Političen list za slovenski narod.
Po poŠti preje m iin velja: Za celo leto predpisan 15 irld., za pol leta 8 gld., z» Jetrt leta
1 cid., za en meseo 1 cid. 40 kr. V administraciji prejemu» veljA: Za celo leto 12 arid., za pel lela K sld., za četrt leta 3 irld., z» en шеме 1 gld. V Ljubljani na <lom pušiljan volj» 1 gld. 'JO kr. vei na leto.
Posamezne itevilko veljajo T kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedieija, Seineniške ulice it. 2.
Naznanilu (inserati) »e sprejemajo in veljiV tristopna peti t-v rit«: 8 kr., če Inka enkrat; 12 kr. če »e tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zuiaojia.
Rokopisi s« ne vračajo, nefrankovana pisma te no «prejemajo. VrednUtvo je v Semeniikih ulicah h it. 2. Izhaja v na k dun, izvzemU nedelje in praznike, ob 1 ,0. uri popoln.Ine.
V Ljubljani, v torek 18. januvarija 1887.
XH.
Letnik
Deželni /bor kranjski.
(Dvanajsta seja, 18. januvarija.)
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se poročilo deželnega odbora o reorganizaciji deželuega stavbenega urada izroči finančnemu odseku, poročilo njegovo o prošnji občin Ajdovica in Dvor za uvrstitev občinske ceste med Verbovcem in Dvorom med okrajne ceste pa gospodarskemu odseku. *•
Deželni glavar grof T h u r п odsekom priporoča, da naj se podvizajo s svojim delom, ker je državni zbor sklican na 28. dan januvarja in je treba tudi gledati, da se stroški za deželni zbor preveč ne bodo narastli. Finančnemu odseku izrekel je pripo-znanje, da marljivo deluje; za gospodarski odsek pa se je oglasil načelnik dr. Poklukar, rekši, da je ta odsek samo to ua dolgu, kar se je v zadnji seji razdelilo.
Poslanec Detela v imenu finančnega odseka poroča o zgradbi mostu čez Savo pri Dolu, za kte-rega ob Savi ležeče občine ptosijo podpore. Ker prošnji ni pridfjanega nobenega načrta in proračuna dotičnih stroškov, ker mora tudi cestni odbor svoje predloge staviti, bo treba v tej zadevi še mnogo pozvedovanj. Zato se prošnja izroči deželnemu odboru, da bo potrebno pozvedel in deželnemu zboru v svojem času o tem poročal.
Podobčini Nariu se za napravo moetii čez Steržen dovoli podpora 50 gld.; občini Štnrja za zgradbo studenca za pitno vodo tudi 50 gld. Prošnja posestnikov iz Fužin za podporo v popravo mostii, ki ga jim je porodenj podrla, ee izroči deželnemu odboru, da prosilcem dovoli primerno podporo iz kredita, odločenega v podporo po elementarnih nezgodah poškodovanih.
Poslanec Dež man opominja pri tej priliki, da se prošnje za podporo silno muože, in da se za vsako cesto in vsaki most zahteva deželna podpora. Nekdaj ni bilo tako, kakor priča neki most pri Litiji, pri kteretn stoji spominek z napisom, da so ta most timošnji kmetje napravili z lastnimi de-
LISTEK.
„Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih.
(Dalj«)
Vse drugačih misli je pisatelj „Slavit italiana"; akoravno jo zagrizen Lahün, vendar on hoče, da se napravijo stolice za slovenščino v Oevdstu in Špetru, da se bodo učitelji in učiteljice (za Slavijo ali slov. Benečane) naučili obeh jezikov, slovenskega in italijanskega (kakor pri nas slovenskega in nemškega), pri kterem nasvetu pa stoji gorostasno- neumna opazka (is nevednosti ali hudobije, kdo ve?), „da naj se elovonščina očisti novouvedenih izrazov iu da naj se jo obleče v popolno slovniško obliko!" — Prašam pa pri tem, kaj bi nek še ostalo od italijanščine, ako bi jo hotel kdo vso očistiti od latinskih besed, oblik in korenik?! Kaj drugega, kakor same drobtince — za Hotentote v Afriki!
Beneški Slovenci so še zlo pošteno pa delavno ljudstvo; ali ker so od nas ostalih že cela stoletja ločeni, so vedno ua isti prvotni nizki stopinji jo-
oarji, in da jim je kmetijska družba v priznanje postavila ta spominek.
Poročevalec dr. Vošnjak mu odgovarja, da so ljudje dandanes prepraktični, da bi zarad takih spominkov kaj delali, pa tudi takrat jim menda ni bilo dosti vstreženo z njim, ker je napis latinski in so vanj zijali, ne da bi ga bili razumeli.
Krajnemu šolskemu svetu v Peč a h pri Moravčah se za šolski vrt dovoli 50 gold, podpore iz deželuo-kulturnega zaklada.
Potem poroča dr. Poklukar o stavbah zs obrambo bregov na Gorenji Savi in o podpori, ki naj bi se v ta namen dovolila iz deželnega zaklada. Sava tam čedalje bolj trga svet in je v teku 60 let odnesla že tri hiše; ena je zdaj zopet v nevarnosti in potreba je nujna, da se Sava tam vravnit. Vse delo bo stalo okoli 19.000 gold. Deželni zbor je bil lani v ta namen dovolil 1400 gold. Ali ker vlada ni bila več obljubila kakor 400 gold., se delo ni moglo pričeti. Vlada je sprevidita, da bo treba ksj več storiti in da bo morala ona reč v roko vzeti, ako se hoče kaj tdatnega storiti. Deželni zbor je dovolil v ta namen obrniti lani dovoljenih 1400 gld., ob enem pa sklenil vrhu tega še dati 3600 gold., tako, da bo celi donesek dežele znašal 5000 gld. Okoli 1200 gld. bi prišlo na tamošnje prebivalce, dve tretjiui, to je kakih 12.000 gld. bi pa zadelo državo.
Deželni predsednik baron Winkler razodeva radost, da se dovoluje za omenjene stavbe zdaten znesek; on bode reč ministerstvu najtoplejše priporočal, ali ker zadeva tri ministerstva, namreč notranjih zadev, poljedelstva in kupčijstva, se reč ne bo tako hitro rešila. Potreba je pa nujna, toraj naj bi se z deželno podporo prej ko mogoče izvršila najpotrebnejša dela.
Poslanec Detela meni, da bi se reč predolgo zavlekla, ko bi se z deželno podporo čakalo, dokler vlada izreče svoje mnenje. Govornik jo vsako leto to reč priporočal iu deželni zbor je res privolil že več podpor, ki pa niso zadostovale. On toraj priporoča poročevalcu, naj v tem smislu spremeni predlog, da se deželna podpora dovoli za najnujnejša in naj-
potrebnejša dela, pričakovaje, da bode drugo potrebno preskrbela vlada.
Tudi dr. Sterbenec izreka enako željo, ker je potreba res silna, kakor ve iz lastno skušnje.
Poročevalec misli, da se bode dalo tudi s sedanjim predlogom doseči, kar so želeli predgovor-niki. Politična oblast naj le lastniku tamošnjega poškodovanega jezü zapove. da ga takoj popravi in dosti bode pomagano Gorenji Sari. V teku enega meseca, misli, se bode od ministerstev lahko dobilo potrebno zagotovilo, ako se deželni odbor precej obrne do vlade, in potem se bode reč precej lahko pričela.
Detela še ugovarja, da s popravo jezu ne bo nič pomagano, ker Sava trga tam, kjer prej nikdar ui.
Pri glasovanji je odpadel dostavek, da se ima ta podpora dovoliti, kadar vlada prevzame druge stroške.
Na to se na znanje vzame letno poročilo deželnega odbora gledö ustanov (§ ti) iu splošnjih zadev (§11).
Poročevalec Hren je predlagal, da naj se ponovi lani sklenjena resolucija, ki vladi priporoča, da naj bi se Bled oklical za kopališče. Deželni predsednik baron Winkler je pa naznsnil, da se je vse potrebno že zgodilo in bode reč skoraj proglašena. To naznanilo je vzel zbor zahvalno ua znanje in poročevalec je prej omenjeno resolucijo umaknil.
Dr. Mošd poroča o proračunu zemljiško-odvez-nega zaklada ter v imenu fiuančnega odseka predlaga :
„Visoki deželni zbor naj skleue:
1.	1. Proračun kranjskega zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1887 н »kupno
potrebščino v znesku . . 604.460 gld. 27'/» kr. iu s skupno z&klado v znesku 534.609 „56 toraj s primanjkavo v znesku 69.850 gld. 71'/» kr. ki je pokriti z obrestljivimi državnimi posojili — se odobri.
2.	Da se pokrije deželni donesek za leto 1887, naj se pobira 16 odstotna priklada na neposredne
tika in omike, akoravno je predrla tudi v njih sredo že družba sv. Mohora. Oni ljubijo svoje duhovno „nunce"; v njih družinah se navadno moli zjutraj in zvečer „sv. rožar" (roženkranc), tudi tretji red sv. Frančiška je semtertje vpeljan. Le škoda, da jih tlači v mnogem otiru laška mora! Hrepenijo pa vendar zlo po slovenskem berilu in molitvenih bukvah, zlasti ženski spol. Ali žalibog, da je najti med njimi že italijansko molitvene bukve, kterih sicer malo umevajo; kajti slovenskih nima tam nihče na prodaj.
O kako vesele so bile že marsiktere beneško Slovenke, ko sem jim oskrbel slovenske molitveno bukve iz Ljubljanske „Katoliške Bukvarne" l Škoda ta to dobro beneško ljudstvo, ki je z nami prav istega jezika in rodu, pa nima prilike se v tem duhu izobraževati, ker je tam le v malem številu, 36.000 duš, in še to od nas čisto ločeno.
Od duhovnov, ratun nekterih izjem, tudi nimajo veliko pričakovati, ker se godi, da sami v prvič poslani k Slovencem, niti njih jetika ne znajo in se ga morsjo še le it njih ust (!) učiti, in vsled tega je tudi v njih molitvah in krščanskem nauku vse polno nepotrebnih laških besed in neumljivih
prestavljanj iz latiuščine (n. pr. Jesus iter faciens = Jezus delavec to poti, itd.) in laščiue (n. pr. „at" to grevengo = djanje te grevenge) itd.
Farna dekanija Špeterska šteje le tri fare: 1. sv. Petra, 2. sv. Lenarta in 3. najnovejša v Dren-kiji. Ali podložnih kaplanij imajo veliko. Prva jih ima 19, druga 10, tretja (novejša) pa le eno. Enako število, kakor kaplanij, je bilo starih občin. Imajo pa tdaj v vsem okraju in dekaniji Špeterski 50 za rabo vernim odprtih cerkvA, 30 večidel domačih slovenskih duhovno* in okoli 18 bogoslovcev v Vi-demskem semenišču.
V fari sv. Lenarta je tudi precej imenitno svetišče ali božja pot, kamor romajo ljudje it vse Furlanije in beneške Slavijo. Ta cerkev se imenuje: Stara gora ali „stara slovenska Mati Božja" (Madonna del Monte), ker je podobo Matere Božje naslikal že 1448. I. nek slikar L'Ancona za 43 tistih (dukatov). Čevdatski kapitelj t nekterimi slovenskimi vasmi je dal t velikimi stroški sezidati 1538. leta utvrdbe na okolo svetišča v hrambo pred Turki, tato imenujejo Lahi to svetišče tudi: Castcl del Monte, t. j. gorski grad!	lilije prlh.)