št. tt UpravniStvo >L>omovlne V Ljubljani — Knafljeva ulica 6 Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din. polletno 18 din, Uredništvo »Domovine« - Knafljeva ulica Ste v. 5/IL V$ak CCtrtelC il&Ve^ dE. Bn STk^SS^J^S, telefon 3122 do 8126 Račon poštne hranilnice, pndrnžnlce v LJubljani št. lO.llt. V Ljubljani, dne 1. junija 1939 Nacionalna mladina hoče delati za narod in državo Na banovinski skupščini omladine Jugo-slovenske nacionalne stranke v nedeljo 21. maja je podal tajnik g. Andrej Uršič poleg poslovnega poročila tudi pregled načelnih in političnih osnov omladinske organizacije. Izvajal je med drugim: »Gibanje omladinske Jugoslovenske nacionalne stranke se je začelo v času, ko so politični nasprotniki polagali stranko vsak dan v grob in z njo razglašali za mrtvo jugoslo-vensko in napredno misel med Slovenci. Takrat smo mi pripeli na svoja prsa znake Jugoslovenske nacionalne stranke in ona je z nami zaživela novo še močnejše življenje. Kaj so bili razlogi, da smo se odločili omla-dinci sodelovati v našem javnem političnem življenju? Predvsem je bila za nas odločujoča zavest, da mora biti mladina za javno življenje naroda in države to, kar je bister studenec, ki priteka v jezero, da se ne spremeni v mlakužo. Samo, če bo mladina izpolnjevala to svojo nalogo v življenju naroda, se bodo razčistile tudi naše danes težavne notranjepolitične prilike. V teku dveletnega dela, ki smo ga opravljali v najtežavnejših okoliščinah, izpostavljeni oviram, smo s svojimi uspehi dokazali, da smo res bistra voda. Poleg tega pa nas je klicala v javno življenje tudi zavest, da gre Evropa usodnim časom naproti in da se vzporedno s tem postavljajo z vso nujnostjo v ospredje nerešena vprašanja našega narodnega in državnega življenja. V takih razmerah je čutila mladina dolžnost, prevzeti nase del javnih bremen in odgovornosti in podpreti s svojim mladim idealizmom tiste politične činitelje v narodu in državi, katerih poglede na osnovna načela narodnega in državnega življenja je spoznala za pravilne. Vključitev omladine v Jugoslovensko nacionalno stranko se je pokazala kot vsestransko posrečena odločitev. Jugoslovenska nacionalna stranka nas ni razočarala. Ona nam je dala tudi možnost uspešnega razmaha naših mladih sil. ki prihajajo po njej do čedalje močnejšega vpliva na naše splošno in še posebej na slovensko politično življenje.« Tajnik Uršič se je nato lotil mednarodnih vprašanj. Ugotovil je, da je preteklo komaj 20 let od versajske mirovne pogodbe, katere tvorci so mislili, da so ustvarili z njo večen mir in nov red v življenju narodov. Verjeli so, da je nastopila doba demokracije v mednarodnem življenju, doba sodelovanja na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju. Posmeh usode je hotel, da podpisniki te pogodbe doživljajo njeno žaloigro. Danes se ponovno opredeljujejo narodi v sovražne tabore in odloča se o usodnem vprašanju ali bo obveljala enakopravnost med majhnimi in velikimi narodi ali pa bo nastopila doba nasilja kot činitelja, ki bo določal način in pogoje mednarodnega življenja. Kar se nas tiče, vemo eno: da bomo z vsemi sredstvi kakor en mož branili težko plačane pridobitve naše zgodovine. Naša narodna čast in popolna samostojnost ne bosta nikdar cena, s katero bi bili pripravljeni kupovati mir. Jugoslavija je samo naš življenjski prostor in interesno področje samo jugoslovenskega naroda in nikogar drugega. Nato je prešel govornik na naše notranjepolitično življenje. Kakor drugim majhnim narodom ukazujejo mednarodne razmere tu di našemu narodu notranjo slogo, medstrankarsko premirje in pošteno, pametno in pravočasno rešitev vprašanj, ki slabijo našo enotnost in našo odpornost. Temu smotru je podredila Jugoslovenska nacionalna stranka vse svoje interese. Z vso iskrenostjo se je pridružila politiki pravičnega sporazuma med vsemi deli jugoslovenskega naroda. Že v pohorski deklaraciji so njeni voditelji poudarili, da je vprašanje sporazuma osredno vprašanje naše državne politike, ki se mora brezpogojno rešiti v okviru bitnih narodnih in državnih koristi. S tega vidika je treba presojati njeno zgodovinsko odločitev pri zadnih volitvah v narodno skupščino. Nobena stranka v državi ni tako podredila svo- Dne 23. maja je bil na svetovni razstavi v New Yorku slovesno odprt jugoslovenski paviljon. Paviljon je v prisotnosti jugoslovenskega poslanika Fotiča številnih cdličnikov iz ameriškega javnega življenja in skoro pol-noštevilne jugoslovenske newyorške kolonije z lepim nagovorom otvoril zastopnik ameriške vlade Eduard Fleen. Nato pa je govoril r.ewyorški mestni župan Laguardia. Njegov govor so vzeli navzočni Jugosloveni z nepopisnim navdušenjem na znanje, ker je govoril v srbskohrvatskem jeziku. V uvodu je poudaril, da ga veseli, ker se udeležuje svetovne razstave v New Yorku tudi Jugoslavija. Ko je omenil, da je bil svo-ječasno na Reki ameriški konzul in se je tedai naučil srbskohrvatskega jezika, je nadaljeval: »Takrat Jugosloveni še niste bili svobodni. Živeli ste pod težkim tujim jarmom. Hrvatska in Slovenija, Bosna in Hercegovina, Slavonija in Vojvodina so še pripadale Av-stro-ogrski. Narod ene krvi, kakršen je vaš, je moral, namesto da bi bil živel pod eno jih strankarskih koristi misli bratskega sporazuma, kakor je to storila Jugoslovenska nacionalna stranka. Bila je pripravljena celo na načelne žrtve, če s tem koristi golim življenjskim potrebam naroda in države. Mar res kdo verjame, da se more brez naprednih Slovencev odločati o usodi Slovencev? Ni je sile, ki bi nas napredne in nacionalne ljudi mogla odriniti od soodločevanja o usodnih vprašanjih našega naroda in države. Ob zaključku se je tajnik g, Uršič ponovno dotaknil zadnjih volitev v narodno skupščino in ugotovil na podlagi volilnih zapiskov da je Jugoslovenska nacionalna stranka predvsem stranka malega človeka in mladega človeka, ki se nista dala zlomiti. Stranka bo morala iz tega izvajati vse posledice. Skrajni čas je,' da se reši naše glavno politično vprašanje, ki zdaj izčrpava moči, da se bo mogla Jugoslovenska nacionalna stranka z vsemi silami posvetiti reševanju socialnih in gospodarskih vprašanj. skupno streho, prenašati tujo nadvlado in preživljati hude čase, dokler mu ni zasijalo solnce svobode. Združil se je v eno državno celoto. Umetno ustvarjene meje so bile stoletja razdeljevale ta narod. Zato se ni čuditi, da je imel svet o tem narodu kakor sploh o vseh balkanskih narodih čisto napačno mnenje. Imel sem priložnost spoznati ta narod, zato izjavljam: Jugoslovenski narod je dober, plemenit in miroljuben, nad vse ljubi svobodo. Naj radoni puste Balkan pri miru. pa bo tam zavladal trajen mir, ki bo imel za posledico splošno blagostanje. Moje priporočilo Srbom. Hrvatom in Slovencem je: Ljubite se med seboj ko bratje, pa vas bo ves svet imel rad. Zupanu Laguardiji so. navzočni Jugosloveni priredili tople počastitve. V imenu jugoslovenske vlade je govoril poslanik Fotič, ki je prečital tudi pismo v Ameriki živečega, zdaj žal bolnega našega velikega učenjaka Nikole Tesle, ki je v svojem pismu opozoril na to, kako velike zasluge imajo Jugosloveni za razvoi in napredek ameriške kulture. Gledališčem je naloženo važno vzgojno in prosvetno poslanstvo, toda malo je gledališč, ki bi se tega svojega poslanstva zavedala Klici z našega podeželja, posebno iz obmejnih krajev, po gostovaniih gledališč postajajo vedno češči. Zato je Dramsko društvo v Ptuju sklenilo prirediti v letošnjem poletju vrsto gostovanj po naših obmejnih krajih. Letos je to društvo praznovalo 251etnico svojega prosvetnega delovanja in je ta sklep res najlepša proslavitev 251etnice. Potujoča igralska družina bo obiskala vse postojanke JE ZA NAS! Američan nas poziva, da se ljubimo med seboj ob naši severni meji od Lendave preko Murske Sobote, Radgone, Apaške kotline in Dravske doline do Koroške. Nudila bo našim obmejnim rojakom razvedrilo, hkratu pa kazala njim in tujcem lepoto naše slovenske besede. Naše obmejno ljudstvo in tujina naj vidita, da smo prosvetljen in kulturen narod, da smo narod, ki se ne da več ukleniti v tujčeve verige. To bo pri nas prvi primer potujočega gledališča, ki bo krepilo slovensko in jugoslo-\'ensko misel v obmejnih krajih. S tem korakom si je Dramsko društvo v Ptuju naložilo veliko nalogo, ki jo bo moglo uresničiti le na ta način, da bo povsod naletelo na ra- zumevanje vsega narodno zavednega prebivalstva. Poleg že prej, omenjenih krajev bo potujoča družina obiskala tudi manjše kraje. Ptujski igralci bodo nastopali z »Burko o jezičnem dohtarju« v izvirni slovenski predelavi, prepleteno z narodnimi motivi in pesmimi, ki bodo gledalcem nudile mnogo prijetnega razvedrila. Naj fr* koncu omenimo še to, da je burka lahko razumljiva. Ako sodimo po uspelih predstavah v Ptuju, bo tudi v obmejnih krajih z veseljem sprejeta. Narodnozavedni obmejni rojaki, poskrbite, da bo obisk pcrvsod lep! Pomanjkanje je posle« španske državljanske vojne Angleško časopisje opisuje težavne razmer re, ki so po končani vojni zavladale v Španiji. Pomanjkanje živil je splošno in španska vlada ne ve, kako naj reši to vprašanje. Živila se lahko kupujejo safno na izkaznice. Največja težkoča pa jei. v tem, da kmetje, ¡ki so med vojno zapustili- svoje domove, nočejo več "obdelovati zemlje! Ostali so v mestih, ker se jim tam obeta-boljši zaslužek v tvornicah. Škof v PampIoni je že to početje ožigosal v posebnem pastirskem pismu in pozival kmete, naj se vrnejo k obdelovanju zemlje. Poziv pa je prav malo zalegel- Zaradi pomanjkanja delovnih moči. gnojil in drugih pripomočkov v kmetijstvu bo le» i tošnja žetev, vr Španiji za dobro polovico manjša od lanske. Španija bo morala uva,-žati žito, sladkor in druga živila v velikih količinah, pridelovanje, olivnega, /olja ,je silno nazadovalo in .trajalo bo precej Časa, pre,-den se bo vrnilo na stari tir. Olivni gaji so ponekod čisto ,ppustošeni. Olivnega olja nima Španija danes niti,za lastne potrebe dovolj.; V./ . 4 . *,a ; .. a . Japonska udama sila peša, kitajska odpornost vztraja Japonska vojska na Kitajskem, tako piše šanghajski dopisnik švicarskega dnevnika »Neue Ziircher Zeitung«, kaže vedno bolj znake vojne utrujenosti. O uporih med japonskimi četami in o vojaških beguncih, ki bi prehajali na kitajsko stran, se sicer le malo sliši, kljub temu pa se opaža, da je v japonskem vojaku čedalje močnejše prepričanje,-da vse velikanske žrtve dveletnega vojskovanja niso prinesle nobenih uspehov in da Kitajci danes prav tako niso poraženi, kakor niso bili po začetnih uspehih japonske vojske. Kitajske vojske se sicer še zmerom umi- kajo pred japonskim pritiskom. Padel je cela vojaško tako važni Nančang, ki predstavlja dragoceno križišče in je obenem središče pokrajine Kjansija. Še zmerom napredujejo Ja- j ponci dalje proti zapadu, toda napredovanje ^ je čedalje počasnejše, čedalje bolj utrujeno. . Od lanske jeseni dalje Japonci niso' dosegli t nobenih velikih vojaških uspehov več. Le otok | Hajnan so zasedli. Iz Kantona se Japonci sploh niso upali dalje v notranjost dežele. Udarnost japonske vojske, kakršna je bila še 1. 1937., je izginila. Prve čete, ki 'so prišle na Kitajsko, so uničene, tako da so na kitajskih bojiščih danes izključno le še 30 do 54 let stari vojiki, ki so morali pustiti doma žene, otroke in domove ter hrepenijo nazaj po svojem delu in po svojih družinah. Tudi med oficirji so danes rezervni oficirji številnejši od aktivnih. Japonski vojni poročevalci sami čedalje redkeje poročajo o prostovoljcih za »smrtne službe«, da bi se pustili pognati v zrak za to, da bi prebili nasprotne žične ovire in tovarišem odprli pot med sovražnikove vrste. Japonsko vojno vodstvo, ki je do nedavnega s človeškimi žrtvami naravnost razsipavalo, je začelo varčevati. Niti bajone.tnih naskokov več ne dovoljuje Pehota napreduje samo še pod okriljem močnega streljanja s topovi. Japonsko letalstvo je postalo skrajno previdno. Na zasedenem ozemlju se morajo japonske straže vsako noč vrniti iz predmestij za obzidja zasedenih mest ali v nalašč za to zgrajene male utrdbe. Japonske izgube daleč presegajo vsa pričakovanja japonskih vojskovodij. Nepristranski vojaški opazovalci,-jih cenijo na 400.000 mrtvih in. 2^0.000 hudo ranjenih. V Tokiu so vojaški molilnici sicer nabili samo okrog 50.000 imen padlih vojakdv, toda vsakdo ve, da to ni res in da so vojne žrtve mnogo hujše. Vsaka hiša v vsaki japonski vasi ima povprečno po enega moškega na kitajskih bojiščih in vsaki »šesti izmed-njih je izginil brez sledu. Število mrtvih je .strahotno zlasti zato, ker je japonska zdravstvena služba zelo pomanjkljiva in hudo ranjenih > ne morejo pravočasno spraviti v bolnišnice, da bi jim rešili življenje. Čedalje bolj se med Japonci širi navada, da hudo ranjenim vbrizgajo opoj he tvarine ali pa jih kar samo postrele, da bi jim skrajšali trpljenje, ker na rešitev ni mogoče misliti. , Med nižjimi in srednjimi oficirji so izgube mnogo hujše kakor med visokimi in sorazmerno večje kakor med moštvom. Vsa Japonska se čudi, da je med smrtnimi žrtvami tako malo najvišjih oficirjev. Začudenje gre po vsem časopisju, kadar ,ge sliši, da je padel kakšen general. » .. Na kitajski strani so spremembe v vojski še mnogo večje kakor na jappnski- sa- me so znatno večje, kakor pri Japoncih. Nepristranski vojaški ouazov^lci so jih izračunali na več ko en milijon mrtvih in pol milijona hudo ranjenih. Japonci so pač bolje oboroženi. - Posebne od. Nemcev izuriene kitajske divisije, ki so se borile pred Šanghajem, so po večini pokončane Tudi med oficirji je JULES MARY—J M.: 17 Umor na Poganskem polju KRIMINALNI ROMAN IZ »Ali spet lahko govori?«' »Ne, toda odkrila sem nadomestilo za govor.« Peipina mu je obrazložila, kak poizkus je napravila in da se ji je ta poizkus čisto posrečil. Njena gotovost je vendarle (začela zanimati komisarja. Parenti; je moral sam pri sebi priznati, da je dekle ostroumno in iznajdljivo. Sicer ;je še zmerom dvomil, a zanimanje ¡je v njem naraščalo. Vzel je knjigo, jo odprl in pokazal mrtvo-udnici. Pri tem ji je ostro pogledal v oči in jo vprašal: »Ali ste slišali in vse razumeli? Ali veste, za kaj gre in kaj hočem od vas?« Stara Longhijka je potrdila s tem, da je zamižala in sipet odprla oči. »Ali je res, da ste umorili Karloto Bacci-jevo?« Spet isto znamenje. »S tako pritrditvijo se seveda še ne morem zadovoljiti. Zdi se mi, da obtožujete sami sebe le iz ljubezni do sina. Mrtvoud-nici sodišče seveda ne more ničesar storiti in zato ni nemogoče, da hočete to stanje izkoristiti za rešitev sina pred rabljem. Zato mi vaše preprosto priznanje ne zadošča. Morate mi nekoliko obširneje opisati zločin in poizkusil bom dobiti od vas opis na način. ki si-^ga je omislila vaša bei Nato bom preiskal, kako se bo to, kar boste izjavili, PREDVOJNIH ČASOV ujemalo z dognanimi dejstvi in šele nato si bom lahko napravil sodbo o vsej zadevi.« Pepina je prinesla zdaj še eno gorečo svečo, da se bo bolje videlo. Policijski komisar je v čitanki kazal na črke abecede in mrtvoudnica je pri vsSki pravi črki zamižala in spet odprla^ oči. Ni-neta je .sedela pri mizi in zapisovala na ta način dobljene črke Pepina je med tem držala eno izmed sveč čisto zraven knjige. Trajalo je dolgo časa, toda komisar ni zdaj prav nič izgubljal potrpežljivosti. Priznanje Tereze se je glasilo takole: »Moi sin je nedolžen. Jaz sama sem umorila Karloto Baccijevo. V naši prodajalni sem jo udarila z bičevnikom. Nisem je hotela usmrtiti, a sovražila sem jo. Nisem marala. da bi postala Pavletova žena. Jaz sem jima to tudi rekla, a sta me hotela prisiliti k popustitvi. Pred Sodiščem je' izpovedal Pavle čisto resnico. Vol mu je bil res ušel. Karlota sama mi je to povedala, kp je prišla zvečer sem. Pavle se je šele ob etiajstih vrnil. Pred sodiščem; sem .rekla, da je prišel ob osmih ali devetih. To ni res. Lagala sem, da ne bi padel sum nanj. Sama jaz sem jo umorila. Pavle ni ničesar niti slutil. Sama seni tudi zvlekla truplo na Pogansko polje in skrila v kopi slame. Ko so mojega sina aretirali, sem še molčala, da bi se mi ne bilo treba izdati. Nisem verjela, da bo obsojen. Čakala sem... « Vdova-ni:zdaj v«č dajala -znakov, t; »Trudna je,«-je menila Pepina. »Naj se nekoliko -odpočije, gospod komisar.« »Prav,« je odvrnil uradnik. <-"if / i •»Ali ste zdaj prepričani?« -v ; »Ne.« 1 Pepina je'obledela in plašno vprašala: > < »Kaj pa še zahtevate?« »2e pred menoj sta vam gospoda de Valti-rnarre in de Ferranti dejala, da samo priz^ar nje'«odišču ne zadošča in da so potrebni dokazi « •»•■ ■• ■ j'i■ • •■ t ;i ' 'Mrtvoudnica -ga je-večkrat pogledala- in vsaMkrat povesila oči na eno stran svoje rjave'obleke. . , , u. Komisar je skomignil z rameni. »Ne vem, kaj naj se potem stori,«- > , Oba sta molče sedla na voz. Parenti je povedal vozniku stanovanje višjega državnega tožitelja in mu obljubil obilno napitnino, če bo čim hitreje vozil. Mož je potem res zelo priganjal konja, tako da so se kmalu pripeljali do hiše de Ferrantija. Parenti je skočil z voza in rekel Pepini: »Kar ostanite na vozu. Najprej moram vprašati, ali je sploh doma.« Naglo je izginil v hišo in se po dveh minutah vrnil z bledim in zmedenim obrazom. Mlado dekle je preplašeno zakričalo. Vedelo je dovolj. »Gospoda de Ferrantija ni doma?« »Ne.« »Kje pa je?« »Večerjal je zunaj in se hoče odpeljati v Milano, kjer ima službene opravke.« »Ah, potem je ves trud zaman.« Mladenka je bridko zajokala, toda policijskemu komisarju se je spet vrnila hladnokrvnost. Pogledal je na uro in rekel: »Če se gospod de Ferranti hoče odpeljati v Milano, se more samo ob 10. uri 35 minut in bo stopil v vlak na postaji pri Porti Susi. Ostane nam še 16 minut, da dospeva tjakaj, in 'to je dovolj.« Nato je zaklicai vozniku: »Dvojno voz-nino dobite, če nas do pol 11. pripeljete do Porte Suse. Ali razumete?« »Razumem. Torej naprej!« Že je pognal ubogega konja, ki je kakor zbesnel zdirjal po cesti. Gospod de Ferranti je stanoval v ulici svete Julije na severovzhodu mesta, medtem ko je Porta Susa, železniško postaja za progo Novara-Milano, na skrajnem zapadu. Začudeno so gledali ljudje za hitečim vozilom. ** t> Sunki zavoljo dirjajočega vozila so spet obudili Pepino, ki je bila napol izgubila zavest. Odprla je oči in vprašala: »Kje smo sedaj?« »Pravkar zavija voz v Ulico M&rije Viktorije. Ulica se v nadaljevanju imenuje Ulica svete Terezije in potem Cernajska ulica, ki! drži naravnost na postajo. Upam, da prispemo pravočasno in da bomo tam dobili gospoda de Ferrantija.« Pepina je globoko zadihala. Lahna rdečica se je spet vrnila na njena lica. To je bil zadnji up, ki ji je še ostal. Parenti je držal uro v roki in zdaj pa zdai pogledal skozi okrto kočije, da je videl kako daleč so že bili. »Še osem minut imamo časa«, je rekel. »Tam pred nami se že vidi električna raz* svetljava postaje. Prišli bomo še pravočasno.«« Pred vojašnico v Cernajski ulici pa je vozilo nenadno sunkovito obstalo. Konj je od slabosti padel. Voznik je začel preklinjati. Parenti je .obupno zamahnil z roko, nato je odprl vrata kočije, vrgel vozniku denar in rekel Pepini: »Pridite počasi za menoj v postajno čakalnico. Jaz pohitim naprej!« Že jo je z dolgimi koraki ubral proti postaji, ki ni bila; več daleč. Pepina pa ¿e obupno mrmrala sama pri sebi: »Nič ne bo pomagalo, vse je proti nam.« 'dovoljenje za sekanje rušja pristojno občno upravno oblastvo druge stopnje hkratu z odobritvijo gospodarskega načrta ali z odobritvijo predloga za sekanje in vzgojo gozda. Oblastvo ne sme dovoliti sekanja rušja, če bi moglo sekanje povzročiti poslabšanje tal ali druge pojave, zaradi katerih se poseka ne bi mogla spet zarasti. Sekanja tudi ne sme dovoliti, če bi. moglo kvarno vplivati na obstoj ali razvoj sosednih ah niže ležečih gozdov, če j bi moglo imeti za posledico širjenje goličav, poslabšanje planinskih pašnikov, nastajanje snežnih ali zemeljskih plazov, usadov ali hudournikov, ogražanje naprav v hudourniških strugah in drugih javnih koristi. Sekanje se tudi ne sme dovoliti, če ni podana utemeljena potreba. Prekrški te naredbe se kaznujejo v denarju z 10 do 1000 dinarji.. -- Za pospeševanje tujskega prometa Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta dravske banovine je imel 22. maja redno sejo, ki ji je predsedoval dr. Ratej Fran, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Na seji so se nadaljevale razprave: o preskrbi letoviščarskih krajev s kmetijskimi pridelki, o izvirnosti, kakovosti in rabi naših vin po gostiščih letoviščarskih krajev, o tuj-skoprometni publicistiki in o podeljevanju kratkoročnih posojil za modernizacijo in preureditev obstoječih gostinskih obratov. Samostojni poročili v zvezi z dnevnim redom sta podala referenta kmetijskega oddelka banske uprave inž. Mežan France in inž. Zu-panlč Ivo. Sklepi, ki jih je sprejel poslovni odbor turističnega sveta, sb bili predloženi banski upravi s prošnjo, da jih osvoji in po njih potrebno ukrene. Glede izvirnosti, pristnosti in kakovosti naših domačih vin je bila izražena želja, da se nadzorstvo, ki ga vršita ikletarska nadzornika, poostri, za ugotovljene prestopke po vinskem zakonu pa izrekajo v celem obsegu določene kazni. Glede rabe naših domačih pristnih vin naj bi se vršila primerna propaganda, na kateri naj 'bi bili soudeleženi tudi pridelovalci (vinogradniki)' sami po svojih društvih in ustanovah. Za boljšo preskrbo letoviščarskih krajev s kmetijskimi pridelki so se predlagali razni ukrepi, med drugim tudi taki na zadružni osnovi, kakor je to osnovano v tlredbi o pospeševanju tujskega prometa. Našim domačim naročnikom! Le še mesec dni in potekla bo polovica leta, zato je zdaj čas, da poravna vsak, ki tega še ni storil, naročnino za »Domovino«. Ne odlašajte več, pozneje plačata Vam bo težje, ako imate še druge obveznosti. Poslužite se takoj položnice, ki jo imate še doma in je do danes niste izrabili. Na zahtevo Vam uprava lista pošlje tudi drugo. Kdor ima naročnino v redu poravnano, se lahko zanese, da bo tudi Mst v redu prejemal. Zato naročniki spolnite brez oklevanja svojo naročniško dolžnost. i/ 1'■ ' I T ' Naročnikom v inozemstvu! Naročniki v inozemstvu nas večkrat prosijo, da jim za plačilo naročnine pošljemo položnice. Odgovarjamo jim, da tega ne moremo storiti, ker naše položnice v inozemstvu niso veljavne. Naročnina se plačuje po mednarodni poštni nakaznici, ki jo dobi vsak naročnik na svoji pošti, posreduje pa tudi nakazovanje denarja banka S. Baruch in drug 11, rue Auber Pariš, na katero se je obračati in sicer za države Francija, Belgija, Holandija in Luksemburg. Naročniki v Nemčiji pa denarja za časopise ne smejo pošiljati, te sprejemamo za naročnike le, ako plača za nje naročnino kaka druga oseba, ki biva v Jugoslaviji. Uprava „DOMOVINE" i 1 Akcija za podeljevanje kratkoročnih posojil za modernizacijo in preureditev obstoječih gostinskih obratov v letoviščarskih krajih je v teku; prošnje se bodo reševale po končanem ugotovitvenem postopku. Domače novosti * Knez namestnik Pavle je odpotoval v Berlin. V torek sta odpotovala v Berlin na obisk kancelarja Hitlerja Nj. Vis. knez namestnik Pivle in Nj. Vis. kneginja Olga. V njunem spremstvu je tudi zunanji minister dr. Cincar-Markovič. * Decentralizacija gasilstva. Na seji uprava Gasilske zveze v Beogradu je bil soglasno odobren osnutek novega zakona o uteditvl gasilstva v naši državi Zakon je izdelan na načelu popolne samouprave gasilskih zajed-nic. Soglasno je bil sprejet tudi sklep gleda pravičnega razdeljevanja gmotnih sredstev, gasilskim organizacijam • Plačila mezd jugoslovenskkn delavcem v Nemčiji. Nemška devizna oblastva so 15. maja izdala okrožnico, iz katere je razvidno, da so obratovodje, ki imajo uslužbene jugoslo-venske sezonske delavce in služinčad s posredovanjem ministra za delo, oproščeni vlaganja prošenj za dovoljenje izplačila mezd. Delavci smejo svoje prihranke od mezd do \i Hudrel Sntar BOMAN K PRRI>VOiKttf DNI po i« raosn f-itntfciMi. n it. Tega pa ni rekel in je ostal prav tako sladek, kakor,je bil prej. Samo na skrivaj se je pripravljal na boj in pri volitvah se je izkazal kot uporabno orodje cerkve. » - Tudi zdaj, ko mu je Potočnik povedal, kaj želi župnik, se ni izmaknil. Nekaj dni nato so se že začele širiti čudne govorice o Šolarju. Nihče ni prav vedel, kako in kaj, nihče ni vedel, od kod. Toda negotovost klepetanja ne uduši. Raslo je od vrat do vrat in vsakdo je še malo dodal iz svojega. • Samo o nečem so vsi govorili enako: da je stari župnik zapustil pismeno sporočilo; kakšna surovina je bil mladi Šolar. Te besede pa niso ostale samo med ženskami. » j • Moški, ki so jih zvedeli pri kosilu, o njih niso molčali. Tudi Šolar je vse zvedel, pa ni rekel niti besede. Vedel je, od kod prihaja opravljanje, in ni maral, da bi se Potočnik naslajal nad njegovo jezo. »Koga pa naj tožim?« je rekel. »Morda-stare babe iz Gorenje vasi?« »Tako pa tudi ne smeš pustiti, da bi ljudi-je o tebi govorili,« mu je rekel Ovsenek. »Zakaj ne? Saj vsakdo ve, da nisem očetu nikoli niti lasu skrivil. Ne, preneumno je vse, da bi se razburjal.« »Danes sem govoril z Blažem,« mu je povedal Ovsenek. »Isto misli, kakor jaz. Da je vse to nalašž spuščeno v* svet. »Oh, pusti me z babjimi čenčami! Saj ni res.« • * ' • ' ■ • ' »Mislim, da niso čenče, če bi bile, bi se vse hitro poleglo, pa se noče.« »Boš videl, da se bo še prav hitro.« »Ne verjamem. Moja stara je rekla, da je bušilo kakor iz ognjišča. Prej o tem nihče ni slišal niti besede.« »In kaj bi ti napravil namestu mene?« »Šel bi naravnost v župnišče in vprašal, kaj je rajni gospod Kolar napisal.« »Vem, da ni on ničesar napisal.« »Vrašala bi pa le lahko.« »Nikoli več ne grem v župnišče, Ovsenek. In če bi šel, bi ši morda župnik mislil, da imam slabo vest.« Ovsenek zdaj ni več mogel ugovarjati in je šel. To je bilo v soboto. Že nazlednji dan pa je vsa ta reč dobila drugo lice. Pavlič je šel po maši v gostilno in se je tam napil. Drugače je bil tih človek in priročen za delo, toda če ga je izpil kozarec čez mero, je oživel. Začel se je z drugimi gosti prepirati in jim očital njihove grehe. Čeprav je bil trden kmet, se je večkrat primerilo, da -s® ga osuvali. in vrgli skozi vrata. To nedeljo se ga je dodobra nabral, ko je stopil -v izbo Volka-r, Šolarjev svak. Sedel je k sosedni mizi' zraven Ovsenka. Ko ga je Pavlič zagledal, mu je zaklical, ali mu ve povedati četrto božjo zapoved. Prav lepo ga prosi, naj mu jo pove, ker se je ne more spomniti. Ko mu Volkar ni odgovoril, ga je vprašal, ali pe ne glasi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel ih da ti bo dobro na zem-iji. . ■ " : ' »Pavlič, ne izzivaj!« mu je zaklical Ovsenek. »Ali je tp mar izzivanje? Ali mar ta za* poved ne velja več?« »Miruj!« »Spoštui očeta in mater! Slišal sem, da ta zapoved pri šolarjevih ni veljala.« »Ali bi bil rad spet tepen?« je zaklical Volkar. »Ne, zdaj še ne. Počakati bom moral, da bo moj sin dovolj velik, da me bo lahko pretepal.« Volkar je planil pokoncu. »Ali si ti tisti svinj ar, ki je trosil laži po vasi?« »Samo to pravim, kar so ljudje govorili.« »In dokazati boš tudi moral!« »Kar k svojemu sosedu pojdi!« je vzkliknil Pavlič. »Potočnik je videl napisano.« »A, on je tudi vmes? Dobro, da si to povedal. Zdaj bomo vsaj vedeli, na katerem zelniku so laži zrasle.« »Laži? H aha! Očeta ni nihče tepel, kaj?« »Ali mar veš?« »Da, vem.« »Polem pa veš tudi, kaj je tole!« je zaklical- Volkar in sunil Pavlica v lice. Pavlič je planil kvišku in udaiiJ nazaj. Spet bi se bilo zanj slabo izteklo, kei je bil Volkar močan in še trezen. Tedaj pa je nekdo posegel vmes in mu pomagal. In to je določenega zneska nakazovati po svojem ob-ratovodji v domovino, in sicer pri sezonskih delavcih mesečno 40 mark do skupnega letnega zneska 400 mark, pri služinčadi pa mesečno 35 mark. Nadalje je določeno, da jugo-slovenski delavci pri potovanju v Nemčijo ne smejo vzeti s seboj nobenega nemškega denarja. * Gostilničarski shod. Te dni je bil v Ni-šu zbor Zveze gostilničarjev, na katerem se je zbralo okrog 500 odposlancev iz vse države. Na zboru je bila sprejeta spomenica, v kateri so izražene vse zahteve in potrebe gostilničarjev. Predvsem se zahteva splošno znižanje bremen, kajti gostilničarje teži okrog 57 vrst javnih dajatev * Nova cerkev pri Celju dobi vodovod. Bansika uprava v Ljubljani je nakazala 90 tisoč din za gradnjo vodovoda v Novi cerkvi. Pred dnevi je bil krajevni ogled. * 40.000 kvadratnih metrov meri razstavišče Ljubljanskega velcsejma. V razstavnih igradbah pa je 8.000 kvadratnih metrov prostora. Vse to bo napolnjeno z najrazličnejšimi izdelki na letošnjem velesejmu, ki bo od 3. do 12. junija. Vsaka industrijska panoga bo sama za sebe urejena tako, da bo nudila takoj jasen pregled izdelkov dotične stroke. Tako bo vsakomur omogočeno, da bo hitro našel tisto, kar si želi nabaviti, in da bo lahko pri mer j al izdelke posameznih tvrdk. Izkoristite polovično voznino na železnici za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, pa imate potem brezplačen povratek od 3. do 17. junija. Na odhodni postaji kupite celo vozno karto, poLeg tega pa še rumeno železniško izkaznico za 2 din, ki si jo daste na velesejmski blagajni potrditi. * Slovenske gorice so dobile novo a.!o-busno zvezo. Zelja spodnjega dela Slovenskih goric in Ljutomera se je izpolnila. Mariborska mestna občina se je odločila, da začne avtobusni promet na progi Maribor— Ljutomer. Proga drži preko Sv. Petra, Sv. Lenarta in zavije pod Sv. Trojico k Sv. Antonu. Odtod preko Ivanjcev k Sv. Juriju ob Ščavnici, nadalje po vaseh Žilavi, Berkov-cih, Logarevcih k Sv. Križu na Murskem polju in v Ljutomer. Odhod dnevno iz Ljutomera ob 6 zjutraj. Prihod v Maribor ob 8. Vračal se bo avtobus popoldne ob pol 6. (po prihodu ljubljanskega osebnega vlaka) in bo< ob pol 20. v Ljutomeru. Ob nedeljah in praznikih bosta vozila dva voza, in sicer ob 6. iz Ljutomera in ob istem času iz Maribora Vračala se bosta tudi dva avtobusa iz Ljutomera ob pol 17. in iz Maribora ob pol 18. Voznina v Ljutomer in nazaj 48 din. * Smrt v. tujini. Iz Zagorja pišejo, da je po dolgi bolezni umrl v Franciji šele 34 let stari rudar Polde Juvan; doma iz Zagorja. Žrtvoval je vso svojo življenjsko silo tujini. Polde je večkrat pisal domov svoji materi Alojziji, ki ima gostilno v Repniku, kako rad bi počival v domači zemlji. Toda bolezen mu ni več dopustila, da bi se vrnil. Naj mu bo lahka tuja zemlja! * Dobitki za obiskovalce Ljubljanskega velcsejma iz domače države. Vsakemu obiskovalcu letošnjega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija se bo nudila sreča, da mu bo žreb morda naklonil kak dobitek. Vstopnice so opremljene s kuponi, na katere bodo obiskovalci napisali svoja imena, jih odtrgali in vrgli v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnice pa naj shranijo. Od žrebanja bodo izvzete legitimacije ljubljanske, razstavljalske, uslužbenske in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so: Orehova spalnica, motorno kolo Phänomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Panax, motorno kolo Bismarck, petcevni radijski aparat Siera, kuhinjska oiprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktoria, zložljiv šotor za štiri osebe, kolo Axo, kolo Diktator, kolo Tribuna, peč Lutz, dve preprogi, dve vrtni garnituri, 50 steklenic unionskega piva, 12 buteljk vina Moser, manikira, zaboj Kneippove žitne kave, 2 zaboja rogaške slatine, ena pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg maslinovega olja, dve brezplačni vožnji s parnikom I. razreda Sušak—Ko-tor in nazaj, 21dnevne počitnice v Niški Banji, 21dnevne počitnice v Brestovački Banji, lOdnevne počitnice v Slatini Radencih, lOdnevne počitnice v Dobrni, lOdnevne počitnice v Čateških Toplicah, 8dnev-ne počitnice na Omišlju (hotel U č k a), 7dnevne počitnice v Novem Vinodolu (Palace Hotel), 7dnevne počitnice v Krapinskih Toplicah, 7dnevne počitnice v Mediji-Izla-kah, 5dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 5-dnevne počitnice v kopališču Paliču, 2dnev-ne počitnice na Bledu v hotelu Unionu. Dan obiska poljuben od 3. do 12. junija, komisi-onalno žrebanje pa bo 12. junija. * Izjava! Podpisana izjavljam, da vesti, ki sem jih širila o ge Matildi Nahtigalovi, go-stilničarki v Skokah, obžalujem. Erjavec M. * Žrtev granate. V okolici Tolmina je 22-letni delavec Rudolf Melinc izkopal iz zemlje granato. Ko jo je skušal razstaviti, se mu je pod udarcem s kladivom razpočila. Melinc je dobil smrtne poškodbe po vsem telesu. Kmetje, ki so mu z bližnih njiv prihiteli na pomoč, so ga našli že mrtvega. * Smrtna žrtev Korošice. Na binkoštno nedeljo zjutraj je krenila iz Novega mesta druž ba mladih ljudi v Kamniške planine, med katero je bil tudi sedmošolec ljubljanske realne gimnazije Gerhard Simonič. Ko so Novomeščani prispeli v Kamnik, so kljub deževju nadaljevali pot na Veliko planino. Kmalu se je nad Kamniškimi planinami nenadno zjasnilo in planinarji so bili prepričani, da bo lepo, pa so nadaljevali pot čez Konja proti Korošici. Ko pa je družba prispela na Konja, jo je zajel silen vihar, z dežjem in točo. Več ur so se borili z neurjem. Trije so srečno prispeli v kočo, trojica pa je zastala, med njimi Simonič in trgovska sotrudnica Kosova. V koči so dolgo čakali, naposled pa je prišel samo eden in vzkliknil: »Pojdite na pomoč, omagali so v snegu!« Iz koče so pohiteli na pomoč, našli so pa Simoniča že nezavestnega in napol zmrzlega, Kosova pa je bila še pri zavesti. Prenesli so ju v kočo, kjer pa Simoniču niso mogli več pomagati. Bil je sicer močne narave, a imel je prešibko srce in je zaradi prena-pora omagal * Smrtna nesreča mladega motociklista. Na cesti od Maribora proti Hočam se je 331etni ključavničar državnih železnic Anton Pire z motornim kolesom hotel izogniti neki ženski, ki je prečkala cesto Zaokrenil je vozilo tako naglo, da je padel v obcestni jarek Poškodbe sicer niso bile življenjsko nevarne, pač pa je nastopilo zastrupljenje, ki mu je Anton Pire podlegel. Globoko užaloščeni soprogi naše iskreno sožalje! * Dva otroka sta utonila. Posestnik Jakob Vrhovec stanujoč na Zaloški cesti v ljubljanskih Mostah, je šel kosit travo za živino k bregu Ljubljanice. Staremu očetu sta se pridružila oba vnučka, 61etna Erna in komaj pol tretjeletni Janezek. Spremila sta ga na travnik in začela trgati cvetice. Medtem ko je stari oče kosil, sta otroka šla preblizu deroče vode in padla vanjo. Stari oče je opazil, da sta otroka izginila, šele po končani košnji. Trupelci je voda odnesla naprej. * Smrtna nesreča na nevarnem križišču Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice v Ljubljani Te dni je na omenjenem križišču zadel v n^ki avto kolesar delavec Ivan Jam- bil še Šolarjev najboljši prijatelj — Ovse-nek, ki je odrinil Volkarja in mu rekel: »Z udarci ne boš nič dosegel. To je treba napraviti drugače.« Volkar je odnehal in spet sedel. Pavlic pa je mislil, da je dobil dobrega zaveznika, in spet mu je zrasel pogum. Udaril je s pestjo po mizi in zakričal na vse grlo: »Od četrte božje zapovedi pa ne odneham, če pride kdorkoli. Spoštovati jo je treba!« Čez nekaj dni je dal Šolar poklicati Pavlica in Potočnika na občino V gostilniški posebni sobi so napravili spravni poizkus. Prejšnji župan Krasnik, ki je bil zdaj izbran za podžupana, je bil predsednik, učitelj Pretnar pa zapisnikar. Vsi prizadeti so prišli. Šolar je stal ob mizi, kjer je Pretnar pisal. Prav nič vznemirjenosti ali jeze ni izdajal njegov obraz. Tudi Potočnik se je držal kakor zmerom. Človek bi si bil mislil, da je le slučajno prišel sem in da se ga uradni postopek prav nič ne tiče. Toda Pavlic je bil nemiren. Kar se je streznil, se je kesal. da je zanetil prepir v gostilni. Da se je moral spustiti v to neumnost! Tolikokrat se je zaklel, da se ne bo več napil, pa se je le zmerom znova. In zdaj ta sitnost! Drugače je bi! vselej samo tepen v gostilni in potem še časih doma od žene, potem pa je bilo vsega konec. To pot pa se je končalo drugače- zapletel se je v prepir, ki mu je bi! že od začetka zopern. Zdai bo moral popiti močnik, ki so ga drugi skuhali. Na sodnijo ga b pleme živi v gosto z gozdovi zaraslih gorah' i« se. odlikuje s tem, da so vsi. ljudje glasovno izredno nadarjeni. Sicer se pa tudi pridno urijo v petju. Prepevajo zmerom, med delom, med zabavot na svatbah in na pogrebih. Celo prepire in spore poravnavajo s petjem. Oe se ne moreta v čem pogoditi, se postavita nasprotnika drug pred drugega in začneta na vso moč prepevati. Zmaga tisti, ki poje bolje in z večjo vnemo. Ko se pa naveličata prepevati in preklinjati, začneta popivati in pijeta, dokler se ga tako nabereta, da obležita in zaspita. Ko se prebudita, sta spet prijatelja. Y Sibiriji sejejó Vrednost letala kot vozila jte danes brez dvoma zelo velika. Zdaj lahko v dveh dheh preletiš progo, za katero si včasih potreboval prav toliko mesecev. V Kanadi dovaža-jjo letala hrano v oddaljene v^si sredi snega in ledu in se vračajo' i kožuhovilio. Iz kalifornijskih mest prevažajo letala južno sadje, cvetje in zelenjavo na trge ameriškega vzhoda. V Rusiji je dobilo letalo še posebno človekoljubno nalogo. Uporabljajo ga za setev razsežnega zemljišča v Sibiriji. Tako so leta 1933. Rusi posejali s pomočjo letal' 138.000 hektarov žemlje. V eni sami uri lahko pose je letalo 20 ha orne zemlje — površino,1 O narodnih manjšinah Kitajske ve zunanji svet malo. Najbrž zato ne, ker so to še neprosvetljena plemena. Narodnih manjšin je na Kitajskem več milijonov. Njihov skupni znak so veliki uhani in dolge igle v laseh. Uhane nosijo moški in ženske. žito z letali ki jo traktor niti v 10 urah ne zmore. Tudi seme smrek in jelk sejejo s pomočjo letal. V januarju in februarju se dvignejo letala v zrak in trosijo semena na sneg. Žito in travnata semena sejejo pomladi kar v sneg. Ko se ta,stopi, leže zrno v zemljo in vzkali. Kadar se pojavijo kobilice ali komarji, se dvignejo letala v zrak in trosijo strupeni plin nad pokrajino. Kadar grozi slana, jo preprečijo s tem, da letala trosijo meglo. Zdaj, ko naša ozimina že nastavlja klasje, je v Sibiriji živahno: Letala opravljajo setev. Sproti, kakor se sneg taja proti severu, lega v zemljo žitno seme. X Češki oficirji snujejo v tujini nove če« ške legije. Te dni je prispela v Krakov večja skupina bivših čeških oficirjev. Iz Krakoval bodo preko Gdinje odpotovali v Pariz, kjer, se snuje posebna češka legija. V tej skupini je bilo 70 oficirjev in 80 podoficirjev. Dve taki skupini sta že prispeli v Pariz. Veliko število bivših češkoslovaških oficirjev in pod oficirjev je vstopilo v poljsko vojsko, kjer prav tako snujejo posebne češke odrede. X Gandi hoče spet gladovati. Stari vod" ja Indijcev Mahatma Gandi, ki se je komaj nekoliko opomogel od svojega nedavnega prostovoljnega posta, s katerim je silil radž-kotskega maharadžo, da bi dal svoji deželi svobodnejšo ustavo, grozi z novo gladovna stavko. Gandi trdi, da je maharadža prelomil svojo obljubo. Če se angelškim oblastvom ne bo posrečilo kmalu poravnati tega spo« ra, bo začel Gandi znova gladovati in glado-val bo do smrti. Zadnjič se je; postil štiri dni in že takrat je bilo njegovo stanje zelo resno.' Obenem je pa nastal tudi hud spor med! Gandijem in vodjo indijskih mohamedancev Jinahom. Mohamedanci očitajo Gandiju, da misli še vedno samo na svoje vernike in da ni ničesar storil za mohamedansko prebivalstvo Radžkota, živeče še v slabših razmerah.' Gandi baje tudi ni izpolnil obljube, dane mo~ hamedans-kim rojakom. Vodja radžkotskih mohamedancev Jinah je izjavil, da bo začel' gladovno stavko proti Gandiju, da ga opozori na to, da so v Radžkotu zatirani tudi mohamedanci. f X Načrtno gospodarstvo v Rumuniji. Ru-munski vrhovni gospodarski svet je izdelal predloge za uvedbo načrtnega gospodarstva v Rumuniji. Predlog določa gospodarsko petletko, Zdaj ta načrt preučujejo v posameznih ministrstvih, nato pa bo predložen v končno odobritev ministrskemu svetu. X Orožje za meso in slanino. Pariz je obiskal poljski minister za vojsko general Kas-prycki, da se pogovori s francoskimi državniki o dobavljanju orožja in municije Poljski. Težave pa obstoje glede vprašanja, kako naj Poljaki plačajo Franciji njeno orožje, kajti Poljska zaenkrat ne razpolaga z velikimi denarnimi vsotami, ki bi zadoščale za vojaške dobave. Zaradi tega je odpotoval, v Pariz te dni tudi poljski minister za trgovino, ki ima nalogo urediti s Francijo vprašanje plačil vojnih potrebščin. Ker ne gre drugače; se bosta Poljska in Francija najbrž pogodili na ta način, da bo Francija dobavljala Poljakom orožje, Poljaki pa bodo te dobave plačevali v. obliki mesa in slanine. . X Oživljanje srca z elektriko. Zastoj srca še ne pomeni, da je nastopila smrt. Znano je mnogo primerov, da se je posrečilo v sicer zdravem telesu zastalo srce spet -obuditi k utripanju. V zadnjih letih se je-znanost mnogo bavila s temi vprašanji in je skušala izrabiti električni značaj delovanja srca v svoje namene. Nedavno je- neki Nemec- v Dresdenu izumil električno napravo za oživljanje srca. Naprava oddaja električne udarce, ki spodbu jajo srce in ga podpirajo, da močneje utriplje. Nova priprava je toliko pomembna, ker lahko postane pripomoček pri poskusih za oživljanje ponesrečencev. . - ■ X Mesečnica je ovirala ves promet. V severnoameriškem mestu Bostonu se je pred kratkim dogodil čuden primer mesečnosti. 13 letna Norma Kellerjeva iz okolice Bostona je ponoči vstala in pod vplivom mesečnosti samo v spalni srajci šla iz domače hiše. Napotila fce je v 7 km oddaljeni Boston. Bila je mesečna noč in na cestah živahen promet. Vsi so se nenadne prikazni, ki je očitno v neki omotičnosti hodila po ulicah, naravnost bali. Deklica je iskala najprometnejše ulice in je večkrat prečkala cesto na križiščih, ,po katerih so drvela vozila vseh vrst v strnjeni reki. Nihče pa se ni upal približati mlademu dekletu, .ki je .hodilo vse vprek, kakor da za njo ni bilo številnih vozil. Slednjič se je neki pro-metiiik opogumil in je šel k njej. Ko jo je zbudil, je dekle zajokalo in policija jo je vso zbegano odvedla na dom. _ _ VREMENSKA Letoviščar: »Pri vas pa imate res samo dež.« Domačin: »Ne, pozimi imamo tudi smeg.l Vedeževalka zahteva del c • »•». m . * A i dobitka za dober svet Na sodišču v. Budimpešti so .imeli te dni razpravo, ki je spominjala na srednjevešjke čarovniške sodne obravnave, samo da se ni končala s sežigom žrtve. Razlika v času se je kazala tudi v tem, da ni bila čarovnica tista, ki so jo obtožili ip ki so ji sodili, temveč^ da je nasprotno ta čarovnica tožila in zahtevala Visoko odškodnino. Mlada žena nekega budimpeštanskega pleskarja je šla nekega dne h gospe Hajdinako-vi, ki je znana po vsem okolišu kot vedeže-.valka. Hajdinakova ji je prerokovala za nagrado dveh pengov najprej iz kavne gošče, potem iz kart in nazadnje iz roke. Dejala je, 'da jo čaka velika sreča in ji je nujno priporočala, naj kupi srečko, ki .ji bo to srečo gotovo prinesla. Mlada žena je šla domov in rotila moža, naj kupi srečko. Mož pa v čarovniške spretnosti ne verjame in je prošnjo odbil. Žena ni več prosila, toda iz gospodinjskega denarja je prištedila sedem pengov in si kupila z njimi četrtinsko srečko madžarske razredne loterije. Prišel je dan.žrebanja in,z njim je prišel čudež: srečka je zadela lepo vsoto 20.0.000 pengov. Takoj je prišla vedeževalka Haj^li-njakova k srečni dohitnici in zahtevala 10-odstotni delež dobitka, češ da je pleskarjeva žena po njenem nasvetu prišla do njega. Nehvaležnost pa je plačilo sveta in mjada žena je izjavila, da ji ne da niti beliča. Nato je Hajdinakova stopila k odvetniku. Odvetnik zadeve ni hotel prevzeti. Hajdinakova pa ni popustila in je šla,-naravnost na sodišče. Sodnik je vprašal Hajdinakovo, ali je za syor je vedeževanje,, prejela; plačilo, in ko je ' > ( Ce so rumenjaki bledi, je .kljub temu sto lepo rumene, ako jim primešaš,,nekoliko! soli in počakaš nekaj minut. Čudila se boš, kako sol jajca porumeni, da so rumenjakij žolto rumeni in dado testu pravo barvo, i Ker sc v poletnem času mleko rado sesiri,i tedaj tako mleko precedimo skozi krpo Siri pustimo, da se dobro ocedi in ga potem zmešamo s smetano, malo posolimo, dodamo drobnjaka in je dober namazek za kruh. Sirotko pa uporabimo za umivanje preple-skane oprave. Čisto krpo pomoči v sirotko in zdrgni umazana mesta. Posebndfnušji piki se s sirotko lepo-dado umiti. Nato opravo zbrišemo še s suho krpo in se bo svetila kakor na novo pleskana. Tudi linolej, ki je izgubil svoj blesk, umij s sirotko, zdrgni s suhimi krpami, pa se bo spet svetil. Madeže od črnila namažemo z limono in potem dobro izperemo dotično blago. Paziti moramo le, če blago ne pušča barve, ker bo madež sicer izginil, a z njim tudi barva. Zato moramo tak madež zelo previdno čistiti. — Madeže od črnila na lesu pa odstranimo, če jih polijemo z razredčeno solno kislino,- Kislino moramo vedno vliti v vodo, a nikdar ne narobe? "Pbtem madež še z nožem ostrgamo in z lugom ifcmijemo. S kislino moranV) zelo previdno ravnati, da nam ne razje rpk ali obleke.. Madeže od oljnatih barv spravimo iz volnene obleke s. terpentinovim cvetom, in sicer podložimo pod madež krpo, na madež vlijemo malo terpentina in z drugo krpo zbrišemo. To ponovimo 'večkrat, da madež izgine. Krpo moramo seveda vedno ' premikati ali menjati. Če-je madež že zastarel; ga poskusimo odpraviti z etrom, ki ga dobiš v droge-riji. Raržunaste obleke, ki se že svetijo, spet osvežimo, če jih s razpol ovij eno čebulo drgnemo proti dlaki. Pralni baržun pa najlepše zlikaš, če ga opereš, čisto posušiš in potem suho oblek.. narobe zlikaš. Kadar si pri delu, ne imej na rokah prstana. Prvič se prstan pri delu zdrgne, opraska in zrabi.'Naredij{y sertudi žulji na prstu. Zgodilo se je že, ko je imela .gospodinja na roki prstan in hitela v kuhinji, da se je zataknila s prstanom v. neprevidnosti roko hitro potegnila, da .ji je natrgalo prstanec. Tudi druge slične nesreče/so se (že prigodile zaradi prstana pri delu.. Ge.gre parstatvtežavno s protanca, tedaj, .namili prst z milom ,-in z-lahkoto ga boš snela. Zlat prstan pa tudi izgubi lepi svetli blesk, posebno v lugu in milnici. Celo i navadna voda mu škoduje. Za smeli in kratek eas PROFESORSKA Profesor: »Nekdo mi je ukradel listnico iz žepa.« Žena: »Ali nisi prav nič čutil roke v žepu?« Profesor: »Sem, pa sem mislil, da je moja.« VERJETNO A: »Povej mi po pravici, koliko kozarcev vina popiješ vsak dan.« B: »Deset do dvanajst«. A: »Jaz ne bi mogel popiti niti toliko vode!« B: »To ti rad verjamem! Saj bi tudi jaz ne mo^el spiti toliko vode ...« ZAMENJALA JE Na ulici joka otročič. Neka gospa ga vidi in ga vpraša: »Zakaj pa jokaš. Če boš lepo pridna punčka, pa dobiš čokolado!« »Ne morem biti pridna punčka ...« se odreže otrok. »Zakaj ne?« se začudi gospa. »Ker sem fantek ...« PREPIR MED MOLČEČIMI O Škotih je znao, da so zelo varčen narod. Celo jezika ne rabijo brez potrebe. Govore samo takrat, kadar res morajo. Nekoč so šli trije Škoti na božjo pot. Dolgo niso spregovorili besede. Pa se je zgodil čudež in eden je odprl usta: »To je pa bukev«. Ostala dva sta molčala in so spet šli naprej molče. Hodili so dolgo in dolgo in proti večeru se je spet zgodilo nekaj nenavadnega: drugi je odprl usta in rekel: »Jaz pa mislim, da je bila smreka.« Spet je nastopil molk in so korakali naprej do noči. Prenočili so v neki gostilni. Po polnoči pa je nastal v sobi nek šum. Tretji, ki še ni nič izpregovoril, je vstal in začel zbirati svoje reči za odhod. Ostala dva sta se zbudila in zavpila nad njim: »Kaj ^a ti je?« Ta pa je odgovoril: »Pojdem kam drugam spat. Teh večnih prepirov ne prenesem.« V ŠOLI Najmlajši imajo bralno vajo. Špelca ne pazi. Igra se pod klopjo. Učiteljica: »Špelca, nadaljuj.« Špelca vstane, vzame knjigo, pa ne ve, kje bi nadaljevala. Učiteljica: »Ker ne veš, kje smo, moraš za kazen deset minut stati!« Špelca: »Saj vem, kje smo!« Učiteljica: »Kje pa?« Špelca: »V šoli!« ŽELEZNA VOLJA A: »Občudujem te, da si se mogel odvaditi kajenja. Ti moraš imeti železno voljo.« B: »Jaz ne, pač pa moja žena ...« MED ZALJUBLJENCI Neža: »Kako je to, da n$ govoriš več s svojim fantom? Zakaj sta se pa sprla?« Špela: »Prepirala sva se, kdo koga bolj ljubi.« DEBEL PEVEC Lablache, slavni basist pred sto leti, je bil silno debel. Ko je na Dunaju najel iz-voščka, da bi ga peljal domov, je izvošček vprašal: »Ali naj vas vsega naenkrat peljem?« ZLATA RIBICA IN VODA Gospodinja: »Križ božji, Neža, kaj vam nisem naročila naliti zlati ribici nove vode?« Neža: »Da, gospa, toda ribica še stare ni popila.« LAČNA JE ŠE ZMEROM Ravnateljeva žena je vsak dan darovala juho za neko siromašno bolno deklico. Po juho je hodil dekličin bratec. Ko je nekega dne spet prišel po juho, je rekla gospa: »Ti še vedno hodiš po jed za svojo bolno sestrico, a ta je vendar že zdrava, saj se m jo videla hoditi po dvorišču.« Bratec: »Da, zdrava je že, toda lačna je še vedno.« MLATILNICO in bencinski motor ugodno proda Anior» Vindiš. Breg. Ptuj 167 POSOJILA NA VKNJIŽBO, poroke, dolgoročna hipotekama na hiše v sreskih mestih po 6°/o kakor tudi na kmečka posestva na 5 do 10 ali tudi na 20 let odplačevanja nabavlja Central, Zagreb. Bregovita 7. ČEVLJE ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki, Celje. Pred leti je izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani prof. dr. Ferda Kerna knjiga PRVA POMOČ PONESREČENIM ŽIVALIM in nekatera druga navodila lastnikom domačih živali. — Knjiga ima 96 slik in 128 strani. Pisatelj knjige je bivši profesor za živinozdravstvo na višjem gospodarskem učiteljišču v Križevcih Knjiga je izšla tudi v srbohrvaščini in sicer v cirilici in latinici in sta že davno obe izdaji razprodani. — V knjigi razpravlja pisatelj o sestavi živalskega telesa, zdravilih, obkladkih, masiranju, o ranah, obvezah, puščanju krvi, poškodbah živali, opeklini, zlomu kosti, koliki, napenjanju, sončarici, zadušitvi, zastrupitvi, razkuževanju itd., torej o stvareh, ki jih mora poznati vsak kmečki gospodar. — Knjiga služi res kot izvrsten svetovalec lastnikom domačih živali, ako se te ponesrečijo ali jih napade kaka bolezen. Naj bi bila ta knjiga res v vsaki kmečki hiši kot učna knjiga starim in mladim živinorejcem! — Cena broširane knjige je izdatno znižana na 23 din (poštnina 1.50 din). Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. 150 NAGROBNE SPOMENIKE s starega pokopališča sv. Krištofa (in nove spomenike) po nizki ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseku Kuno-varju Kranju, pokopališče pri Sv. Križu v LJubljani. NOV REDILEN PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem. MOSTOVA ESENCA MOSTIN Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—, 2 steklenici po pošti din 55.—, 3 steklenice po pošti din 75.—. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija IIANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor — Gosposka ulica 34. LJUBLJANSKI VILESE JIM od 3. do 12. junija 1939 (45. RAZSTAVNA PRIREDITEV) 600 razstavljalcev iz 12 držav. Najrazno-vrstne.iše blago. — Posebne razstave: POHIŠTVO AVTOMOBILI NARODNE VEZENINE Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. — žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog 100.000 din. VIOLINI co: (SITARE BREZPLAČEN POUK V IGRANJU. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG* MElNEbHEROLDr, maribor; 104 PRI TVRDKI »Proteza« Verovsak & Ko. Ljubljana, Krekov trg lo dobite najcenejše in najboljša vsakovrstne ortopedične in ban-dažijske Izdelke kot: umetne roke, umetne noge, ortopedične steznike, oporne aparate, ravno držalce, vložka za ploske noge, kilne in trebušne pasove, otroške popkove bandaže lz gume, popkove bandaže za odrasle^, suspenzorje, gumijaste nogavice, gumijaste varovalke za kolena in Členke, povoje, vato, gaze, brizge, vsakovrstne terapeutične pripomočke in higijenske potrebščine. Lastne delavnice. Specialni oddelek za bru-fienje in niklanje kirurgičnih instrumentov. Za dame damska postrežba. NOVOST! SAMO DIN 49.50 St. 62.300 Anker-ur» pravi švicarski stroj. Dobra kvaliteta, !ep kromlran okrov • pismeno garancijo Din 49.50 štev. 62.301 Ista I osvetljenimi kazalci in številinico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik. Kj i, vam ga pošlje 2a-stonj In poštnin« prosto Ljubljana 6 Lastna protokollrana tovarna ur v Švici. Po Sloveniji gre glas; n za nm VSAKI OSEBI — DRUŽINI nudi stalen zaslužek »Mara« Maribor, — Orožnova 6. Celje, Slomškov trg 1. Ple-tilnica — raznošilialnica 71