquardskih strojih pa bi bila preveč komplicirana in draga. Pri tisku se Ihhko najzahtevnejši vzorec prenese v kratkem času s papirja na tkanino.
Celotni tekstilni tisk se deli na filmski in rotacijski. Rotacijski tisk pride v poštev za tisk večjih partij v enostavnejših vzorcih. Filmski tisk pa je ustrezen za manjše partije v zelo zahtevnih večbarvnih vzorcih.
Pri rotacijskem tisku se barva nanaša na tkanino z bakrenimi vgraviranimi valji. Pri filmskem tisku pa se barva nanaša na tkanino s šablono.
Pri nas imamo filmski tiskarski avtomat, zato bi si pobliže ogledali filmski tisk. Ta obsega naslednje delovne faze:
1.	priprava šablon,
2.	priprava tkanin,
3.	priprava tiskarskih past,
4.	tiskanje,
5.	parjenje ali termofiksiranje,
6.	pranje in poobdelava.
PRIŠLI...
ODŠLI...
V mesecu septembru so se zaposlili pri nas:
Marija Bizjak, previjalka; Dora Černigoj, donašalka preje in vlagal-ka križnih navitkov; Neva Furlan, snemalka na prstančnih strojih; Majda Ipavec, raztezalka; Ana Lozar, snažilka prostorov; Ivanka Mohorčič, snemalka na prstančnih strojih; Božena Samec, previjalka; Marta Slokar, raztezalka, Helena Stibilj, previjalka osnove; Helena štrancar, donašalka preje in vlagalka križnih navitkov; Valter Trebižan, izmeno-vodja oplemenitilnice; Silvana Vidic, čistilka strojev.
Vajeniško dobo sta končala Jože Batič in Valentin Štor ter se zaposlila kot ključavničarja v EE po-ntožni obrati.
-..prenehali pa so delati:
Jernej Bajec, skladiščni delavec; Vinko Bat, podmojster na prstančnih strojih; Olga Cavdek, predde-lavka na prstančnih strojili; Fanica Čermelj, previjalka; Jelka Čibej, administratorka v kadrovski službi; Vera člekovič, ekonomski tehnik — Pripravnik; Ivanka Ergaver, prebi falka cevk; Vid Fajdiga, natikalec
1.	PRIPRAVA ŠABLON
Tiskarska šablona je priprava, s katero nanašamo barvilo na tkanino. Šablona je sestavljena iz okvirja in gaze, na kateri je vdelan vzorec. Vzorec se nanaša na gazo s filmsko tehniko. Od tod tudi naziv filmski tisk. Vzorec se nariše na prozoren papir. Gaza se premaže s posebnim na svetlobo občutljivim premazom. Na posebnem aparatu se na svetlobo občutljiva gaza osvetli skozi narisan vzorec. Na mestih, kjer je svetloba padla na gazo, se na svetlobo občutljiv premaz razkroji. Na mestih, kjer se premaz razkroji, kasneje pri tisku prodira barva. Za vsako barvo posebej se izdela posebna šablona. Vzorec, ki ima npr. štiri barve, ima tudi štiri šablone.
2.	PRIPRAVA TKANINE
Tkanina za tisk mora biti skrbno pripravljena: smojena, razškroblje-na, izkuhana, beljena in lepo navita na valje. Tkanine za tisk morajo imeti veliko dovzetnost za barve, zato se normalno še lužijo.
3.	PRIPRAVA TISKARSKIH PAST
Barva se nanaša na tkanino v obliki goste tiskarske paste (če bi
votka — praktikant; Francka Hladnik, predica; Antonija Kobal, predi-ca; Hilda.Kogoj, klasirka blaga; Marija Ličen, previjalka; Breda Nesto-rovič, pomočnik obratovnega knjigovodje; Zdenka Pavlin, vlagalka križnih navitkov; Alojz Rijavec, pomožni delavec pri tehtanju in odpremi zabojev; Jošta Rupnik, snažilka prostorov.
Stanje zaposlenih na dan 30. septembra: 558 žena in 225 moških — skupaj 783 delavcev.
Oj mi gremo, oj mi gremo...
V mesecu septembru so odšli na služenje kadrovskega roka:
Branko Fabčič, odnašalec in smo-dilec blaga; Rudolf Kobal, pomočnik škrobilca; Nikolaj Ličen, ekonomski tehnik — pripravnik; Miroslav Lozar, odnašalec in smodilec blaga; Angel Štrancar, tkalski podmojster; Valentin Štor, ključavničar; Karlo Troha, preddelavec čistilne skupine na prstančnih strojih; Bojan Verč, tekstilni tehnik — pripravnik; Marijan Virgulin, čistilec oblog.
...vrnili pa so se:
Alojz Bizjak, vlagalec osnove; Božidar Kretič, delavec v bodoči ople-menitilnici; Peter Lozej, vlagalec osnove; Peter Likar, odnašalec in smodilec blaga; Alojz Žgavec, delavec za tehtanje in odpremo zabojev.
bila barva raztopljena v vodi, bi se razlila po tkanini). Za izdelavo tiskarske paste se uporabljajo zgostila, to so sredstva, ki napravijo pasto gosto. Zgostila so lahko različne sestave. Imamo v glavnem emulzij-ska zgostila, ki so sestavljena iz white špirita, alginatna zgostila, zgostila na bazi škroba, traganta, kristalne gume in druga. Izbira zgostila je odvisna od barvne skupine in od vzorca, ki ga tiskamo. V tiskarsko pasto dodamo še razna dodatna sredstva.
4.	TISKANJE
Filmski tiskarski avtomat sestoji iz tiskarske in sušilne naprave. Tkanina, navita na valj, se vloži na začetek stroja. S posebnim lepilom se prilepi na tapeto. Tkanina mora biti nepremično prilepljena na tapeto, ker bi bilo sicer onemogočeno kvalitetno tiskanje. Tapeta s tkanino se premakne za en raport naprej in se ustavi. Šablone, nataknjene na posebni vodilni napravi, se približajo tkanini. Rakli pritisnejo barvo skozi šablone na tkanino. Šablone se dvignejo, tapeta se premakne naprej. S tem je en ciklus končan. Hitrost tiskanja se da
regulirati. Normalno tiskanje obsega dvanajst ciklusov v minuti, to je približno 8 m na minuto. Potiskana tkanina se odlepi od tapete in se nato v mansardi posuši. Posušena tkanina se navije na navi-jalni valj.
Delo na tiskarskem stroju je zelo zahtevno. Natančnost naravne vzorcev je do + 0,1 mm. Vsako najmanjše odstopanje se vidi na potiskani tkanini.
5.	PRANJE IN POOBDELAVA TKANINE
Pri tisku smo barve nanesli na tkanino. Barve še niso fiksirane. Fiksiranje barve opravimo na različne načine glede na vrsto barve. Reaktivne barve se npr. parijo pet minut pri 103° C s paro ali pa se termofiksirajo, t. j. se obdelujejo dve minuti z vročim zrakom 180° C.
še enkrat poudarjam, da je filmski tisk zahteven delovni postopek. Pri nas so težave še toliko večje, ker nimamo še za to priučenih delavcev, ki bi že tiskali na takem stroju. Najbolj se bomo morali vsi potruditi, da bo filmski stroj čim-prej normalno tekel.
TK
Tiskarski stroj tik pred koncem montaže. Ob stroju je monter g. Luigi Migliavacca, ki je pokazal izredno požrtvovalnost pri montaži, za kat se mu na tem mestu v imenu kolektiva najlepše zahvaljujemo.
Kašimi stroj
tičita moten* &£ vse
ISKRENA PRISEGA
»Ljuba moja, prizesi mi, da te pred mano še ni poljubil noben moški.«
»Seveda ti prisežem, Le čudno se mi zdi, zakaj vsi moški postavljate enako vprašanje.«
IZNAJDLJIVOST
V nekem lokalu gost ves jezen zahteva šefa.
»Sramota«, kriči, »v tej polpeti sem našel košček avtomobilskega plašča.«
»Ne moremo pomagati«, odgovori šef prav mirno. »Vsi že vemo, da je avtomobil povsod nadomestil konja.«
UMESTNO OPRAVIČILO
Profesor angleščine je prejel pismo matere enega izmed svojih u-čencev.
»Spoštovani profesor, prosim Vas, da opravičite mojemu sinu današnji izostanek od Vaše učne ure. Ima tako močno vneto grlo, da še slovensko komaj govori.«
PO OTROŠKO
»Mojca«, pravi mama, ki obeša perilo. »Pojdi v kuhinjo, odpri pečico in poglej, če je kruh že pečen. Zabodi vanj nož in poglej, če je čist, ko ga potegneš ven.«
Deklica se vrne čez nekaj trenutkov. »Mamica«, pravi zadovoljno, »nož je bil, ko sem ga potegnila iz kruha, tako čist, da sem zabodla v kruh še preostalih šest umazanih nožev, da so se lepo očistili.«
Moda je letos še prav posebno naklonjena enodelnim oblekam. Ta je lahko v geometričnem stilu, ali pa nežna, zelo ženska. Ker je lepa, udobna in praktična, skoraj ne moremo brez nje. V pomoč pri izbiri nekaj modelov. Morda boste našle kaj zase	Marinka Černe
VRSTE T K ANIN	2. nadaljevanje
Tokrat nadaljujemo podrobnejši opis vrst tkanin, ki jih uporabljamo za obleke in bluze:
Tiskanine za obleke in bluze
Modra tiskanina ali blago za predpasnike je v dveh barvah: modro—beli ali črno—beli, ali vzorčasto za vsakdanje ženske predpasnike in cenene poletne obleke. Pri tej tiskanini je značilno, da so vzorčki jedkani na temno tkanino, ki je bila v kosu barvana.
Širina tkanine je 70 — 80 cm.
Preja v osnovi in votku je Nm 34 ali Nm 40. Mnogokrat uporabljajo za slabše kvalitete mešanice preje z rejonskim predivom.
Kreton ali clc je ceneno, s pestrimi vzorci potiskano in močno apretirano blago za poletne ženske in otroške obleke ter predpasnike; uporabljajo ga tudi kot dekorativno blago za zavese, pa tudi za prevleke blazin in pernic. V nasprotju z modro tiskanino je kreton najprej beljen in nato potiskan z modnimi vzorci.
širina kretona je 80 cm.
Preja za osnovo in votek je bombaž Nm 40.
Perkal, imenovan tudi frenč, je tiskanina za moške srajce in ženske obleke ter ima cefirju podoben platneni videz.
širina blaga je 80 — 90 cm.
Preja za osnovo in votek je bombažna ali mešana z rejonskim predivom, navadno Nm 40.
Izdeljuje(jo tudi beljeni perkal srednje in zelo fine kakovosti za posteljno perilo iz česane bombažne preje do Nm 85/1.
Deftln za ženske halje je enostransko kosmatena in nizko strižena tkanina, potiskana z velikimi vzorci na kosmateni strani. Vezava je navadno votkov keper ali ojačeni votkov atlas (dušester).
širina blaga je 70 — 80 cm.
V	osnovi in votku je preja bombažna.
Satinet je v atlasni vezavi tkana bombažna
tiskanina za popoldanske obleke, poletne ženske obleke, pa tudi za kopalne obleke. Tiskana je v najrazličnejših modnih vzorcih in tkana v petveznem atlasu.
V	osnovi in v votku je kardirana ali česana bombažna preja.
Kroaze ali keper barhent. Francosko pomeni croise (kroaze) keper. To je na lični strani potiskan barhent za zimsko perilo.
Nastava je enaka kot pri že opisanem bar-hentu ali flaneli.
Muslin je mehka in lahka tiskanina za poletne ženske in otroške obleke. V zadnjem času je posebno znan muslin iz preje rejonskega prediva — »celvol muslin«—, ki je tkan v platneni vezavi in ga imenujejo tudi delen. Volneni in bombažni muslin je bil zelo razširjen, a ju je ravno ta izpodrinil.
širina muslina je 80 cm.
Preja v osnovi in votku je bombažna ali iz rejonskega prediva Nm 40 — 50.
P D
V pokoj je odšla Urška Mavričeva, ki je delala v podjetju že od njegove ustanovitve.
Izdaja ga »Teksttna«, Ajdovščina. Ureja uredniški odbor: Marko Buda Šinigoj, Ema Žunlč. Odgovorni urednik: Grozdan Šinigoj. Tiska tiskarna pri Gorici. Naklada 101