PODLISTEK. Novi davek. (Veeela poveBt. Prošto iz nem&čiue Srarogorskij. (Konec prlhodnjlS.) ,,Niti besede, lc povej!" ,,,Moraš me razumeti, Lujz. Taik kanon stane vražje mnogjo, in potem Še vsabo leto kupovafi pri tako alabih časih. :A}, naj se mueiva celo leto za to, da kupiva ka/non, c<1 fcaterega nimavjn, nič? Pa sva sklenila, jaz in Cabarija namreS, da ]e v«ndar pametneje, '<$& si obdrživa denar in — ti si rekel^ Lujz, ida kjdor ima ženo, mu ni treba plafiati?!^' ,,Tako ie!" ^Nu, glej, in midva tudi neSeva plagati!" ,,Torej ne preosta(ja drugega, kakor ženitev!" MDa, da," jeclja Martin in postane rdeC, kakor vrtnica. "J : ) nTorej ženiti se hogeta?" vpraiša Slanjag. ,,To bl že lahko davno naredila. — Ali nimata že nevestorT -H ! ,,Kje neki? — Zato govorim o Kupčiji. Misiaa sva na te. Ti prideS dajefi po svetu in nama bodeS že svetoval taki, ki bodeta za naju R.:. -,Ce mi zaupata, z veseljem —" «In petdesetnk od vsakega," dokonča Martin. MNi slabo. — Samio je dovolj po svetu< in za vaju- hočem nefcaj prav posebnega poiskati. Tako bi bila n. pr. Gornjakova Rezka. Je sicer maJo ponos- na stvarica..." : nLe nobene gospode v hišo, Lujz," refte Mar- ,,Ali pa Dolinarjevo Ratioo. Je sicier mlada..V ,,Ni za tnaju!" ,,Potem Mlinarjeva Z<olka. Je bogata, lepaj, in ne premlaida, ampak vesela. Celi dan bi pela in plesala," ,,Ni5 za naju!" ,,Pri Cirošu v Rovjem sta dve starejši K5eri, ti bi bili za vajm. — Kaj vraga, da se nisem na ti dve že prej domislil. — Stari sta okoli 26 in 28 let, dobri gospodinji, ne posebno lepi, tudi ne prebogati. Delata pa ka,kor dva konja." ,,Stoj, pri teh dveh ostanemo. Lepota je sicer lepa re5, ampak jiolrebna ni. Denar se že vzame, a Č8 ga ni, nič ne de. Saj imava midvai zato. Ce sta dobri gospodinjji in delavni, to je, kar se mora iskati. Ostanimo torej pri teh'. Tudi Cahariji bo prav. Kaj bomo to daljG iskali." In Cahariii je bilo prav. Martin ga je poklioal in Slanjač je moral še enkrat povedati celo izložbo. Da je hvalil Cirošove nad vse, se razume, in h,valil je, da sta bila stara samca kakor kvas. ,,Nu, prava bedaka sva bila, da nisva že prej mislila na žeaitev." Za dva dni pozneje so se dogov/orili, da gredo snubit. Kakor mlad fantič je ^el Slanjag od teli HveK. To je bila kupčija. In pa veselje pri Cirošu. Tajco dobro Slanjaft žo dolgo ni živel, kakor ta dan. Pečenka, k>api, gibanci, jabolfinik — vse je dobil. In tretji dan je na ftolodvoru Hrastje ftakal oba ženina« Rovje Jo ležalo slabe pol ure za tT^gom Hrastje, in iz Mlajc jo peljala železnica v Hrastje. To je l)ila Caharije in Martina prva vožnja po železnioi, lc^' sta navadno hodila pflS v Hraatje, 6e sta Imela kak opravek. To so je pa dogodilo vsako peto leto enkrat. Slučaj je ra\roo hotel, da so se tudi s tem vlakorn, kakor ženina, peljali Častnild, da bl študirali kraj za manever. ; To je bilo nekaj za Slanja6a.\ ¦ ,,Gledita," jima zašepege na uHo. ,,To so že eni : izmed onih, ki bodo lovili." i ,,Ta,ko," gledata plašno na Sastnike,, ,,Glej, da brž odidemo." Sli so v Rovje. Martin in Caharija sta bila opravljena nedeljsko, oba z novim klobukom. V žepu pa hranilno knjižico. Prišli so do CiroŠa, Gpspodar je bil inoSan, visok človek, kar je ženjinoma imponiralo.. Seidli so k mizi, in kaJcor je že navada, začeli jesti. Stregla je naimlaj&a W«r. Ko je bil obed končan, razkazoval jima je gospodar hišo in gospodavrska poslopja. Posebno veliko sicer ni bilo, a v lepem ^edu, kar ge je Ženinoma jako dopadlo. ,,Se pa6 vidi, kako znajo ženske delati,"1 re8e Martin Cajiapiji, ko sta bila za trenotek sama. ,,Radioveden sem že na* dekleti," odvme CaKarija;. KonCrio prijdeta tudi ti dve. OCe ]u je poslal nalašfi na polje, da bi snu/bača ne mislila, da nimatta nič opravka. KaJcor dve vili na slonovph nogaK se prizibljO' ta v pobo. Katica naprej, za njo Suzana. ,,Saprment," zašepefie Caharija Slaaijaču, i»Kak' šni poSasti sta to?* Slanjaž p"a, kot bi ga ne slišal, refte: ,,Tu sta na5i dve punici. Vedno pridni, vedno urni. — Nu, Katioa In Suzana, pridita bližje! Gle^ ta, Kakšna gpsta sem vnraa pripeljal!" Pogumno stopita bližje in: ,,Pozdra,vljeni, pozdravljeni! "* podasta ivsakemu roke. Kakor bi ga zbodlo, plane Caharija kvišku. ,,Meni — meni je slabo — jabolSnik, zdi se mi, je stopil v glavo," in že je planil ven. ,,Kaj mu je? — Kaj je? — Kaj je jCahariji?" vpijejo vsi križem.' ,rSlabo mu je postalo," zastoSe Martisn, ,,in tudi meni 6e biti!" In tudi on je odbežal ven. > CnJiarija je bezal že po polju in Martin plajie za njim. Naenkrat ga potegne mekdo od zadaj. • Bil je Slanjač. ,,Kaj Jioceš?'" ga vpraša Martin. ,,Tu ostanita! . . . Ali va4u ni sram, da odbežifa kar tako?" .^Prosim te, spusti me," reCe Martin.- R,a5e plaČam kanon, kakor tako Žensko v liišo." In bežal je naprej. Zastonj je vpil Slanjač, nobien se ni ozrl. Šele dalefi od Ciroša dohiti Martin Caharijo. ,,Ali si ti?" ga nagovori ta. »Hvala Bojgn! rAli si videl najini nevesti? — Rdeče lase?" ^ln bradavičast obraz?" ,,Deboli nos!" ^Siroka usta!" ,,Napete ,o6i!" ,Jn roke, kakor medveidove šiape. 'Martin, ce naju te Sape primejo — beži Martin — potem je vsepa konec!" In žopet sta se spustila y beg in se vstavila Sele pred trgom Hrastje. ,,K:aj sedaj," vpraSa Mafrtin. ..Sedaj greva k onim gospodomin vprnSava, kaj stane kanon ter ga kar pla^ava. Rajft -plaCam vsako leto kanon, kakor pa takega zmaja v, hišo. — Ali nimarn prav, Martin?" ,,Prav pravig, Caharija," odvrne ta. (Koneo prlhodnjlC.)