NOVOTEHNA s SALON CITROEN NOVO MESTO, PARTIZANSKA 2, tel.: (068) 25-088 ODPRTO VSAK DAN OD 7. -17. ure in v SOBOTO OD 7. -12. ure DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST UJ ESimm nošah mostiš- Sprehod po Metliki muR^NK0 MATKOVie, župan metlisk1, je pred pričami izjavil, da bodo ih vsi trije metliški trgi novo asfaltno prevleko še pred 22. majem. Tega fie bo namreč pričetek letos že desete vmarsko-turistične prireditve Vinska vigred v Beli krajini. Gospod Matkovič se je se pridušal, da bo do imenovanega atuma tlakovano tudi grajsko dvoriš-i',le ?e nekaj let posuto s peskom. Metličani ne bi bili Metličani, če ne bi sklepali stav: polovica jih trdi, daje govoril gospod Matkovič prazne besede, druga polovica pa, daje gospod Mart-kovič mož beseda. GOSTIŠČE NA DRAGAH je postalo dislocirani oddelek metliške osnovne sole. Nemalo mulcev se takoj po pouku zapodi v gostilno, ,.j.cr,je kar nekaj igralnih naprav, zapeci''111 in denar pobirajočih. Bežeče slike, Pferriljene s pokanjem, zavijanjem in tuljenjem, omamijo odraščajočo mla-* a pozabi na čas in se zato pozno raca domov. Kaj se dogaja za stenami „ ?e ve,n!hče. Prav pa bi bilo, če bi . ?k'^ kdo Povedal, da so na svetu lepše in koristnejše reči. Trebanjski e iveri ~ Alfonz Jaki z Brinja, eden T - čnejših kmetov v trebanjski obči-’ if^n' Cdlru’ k'je Prišel iz trebanjske-v Ti-5 r? na Poreditev Kmečkega glasa Tat; l- V ^erinjo sevniško občino. ... ’. se v prostem času pomalem tudi S 150 sod'ščih, je v Tržišču med g edom razstave domače obrti pocu-, . rokav kmetijskega ministra dr. taW. 8 ®sterca- Minister gaje očitno j'%SPwnal’ ne vemo pa, po kateri 'J1"'. Morebiti pa je tudi on svojčas oHm V °olenjskem listu reportažo in I v5 na Boj na Rakovniškem polju. lin/fcU dak*’ tudi funkcionar Slovenske 7J„ .e strai>ke, v Tržišču dokazal, da se zaveaa medijske moči, »prebil led« na ci nju s predsednikom predsedstva km nide Milanom Kučanom in mu “ J™ Poslušalec iz dvorane zastavil vprašanje. p MODRA KRONIKA - Alojz '/-a Prijatelje tudi Slave, je s svo-.Modro kroniko izborno zabaval občinstvo. Če bi njegovemu Krjavlju in . ruščini uspelo pričarati ob nagradnem žrebanju naročnikov Kmečkega glasa, 03 b' vsaj kakšna izmed najvrednejših nagrad ostala na Dolenjskem, bi bilo judstvo še bolj zadovoljno. A nič ne de. ako vsaj vedo, da Slave, na vsakoletni mokronoški kresni noči tudi duhoviti tvresniček, ni coprnik, ki bi mu v časih vlzlc,Je grozila gramada, ampak či-in°^vaden, a podjeten človek iz mesa ,k?7EMO,KRATI — Tajniku trebanj-pf,vLeze kulturnih organizacij, Stane-tall iv,i v,0 nekateri že privoščljivo oči-tal' pohtično kameleonstvo, potem ko mešan^vsfc HslU dLa je vodi P Jc i Z^°r sevniške Lisce, ki ga krš^ancL^k ’ nast0P»l na zboru sevniških h “ “ IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Ko državna meja preseka vodovod Metliška Komunala METLIKA — Da je slovensko-hrvaška državna meja usodno zarezala med tukajšnje ljudi, ni fraza. Vse več ljudi se namreč vsakodnevno srečuje s problemi, ki so med drugim nastali tudi zaradi neurejenih meddržavnih odnosov med mladima državama Med njimi so metliški komunalci, ki imajo kar dve zajetji metliškega vodovoda onkraj meje, v Rajakovičih in Jamnikih. Komunalcem so dali jasno vedeti, da v zakonu o državni meji ni predvideno, da bi imela ena država zajetje pitne vode v drugi državi Mejo tam, kjer ni mednarodnega ali meddržavnega mejnega prehoda, lahko prestopajo le tisti ki imajo potrdilo o dvolastništvu ali se vsak dan vozijo na delo k drugo državo. Komunalci ne spadajo v nobeno od teh kategorij. Torej jim preosUme le, če želijo, da bi v dobro prebivalcev vodovod normalno obratoval, da kršijo zakon. Seveda bi bila možna tudi drugačna rešitev: da na primer skrb za vodni zajetji na njihovem ozemlju prevzamejo Hrvati saj navsezadnje iz njiju dobiva vodo tudi devet hrvaških vasi Toda tudi Hrvati bi pri tem kršili zakon o prehodu državne meje, saj do vodnih zajetij v Žumberku sploh ne morejo priti ne da bi prečkali slovensko ozemlje. Za neprizadete pa bi bilo gotovo najbolje, če bi Metličani vodni zajetji v drugi državi odpisali Kljub navideznemu odkrižanju vseh skrbi pa bi bila to tudi najbolj črna rešitev. Brez vode iz Raja-kovičev bi namreč ostale suhe cevi v celotnem višinskem območju metliške občine, brez vode iz Jamniko v pa bi bile suhe še pipe v krajevnih skupnostih Radoviča in Slamna vas, medtem ko bi načrtovani vodovod v Drašiče lahko odpisali Zato gotovo ne preostane drugega, kot da se državi čim prej dogovorita, kako naprej, tudi zato, ker Hrvatje uporabljajo elektriko in telefon s slovenske strani M. BEZEK-JAKŠE • Ideja o univerzalnem razredu, ki bo osvobodil vse druge, je mesijanska, kristološka, odrešenjska in kot laka neznanstvena. Temeljna misel marksizma je napačna. (Semprun) • V Rusiji ni človekovih pravic brez vodke. (Gustinčič) KIPARSTVO NEKOLIKO DRUGA ČE—Kipar Martin Skoliber iz Črnomlja seje z razstavo, odprto preteklo soboto v metliškem Ganglovem razstavišču, predstavil z nekoliko drugačnim stilom kiparjenja, kot so ga Belokranjci sicer vajeni Pra v zalo je bila morda otvoritev, ki jo je popestril kitarist Ervin Čirič, toliko bolj obiskana. Skolibra pritegujejo les, kovina, produkti, ki nastajajo pri obdelavi lesa, listje in glina S kombinacijo vsega tega ali le nekaterih sestavin ter kiparjevo domišljijo so se rodile prav zanimive skulpture. Eno od njih je v Skolibrovi nagradni igri dobil iz njegovih rok tudi predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič (na desni). (Foto: M.B.-J.) Franc Stariha (na levi) in Nace Polajnar v Vinici Viničani se boje lastne občine Z ustanovnega ega zbora vinjskega kO SKD VINICA — Pretekli teden se je več kot 500 krajevnim odborom Slovenskih krščanskih demokratov pridružil še viniški, sicer tretji v črnomaljski občini. To je, kot je na ustanovnem zboru dejal predsednik poslanskega kluba SKD v slovenski skupščini Nace Polajnar, tudi v skladu z njihovim motom, da želijo priti v vsako slovensko vas. Potem ko so Viničani slišali precej o delu krščanskih demokratov in o prihodnjih volitvah, so bili sami najbolj glasni, ko je tekla beseda o bodoči viniški občini. Dejali so, da niso optimisti, sploh pa ne verjamejo, da se bo Vinica razvijala tako, kot jim to obljubljajo možje »od zgoraj«. Prav zaradi neuresničenih obljub so namreč že povsem otopeli. Občina bo po njihovem le še aparat več, ki jim bo odžiral kruh. In medtem ko na primer v Semiču že komaj čakajo na svojo občino, seje v Vinici boje. Predsednik črnomaljskega občinskega odbora SKD Franc Stariha jih je potolažil, da ima Vinica velike možnosti, da se hitro razvije. Največji problem je pomanjkanje ljudi, vendar pa po njegovem demografsko ogrožena območja lahko upravičeno pričakujejo pomoč in jo bodo tudi dobila. Toda čeprav je Vinica v osnutkih dokumentov o novih občinah zapisana kot občina, ni nujno, da to zares postane. O tem se bodo namreč prebivalci sami prostovoljno odločali. M.B.-J. mi £ Oddaja vojašnice ne bo na horuk Ker je prostor, kjer je bivša vojašnica, za Črnomelj zelo dragocen, bodo temeljito _____premislili, preden ga bodo oddali v najem — Kako s klavnico? ČRNOMELJ — Precej časa in energije so v Črnomlju porabili za to, da bi prostore vojašnice sredi mesta namenili dejavnostim, ki so za tja najbolj primerne. Prostor bodo dobili le tisti, ki izpolnjujejo pogoje, določene na občini. Šlo naj bi za preoizvodno dejavnost, v kateri bi odprli čim več novih delovnih mest. Proizvodni programi, v katere naj bi podjetniki vložili čim več svojega denaija, pa bodo morali biti finančno uspešni, izvozni in ekološko čisti. Na nedavni seji občinskega izvršnega sveta je bilo vendarle moč slišati nekaj pomislekov. Prostor, kjer stoji bivša vojašnica, je namreč za črnomaljsko občino zelo dragocen. Zato je vprašanje, ali je dobro, da ga trajno namenijo za proizvodno dejavnost. Ne nazadnje pa so poslopja stara že okrog 40 let in mnoga precej dotrajana, vprašljiva je tudi kakovost infrastrukture v teh objektih in lahko se zgodi, da bodo stroški gradbenih posegov zelo veliki. Medtem ko je odziv zasebnikov za najem prostorov precejšen, pa se družbena podjetja z redkimi izjemami skoraj niso odzvala na razpis. Čeprav je iz ocen investitorjev moč sklepati, da bi v začetku na novo za- poslili v prostorih bivše vojašnice 179 ljudi, so nekateri člani izvršnega sveta menili, da je ta številka prenapihnje- OPRAVIČILO ČRNOMELJ — V zadnji številki DL je bilo na 1. strani objavljeno, da si je »kopino«, torej občinsko grajo pri urejanju in varovanju okolja, prislužil črnomaljski oddelek za družbeni razvoj. V resnici je »kopino« za prepočasno reševanje pereče ekološke problematike ob občinskem prazniku prejel črnomaljski izvršni svet. Prizadetim se opravičujemo. Zeleni za odprto mejo na Kolpi Nov predsednik METLIKA — Metliški Zeleni so, ko so na nedavnem letnem občnem zboru pretresali delo v preteklem letu, ugotovili, da je iz njihovih vrst prišlo kar pre- 811® JŠš Tone Bezenšek cej ekoloških pobud. Sicer pa so dali velik poudarek uresničevanju odloka o zbiranju in odvažanju odpadkov iz vseh naselij v občini. Največja akcija je bila zbiranje denarja za nakup 140 trenirk za černobilske otroke ter njihov obisk v Metliki, ki so ga pripravili skupaj z osnovno šolo. Zaleni pa so ponosni tudi na svojo pobudo, ki je bila v republiki uslišana, tako da bodo imele nove regi- strske tablice na metliških avtomobilih metliški grb. V letošnjem letu čaka, po programu sodeč, metliške Zelene veliko dela. Potrudili se bodo, da bo začela delovati postaja za spremljanje onesnaženja zraka. Končno naj bi celovito zaščitili belokranjske steljnike. Pripravili bodo akcijo, v kateri bodo očistili Kolpo pod železniškim mostom v Rosalnicah. Zavzemali se bodo za nadaljnje reševanje problema Krupe, za zaščito in sanacijo starih lip v občini, za uresničitev»ž.e načrtovanega regionalnega parka Kolpa in izdelavo katastra vseh onesnaževalcev v občini. Ena pomembnejših nalog pa bo prizadevanje za odprto mejo na Kolpi, kjer bo omogočeno svobodno kopanje, taborjenje, čolnarjenje in ribarjenje. »Seveda imamo v načrtih tudi številne akcije, ki bodo trajale več let, na primer reševanje vprašanja centralne čistilne naprave v Metliki, zaščito območij nad rezervati pitne vode in ob vodnih izvirih ter zahtevo po gradnji posebne čistilne naprave za Beti,« je povedal novi predsednik metliških Zelenih Tone Bezenšek. »V programu imamo zapisano tudi sanacijo centralnega smetišča v Metliki, nameščanje kontejnerjev za sortiranje različnih vrst odpadkov, ne nazadnje pa si bomo prizadevali tudi doseči, da bodo trgovci s kemičnimi kmetijskimi sredstvi dolžni prevzemati prazno embalažo in jo vračati proizvajalcu.« M.B.-J. Komu še prodajati in kako vnovčiti V metliški občini je močno padla industrijska proizvodnja, med drugim tudi za-______radi izgube trgov — Zaradi državne meje pričakujejo olajšave METLIKA — Medtem ko se je industrijska proizvodnja v metliški občini leta 1990 zmanjšala skoraj za 9 odst. v primerjavi z letom poprej Je bila lani še za 20 odst. manjša kot predlanskim. Vendar podatki veljajo le za lanskih 10 mesecev, kar pomeni, da se je v resnici lanska proizvodnja zmanjšala še za veliko več. Proizvodnja močno pada tudi zaradi izgube trgov. Problem je namreč, komu v bivši Jugoslaviji sploh prodajati in kako to vnovčiti. V metliških podjetjih morajo na primer, ko prodajo blago na Hrvaško, račune napisati v hrvaških dinarjih, in ko jim jih končno uspe dobiti, jih težko vnovčijo ali zamenjajo za hrvaško blago. Izdelkov, kijih Hrvati izvažajo in kijih hkrati potrebujemo v Sloveniji, je namreč zelo malo. Zato bodo morali, kot je bilo slišati na zadnji seji metliškega izvršnega sveta, menjavo s Hrvaško čim bolj zmanjšati, hkrati pa so obžalovali, da na meddržavni ravni na tem področju ni bilo narejenega takp rekoč nič. Čeprav v metliški občini še ni prišlo do stečajev kot v številnih drugih občinah, pa je v podjetjih vse več primerov čakanja delavcev na domu. Kakovost je zdaj najpomembnejša V Tovarni opreme na Mirni uspešno prestali celovito preverjanje kakovosti MIRNA — V Tovarni opreme, d.d., Mirna (TOM) se vse bolj zavedajo, daje v tržnem gospodarstvu kupec »kralj«. Zato so v TOM-u začeli z avdi-tom, to je s presojo poslovnega in proizvodnega procesa in posameznih izdelkov. S to metodo zagotavljanja kakovosti se sicer na nekaterih področjih srečujejo že nekaj časa, nikoli doslej pa še niso v TOM-u »preživeli« tako celovitega preveijanja sposobnosti zagotavljanja kakovosti, kot seje primerilo pred kratkim. »Preživeli« pravimo zalo, ker je zdaj že znano, da so v TOM-u celo presegli načrtovano kakovost in so se uresničile optimistične napovedi direktorja TOM-a, še predno je pooblaščena ustanova Bureau Veritas prišla na svetlo z vsemi rezultati avdi-ta oz. preverjanja. Vodstvo TOM-a je potegnilo pravo potezo, saj si v neiz- prosni konkurenci, ki vlada v avtomobilski industriji, niso mogli privoščiti, da bi se izognili zahtevnemu situ, če so seveda hoteli ostati dobavitelj Renaulta oz. Revoza. Kakovost je bila nad pričakovano, saj je bila denimo med vsemi izgotovljenimi avtomobilskimi prevleka- mi zavrnjena le ena garnitura! Novi sistem kontrole je očitno že dal sadove. Kakovost končnega izdelka je pač močno odvisna tudi od kakovosti vhodnih materialov. In lani so imeli večje ali manjše pripombe na slabo četrtino materialov, skoraj 6 odst. pošiljk pa so reklamirali. V prvi polovici lanskega leta so jim dobavitelji pošiljali slab material, zato je bil delež zavrnitev in pripomb znatno večji kot v drugem polletju. Ugotovili pa so, na primer, daje za najpogostejše napake na prikoliškem programu kriv še zmeraj t.i. človeški dejavnik. p p saj se je marsikje proizvodnja skoraj ustavila. Medtem ko ponekod med delavci vlada apatija, drugod razsaja, strah pred odpuščanjem. Nemogoče je izplačati plače, kakršne po kolektivni pogodbi zahteva sindikat. Poleg tega je nastala velika anarhija zaradi na hitro sprejetega zakona o davkih, neizpeljanega lastninjenja, onemogočenega poslovanja z drugimi republikami ter brezpogojnih zahtev monopolistov, zaradi česar imajo nekateri • V Metliki sicer priznavajo, da podjetja nimajo denarja, da bi šolala strokovni kader, ki bi ga nujno potrebovala, da bi se lažje izkopala iz težav. Po njihovem mnenju pa bi tukaj morala priskočiti na pomoč tudi vlada. Prav tako pa bi republika morala prebivalcem ob meji dati določene olajšave, dokler Slovenija in Hrvaška ne uredita razmer na meddržavni ravni. velike probleme restmi. z zamudnimi ob- M. BEZEK-JAKŠE VIŠJE CENE V VRTCIH? TREBNJE — Vzgojnovarstvena organizacija Trebnje je zaprosila trebanjski izvršni svet za soglasje k povečanju prispevkov staršev v trebanjskih vrtcih za 45,4 odst. od 1. marca. Starši bi za dnevno varstvo otroka v jaslih poslej plačali 4.100 tolarjev mesečno, za otroka v ostalih oddelkih pa 3.171 tolarjev. na. Drugi pa so bili mnenja, daje vojašnica glede na površino prostorov premajhna. Prednost pri najemu bi namreč morali imeti tisti, ki bi odprli čim več novih delovnih mest, medtem ko bi morali manj prostora nameniti za gostinske dejavnosti, pre- • Problem zase predstavlja klavnica, ki naj bi jo preselili iz sedanjih prostorov ob Ločki cesti nižje ob Lahinji prav tako v prostore bivše vojašnice. Zeleni in naravovarstveniki se s to selitvijo strinjajo. Tudi veterinarska inšpekcija meni, da je nova lokacija boljša od sedanje, saj je bolj odmaknjena od stanovanjskih hiš, lažji in cenejši bi bil odvod odpadnih voda, ker pa bi bila višje kot sedaj, imajo veterinarski inšpektoiji pomisleke zaradi morebitnega širjenja smradu. Nasprotno pa je sanitarna inšpekcija mnenja, da bi z dovozom živine v novo klavnico prometno še bolj obremenili že sedaj precej obremenjeno Ločko cesto. Poleg tega naj bi bila v bivši vojašnici pekarna, kar izključuje bližino klavnice. Sanitarna inšpekcija meni tudi, da bi klavnico težko priključili na čistilno napravo, prav tako pa je nepoznana roža vetrov na tistem območju. vidni pa bi morali biti tudi pri oddaji prostorov za skladišča. M. BEZEK-JAKŠE ZAHVALA ZA POMOČ ČRNOMELJ — Črnomaljski občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje stranki PDS iz Riminija, kije v začetku februarja v Črnomelj pripeljala.10 ton pomoči v oblačih, prehrani, otroški hrani in igračah za begunce iz Hrvaške, Malomarnost prepogosto neti požare Požari iz malomarnosti TREBNJE — Malomarnost je lani največkrat priklicala »rdečega petelina« v gozdove, na travnike in gospodarska poslopja v trebanjski občini, to je razvidno iz poročila trebanjskega sekretariata za obrambo, ki govori o požarih v letu 1991. Kar polovico, to je sedem požarov, jih je zanetila malomarnost. Lani so gasilci v trebanjski občini • Čeprav so bili lani štirje požari manj kot leto poprej, so ti povzročili v trebanjski občini sorazmerno večjo gmotno škodo kakor pa v preteklih letih. Izračunali so, daje bilo lani samo neposredne škode v teh 14 požarih za 1,432.000 tolarjev. Kot zanimivost naj omenimo, da so lani trebanjski gasilci zabeležili 4 požare, ki jih je povzročila eksotermna reakcija, to je sproščanje kemične toplote. najpogosteje gasili stanovanjska in gospodarska poslopja. Marec je najnevarejši za gozdne požare, saj ljudje tedaj dostikrat nenadzorovano požigajo travišča. Lani je občinska skupščina sicer sprejela odlok, ki prepoveduje take indijanske igrice z ognjem, v občinskem štabu za civilno zaščito so pripravili obvestila, ki opozarjajo na večjo požarno ogroženost spomladi. Toda vse kaže, da trkanje na zavest ne zaleže dosti. Gotovo bi bilo bolj učinkovito preprečevanje tovrstnih malomarnosti, da ne rečemo že kar norčevanja iz utrudljivega in požrtvovalnega dela gasilcev, če bi povzročitelji svoj odnos do požarne varnosti krepko občutili na svoji denarnici. Enkrat je lani zagorel avto po prometni nesreči, drugikrat pa so ognjeni zublji zajeli tovornjak, naložen z gumami, kije bil na parkirnem prostoru. Povedati pa je treba, da so bili lani v vseh 14 požarih angažirani gasilci iz trebanjske občine. Le en požar so gasili novomeški poklicni gasilci, ki so bili pač takrat prvi obveščeni. Gasilci so prihajali na požarišča naglo in so s svojimi intervencijami preprečili še večjo gmotno škodo. P. P. [1 1JJ IZ NKŠIH OBČIN F* "Tr^jPfif illiU IZ NKŠIH OBČIN Ul Tajnost je izvala vznemirjenje Potreba po obveščanju vzpodbudila sklic razširjene seje predsedstva KOČEVJE — Razširjena seja predsedstva kočevske občinske skupščine, kije bila prejšnjo sredo, je bila namenjena medsebojnemu obveščanju o nekaterih odprtih problemih v kočevski občini in oblikovanju načelnih stališč. Predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič je povedal, da tajnost izdelave predlogov za drugačno DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE IN NAJEMNINE KOČEVJE — Že v tem mesecu bodo cene komunalnih storitev v Kočevju v povprečju višje za 25%, kar pomeni, da seje voda podražila za 41% , ogrevanje za 19%, čiščenje odpadnih voda za 10% in odvoz odpadkov za 40%. K temu je potrebno dodati še 5-odst. povišanje novo oblikovanih cen zaradi predpisanega davka na storitve. Takšno povišanje je omogočil republiški izvršni svet, kije že konec preteklega leta odvzel občinam vse pristojnosti pri določanju cen komunalnih storitev, konec januarja pa izdal odlok o načinu oblikovanja teh cen, po katerem je možen dvig v višini 80% povišanja življenjskih stroškov. Ob potrditvi novih cen komunalnih storitev je kočevski izvršni svet 13. februarja sprejel tudi 25-odst. povišanje stanarin. Čeprav s tem povišanjem najemnin še vedno ne pokrivajo niti stroškov enostavne reprodukcije, saj bi ekonomske stanarine morale biti sedaj že okoli 7.000 tolarjev, kočevski izvršni svet za zdaj še ni izkoristil možnosti, da republiški izvršni svet zaprosi za večji odstotek povišanja najemnin. ureditev občin med ljudmi povzroča vznemirjenje. Tako denimo Stružan-ci izjavljajo, da kočevska občina zanje ni bila najboljša občina, da pa boljše nikoli niso imeli, kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kakšen bi bil izid referenduma o odcepitvi krajevne skupnosti Struge od kočevske občine. Po neuradnih podatkih naj bi namreč kočevska občina ostala ena občina in bi bila tako največja občina v republiki. Ker pa obstaja mišljenje, da bi se občine organizirale tudi tam, kjer je manj kot 3.000 prebivalcev • Glede reorganizacije šolstva v Kočevju se predstavniki nekaterih strank niso strinjali z obrazložitvijo predsednika kočevskega izvršnega sveta Alojza Petka, da je najboljša rešitev ustanovitev treh samostojnih šol. Ker so obstoječe šole v Kočevju potrebne popravil, denaija za vsa potrebna obnovitvena dela pa ni, je nekdo predlagal, naj se proda stavba stare gimnazije, denar pa nameni za obnovo šol. Tako, kot so bili prisotni na seji v bistvu enotnega mnenja, da tajnost v zvezi z bodočo ureditvijo občin ustvarja cel niz dezinformacij in nepotrebnega razburjanja med ljudmi, pa so bili enotni tudi v ocenitvi potrebe po vzpostavitvi sistema javnega nadzora nad sredstvi, pridobljenimi iz sklada za demografsko ogrožena območja. Ker so nekateri predstavniki strank zahtevali, naj se poimenski seznam tistih, ki so prejeli kredite iz republiških sredstev, namenjenih za demografsko ogrožena območja, predloži na naslednji seji skupščine, predstavniki občine pa so menili, da bi ti podatki morali ostati nekakšna poslovna skrivnost, so prisotni podprli predlog predsednika kočevskih socialistov Marka Rovana, da se ustanovi poseben odbor za nadzor nad temi sredstvi. M. LESKOVŠEK-SVETE DRAŽJI VRTEC (spodnja meja ob tem še ni določena), torej tudi na demografsko ogroženih območjih, pa obstaja tudi različica razdelitve kočevske občine. Tako naj bi se krajevna skupnost Struge priključila občini Videm —Dobre polje, Poljanska dolina črnomaljski občini in Podpreska in Draga Loškemu potoku. RIBNICA — Ribniški izvršni svet je pred kratkim sprejel novo ekonomsko ceno za vrtec, ki sedaj znaša 7.165 tolarjev za jasli in 5.268,70 tolarjev za vrtec. Na svoji zadnji seji 14. februarja pa je sprejel 17-odst. povišanje prispevka staršev na mesec februar, vendar samo za tiste starše, ki plačujejo poln prispevek. Tako bodo morali ti že za februar odšteti za jasli 2.550 tolarjev in za vrtec 2.000 tolarjev, v marcu, ko bo 45,4-odst. povišanje zajelo vse starše, pa bodo morali plačati za jasli 3.707 tolarjev in za vrtec 2.911 tolarjev. Vračilo lastne udeležbe Zahtevkov že za 7 milijonov tolarjev RIBNICA — Skupščina je dobila s prodajo 60 stanovanj približno 15 milijonov tolarjev, zahtevkov za vračilo lastne udeležbe pa je že v višini 7 milijonov tolarjev. Da ne bi bremenili občinskega proračuna, je ribniški izvršni svet 14. februarja sprejel nekatere sklepe v zvezi ,'z vračilom lastne udeležbe. Vsi, ki so plačali lastno udeležbo in so po zakonu upravičeni do vračila revalorizirane lastne udeležbe, bodo ostali upravičeni tudi v bodoče, spremenijo se le nekateri roki izplačila. Če se prejšnji imetnik stanovanjske pravice v obdobju dveh let po uveljavitvi zakona izseli iz stanovanja, se mu plačana lastna udeležba v realni vrednosti vrne takoj po izselitvi iz stanovanja. Do takojšnjega vračila lastne udeležbe v realni vrednosti je upravičen tudi prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki seje iz stanovanja izselil že pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona. Če pa prejšnji imetnik stanovanjske pravice ostane v stanovanju in z lastnikom sklene najemno pogodbo, se mu plačana lastna udeležba v realni vrednosti vrne po preteku dveh let po uveljavitvi stanovanjskega zakona. Izračun realne vrednosti lastne udeležbe se v vseh primerih opravi na način, ki je veljal pri dosedanji prodaji. M. L.-S. Obljube so poceni Brez republiške pomoči bo Obkolpje ostalo s problemi tam, kjer je BOŠTANJČANI Z Zadovoljni so z doseženim ŠE SLABŠE VZDRŽEVANJE CEST NOVIM SPOREDOM KOČEVJE — Kočevje, kije po površini druga največja občina v Sloveniji, ima kar 70 odstotkov ozemlja demografsko ogroženega. Njena posebnost so tudi zaprta območja, ki so bila dolga leta pod posebnim režimom. Da bi spodbudili razvoj in ljudem omogočili normalno življenje, je vodstvo službe za revitalizacijo Kočevskega izdelalo program, ki predvideva več dolgoročnih nalog. Prednost bo imela infrastruktura. Gre za cestne povezave v smeri Fara—Žaga—Predgrad, ceste Kočevje—Koprivnik, Kočevje—Struge in del cestnega omrežja v KS Kočevska Reka. Prednostni vrstni red je v veliki meri spremenila uvedba državne meje s Hrvaško, saj občina Kočevje meji s to državo kar na dolžini 75 km. Uresničitev cestnega programa pa tudi drugih najnujnejših investicij, v kar štejejo tudi ureditev centralne doponije za smeti, se že sedaj postavlja pod vprašaj. Če k temu dodamo še željo po napeljavi plinovoda ter sanacijo kompletnega vodovodnega omrežja, bo za izvedbo teh programov potrebno zagotoviti vsaj polovico lastnih sredstev, kijih ni mogoče v celoti zagotoviti v proračunu občine Kočevje. Nova obremenitev bo tudi izgradnja 17 km dolge regionalne poti od Petrine do Osilnice in naprej do Drage. Gre za cesto, ki naj bi jo finansirala republika, saj občina za to nima denarja. Tudi oskrba z elektriko bo v okoliških vaseh delala še velike preglavice, saj se petdeset vasi napaja z elektriko iz hrvaškega elektrogospodarstva. Ali bo večino projektov ob Kolpi iz svoje blagajne plačala republika? Ža sedaj obstajajo le delne obljube, kot recimo ta, da prihodnje leto država računa na gradnjo ceste Petrina—Osilnica—Draga. M. GLAVONJIČ BOŠTANJ — Boštanjčani cenijo ljubiteljsko kulturo. To so znova potrdili pretekli petek, ko so spet v velikem številu prišli v dvorano domačega TVD Partizana in so številni stoje vztrajali do konca priložnostnega kulturnega sporeda ob slovenskem kulturnem prazniku. Oktet Boštanjski fantje se je prvič predstavil pred domačim občinstvom z novim sporedom in doživel zelo lep sprejem. Seveda poslušalci niso hranili svojih dlani niti pri nastopu dekliškega okteta Corona in učencev boštanjske osnovne šole. Ti so bili za marsikoga celo najbolj prijetno presenečenje, saj kakovost obeh omenjenih oktetov ni Letos bodo lahko konkurirali z novimi programi sporna. RIBNICA — V ribniški občini so dobili v okviru republiškega natečaja za naložbe na demografsko ogroženih območjih skupno 9,6 milijona tolarjev, od tega 3,7 milijona tolarjev nepovratnih sredstev. Z dobljenim so zadovoljni, saj so bili sofinancirani vsi prijavljeni programi, tako da bodo lahko letos sodelovali na natečaju z novimi programi. Nepovratna sredstva je občina Ribnica dobila na natečaju za gradnje objektov lokalne gospodarske infrastrukture, in sicer za postavitev trafo postaje Zadniki —- Perovo, krajevne trafo postaje Sodražica-center in čistilne naprave pri rekonstrukciji regionalnega vo- Država »nagradi« obrtnike Z zbora sevniških obrtnikov — Večje olajšave SEVNICA — »»Terjamo od države, da vzpostavi sistem finančne discipline med kupci in dobavitelji, zamudne obresti za svoje terjatve pa zniža tako, da ne bo v vzvišenem položaju glede na davkoplačevalce,« so poudarili na sobotnem zboru obrtnikov iz sevniške občine. svežega kapitala. Čeprav so tega razdelili po znižani obrestni meri, visoka inflacija zahteva še zmeraj visoke zneske za obresti, kar povzroča pri posojilojemalcih precej nejevolje. Predlagali so tudi povečanje vsestransko upravičenih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva in zaloge do višine vlaganj. V luči razprave Janeza Hohkrauta, ki je orisal, v kakšnih zagatah se je znašla lesnopredelovalna obrt in industrija, so na zboru sevniških obrtnikov med svoje sklepe zapisali, da »se naj izvozna taksa za lesne sortimente odpravi. Les za predelavo v lesnopredelovalni obrti pa naj se smatra kot reprodukcijski materia.« Še letos bi radi ustanovili svojo hranilnico in posojilnico, v kateri bi obrtnikom in drugim varčevalcem zagotovili višje obresti na vloge in nižje obresti na posojila. Menijo, da bodo lažje našli denar za ustanovitev te službe kot pa primerno strokovno podkovane ljudi, ki bi jim obrtniki zaupali. Imajo pa za to potezo vso podporo občinskih mož, kar je zagotovil na zboru obrtnikov tudi predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik. Na zboru sta direktor Sevniški obrtniki so pooblastili Obrtno zbornico Slovenije, da jih zastopa pri zahtevku do republiške vlade in Ljubljanske banke, d.d., da bi obravnavali »zamrznjene« devize obrtnikov na bančnih računih kot poslovna sredstva obrti. Obrtniki se namreč nikakor ne morejo strinjati z zamrznitvijo njihovih deviznih vlog za 10 let. Predsednik sevniške obrtne zbornice Slavko Vilčnik je dejal, da lani razvojni sklad za drobno gospodarstvo v občini zaradi spremenjene davčne zakonodaje ni dobival svežih virov. V tem položaju pa je obrtnikom priskočil na pomoč občinski proračun s 4 milijoni tolarjev • Ob začetku lanskega leta je bilo v sevniški občini 329 rednih obrtnikov, ob koncu leta pa 369. Ti so na začetku zaposlovali 207 delavcev, na koncu leta pa že 295 delavcev. Predsednik sevniškega izvršnega sveta Marjan Kurnik je spomnil, da so lani v občini ustvarili v obrti 106 novih delovnih mest, medtem ko je Krčanom uspelo zagotoviti le 31 in Breži-čanom 27 novih delovnih mest. občinske uprave za družbene prihodke Slavko Golob in njegova sodelavka Erika Volčanšek seznanila obrtnike z nekaterimi spremembami s področja davčne zakonodaje. P. P. dovoda v Loškem potoku. 144.000 tolarjev nepovratnih sredstev pa je občina dobila tudi na natečaju za izdelavo občinskega razvojnega programa demografsko ogroženih območij. Med podjetji iz ribniške občine je na natečaju sodeloval le Inles iz Sodražice, kije za naložbo v rekonstrukcijo proizvodnje vhodnih vrat prejel 3,7 milijona tolarjev kredita. Skupno 2,2 milijona tolarjev ugodnega posojila pa je prejelo tudi 7 občanov, ki so sodelovali na natečaju za sofinanciranje naložb v kmetijstvu in dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Ker bo letos rok za prijavo na natečaju za naložbe na demografsko ogroženih območjih le mesec dni, je skupščina občine Ribnica konec prejšnjega tedna poslala vsem zainteresiranim za prijavo, ki so že vključeni v občinski razvojni program, obvestilo, naj s pripravo programov pohitijo. Upajo, da bodo odobrena sredstva letos tudi hitreje prispela do uporabnikov, saj so lani veliko izgubili prav zaradi tega, ker so bila sredstva razdeljena šele decembra. M. L.-S. RIBNICA — Seja ribniškega izvršnega sveta minuli petek je potekala predvsem v znamenju brezplodne razprave o črnih gradnjah v ribniški občini. Konkretne sklepe pa so člani izvršnega sveta sprejeli tako glede prijavljenih programov javnih del kot problematike vzdrževanja lokalnih cest. Izvršni svet bo sofinanciral vse prijavljene programe javnjh del razen programa podjetja ITPP. Čeprav je minister za finance Dušan Šešok obljubil več denarja za vzdrževanje cest, so bili člani izvršnega sveta mnenja, daje nujno potrebno znižati raven vzdrževanja cest, vsaj dokler se ministrove obljube ne uresničijo. Sprejeli so predlog Tonega Tanka, po katerem naj bi program pluženja tako lokalnih kot nekategoriziranih cest ostal v bistvu nespremenjen, racionalnejše pa naj bi bilo predvsem posipanje cest. MAJHNE MOŽNOSTI ZA TV KOPER RIBNICA — Po mnenju RTV Slovenije — Oddajniki in zveze so možnosti, da bi lahko v Ribnici ponovno gledali program TV Koper še pred začetkom naslednje zime (saj se ta še ni iztekla), zelo majhne. Kot vse kaže, pa so majhne tudi možnosti, da bi v Ribnici namesto koprskega programa lahko gledali program kanala A. Oddajniki in zveze namreč, kot pravijo monopolisti, ne kažejo velikega zanimanja za dogovor o »neki razumni ceni za vzdrževanje oddajniških naprav. OCENJEVANJE VZORCEV VINA RAZPIS ZA DOM JLA RIBNICA — Prejšnji teden je bil objavljen razpis za oddajo doma JLA v Ribnici v najem. V razpisu so navedeni pogoji oziroma nekakšne omejitve glede dejavnosti, ki naj bi se v bodoče izvajale v bivšem domu JLA. Stavbo bodo oddali v celoti najboljšemu ponudniku. SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Sevnica —Boštanj vabi svoje člane in tudi vse, ki bi radi preverili svoje vinogradniške in kletarske sposobnosti, da prineso v četrtek, 27. februarja, ob 14. uri v gostilno Kragl na Glavnem trgu v Sevnici 3 litre svoje kapljice, ki jo bodo strokovnjaki ocenili 29. februarja. Gre jim za pravično odškodnino Društvo izgnancev Slovenije je po Bučki dobilo še krajevno organizacijo na Studencu — Predsednik Jože Zibert STUDENEC — Zahtevki za vojno odškodnino okrog 54.000 slovenskim izgnancem ne morejo zastarati zaradi pravnih, zgodovinskih in moralnih razlogov. Ob združitvi Nemčij so svoje zahtevke za vojne odškodnine že postavile nekatere evropske države in delno uspele. Zato ne bi bilo nič nenavadnega, če bi to storila tudi slovenska država. To je poudarila predsednica komi- radi informacijske blokade niso vede; sije za socialna vprašanja in odškodnine pri Društvu izgnancev Slovenije, prof. Ivica Žnidaršič, na ustanovnem zboru krajevne organizacije izgnancev na Studencu. Ta šteje 244 članov, upoštevaje tudi izgnance iz krajevne skupnosti Primož, medtem ko ima krajevna organizacija na Bučki, ki so jo v sevniški občini najprej ustanovili, 77 članov. Slovenski izgnanci so bili med 2. svetovno vojno prisilno izgnani v okrog 300 taborišč tretjega rajha, na njihove domove pa so naselili kočevske Nemce, ki so zasegli tudi celotno njihovo imetje. Za porušeno in odvzeto premoženje, za prisilno delo, trpljenje, izgubo zdravja in umrle svojce niso dobili slovenski izgnanci prav nobenega nadomestila ali vojne odškodnine. V Nemčiji so sprejeli tudi predpise o »skrbi za žrtve vojne« in imajo na tej osnovi njihovi uradniki široka pooblastila. Toda slovenski izgnanci za- li za možnosti, da bi lahko pridobili vojno odškodnino od posameznih firm v Nemčiji, kjer so med vojno delali »tlako«, niti kam naj predložijo zahtevke za odškodnino, če so na njih delali medicinske eksperimente. Menda je bivša Jugoslavija vendarle odrinila nekaj od 8 milijonov mark od- škodnine (ki jo je dobila po resoluciji Združenih narodov in bilateralnem sporazumu) okrog 50 Slovencem, žrtvam vivisekcije. Jože Žibert Zdaj je pravi čas, da se poravnajo vse krivice, ki sojih preživeli izgnanci in njihovi svojci, potem naj se pa država Slovenija pogovarja & o kreditih in drugih aranžmajih, smo slišali na Studencu. Kol je povedal predsednik studenške organizacije izgnancev Jože Žibert, je med vojno ostalo na tem območju le pet družin, ki so imele kakšnega družinskega člana zaposlenega bodisi na železnici ali pri cestarjih. Povabil je, da se včlanijo v društvo vsi krajani, ki so bili med leti 1941- 1945 nasilno izgnani v nemška taborišča, na Hrvaško, v Srbijo ali pa so zbežali pred nasilnim pregnanstvom čez mejo, na italijansko okupirano ozemlje. ^ Drobne iz Kočevja BREZ PRISILE — Po razširjeni seji predsedstva kočevske občinske skupščine je bilo s strani nekaterih predstavnikov slišati, da so tovrstna srečanja v bistvu le »mlatenje prazne slame« in da zato niso potrebna. V vabilu za včeraj- I.UIU I1IJU pvzuvuiiu. I TUOUU Z.U » VVi -J šnjo razširjeno sejo predsedstva je bilo zato posebej navedeno, da udeležba za predstavnike strank po statutu občine ni | obvezna. Tako se Jahko vsi tisti, ki j dvomijo o potrebnosti in koristnosti I takšnih razširjenih obravnav, sami odločijo, ali bodo sodelovali ali ne. TEŽAVE Z »RDEČO HIŠO« - j Direkcija za stanovanjsko gospodar- j stvo občine Kočevje bi morala že s 1. i januarjem prevzeti v upravljanje stavbo na Ljubljanski 7, Kočevcem znano, kot »rdeča hiša«. Tega še ni storila, saj se današnje stranke in nekdanje družbe; nopolitične organizacije, ki so v hiši domovale vrsto let, ne strinjajo z višino najemnine. Direkcija, ki jo podpira ko; čevski izvršni svet, meni, da morajo tudi stranke plačati enako najemnino kot drugi najemniki prostorov v tej stavbi-V kolikor imajo stranke prevelike prostore, jih bodo pač morale v prihodnje deliti z drugimi. Tako tudi Zvezi borcev ne bodo znižali najemnine — v ta namen jim bodo raje povečali dotacijo. TEŽKA POJASNILA — V krajevni skupnosti Kostel kar nekaj ljudi čaka težko pojasnjevanje tega, kdaj, kje in kako so bila porabljena določena sredstva, namenjena tej krajevni skupnosti. Med drugim bo potrebno odgovoriti tudi na vprašanje, koliko kamionov peska je bilo odpeljanega iz kostelskega kamnoloma na mejni prehod v Petrini. Ribniški zobotrebci IZID GLASOVANJA — Društvo rejcev malih živali iz Ribnice bo moralo za prostore, v katerih bi imeli pisarno, še malo počakati. Kljub pozitivnim mnenjem k oddaji prostorov, ki so jih izdale krajevna skupnost in pristojne inšpekcijske službe, je ribniški izvršni i svet menil, da morajo ostati prostori v stavbi, v kateri so sicer blagovne rezerve občine Ribnica, prazni. Člani izvršnega sveta so imeli glede tega različna mnenja, tako daje šele izid glasovanja prinesel odločitev, da bo za Društvo rejcev malih živali potrebno poiskati drugo rešitev. LETNI PRIPIS — Da lahko majhen popravek veliko pomeni, dokazuje dopolnitev določila o zamudnih obrestih za podpisnike kupoprodajnih pogodb za stanovanja v občini Ribnica. Obresti so še vedno 1,2% na dan, vendar jih ne bodo obračunavali z dnevnim, ampak z letnim pripisom. DOPOLNITEV POGODB — Ministrstvo za obrambo še ni podpisalo najemnih pogodb za prostore v bivši vojašnici v Ribnici. Vzrok za to je v drobnih spremembah, ki jih bodo vnesli v pogodbe, tako, denimo, da bo najemnik moral nekaj prispevati tudi za zavarovanje teh objektov. Bistvenih sprememb pa po zatrdilih ministrstva ne bo. Sevniški paberki VODSTVO — Tovarna obutve na Loki naj bi začela s poskusnim obratovanjem že v prvi polovici marca. Dobro bi bilo, če bi ljubljansko zasebno podjetje Andrea, ki bo organiziralo proizvodnjo, čimprej sklicalo kakšno novinarsko konferenco, ki jo obljublja tudi sevniška vlada, da bi uradno zvedeli tisto, da so vse pomembnejše stolčke v tovarni že razdelili. Ali res predvsem tistim, ki imajo zveze, kot že čivkajo vrabci na sevniških strehah? torja. Menda sc bo Doslej bolj izogibal Zali sevniškemu radiu. Žalovanja še ne bo. Sej ča< pa se Nla Za sni ti? ski na so sn mi lej sk dr St de pa te P in p; p: V di P' Čl le Ui ti KRUHA IN IGER — Med 34.000 naročniki Kmečkega glasa jih je tudi precej iz Dolenjske, žal pa na kultumo-zabavni prireditvi v Tržišču, ki sojo poleg Jerce Mrzel, citrarja Karlija Gradiška in učencev tržiške osnovne šole zabelili še člani Modre kronike, le-ti pri žrebanju desetih najlepših nagrad na; ročnikom Kmečkega glasa niso prinesli sreče nobenemu Dolenjcu. Pa kaj je to v primeijavi s tistimi brezimnimi otroki iz Maribora in od drugod, ki v zadnjem času pogosto pišejo predsedniku slovenskega predsedstva in ga sprašujejo, ali jim lahko pomaga, da bodo spoznali, kaj je to sadje in meso. Milan Kučan je, s takole površno povzeto eno izmed vsebin pisem, odgovoril na vprašanje, zakaj je razumel ženske, ki so protestirale zoper ukinitev 55. člena slovenske ustave o svobodi odločanja o rojstvu otrok. In predsednik je za to pretresljivo pripoved požel močan aplavz občinstva v nabito polni dvorani. _ ZAVAROVALNIK DRUGIČ -Čisto »tapravi« direktor krške zavarovalnice Triglav je po objavi bodičke na i tem mestu v prejšnji številki očitno napel kozjih molitvic svojemu podrejenemu. Taje odločno zanikal (tudi kolegicam s sevniškega radia), da bi bil on tisti, ki se na terenu predstavlja zadirek- Krške novice STRAH PRED SNEMANJEM — Seje krške občinske skupščine zadnje čase snemajo, in to ne z obešalnika pač pa s filmsko kamero. Vsi v sejni dvorani se ne veselijo te parlamentarne novosti. Na zadnji seji je bil jezen delegat Janez Zarn. Je rekel, koliko neki stane tole snemanje. In kakšen smisel ima snemati? Nikakršnega, ko pa nimamo kabelske, je rekel. To je torej jeza tehnične narave. Ve se tudi za nejevoljo drugačne sorte. Pred kakim letom so že poskusili snemati skupščinske seje, vendar so morali odstopiti od te namere. Neki delegati so kratko malo rekli, da imajo slabe izkušnje z novinaiji. Ampak saj dogajanje beleži kamera, za božjo voljo. Se pravi, daje velika verjetnost, da so se delegati tedaj zbali sami sebe in svojih parlamentarnih dejanj. NA POMOČ — V Krškem imajo težave, ko je požar, saj menda nekateri gasilci le stežka zvedo, da gori. Mogoče imajo v Krškem pokvarjene sirene, če pa niso odpovedali tile instrumenti, so pa ljudje, ki alarmirajo gasilska moštva. Vragsigavedi, če niso gasilci nevoščljivi drug drugemu in se nočejo obveščati o požaru, da bi bili ja vsi prvi na pogorišču. Toda Slavko Sribar in stanovski kolegi imajo idejo: naj župnikova ekipa udari plat zvona, če so posvetne sirene tiho. BREZPOSELNI — Dr. Stane Sun-čič in Miran Resnik na pogovoru v Ljubljani nista mogla iz dr. Lea Šešerka in Miha Jazbinška izbezati zagotovila, da sedanji delavci krške atomske elektrarne ne bodo ostali brez zaposlitve, ko bi se nuklearka zaprla. Ker se slovenski vladi dokaj mudi in ker včasih na kaj tudi pozabi, se da predvideti končno stanje: nuklearkino moštvo bi lahko bilo na čakanju. Dokler se stvari ne uredijo, seveda, ali pa dokler ne bo dragih učenjakov kdo iz sveta odkupil po dnevni tržni ceni, kakor piščanca ali jajce. In blagor deželi, ki utegne imeti dok-toije celo v armadi rezervne delovne sile. Novo v Brežicah VELJAVNO — Daje treba Srbe na vrbe, se nekomu v Brežicah nikakor ne zdi pravilno. Po njegovem je pametno vzeti šmajser v roke pa bum po Hrvatih. Svoj tovrstni moralni kategorični imperativ je neznani pisec lepo dokazal z barvanjem hišnega pročelja v Levstikovi ulici. Tam je bilo očitno še več ljudi s podobnimi možganskimi predznaki. Za vsak primer je tudi za take grafite slovenski kmetiček zdrave pameti že zdavnaj izumil tisto priljubljeno geslo o oslu in dlaki. ZAPUŠČENO — Slovenci naj bi si v bodoče delali elektriko tudi iz nekaj dodatnih plinsko—parnih elektrarn, če res ne bi šlo drugače. Toda kje bi se dalo narediti tako tovarno elektrike? Odgovorijo lahko Brežičani. Oni imajo Bre-gansko selo, Bregansko selo ima Tehnično remontni zavod in Tehnično remontni zavod ima kotlovnico, ki je tolikšna kot del manjše elektrarne. Kot v podjetju na splošno, se tudi v kotlovnici ne dogaja kaj dosti koristnega, slovenski minister - obrambni ali drugi pa nič ali skoraj nič. KOSTI — Na brežiškem komunalnem smetišču v Dobovi in poleg njega dobite ležaje, štedilnike, elektromotoije m Rome. Če bi radi kosti, lahko dobite tudi te. Ravno ta trenutek na smetišču niso na voljo, vendar velja počakati, ker včasih ležijo tam. Nekaj časa nazaj, ko so po ozračju še letale poznojesenske mesarske muhe, je nekdo, ki pa ni Rom, pripeljal na smetišče celo prikolico živinskih kosti, primernih za okusno jutro. Se pravi, da se bodo morali Romi kmalu posloviti od smetišča, saj si na deponiji očitno neki drug Dobovčan ureja vse potrebno za bivanje in prehranjevanje na smetišču. PRISPEVKI ZA medicinsko OPREMO BREŽICE — V sklad za nabavo medicinske qpreme pri splošni bolrniš-mci v Zdravstvenem centru Brežice so prispevali: Lizika in Ivan Pečnik iz Papirniške 2 v Krškem 1.850 SLT, upravni organi SO Brežice 500 SLT namesto izplačila Albini Krulc za delo pri občinski volilni komisiji, Anton Komočar iz Krške vasi 48 30.000 SLT, Franc Raj-jf™ 'z Stare vasi 60 pri Bizeljskem 210 SLT, PD bratov Milavcev 1.500 SLT namesto venca za pokojne Korbeijeve, Ferenčak in Aringer, srednja šola Brežice 5.000, družina Longo iz Kidričeve 3 v Krškem 3.000 in kolektiv Centralne lekarne na Prešernovem trgu 3 v Ljubljni 4.000 SLT - vsi namesto venca za pokojnega prim. dr. Vladimirja Ber-gleza. Splošna bolnišnica Brežice 10.000 SLT namesto vencev za pokojne Mari-•J? Novar, Vladimirja Levojeviča, prim. dr ?['ac*’niirja Bergleza in Jožeta Vim-P°!™a. Prispevki znašajo skupno 7-484,20 SLT. Odbor, ki vodi sklad, se darovalcem zahvaljuje. „„ *, ^°Jj ko se zgoraj kvasi, manj je spodaj kruha. (Šajher) IZ NtvŠIH OBČIN I Uliti IZ NtvŠIH OBČIN Razlika med mlinom in nuklearko S čim na referendum? KRŠKO — Petega februarja letos je prišlo do razpoke in puščanja pare na slepem in začepljenem izhodu iz visokotlačne turbine, kot je pojasnila Republiška uprava za jedrsko varnost hedavno zaustavitev krške nuklearke. To je lahko nov povod za pogovore, kako nevarnaje atomska stvar na Krškem polju, kateri je Tito ob polaganju temeljnega kamna menda namenil besede dvoma: »Rajši bi položil temeljni kamen za mlin na tem polju kot pa za tole elektrarno.« Toda časovno bližja od Brozove skepse nam je informacija RUJV, da je omenjene srede ob 12.20 popustila pred 60-atmosferskim parnim pritiskom korodirana pločevina na pokrovu neke prirobnice v krški atomski elektrarni Je ta zarjavela in za več kol tretjino stanjšana pločevina razlog za plat zvona minutko pred dvanajsto? Na nedavni seji sveta posavskih občin so »zelenega« Ivana Tomšeta malce cinično povprašali, čemu se slovenski zeleni stranki toliko mudi z zapiranjem slovenske nuklearke, ko pa njeni francoski somišljeniki dandanašnji prav mimo gledajo svojih nekaj deset nukleark. Ta zbadljiva radovednost je na mestu, če držijo zagotovila, da je jedrska elektrarna v Krškem ena najbolj varnih na svetu. Je umestna, če je imel vzrok za svojo zahtevo tisti predstavnik nemške elektronske grupacije Siemens, ki je pred dnevi zahteval takojšnje zaprtje 16 černobilsko nevarnih nuklerak v Vzhodni Evropi in ki med temi sploh ni omenil slovenske. In ni umestna, če ljudstvo, ki naj bi šlo junija na vseljudsko glasovanje, ne ve prav veliko krški atomski resnici. Trenutno v zvezi z nuklearko vladajo ugibanja in domneve, ker se nekako ne da naliti čistega vina tako o naših lastnih kot o obljubljenih avstrijskih kilovatih elektrike. Nedvomno ima prav dr. Andrej Stritar iz Črnuč, ko pravi: »Pojasnimo Slovencem vsak svoja stališča o jedrski energiji Toda soočimo dejstva, ki se jih da podkrepiti tudi z dokazi« M. LUZAR LETNA KONFERENCA KMEČKE STRANKE KRŠKO — Krška podružnica Slovenske ljudske stranke je preko svojih, šestih poslancev v občinski skupščini izposlovala sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino ter strokovno svetovalno službo. Iz občinskega proračuna je v letu 1991 pridobila pet milijonov tolarjev za kmetijske programe. S svetovalno službo je sodelovala v ciklusu zimskih predavanj, ki so v teku. S sodelovanjem podružnice so izvozili v Nemčijo prvo pošiljko jabolk. Kmečki mladini je krška podružnica zagotovila delovno prakso na nemških mojstrskih kmetijah in prvi udeleženci bodo odšli tja že v mesecu marcu. Kmetom bo podružnica pomagala pri izpolnjevanju obrazcev davčne napovedi. O vsem tem in drugih dejavnostih se bodo člani krške podružnice Slovenske ljudske stranke pogovorili v nedeljo, 23. februarja na letni konferenci podružnice. Konferenca, na katero so vabljeni člani in vsi kmetje, bo ob 9. uri v Kulturnem domu v Krškem. POMEN ZAČETNE SPODBUDE BREŽICE — Brežiški socialisti ocenjujejo, da je občinski program razvoja demografsko ogrizenih območij primeren in potreben, vendar se sprašujejo, če bo ta načrt odločilno pospešil napredovanje nerazvitih krajev. Menijo, da ne zagotavlja poselitve najbolj ogroženih krajev. Zato socialisti predlagajo, naj bi bilo v prihodnje v ogroženih območjih dovoljeno graditi na nerodovitni in torej nekmetijski zemlji brez plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. E Pred referendumom stvarno mnenje Na seji sveta posavskih občin ocenili, da morajo pred vseljudskim glasovanjem o zaprtju JE Krško svoje povedati strokovnjaki — Plin je napaka_ KRŠKO — Člani sveta posavskih občin, nekateri republiški poslanci in vodje poslanskih klubov so na izredni razširjeni seji sveta posavskih občin 11. februaija menili, da v Sloveniji ne more biti referenduma glede zapiranja Jedrske elektrarne Krško, dokler ne bodo narejene strokovne podlage za zapiranje elektrarne. To tudi pomeni, da morajo državljani izvedeti, kaj bi z zapiranjem elektrarne pridobili in kaj izgubili. Republiški poslanci Janez Kopač, Niko Rainer in Metod Šonc so prepričani, da republiška vlada pripravlja referendum prenagljeno in zato premalo strokovno. Kot je menil republiški poslanec in krščanski demokrat Ciril Kolešnik, bo morala vlada pred referendumom poiskati trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov, narediti projekt razvoja Posavja in rešiti vprašanje rente. Republiški poslanec in član stranke Zelenih Ivan Tomše je podprl razpis referenduma. Krčanom je očital, da ščitijo nuklear- NASPROTUJEJO KRŠKO — Pozitivni denarni učinki delovanja Jedrske elektrarne Krško, med kakršne sodi renta, ne bi smeli igrati glavne vloge, ko gre za vprašanje, ali naj nuklearka deluje ali naj jo zapro. Pomembnejša je varnost, menijo v krški stranki Zelenih. Iz tega razloga med Zelenimi v Krškem nastaja odpor do načrtovane širitve začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pri nuklearki. Zeleni nasprotujejo tej širitvi, ker ne morejo pristati «na nov nuklearni objekt v Krškem«. Zeleni svarijo, da bi v primeru, če bi nuklearka dejansko zgradila to, dokaj zmogljivo začasno skladišče, Slovenija v prihodnjih letih zelo počasi iskala lokacijo za trajno skladišče radioaktivnega materiala. ko in da niso vprašali za mnenje sosednjih dveh občin, preden so v občinski skupščini sklepali v zvezi s širitivijo začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Tomše, ki je predsednik parlamentarne komisije za proučitev okoliščin gradnje JE Krško, je opozoril, da pravkar zgrajeni plinovod za Posavje in Dolenjsko ne sodi v 15-kilometrski pas, tj. v bližino nuklearke. Tomše je predlagal ustanovitev posavske komisije, ki bi ljudem vsestransko po- jasnila problematiko nuklearke. Ivan Tomše in Ciril Kolešnik sta v dobršnem delu seje vodila polemičen dialog, ob koncu katerega je Kolešnik dejal, da bo predlagal razrešitev • Na seji je prišla do izraza bojazen Krčanov, da bi s predčasnim zaprtjem nuklearke slovenska vlada nehala iskati trajno odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov in da bi tako ves tovrsten material ostal za vselej v Krškem. Tomšeta s funkcije predsednika komisije za proučitev okoliščin gradnje JE Krško. Zamenjava bi po Kolešni-kovem mnenju koristila objektivni osvetlitvi okoliščin. L. M. Soliden začetni program Brežiška SDP o skrbi za demografsko ogrožena območja — Obstajajo prednostnenaloge__ BREŽICE — Klub delegatov brežiške Stranke demokratične prenove je pred časom obravnaval osnutek programa razvoja demografsko ogroženega območja v občini in ugotovil, da program dokaj stvarno prikazuje doseženo razvojno stopnjo posameznih območij in da je tako solidna osnova za začetek razprave. Stranka ob tem kritično pripominja, da bi moral program izhajati iz krajevnih skupnosti kot še vedno veljavnih temeljnih oblik lokalnega in političnega organiziranja. Program deli občino na območja, ki se ujemajo s predvideno politično razdelitvijo Slovenije, vendar Nihče ni povedal, kako je prav V KS Koprivnica bi radi dokončali napol sezidano večnamensko zgradbo, v kateri bo tudi otroški vrtec — Neurejen prostor — Park ni prednost_ KOPRIVNICA — V Koprivnici bodo verjetno kmalu naredili otroški vrtec. Tako se bo koprivniška krajevna skupnost lažje prebila iz sedanje demografske ogroženosti, vendar ji vse skupaj ne bo dosti pomagalo, če ne bo imela prostora, kjer bi Koprivničani, potem ko bodo prerasli otroški vrtec in šole, lahko zidali hiše. OCENJEVANJE VIN CERKLJE — Podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske Cerklje ob Krki obvešča vinogradnike s svojega območja, da bo v zadnjem tednu februarja izvedla ocenjevanje vin letnika 1991. Zainteresirani pridelovalci vin naj zato prinesejo v nedeljo, 23. februarja, po dva litra vzorcev vin k Ivanu Golobu na Dol. Pirošice. Degustacijska komisija, ki jo bodo sestavljali: inž. Franc Bezjak, enolog, inž. Jože Ajster, Jože Horžen, Jože Pečelin in Franc Zi-bert, bo v četrtek, 27. februarja, ocenila vzorce vin. Rezultate bodo predstavili na srečanju v nedeljo, 1. marca, v šoli Bušeča vas, ki se bo pričelo ob 15. uri. Pridelovalce vin vabimo, da se srečanja udeležijo v čim večjem številu. F. Z. Za vrtec je odločilnega pomena ko-privniški krajevni samoprispevek, ki se je iztekel v letu 1990. Od samoprispevka so bili namenili 40 odst. denarja za gradnjo šole, v kateri je tudi vrtec, 50 za komunalno infrastrukturo in 10 odst. za skupne potrebe. »V prvih treh letih samoprispevka smo namenili ves denar za ceste in s pomočjo občine posodobili kar 10 kilometrov cest. Nekako v dveh intervalih smo gradili tudi telefonsko omrežje. Zaostaja pa tretji del programa, to je gradnja osnovne šole Koprivnica in vrtca v sklopu šole,« pojasnjuje gradbeni in naložbeni zaostanek Franc Bogovič, predsednik sveta KS Koprivnica. V krajevni skupnosti imajo zdaj nekaj zagotovil, da bo izvršni svet pomagal dograditi omenjeno večnamensko stavbo. Objekt, kije dozidan k stari šoli, je za zdaj samo pod streho. Ko bo gotov, bo v njem dobilo prostor tudi koprivniško prosvetno društvo. Vsako zidanje je v Koprivnici nekakšno pionirsko delo, kajti za krajevno skupnost ni prostorske dokumentacije. Zaradi tega pomanjkanja je v kopriv-niški krajevni skupnosti možna samo nadomestna gradnja. »Ni parcele, na katero bi se lahko mlad človek vselil,« gleda skozi krajevna očala celotno zadevo predsednik Bogovič. Oddaljeni in nepoučeni bi videli ključ reševanja za vse probleme krajev- ne skupnosti Koprivnica v dejstvu, da del njenega ozemlja pokriva Spominski park Trebče. Domačinom pa se kaže ta zgodovinska danost v drugačni luči, ali kot razmišlja Franc Bogovič: »Od parka je ta korist, da ti pri gradnji povedo, da je to tako in tako območje, in da imaš razne omejitve. Ta park omejuje razvoj. Ob kaki gradnji pove inšpekcija, da smo v območju spominskega parka in da to ali ono pač ni primerno. Ni se pa nihče potrudil, da bi predpisal ali priporočil, kakšne hiše bi sodile v ta park. V glavnem mislim, da so samo omejitve, ni pa nekega razcveta na račun tega.« M. LUZAR ne bi smeli nikakor prejudicirati ustanavljanja bodočih občin. Omenjeni razvojni načrt bi se moral omejiti izključno na tiste krajevne skupnosti, ki jih zakon opredeljuje kot demografsko ogrožene. Po mnenju v SDP je predlagatelj programa nedosleden, ker v nekaterih primerih obravnava probleme načelno, drugod našteva podrobnosti. Brežiška SDP se ne strinja, da je za večje poseljevanje predvideno predvsem ravninsko območje ob Savi, Krki in Sotli. Taka politika pomeni načrten poseg v površine, primerne za poljedelstvo, in ne daje upanja, da bi se razselje-vanje v višinskih predelih zaustavilo. Zavzemamo se za racionalno in načrtno poseganje v prostor, tako da bo možno graditi stanovanja tudi zunaj naštetih območij. Pri izdelavi predloga tega programa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da precej krajevnih skupnosti leži ob državni meji ali v ožjem obmejnem pasu. Osnutek tega ne upošteva zadosti. Manjka mu izvedbeni načrt vsaj za tekoče leto. V SDP menijo, da bi se morali v občini in tudi v omenjenem razvojnem programu prednostno zavzemati za uresničitev programov sprejetih samoprispevkov in za oskrbo prebivalcev s tekočo pitno vodo, električno energijo in telefonijo. Vsem prebivalcem v občini in Sloveniji je potrebno omogočiti kakovosten sprejem slovenskega radijskega in televizijskega prvega in drugega programa. Ni namreč sprejemljivo, da v tem času neposredno ob državni meji, a tudi sicer, ni možno sprejemati kakovostnega programa RTV Slovenije, menijo v klubu delegatov brežiške SDP. L.M. Franc Bogovič Ogrožata preteklost in sedanjost Brežiška občina snuje načrt za razvoj demografsko ogroženega območja — Meja je postavila nova vprašanja — Dober dan, Hrvatski radio_ BREŽICE — Za demografsko ogrožena območja je imela Slovenija lani na voljo komaj petino potrebnega denarja. Za letos je količina neznana, najverjetneje pa bodo tako kot lani iz revnih občin pisali v Ljubljano za denar. Najbrž bodo prošnjam dodali kako opazko o lokalnih podrobnostih. V brežiški občini, kjer so se pred mnenju Dušana Blatnika, direktorja časom na več sestankih obširno pogovarjali o lastni demografski ogroženosti, so zasnovali razvojni načrt za 17 krajevnih skupnosti. Te so na Dobovškem polju z Obsoteljem, na Brežiškem polju z okolico, v bizeljsko-sremiškem predelu in na območju Gorjancev in Čateškega polja. Tako uradno tolmačenje pravzaprav dokazuje, da je večji del brežiške občine demografsko ogrožen. Do danes niso uspeli v teh krajih razviti komunalne, energetske in prometne infrastrukture in preprečiti izseljevanja domačinov. Sedaj, ko v občini skušajo nadoknaditi zamujeno, dosti poudarjajo primernost razvojnih načrtov. Po brežiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje, so razvojne možnosti demografsko ogroženega območja občine v kmetijstvu in turizmu ter deloma v proizvodnih dejavnostih in trgovini. Omenjeni sestanki o demografski ogroženosti so pokazali vrečplastnost problema nerazvitosti. Prebivalci obmejnih krajevnih skupnosti, ki so našteli največ pomanjkljivosti, žive ne samo v podedovanih razmerah prikritega izginevanja, pač pa tudi v brezbrižni novi državi Sloveniji. Slednje se kaže v tem, da ljudje v obmejnih krajih nimajo dovolilnic za prehod meje. Ljudje blizu mejnih prehodov se zbujajo v jutranjih urah, ko vozniki »vžigajo« številne parkirane kamione. Na vozilih naloženi tovor ob carinarnici muka in zaudarja. Slovenija ne reče ne bev ne mev o neka- • Za Slovenijo je mogoče posebej nespodbudno, da njene državljane na območju Velike Doline dosegajo valovi hrvaške televizije in radia, medtem ko sta slovenska medija slabo slišna. Menda rešuje državno čast v tem pogledu brežiški radijski studio, ki na lastno pest »sili« s slovenskim programom v to svojevrstno karanteno. terih hrvaških medijskih napovedih, zato se prebivalci na slovenski strani meje bojijo, da jih bo Slovenija prodala Hrvaški. M. LUZAR Živahna starost »Ivana Kobala« iz Krške vasi 65 let delovanja — Gallusova priznanja KRŠKA VAS — Nedolgo tega sta nastopila pevska zbora iz Krške vasi, in sicer na krajevnem odru. Dogodek je temeljito pripravilo Prosvetno društvo Ivan Kobal iz Krške vasi, to pa zato, da bi lepo počastilo 65-letnico delovanja in ker so pevci duša tega prosvetnega društva. Pevcev je torej za dva sestava. Poleg moškega pevskega zbora, ki vadi in poje daljši čas, deluje v PD Ivan Kobal kako leto dni že tudi oktet »Kranjci«. Florijan Resnik, ki je član v prvem zboru in tajnik prosvetnega društva, pravi, da pevci nastopajo na občinskih revijah pevskih zborov odraslih, da večkrat priredijo koncert v domu v Impoljci, da pojejo na pogrebnih svečanostih v Krški vasi in tudi izven, da so pred leti snemali na takratnem Radiu Ljubljana, da so nastopili na vsakoletnih proslavah za 8. marec, da pevci v Krški vasi vadijo razen med počitnicami kar skozi celo leto vsak petek, da je pet pevcev moškega pevskega zbora aktivnih tudi v brežiškem upokojenskem pevskem zboru, ki vadi redno ob torkih zjutraj, in da pevske kulture in Prosvetnega društva Ivan Kobal v sedanji svetli in priljubljeni podobi gotovo ne bi bilo, če ne bi krajevna skupnost Krška vas tako dobrohotno pomagala kulturnikom. V ljubiteljskem Prosvetnem društvu Ivan Kobal, v katero so Krško-vaščani z leti povzdignili 1927. leta ustanovljeno pevsko društvo Vrbe-nica, pišejo interno zgodovino člani vsak po malem. Tako so po svoje vtisnili pečat tudi Franc Baškovič, »legenda zborovskega petja«, Jože Prah mlajši, kot organizator »Kranjcev«, in Ivan Prah, društveni predsednik, »brez katerega ni bilo v Krški vasi nobenega kulturnega dogodka«. Na nedavni dobro obiskani proslavi 65-letnice so podarili pevcem moškega zbora Gallusove značke. Bronastega Gallusa so prejeli Vlado Bogovič, Dušan Prah, Florijan Resnik in Mirko Smrekar, srebrnega Dušan Beribak, Franc Jamnikar in Marjan Tomše. Zlate Gallusove značke pa so dobili Jože Prah starejši, Zdravko Tomše in Franc Vogrinc. M. LUZAR Florijan Resnik /M* .-V.tr '\v '•A .V.'. TELEVIZIJSKI SPORED tlv! 22.55 SOVA: ZAROT A MOLKA, kanadska na-dalj.. 3/4 ZVEZDNE STEZE, 8. epizoda amer. naniz. 0.35 VIDEO STRANI ČETRTEK, 20. II. SLOVENIJA 1 9.35 — 0.45 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP MAČKON IN NJEGO TROP, risanka 10.55 ŠOLSKA TV, ponovitev 12.00 POROČILA 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 EP VIDEO STRANI 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE SUPER BABICA, angl. naniz., 6/13 ŽIV ŽAV 18.40 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 RAZREDNIK, amer. naniz., 13/22 20.25 MAJA VAM PREDSTAVLJA 21.30 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 POSLOVNA BORZA 23.00 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA NEMOGOČI VOHUN, angl. nadalj., 1/2 CELLINI, italij, nadalj., 3/6 0.35 VIDEO SLOVENIJA 2 9.35 Video strani — 9.45 Zimske olimpijske igre — 15.45 Sova (ponovitev) — 17.00 Zimske olimpijske igre in Eurori-tem (36. oddaja) — 19.00 Video lestvica — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RAI — 20.05 Žarišče — 20.30 Maribora mušic show — 21.00 Zimske olimpijske igre - 23.00 Yutel PETEK, 21. II. SLOVENIJA 1 9.10 — 12.10 in 16.20 — 2.00 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 PROGRAM ZA OTROKE LEGENDE SVETA, 5. epizoda kanadske naniz. PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA V07IČ1C A PRIDI MOJ MILI ARIEL, zadnji del 10.50 EURORITEM, ponovitev 11.10 TEDNIK 12.00 POROČILA 16.45 NAPOVEDNIK 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 FORUM 20.15 KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO, angl. nadalj., 5/6 21.10 ZGODOVINA VATIKANA: OD PETRA DO KONSTANTINA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 NAPOVEDNIK 22 35 SOVA’ PRI HUXTABLOVIH, 30. epizoda amer. naniz. NEMOGOČI VOHUN, zadnji del angl. nadalj. MESEC ŽETVE, švicarski film 1.50 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 9.35 Video strani — 9.45 Zimske olimpijske igre — Euroritem (ponovitev) — 14.35 Sova (ponovitev) — 16.15 Zimske olimpijske igre — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija (1. del) — 20.45 Zimske olimpijske igre—LOOYutel SOBOTA, 22. II. SLOVENIJA 1 8.05 —2.10 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR 8.30 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 37. lekcija 8.50 RADOVEDNI TAČEK 9.05 ZLATI PRAH 9.15 KLUB KLOBUK 11.00 MAJA VAM PREDSTAVLJA 12.00 POROČILA 12.40 NAPOVEDNIK 12.45 SOVA, ponovitev 13.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, ponovitev 14.25 KOLEDAR: JANUAR, ponovitev 14.40 ALF, ponovitev 15.05 TOK TOK, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KNJIGA O DŽUNGLI, angl. film 18.55 EP VIDEO STRANI 19.00 RISANKA 19.08 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.00 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19 55 UTRIP 20T5 KOMU GORI POD NOGAMI? 21.20 DELO NA ČRNO, amer. naniz., 4/10 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 22.40 SOVA: MURPHY BROWN, 12. epizoda amer. naniz. ZAROTA MOLKA, kanadska nadalj., 1/4 SALAMANDER, angl. film LJUDJE POČNEJO VSE MOGOČE, amer. varietejski program 2.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.05 Video strani — 9.15 Sova (ponovitev) — 9.45 Zimske olimpijske igre — 19.00 Klasika — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.00 Zimske olimpijske igre — 1.00 Yutel NEDELJA, 23, II. SLOVENIJA 1 8.30 — 13.20 in 13.55 — 0.30 TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 8.55 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV SUPER BABICA, angl. naniz., 6/13 10.15 PLES POD SLOVENSKO LIPO, 3. oddaja 10.45 GALA BIG BAND, posnetek iz CD 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ZRELO KLASJE 14.10 SVET PRIHODNOSTI, amer. tlim 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 EDUARD IN NJEGOVE HČERE, franc, nadalj., 6/6 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ZASLEDUJTE TO LETALO, franc. film 18.50 MERNIK 19.05 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.15 ZDRAVO 21.20 PODARIM-DOBIM 21.40 ŠPANSKA DRAMA, angl. dok. oddaja, 1/3 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: KO SE VNAME STAR PANJ, angl. humor, naniz., 6/13 ZAROTA MOLKA, kanadska nadalj., 1/4 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Albertville - zimske olimpijske igre 92: 13.50 studio+prenos; 18.40 zaključek 13.40 Videostrani — 17.15 Napovednik — 17.20 Sova (ponovitev) — 20.15 Potovanja (angl. poljudnoznan. serija, 4/9) — 21.05 Vida Zei: Recepcija (izvirna TV igra) — 22.20 Navihanka (posnetek baleta) — 0.00 Y utel PONEDELJEK, 24. II. SLOVENIJA 1 8.30 — 12.10 in 16.00 — 0.45 TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 8.55 PROGRAM ZA OTROKE 10.25 KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO, angl. nadalj., 4/6 11.15 TV MERNIK, UTRIP, ZRCALO TEDNA ponovitve 12.00 POROČILA 16.15 VIDEOSTRANI 16.25 NAPOVEDNIK 16.30 PODARIM - DOBIM, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. oddaja 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽENSKE IN MOŠKI, amer. nadalj., 2/3 20.40 MEDNARODNA OBZORJA: RUSIJA 21.25 SA 204-272, drama TV Sarajevo 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK SLOVENIJA 2 16.35 Video strani — 16.45 Sova (ponovitev) — 18.10 Euroritem — 18.30 Športni dogodek (ponovitev) — 19.00 Videošpon — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik KP — 20.05 Žarišče — 20.30 Zelena ura — 21.30 Videogodba — 22.00 Alpe-Donava-Jadran — 22.30 Sedma steza — 22.50 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Tujca na vlaku (amer. film, ČB) — 0.30 Yutel TOREK, 25. II. SLOVENIJA 1 8.55— 12.10 in 14.15 — 0.40 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE 10.20 ŠOLSKA TV 11.20 SEDMA STEZA, ponovitev 11.40 EURORITEM, ponovitev 12.10 POROČILA 14.30 VIDEO STRANI 14.40 NAPOVEDNIK 14.45 TUJCA NA VLAKU, ponovitev amer. filma 16.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE 18.30 SVET POROČA 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.05 PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 2/6 21.00 NOVOSTI ZALOZB 21.10 OSMI DAN 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.40 AVSTR ALIJ A,avstral. dok. oddaja, 1/7 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: V OBMOČJU SOMRAKA, 22. epizoda amer. naniz. ZAROTA MOLKA, kanadska nadalj., 4/4 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 I Opomba: Maribor - SP v alpskem smučanju (mlad.) 16.10 Video strani — 16.20 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Koper — 19.00 Orion — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik SA — 20.05 TERME TOPOLŠICA, HOTEL VESNA POIŠČITE SVOJ MIR V POMLADNEM PREBUJANJU NAŠIH GOZDOV februar, marec, april '92 NUDIMO VAM 7 ali 10 DNEVNI ODDIH PO IZJEMNO UGODNIH CENAH: UPOKOJENCI IN INVALIDI 7 dni 175 DEM 155 DEM 10 dni 240 DEM 205 DEM PAKETI VSEBUJEJO: — 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi — 1 x zdravniški pregled — 1 x medicinska storitev po odredbi zdravnika — neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne — vsak dan, razen nedelje, telovadba v bazenu in telovadnici — zabavne prireditve, rekreacija, plesni večeri, kulturne prireditve... POPUSTI: — otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje — otroci od 5 do 12 let imajo 40% popusta (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši) INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna REZERVACIJE: (063) 892-120/141/049, FAX: (063) 892-212 Žarišče — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.25 TV tribuna — 23.25 Alternativni program 23.55 Yutel SREDA, 26. II. SLOVENIJA 1 8.05 — 12.10 in 15.30 — 1.00 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 PROGRAM ZA OTROKE 9.30 NAVIHANKA, posnetek baleta 11.10 PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 2/6 12.00 POROČILA 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 POTOVANJA, angl. poljudnoznanstvena serija., 4/9 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA OBLJUBLJENI ČUDEŽ, amer. film 21.45 J. GREGORC: ŽICA, koncert Big banda in simfonikov RTV Slovenija 22.15 DNEVNIK 3. VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: KRILA, amer. naniz., 4. epizoda MONTE CARLO, amer. nadalj., 1/4 ZGODBA O MAGNUMU, angl. dok. serija, 3/3 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.20 Video strani — 15.30 Osmi dan —16.20 Sova (ponovitev)— 17.40 Euroritem (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi - Maribor — 19.00 Psiho — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ORF — 20.05 Žarišče — 20.30 Športna sreda — 22.30 Poglej in zadeni — 23.00 Komorna glasba skozi stoletja: Med klasiko in romantiko (ponovitev) — 23.40 Yutel V času od 8. do 22. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Vera Iva’ než iz Gabrja — Jožico, Janja Novak)! Stranske vasi — Grega, Jolanda Boa! iz Kostanjevice — Tjašo, Sonja Grab' nar s Cikave — Sonjo, Marija Ambrožič iz Mirne Peči — Tadeja, Biserka Špehar iz Bosiljeva — Antonio, Vanj* Marolt iz Velikega Gabra — Ksenijo Melita Krošelj iz Arnovega sela -Uroša, Andjela Muhič iz Karlovca " Marka, Tatjana Weis iz Črnomlja " Matjaža, Helena Željko iz Tribuč " Ivo, Jožica Ogulin iz Jurke vasi Janeza, Anica Špendal iz Biške vas —Jožefa, Zdenka Tomc iz Brdarcev,-Andrejo, Jožica Pirnat iz Poljan pri Žužemberku — Tjašo, Jagoda Čar iz Metlike —Dajano, Magdalena Kolenc * Rdečega Kala — Tomaža, Nataša Smolič iz Vrbovca — Matjaža, Suada Grubar iz Gor. Vrhpolja —Damjano Jožica Konda z Gradnika — Matejo Olga Oblak iz Trstenika — Sabino, Jožica Bukovec iz Petan — Jožico, Milena Benedik iz Mihovice — Evo, Mihaela Mežnar iz Gabrja — Luka, Ljudmil* Robida iz Stranske vasi — Tino, Sabina Jerič iz Trebnjega — Jana, Irena Ferke iz Mišincev — Marijana, Ljubica Sof čič iz Ribnika — Josipa, Karmen Šval' iz Dol. Brezovice —Saro, Silva Adlešit iz Purge — Žiga, Marta Pekolj iz Dobrniča — Urško, Marjeta Bartelj j* Mokronoga Žiga, Marica Deželan (* Vel. Brusnic — Tadejo, Darinka Pirc)1 Vel. Podljubna —Bojana, Martina K|t iz Hrastulj — Petro, Marjana Sintič j* Krškega — Domna, Ana Kodrič )* Otočca — Vida, Suzana Prahovič # Kamanja — Stjepana, Biserka Babiču Jurovskega Broda —deklico, Vida Vodopivec iz Družinske vasi — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Jasmink*. Ivanič, Slavka Gruma 26 — Boženo Alenka Kavšček, V Brezov log 32 " Saro, Lidija Mesojedec, V Brezov lot 51 — Armina, Jožica Sovič z Zagrebške ceste — Tjašo, Slavica Buzar iz D'-lančeve ulice 1 — dečka, Mojca Radovan iz UL 12. udarne brigade 3 " dečka. Čestitamo! PODJETJE ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI d.o.o. SKB - REAL ESTATE BROKING FIRM Ltd. UGODNA PONUDBA ZA NAKUP: • POSLOVNIH PROSTOROV • STANOVANJ • SKLADIŠČNIH PROSTOROV 1. POSLOVNI PROSTORI — Trgovsko poslovni center — Metlika namembnost: trgovska, poslovna in druga storitvena dejavnost velikost: lokali od 88 — 746 m2 prostori bodo finalizirani po dogovoru s kupci — Trgovsko družabni center »Marles« Grosuplje namembnost: trgovska, gostinska in druga storitvena dejavnost velikost: lokali od 22 — 64 m1 prostori bodo dograjeni do III. gradbene faze 2. STANOVANJA — Ljubljana — Metelkova ulica Nova stanovanja različnih velikosti od 62,00 m2 do 187,39 m2 s parkirnimi prostori Stanovanja bodo vseljiva v mesecu septembru 1992. — Pavlinov hrib — Trebnje Na odlični lokaciji v centru Trebnjega prodajamo stanovanja v velikosti od 23 — 68,95 m2, stanovanja vseljiva od 15. 6. 1992 dalje. — Trgovsko družabni center »Marles« Grosuplje VI. nadstropju in mansardi družabnega centra prodajamo stanovanja v velikosti 37 — 79 m2, stanovanja vseljiva od 15. 6. 1992 dalje. — Kidričevo naselje — Metlika Prodajamo dve 3 1/2 sobni stanovanji v velikosti 75,37 m2 — Hrastina — Brežice Prodamo stanovanje v velikosti 56,05 m2 — Kriška vas — Grosuplje Vikend zgrajen do V. gradbene faze z zemljiščem 600 m2 3. SKLADIŠČNI PROSTORI — Primarni center »Fužine« — Ljubljana Moderni skladiščni prostori za skladiščenje vseh vrst blaga, z uvozno in izvozno rampo, velikost je 608 m2 — Skladiščni objekt — Krško — Velikost zaprtega skladiščnega prostora je 675 m2, višina prostorov je 6 m. Primeren za vse vrste regatnega skladiščenja. — Odprt skladišni prostor velikosti 5498 m2. Za posamezne objekte nudimo možnost obročnega plačila na 48 mesecev ob 30% začetnem pologu. Ponudba velja za fizične in pravne osebe. INFORMACIJE: SKB Podjetje za promet z nepremičninami d. o. o Slovenska 56, Ljubljana soba 305 in 309 TELEFON: 061-313-468 061-301-632 061-128-076 TELEFAX: 061-121-202 Petnajstkrat večji obisk Jutri bo v ribniški knjižnici čitalniški večer — Med obiskovalci tudi minister dr. Capuder RIBNICA — Za ribniški kulturni hram Miklova hiša in za knjižnico v njem je pisatelj dr. Matjaž Kmecl, član slovenskega državnega predsedstva, svojčas dejal, da sta takšna kot kaka lekarna. Na to so ponosni tako krajani kot zaposleni vjavnem zavodu Miklova hiša, kije v ustanavljanju. Po lanskoletnih junijskih dogodkih oz. po vojni so bili v knjižnici, ki je prej domovala v domu JLA, veseli, da so morali zapustiti za knjižnično dejavnost neprimeren objekt, čeprav so morali to storiti v nekaj urah in z desetimi tonami knjig vred. Knjige so potem čakale tri mesece v kartonskih škatlah, vse do septembra, ko so dobili novo opremo in tudi prve bralce. Ribniška knjižnica ne samo izposoja knjige, temveč si prizadeva pripraviti še kaj drugega, med drugim predstavitev novih knjig za mlade obiskovalce, predavanja, seminarje, diskusijske večere itd. Jutri, v petek, 21. februarja, bo v knjižnici čitalniški večer z recitalom in plesom in napovedano je, da bo prireditev obiskal tudi kulturni minister dr. Andrej Capuder. In če za hip pogledamo še v prihodnje tedne, vidimo, da se marca obeta predavanje o lepem vedenju in da naj bi se potem začel cikel predavanj raznih svetovnih popotnikov. Odkar je knjižnica v Miklovi hiši, je obisk zelo porasel, ugotavljajo, daje deset do petnajstkrat večji kot prej, ko je knjižnica poslovala v domu JLA. Temeljna knjižna zaloga šteje okoli 20.000 knjižnih enot, znatno seje povečala z lanskim nakupom novih knjig. Odrasli bralci segajo najraje po aktualnem branju z raznih področij in po strokovni literaturi, seveda pa jih zanima tudi leposlovje in pri tem kažejo primerno izbrušen bralni okus. Mlajšim pa je, kot kaže, blizu literature, ki razvnema romantična počutja. Sicer pa si knjige vsakdo sam izbira in knjižnica jih ima za vse. M. GLAVONJIČ Trebanjski glasbeni večer bo v soboto Pevcem injjevkam Gallusove značke — Na Mirni so jih že podelili TREBNJE, MIRNA — V soboto, 22. februarja, bo v tukajšnjem kulturnem domu glasbeni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopila bosta domača pevska sestava, in sicer Komorni zbor pod Vodstvom Igorja Teršarja in Oktet Lipa, ter učenci trebanjske glasbene šole. Na prireditvi, ki se bo začela ob 19. uri, bodo 32 pevcem in pevkam za njihovo dolgoletno zvestobo zborovskemu prepevanju podelili Gallusova odličja. Srebrne Gallusove značke bo prejelo 10, bronaste pa 22 posameznikov. Na Mirni so imeli takšno prireditev že 8. februarja, nastopila pa sta Mešani pevski zbor Svobode z Mirne in Moški pevski zbor KUD Emil Adamič iz Mokronoga. Tudi tu so med koncertom podelili Gallusove značke. Člani mirenskega zbora so dobili 4 zlate, 6 srebrnih in 5 bronastih, mokronoški pevci pa eno zlato, tri srebrne in štiri bronaste Gallusove značke. V muzeje »sončno« in »senčno« zgodovino Muzeji NOB in ljudske revolucije v Sloveniji pred vsebinsko preobrazbo Po političnih spremembah pri nas je postalo moteče malone vse, kar je nastalo med vladavino enoumja v zadnjih štirih desetletjih in pol in kar spominja na NOB in ljudsko revolucijo. V nemilost so prišli ne samo spomeniki, postavljeni NOB, temveč tudi ustanove, ki se ukvarjajo s partizanstvom in revolucijo. Med prvimi so dobili negativni predznak muzeji revolucije in oddelki muzejev z enobejevsko vsebino, kot jih je nekaj tudi na dolenjsko-belokranjsko posavskem območju. Tako pa niso označeni samo na ministrstvu za kulturo, ampak celo v nekaterih muzealskih krogih, kar neprijetno preseneča. Očitno je namreč, da je takšen odnos do omenjenih muzejev lahko le posledica nepoznavanja njihove dejavnosti Bistvo dela teh muzejev je bila vseskozi skrb za ohranjanje in varovanje nacionalne dediščine, seveda pa je bilo treba zaradi političnih razmer poudariti predvsem NOB in revolucijo. Navsezadnje pa je bil to le del njihovega zgodovinskega poslanstva. Ministrstvo za kulturo ostaja še naprej pri svojem prepričanju in temu ustrezno ravna v postopkih do muzejev revolucije. Njegovo stališče je, da morajo ostati sredstva za te muzeje zamrznjena vse dotlej, dokler ne bo pojasnjen njihov status v mreži slovenskih muzejev. Bržkone je v tak- šnem stališču ministrstva skrita zahteva, da se morajo muzeji NOB in ljudske revolucije vsebinsko spremeniti oziroma postati ustanove za »sončne« in »senčne« strani slovenske zgodovine, da torej morajo vključiti tudi tisti del zgodovine, kije bil do nedavnega pod ključem in neznan. Vsi ti muzeji oziroma tisti, ki bodo ostali — ministrstvo za kulturo hoče njih število precej skrčiti — bodo prav gotovo izgubili svojo dosedanjo speci- fičnost in nazive, postali pa muzeji novejše zgodovine, muzeji 20. stoletja. O tem, kaj z njimi in kako sploh organizirati varovanje premične dediščine 20. stoletja pri nas, bo beseda tekla na okrogli mizi, ki jo načrtujejo na pepelnično sredo, 4. marca. Na nedavnem sestanku direktorjev muzejev NOB in ljudske revolucije in predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije so pribili, da mora biti organiziranost varo vanja premične dediščine 20. stoletja pri nas, bo beseda tekla na okrogli mizi, ki jo načrtujejo na pepelnično sredo, 4. marca. Na nedavnem sestanku Skupnosti muzejev Slovenije so pribili, da mora biti organiziranost varovanja premične dediščine takšna, da ne bo treba na vsaki dve leti postavljati novih muzejev slovenske sodobne zgodovine. L ZORAN 0 razrednem petju Jutri in v soboto seminar v Cankarjevem domu LJUBLJANA — Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska pevska zveza prirejata že 33. mladinski zborovodski seminar, in sicer tokrat pod naslovom Za mlada srca, za mlada grla. Seminar, ki bo potekal jutri in v soboto, to je 21. in 22. februarja, v Can-.„Ijevem domu, je samo za tiste, ki se v n|žjih razredih osnovne šole ukvarjajo z razrednim petjem, oziroma je namenjen učiteljem, ki z otroškimi in mlajšimi mladinskimi zbori gojijo enoglasno petje s klavirsko spremljavo. Slušatelji bodo v dveh dneh spoznali okoli 40 večinoma prvič objavljenih skladb, primernih za razredno petje, razdeljeni bodo v manjše skupine, v katerih j ih bodo v spoznavanje omenjenih skladb eden za drugim uvajali strokovnjaki Jernej Habjanič, Andraž Hauptman, Marko Gašperšič in Majda Hauptman. Na seminarju bo seveda tudi več predavanj, tako bo akademik dr. Anton Trstenjak zbranim predstavil svoja bogata spoznanja o pomembnosti pravo-&sne in temeljite estetske vzgoje, Franc Pohajač, zborovodja s Tržaškega, pa bo govoril o skrbi za otroške glasove v dobi odraščanja. SPREJEM OB 70-LETNICI LJUBLJANA — V ponedeljek, 17. februarja, sta dr. Matjaž Kmecl in akademik Ciril Zlobec, člana Predsedstva Republike Slovenije, pripravila v prostorih republiškega predsedstva slavnostni sprejem za akademskega slikarja, likovnega pedagoga, umetnostnega kritika in publicista Marijana Tršarja, dolenjskega rojaka iz Dolenjskih Toplic, ki praznuje 70 let življenja. Tršarje ou eden tistih slovenskih likovnih umetnikov pri nas, ki se jim je godila krivica, zdaj pa, je dejal Zlobec, doživlja novo ustvarjalno pomlad. NOVA KNJIŽNICA — »Misel o nas samih se začenja s knjigo. In od srede 16. stoletja imamo potem v bistvu neke vrste kontinuiteto tega, kako smo, kaj smo in svojega lastnega premisleka. In potem čez 200, 300 let pride šele do prve nastajajoče mreže slovenskih knjižnic, ki naj bodo srce, živčna središča tega našega zgodovinskega spomina in tega samozavedanja. Če hočemo bili moderna država, moramo to svojo tradicijo razvijati tudi naprej, tudi iz odgovornosti do prihodnosti,«je med drugim dejal član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl v priložnostnem govoru ob petkovi otvoritvi nove sevniške knjižnice (na posnetku). Predsednik sev-nitke vlade Marjan Kurnik pa je povedal, da zahteva nadaljevanje 12 milijonov tolarjev vredne naložbe predvsem povečanje knjižnega fonda, ki obsega le 16.000 enot. (Foto: P. P.) Godčeve viže Jutri zvečer v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju ČRNOMELJ — Jutri, v petek, 21. februarja, bo ob 20. uri v prostorih Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine na Trgu svobode 1 v Črnomlju koncert skupine Trinajsto prase iz Ljubljane. Ta glasbeni trio, ki goji pretežno godčevski del slovenskega ljudskega glasbenega izročila, večinoma ljudske plesne viže izpred 100 let, bo tudi na tem koncertu izvajal godčevske viže. Med koncertom in po njem bo skrbel za glasbeno opremo Rudolf Vlasič, in sicer bo predvajal program iz svetovne etnične glasbe. Mladinski kulturni klub Bele krajine vabi k polnoštevilni udeležbi. Večer s pesnikom Lukom Paljetkom Danes meški b 19. uri v novo-tudijski knjižnici Mirnopečani gostujejo MIRNA PEČ — Gledališka skupina mirnopeškega kulturnega društva uspešno nastopa tudi to sezono. Zvesta tradiciji je tudi tokrat naštudirala komedijo, delo domačega avtorja V. Novaka »Dobrodošla, miss Agata«, pri čemer se je v režijski vlogi prvič preizkusil Jožef Matijevič, v Mirni Peči udomljeni umetnostni zgodovinar iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu, ki seje v skupino vključil prejšnjo sezono, in to kot igralec. Do zdaj so Mirnopečani igrali že trikrat: dvakrat na domačem odru, minulo soboto pa v Metliki, kjer jih je sprejela polna dvorana obiskovalcev. S komedijo »Dobrodošla, miss Agata« gredo drugič na pot jutri, v petek, 21. februarja, in sicer v Šentjernej, predstava pa se bo začela ob 19. uri. Mimopeške igralce čaka novo gostovanje že dva dni kasneje, in sicer bodo v nedeljo, 23. februarja, igrali na Dobu v tamkajšnjem KPD za obsojence in osebje doma. Gostovati pa nameravajo še v drugih krajih. NOVO MESTO — Hrvaški pesnik in prevajalec Luko Paljetak iz Dubrovnika bo dvanes, v četrtek, 20. februarja, gost Študijske knjižnice Mirana Jarca. V veliki čitalnici knjižnice bo ob 19. uri literarni večer, na katerem bo Paljetak bral pesmi iz svoje najnovejše pesniške zbirke Ubežne pesmi — Izbjegle pjesme, ki jih je v hrvaškem izvirniku in slovenskem prevodu izdala Mladinska knjiga iz Ljubljane skupaj s svojo založniško podružnico v Zagrebu. Slovenske prevode Paljetkovih pesmi bo bral recitator. Prireditve se bosta udeležila tudi prevajalca Tone Pretnar in Boris A. Novak. Paljetak je cikel Ubežne pesmi — Izbjegle pjesme, po katerem je dobila omenjena zbirka naslov, napisal v Sloveniji — kot ubežnik. K nam je namreč prišel lani na pisateljsko srečanje v Vilenico, vrniti pa se ni mogel več, ker je medtem njegov rojstni Dubrovnik že zajela vihra vojne. Slovenija ga je sprejela kot še posebej dragega gosta, kajti Paljetak je pri nas znan zlasti po tem, da je celotnega Prešerna odlično prepesnil v hrvaščino. Izšlo Knezovo »Novo mesto II« Predstavitev te arheološke publikacije Dolenjskega muzeja bo jutri v Križankah — Arheolog Tone Knez bo 25. februarja predaval v Salzburgu_ POPESTRITEV OTVORITVE — Na otvoritvi razstave fotografij Tihomirja Pinterja je nastopila jazz skupina v sestavi: Mia Žnidarič, vokal, Marko Boh, pianino, in Matevž Smerkol, kontrabas. Mlada pevka, ki je širšemu občinstvu bolj znana po skladbi Mala terasa, je ribniško občinstvo navdušila s prijetno interpretacijo nekaterih znanih ameriških jazzovskih skladb. (Foto: M. L-S.) Portreti književnikov V Miklovi hiši razstavlja fotograf Tihomir Pinter RIBNICA — V galeriji v Miklovi hiši je še na ogled razstava fotografij Tihomirja Pinterja, ki so jo pripravili v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Razstavljenih je 40 fotografij iz Pinterjevega cikla Slovenski književniki. Na fotografijah, nastalih v letih 1990 in 1991, so portreti književnikov, ki se udejstvujejo tudi v političnem življenju. V uvodni besedi na otvoritvi 7. februarja je umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Jure Mikuž poudaril, da je fotografijo potrebno znati tudi prebrati. »Ima zakonitosti, ki se jih mi, navajeni živeti v neki določeni civilizaciji, ne zavedamo, fotograf, kot je Tihomir Pinter, pa jih mora dobro poznati,« je pristavil. Kako pomembna je lahko fotografija zlasti še za prihodnje rodove, pa je dr. Mikuž pojasnil z današnjimi prizadevanji številnih ljudi, da bi prišli do prave človeške podobe največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Kot je splošno znano, se Prešeren ni dal ne fotografirati ne portretirati kakemu slikarju. Z MIN1ARTOM V OPERO ČRNOMELJ — Tukajšnji Miniart organizira poseben prevoz za ogled Straussove operete Netopir. Predstava bo v ljubljanski Operi v torek, 25. februarja; avtobus bo iz Črnomlja odpeljal ob 15. tiri, prijaviti pa seje moč v Miniartu. NOVO MESTO — Več kot šest let je že, kar seje Dolenjski muzej odločil sistematično objaviti bogate arheološke najdbe iz Novega mesta, odkrite in izkopane v zadnjih sto letih. Osnoval je zbirko arheoloških publikacij z naslovom Carniola arc-haeologica in že leta 1986 izdal prvi zvezek Novo mesto 1. Avtor Tone Knežje v njej popisal in z ilustracijami (fotografijami, risbami, tabelami) • TONE KNEZ BO PREDAVAL V SALZBURGU — Na povabilo deželnega muzeja v Salzburgu bo arheolog Tone Knez iz Dolenjskega muzeja v torek, 25. februarja, v tem avstrijskem mestu predaval o halštatskih knežjih grobovih na Dolenjskem. Predavanje sodi v ciklus predstavitev pomembnih arheoloških odkritij v Avstriji in sosednjih državah. Prireditelji so se tokrat odločili za znamenite najdbe iz Slovenije, ki predstavljajo kvalitetni vrh naše halštatske kulture. V Novem mestu je bilo odkritih več takih bogatih grobov.___________ predstavil halštatske grobove, izkopane v Kandiji in na Marofu. Te dni je izšel drugi zvezek omenjene zbirke, Novo mesto II, v katerem isti avtor na enak način v besedi in sliki predstavlja keltsko-rimsko PREDSTAVITEV »PETRA KLEPCA« KOČEVJE — Danes, 20. februarja, bo ob 19. uri v prostorih kočevske knjižnice predstavitev knjige »Peter Klepec in njegova dežela«. O tem, kako je knjiga nastala in o nekaterih zanimivostih v deželi Petra Klepca bo poslušalce seznanil avtor Jože Primc, ki bo nato odgovarjal tudi na morebitna vprašanja. Knjiga je izšla v 4.000 izvodih in je skoraj v celoti že razprodana, natisnil jo je kočevski zasebni tiskar Miro Vesel, izdal pa Koordinacijski odbor za razvoj zgornje Kolpske doline. Približno polovico naklade je bilo prodano na Hrvaško v občini Čabar in Delnice, ki sodita skupaj z osilniškim delom kočevske občine v »deželo Petra Klepca«. grobišče na nekdanjem Beletovem vrtu v Novem mestu, na kraju, kjer stoji zgradba Ljubljanske banke. Delo opisuje najdbe iz velikega grobišča keltskih Latobikov, ki je štelo 222 grobov in bilo arheološko raziskano v letih 1973 — 1977. To je doslej največje raziskano in publicirano keltsko-rimsko grobišče na Dolenjskem. Publikacijo Novo mesto II bodo predstavili jutri, v petek, 21. februarja, ob 10. uri v Kulturno informacijskem centru Križanke v Ljubljani. To bo osrednja predstavitev te nove Knezove knjige in jo skupaj pripravljata Dolenjski muzej in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Kasneje, bržčas na začetku pomladi, bo še ena predstavitev, in sicer v Novem mestu. I. Z. Orlica niza koncerte Pišečki oktet često nastopa tudi v posavskih cerkvah PIŠECE—Tukajšnji oktet Orlica, ki deluje pod umetniškim vodstvom prof. Juriče Grakaliča, lahko šteje pevsko sezono 1991/92 za uspešno. Za njim je že vrsta nastopov v domačem kraju, v brežiški občini in drugod v Posavju, z nizom koncertov pa seje predstavil tudi občinstvu v cerkvah. Njegovi zvoki so odmevali v cerkvah v Artičah, Pišecah, Kapelah in Brežicah, kjer je oktet nastopil na svečnico v cerkvi sv. Lovrenca. V tej sezoni nastopa oktet s sporedom, ki obsega božične, črnske duhovne ter slovenske narodne in umetne pesmi. Povsod, kamor je prišel s pesmijo, je bil nagrajen s toplim aplavzom. Nazadnje je oktet Orlica sodeloval na srečanju posavskih oktetov, ki so ga priredili 6. februarja v brežiškem gradu in tako, hkrati z otvoritvijo slikarske razstave Alojza Konca iz Sevnice v galeriji Posavskega muzeja, počastili slovenski kulturni praznik. Marinč v Arsu Razstavlja dela, ki so že bila na ogled v No-vem mestu LJUBLJANA — V Dobah pri Kostanjevici na Krki udomljeni akademski slikar Jože Marinč razstavlja že drugič v ljubljanski galeriji Ars. Prvič seje likovnemu občinstvu, ki obiskuje to galerijo, predstavil s svojimi deli leta 1987. Tokrat gostuje s slikami, ki so bile lani od 28. novembra pa vse do novega leta na ogled v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Razstavo v galeriji Ars so odprli v četrtek, 13. februarja, in se bo iztekla s 5. marcem. Marinč, ki je seveda član Društva slovenskih likovnih umetnikov, se bo letos, najveijetneje v jesenskem terminu, s to razstavo predstavil tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, kjer pa bo gostoval prvič. Razstavo v galeriji Ars spremlja Jože Marinč katalog, ki gaje ob predstavitvi Ma-rinčevega slikarstva v Dolenjski galeriji izdal Dolenjski muzej in v katerem je tehtne misli o razstavljalcu in njegovem delu zapisal umetnostni kritik dr. Jure Mikuž. Le-ta med drugim poudaija poseben način Marinčevega ustvarjalnega postopka, kije v tem, da umetnik gradi sliko v njenem vodoravnem položaju, ne pa morebiti na slikarskem stojalu. Sicer pa so te Marinčeve slike nastale, kolje že bilo omenjeno ob umetnikovi razstavi v Novem mestu, v glavnem lani, največ del pa po junijski vojni, ki je v ustvarjalcu sprožila pravo eruptivno slo z velikim čustvenim nabojem. I. Z. »Oče naš« in »Krka umira« Zidarjev in Dularjev roman izšla v literarni knjižni zbirki Utva pri Dolenjski založbi v Novem mestu Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku sta izšla pri Dolenjski založbi v Novem mestu kot prvi in drugi zvezek 2. letnika literarne knjižne zbirke Utva daljša prozna teksta, ki vsak na svoj način vnašata v slovensko književnost dolenjsko snov. Gre za novi, pregledani izdaji pripovednih del, ki sta že s prvim natisom vzbudili zanimanje bralcev: za roman Oče naš Pavleta Zidarja in roman Krka umira Jožeta Dularja. Roman Oče naš je Zidar pisal v Pleterjah, kakor že prej povest Sveti Pavel, katere nadaljevanje je, izšel pa je leta 1967 pri mariborskih Obzorjih. Zdajšnja izdaja je prvi ponatis. Kotsoizdaja-teljica je napisana Založba Lipa v Kopru, pri kateri je Zidar izdal kar precej svojih knjig. Knjiga je izšla v počastitev pisateljeve 60-letnice. Knjigo bogati odličen uvodni esej o tem Zidarjevem romanu. Avtor dr. Boris Paternu pravi, da je Oče naš enci-klopedijsko delo, v katerem Zidarjevo prozo uzremo z vseh treh glavnih strani: z zgodovinske, z duhovne in z umetnostne. Na koncu je dodana komentirana bibliografija, ki jo je pripravil Avgust Gojkovič. Iz nje je razvidno, da je Zidar do vključno lanskega leta izdal že 74 knjižnih delali povprečno tri vsako leto. V letih 1983 — 1990 pa je objavil tudi 163 pesmi, ki na knjižno izdajo še čakajo. Zelo opazen pri tej izdaji je delež trebanjskega likovnika Lucijana Reščiča. Reščič knjige ni le oblikoval in ji, kot pravimo, dal zunanjo podobo, temvečjo je obogatil s številnimi lastnimi vinjetami in ilustracijami Dularjev roman Krka umira je za to, že tretjo izdajo oblikoval Peter Simič iz Novega mesta, avtorjev dolenjski so-rojak pesnik Tone Pavček pa mu je napisal poetično spremno besedo. V njej pravi, da je Krka za Dularja simbol, prispodoba in življenjski motiv upesnitve. Drug drugega sta zaznamovala, poleg tega je Krka zagotovila Dularju trajno mesto v slovenski književnosti Pisateljje povedal, da prav letošnjega februarja mineva 50 let, kar se je lotil te romaneskne pripovedi o Urbihi rakih, ki poginjajo, o Krki, ki zaradi tega umira. Roman je izšel v knjižni obliki med drugo svetovno vojno, leta 1943. Po dvajsetih letih, leta 1963, je izšla nova, pregledana izdaja. Zdajšnja, pri Dolenjski založbi je torej že tretja. Druga izdaja je bila tanjša od prve, tretja je še tanjša od druge. Pisatelj je svoj roman temeljito pregledal in opustil kar precej strani. Delu v korist, kot sam pravi Obe knjigi, Zidarjeva in Dularjeva, sta ponujeni v novo branje. Dolgost njunega življenja se pri bralcih začenja nanovo. Zaslužita, da traja čim dlje. I. ZORAN Št. 8 (2218) 20. februarja 1992 DOLENJSKI UST 9 POTA m srn? Na meji sedem stotnij zavrnjenih Tri dolenjske mejne prehode je lani prestopilo 592.671 potnikov — 225.706 motornih vozil — 703 osebam zavrnjen vstop v našo državo_ ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — 8. oktobra lani, ko sta začela veljati zakona o tujcih in nadzoru državne meje, je Dolenjska dobila tri mejne mednarodne prehode: cestna v Metliki in Vinici ter železniškega v Metliki. Smešnica o carinikih na Kolpi je postala resničnost, ki pa je mnogi še ne morejo ali nočejo doumeti. Zlasti naši južni sosedje ne. Kako si sicer razlagati kar šest resnih od tega 242.157 državljanov Republike VLOM V BIFE — V noči na 14. februarje neznanec vlomil v bife Novo-meščana Jožeta Zanoškega na prečen-skem letališču ter odnesel več prehrambenih izdelkov, cigaret, pijače in nekaj posode. Škode je za 30.000 tolarjev. ODNESEL RAČUNALNIKA — 14. februarja je nekdo vlomil v osebni avto ljubljanske Komunale, parkiran v Bršljinu. Nepridiprav je odnesel dva žepna računalnika in dokumente, tako da so komunalci oškodovani vsaj za 40 tisočakov. KJE JE ZDRAVNIŠKA TORBA? — Antun K. je imel v avtomobilu, parkiranem v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu, zdravniško torbo z zdravili. Torbo mu je nekdo odnesel in ga tako prikrajšal za vsaj 3 tisočake. OB RADIOKASETOFON — Iz stoenke, parkirane pred novomeško bolnišnico, je nekdo 13. februarja Jožici Kuplenik z Vrha pri Pahi odnesel radiokasetofon, vreden deset tisočakov. Predrzneža še iščejo. ŠEST KOKOSI OBGLAVLJENIH — V noči na 12. februarje nekdo iz odklenjenega kokošnjaka Staneta Pavlina v Dolenjih Kamencah ukradel šest ko-kodajsk, vrednih tri tisočake. Kje so bile obglavljene, ni znano. NAJDEN MRTEV NA TRAVNIKU DOLENJE ZABUKOVJE —11. februarja so na travniku v Dolenjem Zabukovju pri hiši št. 10 našli mrtvega 50-letnega Franca Zidarja s Trebelnega. Preiskava je pokazala, da je možakar pri obračanju vprežnega voza padel, z glavo udaril ob kamen in umrl. NEZADOVOLJNI AVTOPREVOZNIKI METLIKA — Zasebni avtoprevozniki iz metliške občine so na letnem zboru sekcije avtoprevoznikov v začetku februarja opozorili na vsakodnevne težave pri opravljanju svojega dela. Navedli so številne primere, ko jih policisti na eni vožnji od Metlike do Novega mesta kar nekajkrat ustavijo, kar jim jemlje čas in jih psihično ovira pri prevozu blaga. Moti jih tudi preveč natančen pregled pri vsakem ustavljanju posebej. Menili so, da ti postopki ne prispevajo k varnosti v cestnem prometu, ampak imajo lahko pri voznikih celo povsem nasproten učinek. Zato so predlagali, naj bi tovorna vozila z domačimi registrskimi tablicami kontrolirali le v normalnem obsegu. Ta svoj predlog so posredovali UNZ Novo mnesto, v vednost pa tudi policijskim postajam v Metliki in Novem mestu v upanju, da bo naletel na razumevanje. lanskih mejnih incidentov, od katerih jih je bilo pet v črnomaljski, eden pa v metliški občini, na srečo brez tragičnega konca. In če k temu prištejemo še streljanje čez državno mejo, nedovoljen vstop tujih vojaških in policijskih oboroženih enot ter dva preleta vojaških letal, potem policistom na naši južni meji zagotovo ni dolgčas. To po svoje potrjuje tudi lanski podatek, daje od oktobra do konca decembra tri dolenjske mejne prehode prestopilo 592.671 potnikov, Slovenije in 350.514 tujcev, predvsem Hrvatov. Prek meje seje v tem času zapeljalo 90.350 vozil z domačo in 135.356 vozil s tujo registracijo, poleg tega je mejni prehod v Metliki prepeljalo 637 potniških vlakov, od tega jih je bilo 319 namenjenih v Slovenijo, 318 pa jih je odpeljalo iz naše države. Zanimiv ob tem je nemara podatek, da so obmejni organi na območju Dolenjske našteli 3486 beguncev iz vojnih predelov Hrvaške, večina teh se je po zad- Prva zasebna detektiva Jože Čopič in Vinko Pavlin, dolgoletna policista, odprla zasebno detektivsko agencijo NOVO MESTO —-V policijskem svetu imeni Jožeta Čopiča in Vinka Pavlina nekaj pomenita, domala vsa leta svojega službovanja sta pustila v organih za notranje zadeve. Pavlin je bil še poldrugim letom načelnik UNZ Novo mesto, Čopiča je val kadrovskih sprememb odnesel v pokoj z mesta načelnika centra državne varnosti v Novem mestu. »Željna sva še dela in dokazovanja,« pravita oba, te dni sta od besed stopila k dejanju. V Novem mestu sta odprla zasebno detektivsko agencijo, Enigma imenovano. »Gre za prvo tovrstno agencijo na Dolenjskem,« razlagata novopečena zasebnika. »Na agencijo se lahko obrnejo tako tisti, ki potrebujejo pomoč pri zbiranju podatkov za potrebe različnih postopkov pred sodišči, zavarovalnicami, upravnimi in drugimi organi, tisti, ki jih skrbi, ali so svoj kapital zaupali v prave roke, tisti, ki želijo kaj več izvedeti o svojih poslovnih partnerjih, kot tisti, ki ne vedo, kako učinkovito zavarovati tehnološke ali poslovne skrivnosti pred očmi nepoklicanih. Na željo naročnikov opravimo prenose denarnih in drugih vrednostnih pošiljk, pomagamo jim tudi, če se počutijo ogrožene, če jih skrbi varnost njihovega premoženja, če se ne morejo sporazumeti s svojimi partnerji, k nam se lahko zatečejo tudi tisti, ki so zaskrbljeni zaradi pojavov in dogodkov, ki utegnejo zanje imeti pravne, poslovne in moralne posledice.« Sedanja zakonodaja detektivskemu delu še ne gre najbolj na roke, novi predpisi naj bi uredili tudi to področje. »Za vsako delo, ki se ga bova lotila, potrebujeva naročilo. Policaja nažene tja, kjer se nekaj zgodi, ali tja, kjer pač zavoha kaj sumljivega, njegovo poslanstvo, midva potrebujeva za kaj takega naročilo nekoga, da opraviva zanj delo, ki ga sam noče, ne more, ne zna ali ne sme opraviti. Meniva, da teh ne bo manjkalo. Pri svojem delu bova namreč sodelovala s strokovnjaki za posamezna področja, odvisno pač od primera, ki se ga bova lotila, prav tako bova sodelovala z ostalimi zasebnimi detektivskimi agencijami izven državnih meja.« Konkurenca policiji? Pavlin in Čopič pravita, da daleč od tega. »Policija ima svoje delo in delokrog zakonsko urejen, velike večine opravil, ki se jih bova lotevala midva, policija tudi doslej ni opravljala. Nikakor ne misliva posegati na njeno področje ali hoditi navzkriž z njo in predpisi. Če bova naletela na kak primer, ki bo v njeni pristojnosti, ji ga bova pač predala.« B. B. Vinko Pavlin njem premirju že vrnila domov. Dolenjski obmejni policisti so lani obravnavali 37 oseb, ki so v našo republiko skušali pretihotapiti orožje, sicer pa so med oktobrom in decembrom na mejnih prehodih in izven njih zavrnili kar 703 osebe. Zakaj? 318 jih pri sebi ni imelo ustreznih listin, 14 jih ni imelo sredstev za preživljanje in življenje v Sloveniji, 115 zavrnjenih je bilo v uniformah hrvaških oboroženih sil, 54 jih je skušalo vstopiti v našo državo z orožjem za pasom, 95 so jih zavrnili zaradi • Na mejnih prehodih Dolenjske je bilo zoper kršitelje podanih 30 predlogov sodnikom za prekrške, pri kontroli in varovanju zelene meje pa je bilo odkritih kar 136 različnih kršiteljev. tehnično oporečnega vozila, 105 pa, ker so na mejo prišli z neregistriranim vozilom. O tem, kako resno nekateri jemljejo novo mejo, je vse našteto več kot zgovorna ilustracija. POSEKAL 30 AROV GOZDA VIŠNJA — 61-letni Rudolf N. iz Višnje pri Grosupljem je utemeljeno osumljen, da je jeseni lani v gozdu pri Žvirčah posekal kar 30 arov mešanega gozda in s tem lastnika iz Višenj oškodoval za okroglih 85.000 tolarjev. EKSPLOZIJA V GARAŽI SEMIČ — 13. februarja okoli poldneva je Franc Skala iz Oskoršnice pri Semiču zapeljal svoj osebno avto v garažo, ki mu hkrati služi kot kurilnica. Očitno pa so iz rezervoarja avtomobila uhajali bencinski hlapi, zavoljo česar je v garaži prišlo do eksplozije, kije s tečajev vrgla celo garažna vrata. Ogenj so pogasili domači in semiški gasilci, škode pa je za 250.000 tolarjev. NAŠLI UKRADENI GOLF NOVO MESTO — Neznan storilec je 11. februarja izpred novomeškega zdravstvenega doma odpeljal nezaklenjen osebni avto Golf. Vozilo je bilo še istega dne najdeno na Trdinovi ulici v Novem mestu in vrnjeno srečnemu lastniku Francu Kuharju, kije bil tako le ob nekaj tolarjev, ki jih je pustil v vozilu. DVOJNA SMRT NA TIRIH TREBNJE — 11. februarja ob 14.05 je prišlo na železniškem prehodu regionalne ceste med Plusko in Štefanom do hude prometne nezgode, ki je vzela dve življenji. 72-letni Janez Grom i_z Rtič seje s fič-kom peljal proti Štefanu, pri prehodu čez železniško progo pa ni upošteval svetlobnega znaka, pač pa je na tire zapeljal v trenutku, ko je po njih proti Ljubljani vozil motorni potniški vlak. Trčenje je bilo silovito, vlak je avtomobil pred seboj potiskal še domala 160 metrov. Na mestu nezgode sta bila mrtva Janez Grom in 63-letna sopotnica Frančiška Logar iz Litije. I ♦ Usode na oltarju države: Interes države Slovenije je nad nesrečnimi usodami nekaterih družin oficirjev jugoslovanske vojske LJUBLJANA — Za več deset oficirjev jugoslovanske vojske, ki so bili minule tedne ali mesece po bivanju v drugih republikah namenjeni nazaj v Slovenijo, koder prebivajo njihove družine, se je pot končala bodisi na slovensko—hrvaški, bodisi na slovensko—madžarski meji. Na podlagi določil Zakona o tujcih jih je zavrnila obmejna policija, pristojna za kontrolo prehoda državne meje. Takšni ukrepi in pa primeri odpovedi prebivanja oficirjem JA v Sloveniji so med prizadetimi sprožili val pritožb, nijih bilo malo, ki so se po svoje pravice zatekli na Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Gre na eni strani za nesporen interes Republike Slovenije, da se zavaruje pred morebitno nevarnostjo v takšni ali drugačni obliki, na drugi strani pa za pravice družin starešin JA. So primeri, ki kažejo, da ustrezne službe pri tovrstnem ravnanju zakonskih določil ne spoštujejo v celoti, marsikatera pritožba je zato smiselna,«je na seji sveta prejšnji teden opozoril njegov predsednik prof. dr. Ljubo Bavcon. Kot primere je navedel spiske oseb, ki jih Ministrstvo za obrambo pošilja na skupnosti za zaposlovanje in skupnostim pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerimi slednjim sporoča, da je treba osebam na seznamu ustaviti izplačilo pokojnin ali nadomestil za osebne dohodke. Pra v tako je po njego vem sporno na mejah zavračati osebe, ki v Sloveniji še nimajo urejenega državljanstva, dokler postopek ni končan, in še kaj. Nasprotna stran ima seveda svoje argumente. Na seji prisotni predstavnik republiškega Ministrstva za notranje zadeveje pojasnil, kakšni problemi nastajajo denimo v Brežicah in Krškem, kamor so se pričeli vračati oficirji jugoslovanske vojske. Med tednom aktivni na hrvaških bojiščih, koder so si roke mazali s krvjo, so čez vikend prihajali v Slovenijo na oddih, kjer so uživali vse pravice državljana Slovenije. Pritožb in klicev je bilo vse več, še posebej ogorčeni so bili oficirji, ki so prestopili v vrste slo venske vojske. Ministrstvo za notranje zadeveje tako uporabilo diskrecijsko pravico, kijim jo daje Zakon o tujcih in 50 osebam, aktivnim starešinam JA, zavrnilo vstop v našo državo, to pa jim tudi označilo v potnih listih. Prav tako je bila v štirih primerih izrečena odpoved prebivanja v Sloveniji osebam, bivšim pripadnikom JA, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo, kar je med sosedi povzročalo ogorčenje ter vse bolj ogrožalo javni red in varnost v tistem okolju. Najsi bodo stiske in usode družin še tako tragične, je interes države nad njimi. A li z drugimi besedami: svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v primerih, ko gre za aktivne starešine JA in za njihovo vrnitev k • V demokratičnih družbah so človekove pravice in temeljne svoboščine dane vsem, tisti, ki je poklican, dajih varuje, jih mora varovati vsem. Pa naj je to komu všeč ali ne. družinam v Slovenijo, ne more in ne bo ukrepal Bo pa zato bdel kar je prof. dr. Bavcon posebej poudaril, nad uresničevanjem tistega dela ustavnega zakona, ki pravi, da so prebivalci drugih republik do končanega postopka o pridobitvi državljanstva docela enakopravni državljanom Slovenije, ta pravica pa jim gre še dva meseca potem, če je bila njihova vloga za pridobitev slovenskega državljanstva zavrnjena. Dalo pa bi se o vsem tem nemara razmišljati tudi tako, kot je to na seji sveta prejšnji teden njegov član Miloš Mikeln:» Verjamem v te nesrečne usode in stiske družin, nad katerimi visijo nenehne grožnje, toda kdo je pomagal meni pred tremi, štirimi leti, ko so me prav tako budili sredi noči nemara taisti oficirji me strašili in mi grozili?« Po svoje še zgovornejša je izjava izza taistega omizja:«Postajamo svet za varstvo pravic družin bivših oficirjev JA.« B. BUDJA TRČIL V PARKIRAN AVTO — 25-letni Amir Hrnjačič iz Črnomlja se je 15. februarja okoli 20.25 peljal z osebnim avtomobilom po Kolodvorski ulici v Črnomlju proti hotelu Lahinja. Tam je s prednjim delom avtomobila čelno treščil v parkirani avto Zvonka Brule iz Jelševnika, v nezgodi pa sta se poškodovala sopotnika, 27-letni Josip Poljakovič iz Knjaževca in 28-letni Sa-bir Hrnjičič iz Črnomlja. Škode na zviti pločevini je za 100.000 tolarjev. HUDO RANJEN VOZNIK — 15. februarja ob 17.10 seje 24-letni Stane Dragovan z Gornje Lokvice peljal z osebnim avtomobilom z Vahte proti Metliki. Pri Lokvici je v dolgi levi ovinek zapeljal kar po levi strani ceste, takrat pa je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Da bi se izognil trčenju, je Dragovan sunkovito zavil v desno, pri tem pa gaje pričelo zanašati in je treščil v drevo. Voznik je bil v nezgodi huje ranjen, lažje pa sopotnik Slobodan Marinkovič iz Bušinje vasi. Materialne škode je za 160.000 tolarjev. inii!iiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi|iilllim Popravljenih dvainštirideset krivic Sodišče v Ljubljani razveljavilo sodbe dvainštirideseterici Dolenjk in Dolenjcev, izrečene 28. julija 1945 — Nedokazano sodelovanje z okupatorjem, izdajalstva, spijonaža_ IJUBLJANA, NOVO MESTO. TREBNJE — Kar dvainštirideseterici Dolenjk in Dolenjcev, doma pretežno iz trebanjskega konca, je 28. julij leta 1945 neizbrisno zaznamoval življenje. Toliko jih je tistega dne v Novem mestu sedelo pred senatom vojaškega sodišča za ljubljansko območje, kamor je sodila tudi Dolenjska, in tolikim so sodniki tudi izrekli sodbe za domnevno dokazano sodelovanje z okupatorjem, blatenje NOV, izdajanje partizanov in podobnih obtožb. Ljubljansko temeljne sodišče je pred gardo in celo po vojni trdil, kako bodo dnevi vse obsojence opralo krivde, Vrhovno sodišče Republike Slovenije je namreč ugodilo zahtevi republiškega javnega tožilca ter 46 let stare sodbe razveljavilo in poslalo sodnikom v ponovno odločanje. Toda že pred pričetkom nove glavne obravnave je ljubljansko temeljno javno tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbo zoper osumljene umaknilo, sodišču tako ni preostalo drugega, kot da je kazenski postopek ustavilo in dvainštirideseterici vrnilo po krivem odvzeto čast in dobro ime. Za veliko večino teh je zadoščenje prišlo posmrtno, lažno breme izdajalcev lastnega naroda jih je tako pospremilo v grob. Le potomcem in svojcem ostaja skromna uteha za trpljenje in gorje, ki so ga morali premnogokrat deliti z žrtvami povojnih sodnih zmot. Leta 1904 rojeni Vinko Golf z zadnjim bivališčem v Ščagošču je bil pred vojaškim sodiščem obsojen, ker naj bi leta 1942 v svoji vasi organiziral belo domobranci še prišli nazaj. Adolf Me-žan, rojen leta 1897 in doma iz Dolenje Nemške vasi, je po mnenju vojaških sodnikov sodeloval in se družil z narodnimi izdajalci, s pomočjo belogardistov vodil črno borzo, v času nemške ofenzive leta 1943 pa naj bi sprejel okupatorsko županstvo občine Trebnje. Zadnje znano bivališče leta 1911 rojenega Alojza Uhana so bile Rodine, njemu so vojaški sodniki pripisali blatenje OF, javno napadanje njenih pristašev ter izjavo, kako je treba vse partizanske družine pobiti in požgati. Alojz Pekolj je bil rojen leta 1890 v Dobrniču, živel pa je v Zagorici; leta 1945 je bil obsojen, češ daje organiziral belo gardo v svoji vasi in pregovoril sovaščane, da so dezertirali v sovražno postojanko. Temenica 14 je zadnje znano bivališče Alojzije Fajdiga, rojene leta 1910, ki sojo obsodili stikov z okupatorjem, organiziranja bele garde, blatenja OF in še česa; leta 1888 rojeni Egon Tancig iz Sv. Helene pa naj bi kot okupatorski komisar občine Mirna sodeloval z fašisti, karabinjerjem izdal znanega aktivista OF Kazimirja Ruglja, v času izvoljene izdajalske Rupnikove vlade pa se hvalil, kako smo lahko Bogu hvaležni, da imamo naposled svojo oblast. Alojz Sladič, rojen leta 1893, je bil doma iz Zabrdja, njegov greh pa naj bi bil v nagovatjanju ljudi, da so šli pod okupatorjevo zaščito, bil pa naj bi tudi preiskovalec pri domobrancih. Leta 1905 rojeni Franc Kovačič iz Glinka naj bi v času nemške ofenzive dezertiral iz Gubčeve brigade, nato pa blatil OF, medtem ko je bil Anton Potokar, rojen leta 1891, doma z Račjega Sela, obsojen zavoljo domnevnega dobrega odnosa z domobranci in hvalnice Rupnikovi vladi. Alojz Koželj s Krašnega Vrha bi danes štel 106 let, v grob je odšel s sodbo, daje v svoji vasi teroriziral partizane ter daje izjavil, kako ne bo miru prej, predno se vse partizanske družine ne izselijo. Slavka Bukovec iz Velike Slivnice je bila rojena leta 1912, v času vojne pa naj bi zahajala v novomeško sovražno postojanko, od koder naj bi širila sovražno propagando, njene pa naj bi bile tudi izjave, kako se bodo domobranci še vrnili v te kraje. Kot dvanajsti je na zatožni klopi sedel Ignac Adamlje iz Ščagošč, rojen leta 1905. V sodbi piše, da je teroriziral partizanske družine in omalovaževal narodno oblast. Franc Slak je bil doma iz Martinje vasi, rojen je bil pred 117 leti, pred sodniki pa seje znašel, ker naj bi blatil OF in partizane, hkrati pa izdal Janka Slaka, kateremu so potem pobrali premičnine in perilo. Leta 1913 rojena Marija Pajk iz Blata naj bi v svoji vasi širila sovražno propagando, enako kot leta 1884 rojeni Anton Fajdiga, ki naj bi celo odobraval umor Ravnikarjeve žene s Čateža. Cilka Fajdiga s Čateža bi danes štela 110 let; njen greh naj bi bil v tem, da je javno hvalila svojega sina, koliko partizanov je pobil, medtem ko je bila leta 1907 rojena Ana Marolt iz Velike Slivnice obsojena, češ da je na svojem domu sprejemala sovražne obveščevalce in grozila partizanskim družinam. Alojzija Kravcar iz Mrzle Luže je bila rojena pred 94 leti, vojaško sodišče jo je obsodilo zavoljo domnevnega blatenja partizanov in sprejemanja okupatorjevih oficirjev ter gostenja. Za Antonijo Golob iz Šent-lovrenca, ki bi bila danes stara 89 let, so sodniki zapisali, da je zahajala v sovražne postojanke, za njenega sovrstnika in sokrgjana Franca Gorca pa, daje v svoji gostilni gostil domobrance in črnorokce, z njimi plesal in se veselil. Alojz Stoparje bil rojen leta 1902, živel v Pokojnici, njegova krivda pa naj bi bila v tem, da je ženi dajal navodila za transporte pobeglih partizanov v sovražne postojanke. V Dobu pri Krškem je živel Jože Verbič, rojen leta 1899, ki naj bi po navodilih kaplana Lavriha organiziral odhod vaščanov v Ljubljano, stike pa naj bi imel tudi s sovražnimi detektivi. Kot triindvajseti je bil tistega 28. julija 1945 obsojen Franc Fajdiga, rojen leta 1894, iz Temenice. On naj bi bil tisti, kije v času italijanske okupacije organiziral prvi oddelek legije smrti, medtem ko naj bi bil leta 1877 rojeni Karel Zaplatar iz Sv. Helene belogardistični obveščevalec. Za Jožeta Brajerja iz Brezovice, roj. leta 1898, stoji v vojaški sodbi, da je bil med organizatorji bele garde, medtem ko naj bi leta 1893 rojena Frančiška Potokar z Račjega Sela podpirala domobrance in črnorokce ter izdajala pristaše OF. Podobna je bila obtožba zoper leta 1900 rojeno Ljudmilo Jenko z Mirne, Ignaca Ostanka izŠentpavla, rojenega leta 1901, in njegovo leto dni mlajšo ženo Jožefo. Rudolf Kraševec, rojen leta 1889, doma iz Šentdvida pri Stični, naj bi po spoznanjih vojaških sodnikov gostil nemške in domobranske oficirje, v zameno za usluge pa po aretaciji tovarnarja Lavriča prevzel mesto upravnike usnjarske tovarne. Podobna je bila obtožba za leta 1906 rojenega Emanuela Grmovška z Gornjih Ponikev, Alojzija Zajca iz Velikega Gabra, kije bil v času sojenja star 69 let, in Valči Rebolj, rojeno leta 1926, doma iz Zagorice. Marija Ban iz Trebnjega bi danes štela 90 let; sodišče ji je kot ženi trebanjskega komisarja naprtilo tesne zveze z italijanskimi oficirji ter povezavo z črnorokci, zlasti z njihovim voditeljem Janezom Marnom. Tudi Zino Zupančič, rojeno leta 1901 in doma iz Velikega Gabra, so obtožili sodelovanja z okupatorjem ter sovražne propagande, medtem ko je bil leta 1898 rojeni Leopold Strmole iz Gornjih Praproč obsojen, ker naj bi svoje sinove poslal v belo gardo, kot vplivna oseba pa trdil, kako se bodo belogardisti vrnili in da takratni denar ni bil zanesljivo plačilno sredstvo. Amalija Rovanšek iz Malih Dol bi bila danes stara 99 let, pred vojaško sodišče je morala zaradi obtožbe, da se je družila z belogardisti in zasramovala partizanske družine. Tudi Franc Zajc, rojen leta 1895, doma iz Šentjurja, je bil obsojen zaradi podobnih očitkov, podpiranje bele garde, izdajanje partizanov ter blatenje NOV pa naj bi bil vzrok, zaradi katerega so bili julija 1945 obsojeni še Amalija Lesjak iz Velike Sevnica, rojena leta 1927, Anton Perpar iz Korit, ki bi bil danes star natanko 100 let, Anton Grabnar iz Velikega Gabra, ki je sodbo dočakal kot dvainšestdesetletnik, ter njegova sokra-janka Rozalija Gliha, rojena leta 1895. Šestinštirideset let stare sodbe so torej razveljavljene, zgodovina se je z njimi rešila peze dvainštiridesetih krivičnih obsodb. Koliko tovrstnih bremen ima še na grbi? BOJAN BUDJA Opuščene delavnice Velikega brata Dobrovoljni in po sili špiclji so desetletja marljivo brskali za najrazličnejšimi podatki o posameznikih, na osnovi teh podatkov pa so nastali osebni dosjeji, ki sojih čuvali v tajnem arhivu službe državne varnosti. Kaj je danes s tem arhivom? Komu so zaupni dosjeji dostopni? Grozljivi viziji Velikega brata, ki ve in vidi vse, ki ima vsak trenutek možnost poseči v osebno življenje državljanov, ga nadzirati, voditi in o njem odločati, so se v nekaterih vzhodnih režimih zelo približali. V ta namen je bil zgrajen ogromen in dobro opremljen državni aparat, čigar lovke so segale v vse sfere človeškega delovanja, podatki, zbrani o osebah, dogajanjih ali temah pa so se zbirali v tajnih arhivih. Imeti take arhive je pomenilo imeti oblast nad ljudmi. Podatke zanj je zbiralo na tisoče sodelavcev, tajno rekrutiranih vsepovsod, na delovnih mestih, v društvih, šolah, vsakovrstnih organizacijah To je pomenilo graditi vzdušje negotovosti in nezaupanja med ljudmi. Pri nas k sreči iz najrazličnejših vzrokov tako izpopolnjenega in rafiniranega sistema, kot so ga zgradili v Vzhodni Nemčiji ali Sovjetski zvezi, nismo imeli, številni politični procesi v povojni zgodovini ter razkritja o najrazličnejših oblikah nadzorovanja politično drugače mislečih pa pričajo, daje bil podobno zastavljen. Ker komunistični sistem pri nas ni razpadel tako sunkovito, kot se je zgodilo v Vzhodni Nemčiji, temveč je njegova degradacija trajala več let, je bilo tudi časa za "pospravljanje« nezaželenih dokazov dovolj. Še vedno pa je marsikaj ostalo in s tem tudi strah, da bi se nekoč nekdo lahko z zbranimi podatki okoristil. Da bi zvedeli, kaj se danes dogaja s temi arhivi, smo se pogovarjali z dr. Miho Brejcem, direktorjem Uprave varnostno indormativne službe (VIS) in republiškim podsekretaijem za notranje zadeve. Mnogi so pričakovali, da se bodo sedaj, ko imamo demokratični družbeni sistem in novo oblast, nekdaj tajni arhivi odprli in da bodo do- stopni širši javnosti, vendar, kot kaže, stvari le niso tako preproste? »Arhiv o nekem obdobju in o osebah, ki so v tistem času živele in delale, zadeva najprej te osebe same. Zelo jasno je treba videti nevarnost, ki preti ljudem, katerih podatki so zbrani v dosjejih. Zavarovati jih moramo tako, da tisti, ki imajo svoj dosje, ne bi bili na kakršenkoli način zlorabljeni. Prva zahteva, ki jo sedaj postavljamo, je, da je dosje v skladu za zakonom o notranjih zadevah in v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov na voljo prizadeti osebi. Zakon določa tudi omejitve, predvsem glede oseb, ki so v poostopku. Tem aktualnega arhiva ne moremo dati na vpogled ampak le satrejša gradiva.« Pomeni to, da se lahko tisti, ki imajo v arhivu dosje, z njegovo vsebino tudi seznanijo? »Seveda. Moram povedati, da smo od novembra 1990, odkar sem jaz v tej službi, že marsikomu dali na voljo njegov dosje, seveda če smo ga imeli. Zgodilo se je tudi, da se je javil občan, ki je hotel imeti dokumente iz svojega dosjeja, vezane na in-formbirojevske procese, predvsem zaradi rehabilitacije. Povabili smo ga sem in mu naredili kopije sodnih odločb. Videl je kompleten spis in ga potem uporabil na sodišču za svojo rehabilitacijo.« Precej pomembno je tudi, kdo lahko zahteva vpogled v dosje, ali le prizadeta oseba ali kdorkoli, ki izrazi to željo? »Vpogled v dosjeje vezan izključno na osebo, ki se v tem dosjeju obdeluje. Seveda pa so naši arhivi na voljo tudi zgodovinarjem in drugim raziskovalcem ter novinarjem, pri čemer pa skrbno pazimo, da ne dajemo na vpogled gradiv, ki posegajo v osebno integriteto državljanov. Gre preprosto za zaščito osebnih podatkov.« Kakšne vrste dosjejev pa hranite v vaših arhivih? »Podatke so zbirali organi za notranje zadeve, ne samo služba državne varnosti, ampak tudi milica in kriminalistična služba. Skratka, organi za notranje zadeve so zbirali podatke o določenih osebah, dogodkih in tako naprej. To se je zbiralo v ministrstvu za notranje zadeve. Tisto, kar je zadevalo področje dela službe državne varnosti, je bilo tukaj, kriminalistična služba je imela svoje zase in seveda tudi milica. Arhiv državne varnosti je bil vedno strogo ločen od vseh ostalih in tudi najbolj čuvan. In ko govorimo o arhivih, večina misli prav tega. Ne na arhiv ministrstva kot celote, ampak predvsem na arhiv službe državne varnosti. Tu so osebni dosjeji, se pravi mapa z imenom in priimkom in dokumenti, ki se nanašajo na to osebo. Tu je tudi gradivo, ki zadeva določene dogodke, kot so razni procesi, recimo dachauski, proti vojnim zločincem itd.« Ali ni bil del gradiva odpeljan tudi v Beograd? »Seveda, del dokumentarnega in arhivskega gradiva je SDV prenašala v Beograd. Tu je šlo predvsem za gradivo, vezano na zvezne akcije, lahko pa tudi za drugo, vendar mi o tem nimamo podatkov.« Kaj mora storiti državljan, da dobi vpogled v starejše ali novejše gradivo? Kakšen je postopek? »Postopek je zelo enostaven. Občan z dopisnico ali v pismu izrazi željo in mi ugotovimo, ali sploh imamo o njem karkoli v naših arhivih. In če imamo kaj o njem, ga bomo obvestili, naj si pride to pogedat. Gradivo je del arhivskega gradiva ministrstva in ga mi občanu ne moremo vračati. Lahko pa pride sem in si ga ogleda.« Seveda pa je možno, daje bil njegov dosje že uničen? »SDV je izvedla obsežno čiščenje svojih arhivov, zato je velika verjetnost, daje bilo uničenega najmanj ena tretjina gradiv, če ne celo več. Zato moramo danes mnogim prosilcem za vpogled v arhiv preprosto odgovoriti, da o njih nimamo nič, ker tega tudi resnično nimamo. Skupščinska komisija za nadzor vamostnoinformativne službe pa lahko vse te vloge pregleda in resničnost naših navedb preveri.« Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, ali ni nevarnost, da bi to gradivo posamezniki ali politične organizacije zlorabljali? »Mislim, da taka nevarnost obstaja v slehernem arhivu, tudi v arhivu podjetja, bolnice in povsod, kjer so zabeleženi osebni podatki. V VIS smo sprejeli vrsto okrepov, ki naj bi preprečili zlorabo. Ena izmed pomembnih osnov je ustavna določba, ki prepoveduje pripadnikom obrambe, policije in varnostne službe članstvo v političnih organizacijah. S tem naj bi interes splahnel. Seveda je treba poudariti, da bi v primeru odkritja take zlorabe izvedli zelo drastične ukrepe.« V nekdanji Vzhodni Nemčiji so zelo vroča tema seznami sodelavcev, ki so lahko nevarno orožje proti posameznikom. Ali obstajajo taki seznami tudi pri nas? »Seveda obstaja seznam nekdanjih sodelavcev službe, vendar ta ni niti približno tolikšen, kot se pogosto v časopisih omenja. Gre za skromno število ljudi. Seveda je tako majhen lahko tudi zato, ker je bil očiščen. Dejstvo je, da je seznam zelo varovan. Gre za ljudi, ki so nekoč sodelovali s SDV, kakšen od teh tudi še danes sodeluje z nami in seveda nam niti na misel ne pride, da bi takšen seznam ali delček tega objavili. Očitno je, daje razprtij v slovenskem prostoru že preveč, to pa k izboljšanju stanja nikakor ne bi pripomoglo. Primerjava Stasija in Vzhodne Nemčije z razmerami pri nas je povsem neustrezna. Tam je šlo za združitev dveh držav. Kot je znano, so vse vzhodnonemške ustanove v bistvu razpadle in so jih prevzele zahodnonemške. Zahodnonemška služba je tako seveda lahko natančno vedela, koga od sodelavcev bo ohranila, koga ne, in sije lahko privoščila na videz zelo demokratično gesto in objavila seznam pripadnikov Stasija, nihče pa ne vpraša, zakaj ni objavila še svojih seznamov, ko je vendarle bolj demokratična. Primerjava z nami torej nima resne osnove. Vzhodne Nemčije ni več, Slovenija pa še obstaja in ima svojo varnostno službo in ta var- nostna služba potrebuje sodelavce, če hoče funkcionirati.« Kakšna pa je bila rekrutacija teh sodelavcev? »Ne da bi zagovarjal kogar koli, moramo vendar vedeti, da je v prejšnjem sistemu SDV, ko je hotela v nekem okolju postaviti svojega informatorja, preprosto stopila do direktorja oziroma do tistega, za katerega je mislila, daje primeren, in mu informiranje naložila. Pogosto sojih tudi brez njihove vednosti registrirali v svoji dokumentaciji. To sploh niso bili sodelavci v pravem pomenu besede, ampak so bili na nek način dirigirani. Hočem reči, da ne moremo vseh sodelavcev enačiti. So taki, ki so rade volje opravljali vlogo špiclja, in taki, ki so bili v to vlogo porinjeni. Bili pa so tudi taki, ki so sprejeli neke vrste igro in jo tako spretno speljali, da jim je glava ostala na ramenih, delo je za silo steklo, čeprav od njih ni bilo praktično nič. To je videti iz ocen.« In kakšno je aktualno zbiranje podatkov? »S spremembami zakona o notranjih zadevah, ki so začele veljati 16. maja 1991, je podrobno opredeljena dejavnost VIS, iz česar izhaja, da se ne ukvarjamo več z notranjo problematiko ali tako imenovano preventivo, ne ukvarjamo se več s političnimi ekstremizmi, skratka, politične policije ni več. Naša dejavnost je usmerjena v obveščevalno in kontraobveščevalno dejavnost, se pravi, postajamo normalna vamostnoobveščevalna služba, kakršne poznamo drugod v svetu. Seveda pa moram povedati, da smo posebno pozornost posvetili prav gospodarskim vprašanjem, kar je nova dimenzija te službe. Važno je tudi omeniti našo usmeritev v povezovanje s sorodnimi službami v drugih državah, zlasti zaradi preprečevanja in izmenjave podatkov o mednarodnem terorizmu, zaradi strokovnega usposabljanja in podobno.« Na Dolenjskem je precej družin, ki so kakega od svojih članov izgubile ob koncu druge svetovne vojne in so se za njim izgubile sleherne sledi. Mislite, daje sedaj upanje, da bodo preko arhivov zvedeli, kaj se je zares z njimi zgodilo? »Kar zadeva vojno obdobje do leta 1945 smo mi kot služba državne varnosti že predali arhive ministrstvu, povojno obdobje pa je predano delno. Približno v enem mesecu in pol bo dobršen del dokumentov iz povojnega obdobja predan arhivu ministrstva. Tukaj ne pričakujemo nobenih težav in ljudje, ki pač imajo taka vprašanja, se bodo lahko obrnili na nas, mi pa se bomo potrudili, da jim bomo po svojih močeh pomagali.« TONE JAKŠE Rana, ki ni očiščena, se lahko znova in znova zagnoji ter ves organizem spravi v nevarnost. Nekaj podobnega bi lahko rekli za družbo, ki ran na svojem telesu ne očisti in jim ne omogoči, da bi ozdravele; morda tudi zato, ker jih noče videti, ker Jih skriva pod obvezami pozabe ali prisilnega molka. Neozdravljena rana pa skeli in boli in strupi ves organizem. Ni druge poti kot rano odkriti, jo ponovno odpreti in očistiti, da se lahko potem zarase m zares ozdravi. Slovenska družba ima takšno gnojno rano - vsekana je bila med zadnjo svetovno v°jno in po njenem koncu z mečem bratomorne v°jne in povojnega krvavega obračuna. Dolgo prikrivana rana danes ni več skrita, povoji so odstranjeni in zazijala je v vsej svoji grozljivosti in za-gnojenosti. Krvavi obračun z domobranci in drugimi kolaboracionisti pa tudi s povsem nedolžnimi ljudmi v kočevskih gozdovih, Teharjah in drugod P° Sloveniji, kjer so bila množična morišča in leže še danes neznana grobišča, je prišel na dan, o teh dogodkih seje začelo govoriti, politika je priznala dejstva, zgodovinarji so jih začeli raziskovati. In seveda, zabolelo je. In še boli in bo še bolelo, dokler ne bo rana očiščena, kajti seči je treba vanjo in otipati njene razsežnosti. Film Za resnični konec vojne, ki ga je naredil znani novomeški filmar Filip Robarje takšno boleče brskanje po rani, vendar ne z namenom povzročati bolečine, marveč z namenom, da bi ljudje vedeli zanjo, jo pripoznali. Gre za dokumentarni Ulm, ki skozi pričevanja številnih ljudi in s filmsko govorico razkriva do pred kratkim tabuizirani obračun z vrnjenimi domobranci in drugimi nasprotniki zmagovite vojske in politike. Film je bil že prikazan v Portorožu na preglednem festivalu 'anske slovenske filmske proizvodnje in bil nagra- Obolos za resnični konec vojne Ušli so iz jam groze in smrti in pripovedujejo... Bili so priče krvavih pobojev in pripovedujejo... Bilo so med organizatorji pobojev in pripovedujejo... Gledamo jim v oči, ko razkrivajo bolečo in zamolčano preteklost... To zmore le film. jen z bronasto plaketo, prihodnji mesec bo prikazan tudi v Strasbourgu na festivalu filmov o človekovih pravicah. Slovenska širša javnost pa še čaka, kdaj se bo pojavil na malih ekranih. Snemanje filma je namreč v začetku denarno podprla ob nekdanji Kulturni skupnosti Slovenije tudi Televizija Slovenija, seveda z namenom, da ga bodo predvajali v dokumentarnem programu. Filmu (videl sem ga v še ne povsem dodelani video verziji) nikakor ni mogoče pripisati ne slabih namenov ne nekritičnosti, prej obratno. Ne gre za pogrevanje stvari, marveč »za pospravljanje prostora, da se lahko krene naprej,« kot pravi avtor filma. Zamisel o snemanju filma o množičnih pobojih seje Robarju porodila leta 1989, ko se je na festivalu romske kulture v Koelnu srečal z ljudmi iz berlinskega inštituta za človekove pravice. »Razgovor je nanesel na poboj domobrancev, kar mi je bilo znano že od objave Kocbekovega intervjuja, ter slovensko nagnjenost h krutosti, ki seje kazala v lagerjih, v odnosu do Romov in najbolj grozljivo v tistem, kar seje dogajalo pri nas med vojno in takoj po nji. Po tem pogovoru meje vznemirjalo vprašanje, ali je slovenska duša res bolj kruta, kot so druge. Tisti čas so prišle na dan prve publikacije o pobojih, o pobegih iz kočevskih brezen in iz teharske morije. Večina izpovedovalcev je govorila o izjemni krutosti zmagovalcev, perverznem sadističnem izživljanju nad vojnimi in civilnimi ujetniki. Vse to in potem še Leljakova knjižica Teharske žive rane meje motiviralo, da sem se filmsko lotil te teme,« pravi Robar in dodaja, da se je počutil tudi človeško ogoljufanega, ker desetletja dolgo o tem ni nič vedel, ker mu je družba to prikrivala, četudi gre za take zadeve, ki omogočajo razumeti marsikaj doslej nejasnega, a slutenega v razočaranjih mnogih ljudi, ki so šli skozi metež zadnje vojne in ostali razočarani, četudi so bili na strani zmagovalcev. Eden takih je bil tudi Robarjev oče, partizanski borec, ki mu je film posvečen. »Če ti kaj prikrijejo, nastane mučna praznina, ki jo hočeš po svojih močeh zapolniti in poravnati ra- čun s samim seboj, da nisi bil dovolj prodoren in te stvari že prej spoznal in premislil. Ob tem je seveda jasno, da sam odpor slovenskega naroda zoper okupatorje nikakor ni postavljen pod vprašaj, kot ni nobenega dvoma, daje bila kolaboracija z okupatorjem sramotno dejanje. Vendar pa je treba razumeti, da se je na napačni strani znašlo tudi veliko dobro mislečih ljudi, ki jih je v sramotni kola-boracionalizem potisnilo njihovo politično vodstvo in manipulacije obeh strani v državljanski vojni. Lahko bi rekel, daje bilo zmanipuliranih tudi veliko borcev odpora. Komunizem namreč med bojem ni jasno kazal svojih načrtov, ki jih je potem brezobzirno uresničil,« pravi Robar. In kako seje lotil razkrivanja dolgo prikrivanih stvari? Osnovno orodje v filmu mu je intervju ozi- roma razgovor z ljudmi, ki so povezani s poboji ali kot žrtve, ki so pobegnile iz jam smrti, ali kot tisti, ki so bili na strani krvnika, ali kot pasivni opazovalci dogodkov. Robarje s kamero in magnetofonom obiskal zares reprezentativne ljudi, med njimi nekaj ključnih osebnosti, kot sta denimo komandant dela roških eksekucij Simo Dubajič ali Ivan Maček-Matija, govoril je tudi s tistimi redkimi posamezniki, ki so ušli iz jam smrti, kot je denimo zdaj že pokojni Alojz Vesel iz Malega Podljubna. Njegovi sogovorniki so bili tudi znane osebnosti, kot so Spomenka Hribar, Lado Ambrožič-Novljan, Anthony Cowgill, Nikolai Tolstoy, Bojan Polak-Stjenka idr. Do nekaterih pomembnih ljudi, ki veliko vedo, pa ni mogel priti oziroma so pogovor odločno odklanjali, denimo Mitja Ribičič in Zdenka Kidrič. Vsekakor je opravil ogromno delo. Med drugim je Robarjeva filmska ekipa našla morišče pod Krenom in kot prvi so našli potrdilo, da gre za eno od velikih roških morišč. In kdaj bo Robarjev filmski prispevek za resnično konec vojne lahko videla širša javnost? S predvajanjem filma na rednem televizijskem programu seje zataknilo. Ne gre za odvečno bojazen, da bo film razburil ljudi in ponovno začel neplodne spore, do katerih je v zvezi z odkrivanjem pobojev že prihajalo, ali morda za posege nekdanjih političnih veljakov, ki bi hoteli zavreti prikazovanje filma, kot pravi odgovorni urednik dokumentarnih programov Mitja Grosman, je za zastoj kriv nesporazum z enim od pričevalcev, ki noče več nastopati v filmu. Film bo zato treba najbrž premontirati. V programu bo enkrat marca ali aprila. Da ga ne bi prikazali, na televiziji ne razmišljajo. MILAN MARKELJ priloga dolenjskega lista Za to ni opravičila V otroštvu, ki naj bi bil najsrečnejši in najbolj brezskrbni čas človekovega življenja, se dogajajo tudi mračne stvari, o katerih se govori le šepetaje, največkrat pa ostanejo zakopane v molk in skrito bolečino. Tako je, ko spolna strast prekorači prag in si potešitve išče pri otrocih. »Oče spolno zlorabljal hčerke«, se je nedolgo tega glasil naslov v Delu. Dvanajstletno dekletce je zlorabo nosilo v sebi, vse dokler se zaradi shirano-sti ni znašlo v eni izmed slovenskih bolnišnic. Deklica je le s težavo spregovorila, kaj se je z njo dogajalo. Oče jo je spolno zlorabljal. Kasneje je spregovorila tudi starejša hči, ki pa se je vseskozi bala, da se bo tako dogajalo tudi z mlajšimi sestrami. Na koncu, ko je bilo storjenega že toliko gorja, seje klobčič le odvil. Toda grdega spomina ne more deklicam izbrisati nihče, tudi še tako pravična sodba ne. In navsezadnje sploh ni pomembno na katerem koncu Slovenije se je to zgodilo. Podobnih zgodb je na vseh koncih preveč. Lani na Dolenjskem devet prijav V Sloveniji so v zadnjih desetih letih odkrili več kot tisoč primerov spolno napadenih otrok do 14 leta starosti. Na območju občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika je bilo 46 spolno zlorabljenih otrok, 36 deklic in 8 dečkov. V zadnjih letih je število zlorab naraščalo. Leta 1989je bilo na Dolenjskem pet primerov, lani devet, osem deklic in en deček. Najbolj grozovit je bil primer devetletne deklice, ki joje že dve leti spolno zlorabljal njen očim. Lani je kriminalistična služba UNZ Slovenije zabeležila 93 primerov spolnega nasilja nad otroki. Vsi ti podatki pa še zdaleč ne odsevajo dejanskega stanja. V ZDA so raziskave pokazale, daje ena od treh deklic in eden od šestih dečkov žrtev spolnega nadlegovanja. V večini primerov so policisti odkrili osumljence na podlagi govoric, v dveh primerih so prijavili starši in v enem sam otrok. Spolni napad je zločin Spolni napad na otroka je zločin, zgodi se ko odrasla oseba ali nekdo, kije večji od otroka uporabi svojo moč ali vpliv nad otrokom ali izrabi njegovo zaupanje ali spoštovanje, da ga pritegne k spolnim dejanjem. Pri tem se storilec poslužuje prevar, groženj, podkupnine in tudi fizične sile. Za spolni napad se ne šteje le sam spolni odnos, ampak tudi ljubkovanje genitalij, masturbacija, oralni seks, vaginalna ali analna penetracija s prstom, penisom ali kakšnim predmetom. Otrok je v vseh primerih žrtev, njegovo nemoč zlorabi storilec, ki je fizično in ekonomsko močnejši in ima nasploh večjo moč in vpliv. Med spolnimi napadi na otroka je največ incestov torej spolnega razmerja med sorodniki, veliko je tudi ekshibicionizma - razkazovanja spolovil osebam drugega spola, manj pa pedofilije - spolnega nagnjenja do otrok nasprotnega spola. Zelo malo je posilstev. Pojavljajo se tudi nove oblike spolnega delikta kot so zloraba otrok za pornografijo, prostitucijo in v zadnjih letih vse več zlorab otroških teles za spolne simbole v filmih in reklamah. Število spolnih zlorab ni odvisno od socialnoekonomskega stanja in izobrazbe. V glavnem so napadalci moški, čeprav s tem še ni rečeno, da ženske ne morejo biti napadalke. Spolno nasilje je ena najtežjih oblik trpinčenja otrok, zelo težko gaje odkriti, dejanje je težko dokazati, ponavadi je obdano s kopico stereotipov, pa tudi tolerantnost do teh dogodkov je pri ljudeh dokaj velika. Prav je, da so se začele stvari spreminjati tudi na tem področju. Potrebno je pretrgati molk in se začeti o spolnih napadih odkrito pogovarjati. Zaradi zaupanja, spoštovanja in nemoči otrok lahko starši, sorodniki, družinski prijatelji še bolj prikrivajo zločin. Postopoma tudi pri nas prihajajo v veljavo nekatere konvencije: konvencija o otrokovih pravicah, konvencija o žrtvah, konvencija o družini, s pomočjo katerih bo tudi to področje bolje urejeno. To so najbolj prikrita dejanja. Otroci se bojijo povedati, ker jih je strah pred storilcem, bojijo se, da jih bodo potem iztrgali iz družinskega okolja, da jim ne bodo verjeli ali da jim bodo celo pripisali krivdo. Zato, ko obravnavamo tovrstne primere, sama strokovnost ni dovolj. Na Temeljnem sodišču v Novem mestu obravnavajo okrog 15 primerov spolnega napada na otroka letno. Problem spolnih napadov na otroka je dokazovanje, kajti zločin je strnjen med štirimi očmi. Pri dokazovanju je problem tudi nezrelost otroka. Praksa pa je pokazala, da je postopek učinkovitejši, če je hitrejši, kajti s časoma začne otrok izjavo spreminjati. Pri reševanju teh problemov je problematična tudi sedanja kazenska zakonodaja. Sodišču posreduje kazensko ovadbo z izjavami policija. Ker pa gre v večini primerov za sorodstveno razmerje, se žrtev lahko odpove pričanju in tako dokazovanje ni mogoče. Zelo neprijetno za žrtev je tudi dajanje izjav, kijih mora dati tudi po trikrat, najhujše pa je gotovo pričati na razpravi pred storilcem. Večkratno obnavljanje neprijetnega dogodka slabo vpliva na otroka, zato bi bilo treba zakonodajo prilagodili tako, da na sodišče ne bi klicali več otroka kot žrtev. Otroka bi bilo potrebno zavarovati, ker je nemočen. Žrtev se v skorajda vseh primerih znajde s storilcem sama na kraju dogodka, tudi zato uregne biti podrobno obnavljanje dogodka na sodišču za otroka zelo mučno. Psihologi se srečujejo s temi otroki po tistem, ko je dejanje že izvršeno. Otroci imajo pogosto hude čustvene travme. Spolnih zlorab je pri deklicah več kot pri dečkih, čeprav je ta podatek tudi vprašljiv, ker pač naša tradicionalna vzgoja zahteva, da morajo biti fantki bolj močni in morajo marsikatero tegobo prenesti. Pri fantkih je pogosto prisotna bojazen, da bi jih s tem okvalificirali kot homoseksualce. Zgrešene predstave Kadar slišimo za spolno nasilje nad otrokom, radi rečemo, da je to storila neznana oseba. Ni res, v 85 odst. primerov je storilec član otrokove ožje družine, sorodnik ali nekdo, ki otroka dobro pozna. Ni res, da so žrtve spolnega napada le najstnice, lahko so tudi fantki in punčke, celo dojenčki. V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih 10 žrtev do treh let starosti. Ni tudi res, da se spolni napadi dogajajo le v revnih in problematičnih družinah. 94 odst. osumljencev ni imelo nikoli opravka s policijo, 54 odst. je bilo redno zaposlenih. Spolni napadi se pojavljajo tako pri bogatih kot pri revnih, izobraženih in neizobraženih. Spolni napad se ponavadi ne zgodi le enkrat, ampak se ponavlja in v večih primerih traja tudi po več let. Le redko je povezan z nasiljem, saj storilec otroka pozna, zato pogosteje uporabi grožnje, obljube, podkupovanja ter otrokovo nemoč. O spolnem napadu pa se otroci le redko zlažejo. Številni simptomi se začnejo pojavljati šele nekaj let zatem. Adolescenti, ki so doživeli spolni napad, izražajo velik strah, celo strah pred smrtjo. Spolno zlorabljeni otroki pogosto začnejo izvajati rituale: izogibajo se bivališču napadalca, preverjajo če so vrata zaprta itd. Pri mnogih otrocih pogosto prihaja do samokaznovanja, češ nihče ne more biti prisiljen v zlorabo, za to je sam kriv. Neposredno po napadu žrtve jokajo, se tresejo, znojijo, postanejo zmedene, le redke se zmorejo koncentrirati in obvladovati. V večini primerov to vpliva tudi na starše. Naenkrat se pojavi ali pretirana zagnanost in prijaznost ali pretirana ravnodušnost. Če se otroku dogodi samo spolno nadlegovanje, to na otroku ne pusti hujših posledic. Najmlajši otroci, ki še ne vedo za spolnost, sprejemajo spolni napad kot 'prijetno ali neprijetno izkušnjo. Otroci se po spolni zlorabi počutijo kot invalidi in pogosto imajo odpor do svojega telesa. Lahko pa dogodek povzroči tudi pretirano spolno naravnanost. Če je otrok komu problem zaupal, ta pa ga je izdal, postanejo nezaupljivi do vseh. Nekateri otroci bežijo pred tem problemom tudi v alkohol, prostitucijo ali kriminal. Skratka njihova življenja se zaradi tega v veliki večini spremenijo v pekel. Socialne službe za tovrstne primere nimajo izdelanih instrumentov in metod, po katerih bi delali. Vsakdo izmed njih se mora znajti z znanjem in instrumenti, kijih ima sicer pri svojem dekZeloso pozorni na vsak nagib o spolnem nasilju. Če ga zaznajo, se povežejo še z ostalimi službami, ki se ukvarjajo z otroki. Skrajne oblike ukrepanja, kot je odvzem otroka, se ne poslužujejo več. Stvari poskušajo spraviti v normalen red, ker so otroci najrajši pri svojih starših, kakršnikoli že so. Pogosto pa k njim prihajajo tudi storilci, tudi to so ljudje v stiski, ki jim je treba pomagati. Sicer menijo, da bi bilo dobro, če bi vsak primer spolnega nasilja reševali strokovnjaki različnih področij za skupno mizo. Na ta način bi lahko našli učinkovitejše rešitve. Spolne napade na otroke lahko preprečimo s tem, da o tem veliko govorimo, se nenehno posvetujemo, da na njih opozaijamo tudi v posvetovalnicah za bodoče zakonce in da tudi otroke že najzgodnejših let poučujemo o spolnosti, primerno njihovi starosti. Poučeni se bodo tudi oni lažje znašli. JOŽICA DORNIŽ naše korenine Janez med Argentino in Belorusijo Turkov Janez je v vinogradu med prvimi. Komaj sneg odleze s prisojnih bregov nad Krko v De-šeči vasi, že prime v roke škarje in se odpravi v svojo malo vinsko gorico, samo kakih dvesto metrov oddaljeno od vasi in od njegove skromne, s slamo krite hišice, ki stoji čisto na njenem robu. Domačija je urejena še čisto po starem, prav tako vinograd. Medtem ko z eno roko ljubeče polzi od trsa do trsa in jih z drugo spretno obrezuje, Janez s ponosom pripoveduje, kako sta z ženo Marijo po vojni, kmalu potem, ko sta se poročila, sama zrigolala to z resjem preraslo košenico in jo spremenila v vinograd. »Z lopato sem štihal v trdo zemljo in valil važe, Marija pa jih je zlagala ob straneh v skladovnico. Tričetrt metra globok in prav tako širok jarek za eno vrsto sva skopala, posadila trto in dobro pognojila. Potem pa spet drugo vrsto zraven. Takle čas sva delala, ko kmet nima drugega posla kot vinograd ali pa gozd. Sem rekel Mariji: ti, ki si z Rebri doma in vajena, daje vino pri hiši, ga boš tudi tukaj imela. Sest pomladi, pa je bil vinograd narejen in prst v njem še dolgo prhka kot puh,« pripoveduje Janez. Potem razpredava naprej, medtem ko on obrezuje, in najin pogovor se vse bolj odmika od teh suhokrajinskih rebri in se seli v Šimi svet tam zunaj, kamor tudi vodijo sledi Turkovega rodu. »Očeta sem nazadnje videl, ko mi je bilo sedem let. Odšel je v Argentino. Večkrat nam je pisal in tožil, kako bi nas obiskal, če ne bi bilo tiste velike luže vmes in če bi imel dovolj denarja,« se spomi- nja Janez. Pa oče verjetno nikoli ni imel dovolj denarja niti moči, da bi se podal domov čez veliko lužo. Vmes je prišla druga svetovna vojna, leta šestinštirideset pa je za očetom izginila sleherna sled. Janez je zaman poizvedoval za njim. No, medtent seje zgodilo marsikaj. Med drugim je Turkov rod zarisal svojo sled v drugo smer, na vzhod, kjer pa bi se sled lahko končala prav tako, kot seje tista, ki jo je na zahod utrl Janezov oče. Janez je bil med vojno namreč odveden v Belorusijo, že med potjo in tam pa je doživljal toliko strahot, da bi prav tako lahko za vedno ostal tam. Ta pot seje začela na Ilovi gori. »Saj poznate krvavo Ilovo goro! Tam smo bili v zasedi, ko sem po italijanskem razpadu odšel s partizani. Pa so nas od zadaj presenetili Nemci in nastal je strašen pokol. Vsenaokoli so pod rafali padali soborci. Najprej je zbežala komanda in kaj smo hoteli novinci? Razkropili smo se, kakor smo vedeli in znali,« pripoveduje Janez, kije potem je dolgo taval okoli po gozdovih, brez orožja in brez vsega, plašen kot žival. Čez nekaj dni je Janez v neki globeli le naletel na drugo brigado. Z njo naj bi odšel proti Kočevski. Toda stvari so se drugače obrnile. Izvidnica, v kateri je bil, naj bi poizvedela, katero pot ubrati. Pa ni prišla daleč. V neki vasi, Janez se ne spominja natančno kje, so nenadoma planili iz zasede Nemci in poti je bilo konec. Borce, ki so bili oblečeni v civilne obleke in brez orožja, so vtaknili med domačine iz bližnjih vasi in jih vse skupaj odpeljali. Janez pripoveduje slikovito, vsako podrobnost in ime ima še dobro v spominu. Kako ne, saj mu je bilo takrat šele enaindvajset let! Krepak fantje bil, kar je bila sreča zanj, kajti le tako je prestal vse trpljenje, ki mu je bil izpostavljen. Hrano so ujetniki le poredko videli, pa še tisto, kar so zaužili, bi težko zaslužilo to ime. Prepeljali sojih v Trst, od tam pa z vlakom v Minsk. Pot je v hudem mrazu, v živinskih vagonih, kjer so bili ljudje natrpani tako na-tesno, da so komaj stali, trajala štirinajst dni. Pogosti selili postanki in mučno čakanje na stranskih tirih. Stražarji so odprli vrata le enkrat na dan, toliko da so pospravili trupla umrlih. Posoda za potrebo je stala na sredini vagona. Sčasoma seje napolnila in ko je vlak potegnil, je smrdljiva vsebina pljusknila čez robove in po oblačilih najbližje stoječih. Potem je vse skupaj zmrznilo in udje, ki so bili v takih oblačilih, tudi. V Minsk so prišli prav na božični večer. Tam so jih namestili v zidanih barakah brez ogrevanja in jih razporedili na delo. Janez je moral sekati v gozdu. Mraz, telesni napori in pomanjkanje hrane, vse to je napravilo svoje. Ljudje so hitro hirali in umirali. Zlasti Čabranci, ki sojih poslali v Belorusijo že izčrpane iz italijanskih taborišč. S sekirami so tesali v zmrzlo zemljo grobove zanje, ko so prišli tako globoko, da zemlja ni bila več zmrznjena, pa je v jamo vdrla podtalna voda. Mrliče so vanjo dobesedno potapljali. Tudi potem, ko so Nemci pobegnili pred rusko ofenzivo, taboriščniki niso bili varni. Nemci sojih oblačili v zrabljene italijanske in nemške vojaške cape, to pa je bilo kaj nevarno, kajti pijani Rusi, ki so se valili za petami nemške vojske, so raje streljali, kot pa spraševali. Sprva seje godilo ujetnikom še slabše kot pod Nemci. No, končno je Janez po skoraj dveh letih prišel domov in se posvetil kmetovanju. Zdaj je vdovec, brez otrok in z majhno priznavalnino. Pravi, da dobi manj kot marsikateri, ki partizanščine tudi od daleč ni povohal, pa sije priskrbel vplivne priče. Nimajo pa tisti vinograda in duševnega miru, ki ga Janezu daje delo v njem. TONE JAKŠE Ljubitelj starega willysa Ljubiteljska žilica ne pozna meja. So ljudje, ki se ukvarjajo z zelo različnimi konjički, vsem pa je skupno, da jim njihov hobi zelo veliko pomeni in zato vanj vložijo veliko časa, dela in truda pa tudi znanja. Tudi Alen Čatovič iz Črnomlja je eden izmed njih. Pred leti sije kupil star ameriški vojaški džip Willys iz časa druge svetovne vojne. To, kar je sanjal še kot otrok, je postalo resničnost, čeprav si v najstniških letih, ko ga je spremljal v filmih, še zamisliti ni mogel, da ga bo kdaj imel. »Povsem slučajno je zanj zvedela moja mama. Svoje mesto je imel pod skednjem nekje v Metliki in seveda ni bil v voznem stanju,« razlaga Alen. Kupil gaje in si želel, da bi se kdaj z njim zapeljal. Začel je zbirati dele. Odšel je na vojaški odpad, kjer pa je srečal človeka, ki mu je povedal, da Alen Čatovič z bratom in svojim džipom na enem od tradicionalnih srečanj ljubiteljev ivillpov. . ' • • obstaja v Sloveniji klub ljubiteljev džipov Willys in da bo pri njih lahko Vse zvedel o avtomobilu. »In tako seje začelo. Ko smo ga popravljali, sem začel gledati na vsako podrobnost, zaželel sem si, da bi bil džip kar se da olriginalen,« dodaja Čatovič. Pri poravilu mu je poleg staršev največ pomagal prijatelj. Njegov willys, kot piše v prometni izkaznici, je bil izdelan leta 1940. Ker so bile takrat velike potrebe po terenskih vozilih, sta ga izdelovali dve tovarni, Ford in Willys. Na evropska tla je prišel na ladji med drugo svetovno vojno. Ker je to vojaško vozilo, je praktično skonstruirano in ima močan motor. Na volanu je ostalo vrezano ime ameriškega vojaka, ki ga je vozil. V tem džipu so se vozili predvsem vezisti, čeprav so ga uporabljali tudi v druge namene, če je bilo potrebno. Klubi ljubiteljev willysov so tudi drugod po Evropi in svetu, z njimi se povezuje in izmenjuje informacije tudi slovenski klub. »Srečujemo se na piknikih, ki jih organizirajo na različnih koncih j Slovenije. Vse je v ameriškem stilu, od džipov, ki so ohranili največjo originalnost do v ameriške vojaške obleke oblečenih šoferjev in ameriških zastav,« navaja Alen. Vsakdo, ki ima Willysa si želi, da bi bil džip takšen kot je bil pred petdesetimi leti. Vse to je izvedljivo, saj za originalne rezervne dele skrbi zasebnik v Avstriji, vendar zelo veliko stanejo. Alen pravi, da ga prav zaradi tega usposablja že nekaj let in ker si želi originalnost, bo dela še dovolj. Kot študent si vsega ne more privoščiti, čeprav vse, kar prihrani, vloži v džip. Na Dolenjskem je nekaj willysov, v Beli krajini pa je Čatovičev edini. Teh avtomobilov je sicer več, vendar so že tako predelani, daje njihova prvotna podoba skoraj povsem izginila. Glede na to, da je avto star, je še vedno vitalen in mladosten. Verjetno je tudi zaradi tega za mnoge tako zanimiv. Alen se tega zaveda, a pravi, da bi ga prodal le v skrajni sili. pa še takrat le takemu, ki bi ga cenil tako kot on. JOŽICA DORNIŽ 12 priloga dolenjskega lista nagrada v novo mesto IN DOLENJSKE TOPLICE Žreb je izmed reševalcev 5. nagradne križanke izbral dva nagrajenca^NUŠKO BOŽIČ iz Novega mesta ter MILENO ČIBEJ iz Dolenjskih Toplic. Božičevi je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Čibejeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko in številko (EMŠO) ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 2. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 7! REŠITEV 5. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 5. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: FORUM, VADI, TORIJEVEC, OKANI, OLA EKONOMSKI, DAVOS, PAKO, URAL, RADAR, VOLK, TIČA, OTO, SKICA, TIL, NN, TALIGE, POL POT, OBIJANJE, OISE, PETA, AAR, MATS. prgišče misli Razumnik je tisti, ki mora razmišljati individualno, kajti resnična misel ni nikoli kolektivna. C. ZLOBEC Radovednost je živi ogenj, iz katerega ^ poraja spoznanje. D. KIŠ R°ljje človek strasten iskalec resnice, večja je verjetnost, da ga bo ta strast zavedla v zmoto in laž. F. CERAR Menice nespameti, ki so se kopičile več desetletij, se naenkrat, vse naenkrat vrnejo v izplačilo. B. M. ZUPANČIČ nagradno križanka © pr- * • IGOR OZIM SVETNIŠKI SIJ OSLOVO OGLAŠANJE RIM. NASELJE NA PODROČJU SEDANJE AVTOR J.UDIR KEM SIMBOL ZA NIKELJ OTOK ČAROVNICE KIRKE VSTAVLJEN ELEMENT ORGAN VIDA EVROPSKI VELETOK > LJUBLJANE VZVOD POL1VIN1L- KLORID > *■ p KOVINSKI DELNA POHIŠTVU EG. BOG SONCA IN ŽIVLJENJA KEM. SIMBOL ZA FLUOR > NOVA m\ m I Vi M v i * M Vfr 'Jt it - GVINEJA ENA OD CEUN NARAVA HRV. DISTR. NAFTNIH DERIVATOV NAŠA ALP. SMUČARKA (NATAŠA) RAVNINA AFRIŠKI PTIČ DOLENJSKI UST OKR.ZA ZAHOD V BORBA OLIMPIJSKE IGRE PEVKA PRODNIKOVA nekojmeza JEZERO MALAVI POPEČEN REŽENJ ORAČ AVSTRIJSKA DEŽELA KRUHA SLOVESEN OBED GORA NA KOROŠKEM VRSTA JEDI DOM ČEBELJE DRUŽINE LIJAK KEM. SIMBOL ZARUTENIJ ČEBELJA TVORBA FILM. IGRALKA NIELSEN ZMRZNJENA VODA NIKOLA TESLA POKRAJINA V SAUD. ARABIJI VODA V SKALAH RIŽEVO ŽGANJE KATRAN SNOV PERGAMSKI KRALJ zanimivosti iz sveta Dragocenost iz puščavskega peska »Če kipca ne bi sami našli, bi težko verjeli v njegovo istovetnost,« je dejal Zahi Hawass, vodja Organizacije za egipčanske starine, ko je vznemirjen predstavljal najnovejšo najdbo. Gre za figuro, ki jo je naznan umetnik sklesal iz peščenca pred 4500 leti. Po natančnosti izdelave in ohranjenosti ji ni para med starinami iz obdobja Keopsove dinastije. Figurica je visoka vsega 20 cm, na nji pa je dobro ohranjena prvotna poslikava. Njena vrednost je tudi v tem, da ne predstavlja faraona ali kakšnega drugega dvornega odličnika, marveč človeka iz nižjih slojev. Arheologi menijo, da gre za upodobitev enega od nadzornikov graditeljev piramid. Dragoceno starino so našli v peščenem grobu 2 km daleč od slovite Sfinge. Grob so po naključju odkrili že pred dvema letoma, od takrat naprej so najdišče temeljito raziskovali. Splačalo se je, saj so med drugim odkrili 159 grobov, nekatere v obliki malih piramid. Vse kaže, da so imeli graditelji velikih piramid pravico poskrbeti tudi za svojo večnost, v skromnem obsegu, a vendar. Hudičeve igre z atomskim orožjem Dokler se je veliki sovjetski imperij še sončil v žarkih slave in strahospoštovanja ter ni bilo še jasno videti smrtnih razpok, ki so prepredle komunistični kolos, je kakih 100 tisoč znanstvenikov, inženirjev in tehnikov, med njimi najmanj 3.000 tajnih vrhunskih strokovnjakov, živelo v celem nizu »zaprtih« mest, kjer je ta elita sovjetske znanosti načrtovala in gradila jedrska orožja. Režim je potreboval močno jedrsko orožarno, daje vzdrževal ravnovesje strahu na svetu in sebe pri oblasti. Ko se je Sovjetska zveza sesula, je cela vojska jedrskih strokovnjakov ostala praktično brez dela in brez prihodnosti, v kateri bi lahko še naprej prodajali svoje znanje in usposobljenosti. Njihove mesečne plače so padle na nekaj več kot tisoč naših tolarjev. Ostalo pa je tudi ogromno nakopičenega atomskega orožja in oboje skupaj je prava vaba za nevarne igre, po katerih se kolca teroristom in diktatorjem. Razmere so zrele za takšen razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili svet. Poznavalci se boje, da so obubožane in brezdelne sovjetske jedrske strokovnjake že začeli vabiti bojno navdahnjeni in po atomskem orožju hrepeneči diktatorji, kot sta Gadafi in Husein. Denarja imata dovolj in pripravljena sta sovjetske strokovnjake zelo dobro plačati. Zaenkrat sicer še ni znamenj, da seje odliv sovjetskih jedrskih možganov začel, ameriška CIA pa je potrdila, da ima dokaze, da so Irak, Iran in Libija že navezali stike z ljudmi, ki jih zanimajo. »To je izjemno nevaren položaj,« pravi član ameriškega HlC-a Bill Richardson, »bolj nevaren, ko če bi teroristi dobili jedrsko orožje neposredno v svoje roke.« Teroristi, oboroženi z jedrskim orožjem, so druga velika nevarnost, ki seje porodila iz razpada sovjetskega jedrskega arhipelaga. Zahodni obveščevalci so prišli do podatkov, daje že prišlo do poskusov črne prodaje sovjetskega taktičnega jedrskega orožja. To orožje je prav zdaj najbolj ogroženo. V načrtuje, da se vse zaloge strateškega in taktičnega jedrskega orožja preselijo v Rusijo, ki naj bi ostala edina jedrska velesila na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Tako bi bil nadzor na atomskim orožjem zagotovljen. Toda prav zdaj, ko potekajo velike selitve tega orožja, kar so potrdili ameriški vohunski sateliti, je nevarnost kraje in prodaje največja. Mi M (Vir:Newsweek) Odškodnina za suženjstvo Časi, ko so lovci na sužnji lovili po črni Afriki mlade fante in dekleta in jih vkovane v verige pošiljali suženjski trg, od koder so trume nesrečnežev romale na ameriške in karibske plantaže, ti časi so že daleč v preteklosti. Spomin nanje pa ni ugasnil. Celo oživel je. Obujajo ga z novimi premisleki in zahtevami. Zahod sije z izkoriščanjem brezplačne delovne sile s črne celine nagrabil neizmerno bogastvo, afriške dežele pa so zaradi trgovine s sužnji in poznejše kolonizacije zabredle v hudo gospodarsko zaostalost. Tako trdijo vse številnejši zagovorniki kampanje, ki se hitro širi po Afriki. Njen namen je doseči izplačilo odškodnine za prestano trpljenje in izkoriščanje. Po nekaterih ocenah so od 15. stol. naprej zajeli okrog 30 milijonov Afričanov. Najvitalnejši del afriškega prebivalstva je zastonj garal na plantažah, od koder je v Evropo pritekal velik del kapitala, s katerim seje Zahod industrializiral. Zdaj je čas, da Zahod Afriki plača račun za opravljeno delo in bedo. k'j V’ '■i55 pfer; Med predlogi, kako plačati reparacije, ima veliko privržencev tisti, ki zahteva celoten ali vsaj delen odpis dolgov, kijih imajo afriške dežele pri zahodnih posojilodajalcih. Pri Organizaciji afri ške enotnosti so že ustanovili poseben odbor, k naj bi se zavzemal za ta cilj. Vprašanje o denarn: odškodnini pa nameravajo sprožiti tudi v OZN. Biblija za Eskime Sveto pismo je knjiga, ki je prevedena v največ jezikov na svetu. Skoraj da ga ni živega (in mrtvega) jezika, ki ne bi imel preveden, če ne že v celoti, pa vsaj del Svetega pisma. Slovenci smo prav po zaslugi Dalmatinovega prevoda te knjige knjig dobili trdne temelje narodne identitete. Za mnoga ljudstva sveta pa velja, da jim prevod biblije v njihov jezik sploh ohranja jezik. Pri prevajanju so nemalokrat zelo hude težave, ker mnoga ljudstva, še posebna tista, ki žive v odmaknjenih severnih ali tropskih predelih sveta, ne poznajo ne pojmov ne stvari in ne živali, o katerih govori biblija. Vso trdoto prevajanja biblije so občutili prevajalci, ki so pred več desetletji prevedli Novo zavezo Svetega pisma v inuitščino, jezik arktičnih Eskimov. Takrat so si v pomanjkanju ustreznih besed pomagali z opis in so denimo »jagnje božje« prevedli kot »po sebna božja žival, kije videti kot mladič sever nega jelena«. Zdaj je v pripravi nov prevod, v ka terem so prevajalci namesto dolgih opisov uvedi nove besede, izpeljane zvečine kar iz angleščine In tako je zdaj jagnje »sheepi«. Sloviti betlehem ski osel pa je še naprej ostal «žival z dolgim ušesi«. Podvodni drvarji Pri gradnji vodnih elektrarn v Braziliji so umetna jezera, ki so nastala za velikanskimi jezovi. prekrila na tisoče kvadratnih kilometrov pragozda. In ker je les tudi v tej deželi gozdnega obilja postal več vreden, na pritisk vsega sveta pa je prehudo izsekavanja zavrto, seje rodila nova gozdarska panoga - podvodno podiranje dreves. Juarez Christiano Gomes, ki mu podjetniška žilica ni dala miru ob misli na milijone dreves, potopljenih v jezeru vodne elektrarne Tucurui, je izumil podvodno električno žago, s katero je mogoče žagati potopljena drevesa. Sekači, opremljeni z napravami za dihanje, se lahko spustijo do 50 m globoko in tam opravijo svoje delo. Drvarjenje pod vodo je sicer nevarno, vendar pa se ne more več zgoditi, da bi požagano drevo pokopalo pod seboj sekača. Drevesa namreč odplavajo na površje jezera. Valentinovo -dan ljubezni Praznovanje Valentinovega ima svoj izvor v Angliji, kjer je sv. Valentin že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si angleški mladeniči in mladenke izmenjavali pisma in razglednice s čipkastimi robovi. Razglednice so bile okrašene z ljubezenskimi risbami, kjer so prevladovali ptiči, srca in vrtnice. Zraven so napisali ustrezne ljubezenske verze. Praznovanje seje najprej razširilo v Ameriko, kasneje pa tudi drugod po Evropi. V sosednji Avstriji npr. je že dolgo priljubljen običaj, da si na dan sv. Valentina dobri prijatelji in zaljubljenci podarjajo rože. Najbolj razširjen in priljubljen je ta praznik v ZDA. Simbol praznika je srce. V dnevih pred Valentinovim ponujajo ameriške izložbe gore sladkarij pa tudi steklenice, šatulje, milo in druge reči v obliki srca. Celo papir, blago in steklo potiskajo oz. pobarvajo s srci. Ljudje, ki se imajo radi, si jrošilja-jo voščilnice in darila, npr. plišaste živali. Se posebej se veselijo na ta dan otroci. Vsak učenec prinese v šolo kakšno voščilnico, ki jo nato podari »svojemu Valentinu«. Tisti, ki jih dobi največ,je seveda najpopularnejši v razredu. Vse kaže, da se bo praznik zaradi svoje privlačne vsebine razmahnil tudi na Slovenskem. Kakšna je slovenska povezava z dogodki, značilnimi ob Valentinovem? Po starem kmečkem koledarju Valentin prinese »ključe od korenin« in mu zato pravijo prvi spomladin. To pomeni, da se narava prične prebujati iz zimskega spanja in da že lahko opazujemo nekatere pojave, ki napovedujejo pomlad. Valentin ureže prvo trto, celo delo na vrtovih se že prične ponekod. Predvsem pa je znano, da je dan, ko goduje Valentin — poleg Gregorjevega in Vincencijevega — značilen po ljubezenskih razmerjih med ptiči. Ptički se namreč ženijo! To s ptiči je tudi edina slovenska povezava med Valentinom in srčnimi zadevami. Nekoč je bila vsa očarljivost Valentinov, kot so voščilnicam in darilom rekli, v tem, da so ljudje vse izdelali sami. Kasneje je vtaknila vmes svoje prste trgovina in ljudska ustvarjalnost seje stopila v vročem prizadevanju industrije, da bi vse v zvezi z Valentinom spremenila v trgovsko blago. Lani so se že tudi v Ljubljani pojavila v cvetličarnah Valentinova srca, uvožena iz Holandije. Na osnovni šoli Grm v Novem mestu so se vrnili h koreninam in so voščilnice in darila naredili sami. Pri likovnem krožku so učenci izdelali voščilnice, pri tehnični vzgoji oblikovali cvetice, pri gospodinjstvu pa so spekli srčke. MARJANA ŠTERN praktični križ A v_ Osvežitve Časi so taki, da gre večina pri večini zelo revnega zaslužka za hrano, za oblačila pa ostaja vse manj denarja. Zato bo treba ponositi marsikakšno oblačilo, od katerega smo se morda že poslovili. Pred-tem pa mu z drobnimi izboljšavami vdihnemo malo svežine. Skoraj čudeže se da narediti na primer s koščkom usnja. Tudi to pomlad nepogrešljivi bla-zer bo skoraj kot nov, če na zgornji ovratnik naši-jemo mehko velur usnje v stilu znamenitega jopiča Murphy Brovvn. Dodatna osvežitev bodo novi gumbi v barvi usnja. Kavbojke bo osvežil že centimeter širok usnjen trak, s katerimi obrobimo žepne odprtine. Čisto drugačen bo tudi pulover, ki mu skozi kite ali kakšen drug vzorec prevlečemo usnjen trak. Usnje mora biti seveda pralno, sicer smo oblačilo osvežili samo do prvega pranja. Zaščita pred molji Kmalu bomo shranili zimska oblačila, paziti pa moramo, da jih bomo dobro zavarovali pred molji. Mnogo sredstev proti moljem je moč kupiti v trgovinah, na primer naftalin in različna razpršila, vse pogosteje pa so na voljo različne rastline, ki zagotovo ne poškodujejo oblačil, dajo pa jim prijeten vonj. Lahko pa si takšno učinkovito zaščito proti moljem pripravite tudi sami doma. Dobrodošla je sivka in rastline iz rodu Artemisia, kot na primer abrašica in pelin, kijih zašijemo v vrečke iz bombažnega blaga in položimo med oblačila ali v žepe. V vrečke damo lahko tudi mešanico iz zmletih nageljnovih žbic, cimeta, črnega popra in korenin perunike. Oblačila lahko potresemo tudi s posušenimi koščki pomarančne lupine ali pa damo v omare na kose narezane in posušene plodove divjega kostanja. Štajerska kisla juha V štajersko kislo juho ne dajemo nobenih drugih začimb razen naštetih, sicer to ni več štajerska juha. Za štiri osebe vzamemo kilogram svinjskih nogic (nasekane na primerne kose), jih očistimo in damo skuhat v hladno vodo. Dodamo dva na ko-lobaije narezana korena, peteršiljevo korenino, nekaj zelene, nekaj zrn celega popra (malo ga potolčemo), lovorov list, majhno čebulo in nekaj strokov česna, oboje damo v juho celo in vzamemo pred serviranjem ven. Solimo po okusu. Ponekod na Štajerskem povežejo jušno zelenjavo v šopek in jo postrežejo posebej. Ko so nogice na pol kuhane, dodamo pol kilograma na kocke narezanega krompirja in skuhamo do mehkega. Na koncu juho podmetemo z žlico razžvrkljane moke in dvema žlicama kisle smetane. Po okusu okisamo s kisom ali vinom. Svetloba je življenje Med rastnimi dejavniki, ki so neobhodno potrebni za razvoj in videz rastlinje zelo pomembna svetloba. Brez nje ni življenja. Svetloba daje rastlini energijo, s pomočjo te pa lahko tvori organsko maso. Vendar so tudi glede tega med rastlinami velike razlike, saj ne potrebujejo vse enake količine svetlobe za svojo rast. Za marsikoga je zato presenetljivo, da lahko večino rastlin razdelimo na sončne in senčne. Senčne rastline spoznamo po velikih, nežnih, mehkih ali barvastih listih, sončne pa po čvrstih in usnjatih listih. Kako različne rastline reagirajo na pomanjkanje svetlobe, pa nam bo naš svetovalec vrtnar Martin Zupančič razložil prihodnjič. Poraba goriva Pogonsko gorivo se občutno draži in tudi drobni prihranki postajajo čedalje bolj dobrodošli. K idealni porabi, kakršno deklarira proizvajalec vozila, se bomo približali z rednim servisiranjem vozila in pravilnim načinom vožnje, normalno povečanje porabe pa seveda pomeni cestišče z ovinki in klanci ter zimski čas z nizkimi temperaturami in oteženimi voznimi razmerami. Zimske gume praviloma pomenijo večjo porabo, zato jih zamenjajmo takoj, ko niso več aktualne, poraba pa je odvisna tudi od pravilnega pritiska v gumah in profila na njih. Porabo veča prtljažnik na strehi, zato ga snemimo, kadar ga ne rabimo. Isto velja za nosilce smuči. In, če še ne veste, vožnja z odprtimi šipami v vratih porabo občutno poveča. priloga dolenjskega lista TO: Fototeka ZVNKD N.m. preteklost u gosteh C0' M, PO SEDEMNAJSTIH ^ LETIH Strmim v šopek vrtnic pred seboj in boljše razredničarke! Še do tistih, s UPODOBLJENI STAVBENIK — Srednjeveški stavbeniki so se pogostokrat namesto podpisa na stavbah kar upodobili. V velikih gotskih cerkvah se rebra obočne konstrukcije prelivajo v služnike, ti pa se zaključijo s konzolami. Na njih je kamnosek izklesal različno rastlinsko in živalsko okrasje, like iz mitologije in svetega pisma, ponekod pa tudi, tako kot v Šentrupertu, figuro stavbenika, ki na svojih ramenih simbolično nosi težo oboka. Ogromna peza pritiska na skrčeno moško postavo z dolgimi lasmi in razmršeno brado, roke oklepajo kolena, od silnega napora usta komaj še hlastajo za zrakom, oči so široko razprte. Dolga stoletja pomaga nositi neznani stavbenik težo oboka, mogoče je prav zaradi njegovega kamnitega trpljenja šentruperška cerkev srečno preživela vse hude čase. Prijateljstva nič — Prijateljstva pravega tod nič ali skor nič, vse je le prijaznost brez globočega čuta, ljudje se shajajo zgolj na zabave. Ali komaj odnese kaka veseljak pete, udri po njem! Včasi traje po dalj časa prijateljstvo, naenkrat spremeni se v mlačnost, če ne celo v mržnjo brez trdnih vzrokov. Če prijatelja obrekuje lažno kak sovražnik, verjame precej vse čenče Dolenjec. Dobro je, da ima tudi sovraštvo tukaj večidel prav kratek rep. Glavno je obrekovanje in zavist - na hudo maščevanje se ne misli mnogo. podoživljam tisti lepi večer. »Sedemnajst, tovarišica, za vsako leto ena!« je žareče rekla Lučka, a Matjaž, ki mi ga je izročil»v imenu celega razreda«, me je cmoknil na obe lici in me objel, da sem bila že na začetku vsa raznežena. Srečanje po sedemnajstih letih. S tisto prvo generacijo višješolcev v šol letu 1970/71. Skupaj smo stopili v čisto novo, moderno osnovno šolo na Grmu, skupaj smo prebili tri leta. Najlepša leta! Ogledujemo se, se objemamo, smejimo, drug drugemu segamo v besedo, kličemo se... Kot da smo še vedno v šoli, sredi živahnega odmora. Ko le posedemo, začnemo z »razrednikovo uro«. Čisto zaresno jih kličem (za to sem še dobro pripravila doma). Ugotavljam prisotnost Po sedemnajstih letih je odlična! Nikomur ne damo neopravičene ure, a poizvedeti bo treba, raziskati kaj je s tistimi šestimi ki jih ni med nami Na koncu smo vsi prepričani da je bil to naj lepši del našega srečanja. Bezamo v poročevalce, da čimveč izvemo, napeto poslušamo, sodelujemo... Posebno jaz sem vesela njihovih poročit »Lahko rečem, da sem srečen. Imam dobro ženo, dva pridna otroka in službo, ki jo rad opravljam...« »Nikoli se nisem trudil kaj veliko govoriti, bom tudi zdajle kratek. Vse sem dosegel kar sem nameraval Zadovoljen sem...« »0, bogat zakonski staž imam za sabo in že kar prevelike otroke. Saj veste, dijaška ljubezen na prvi pogled..« »Med privatnike sem zašel Kar gre. Dela dosti, zaslužka tudi, če znaš...« »Dva mulca imam v 'naši'šob, pa na govorilne ure hodim. A mpak me ni sram, kot je bilo mojo mamo...« Inžeseusujejospomininato, kako so okrog prinašali starše, učitelje. Iztok iz srca reče: »Srečen bom, če bo moj otrok deležen take šole, kot sem je bil jaz!« Navdušeno pritrjevanje. Ni je bilo boljše šole! In ne boljših učiteljev in katerimi se včasih niso mogli, so prizanesljivi Opravičujejo jih z leti. S slabimi živci.. »Kaj mislite, kateri med nami je 'najtežji'?« se skloni k meni moj desni in s palcem in kazalcem pomenca, da ga lahko razumem. Spel se zagledam v to mladost okrog sebe. Tehtam. Razmišljam. Zdaj vem za njihovo izobrazbo, za poklice, službe, a kdo je »najtežji«? To pogosto ni odvisno od izobrazbe, poklica... »Tale dva,« namigne z glavo proti zgornjemu koncu mize. Brez zavisti mi pripoveduje, na kakšen način sta uspela Moj »levi« kritično pripomni »Daj no! Kaj ti pa pomaga bogastvo, če ga ne znaš nositi! Imam pa že raje svojo družino, normalno plačo in normalno življenje.« »Bravo!« mu pritrujujem v sebi Naglas ne rečem nič. Sem že slišala ta večer »Ej, tovarišica, vi boste tudi umrli kot idealist. Tisti vaši časi so umrli!« »Še takrat niste tako fajn zgledali« mi podobrika nekdo tako naglas, da vsi slišijo. Pa ga Franci takoj »zatolče« in mene tudi-»Kaj si pa takrat vedel kaj je fejst ženska!« A vse je šala. Polno domislic se križa, zbadajo se kot nekoč. Edinega zdravnika, ki je med nami, zbadajo: »Pa si ti pravi zdravnik ali živinski?« Lepo nam je, da Matjaž, ki sanjavo prebira strune na kitari iz vsega srca vzklikne: »Jaz vas imam vse tako rad!« In že smo pri novi temi Dobiti se moramo vsako leto! Odbor je treba sestaviti! Ne, ne, kar Lučka pa Lidija naj nas pokličeta, tako kot letos! Dobiti se pa moramo. Vsi! Večer se prevesi v noč, kazalec na uri se premakne na drugo jutranjo, mi smo pa kot na šolskem izletu: pojemo iste pesmi igramo se iste igrice kot nekoč. Nič se ne pozna, kdo ima visoko, kdo le srednjo ali celo samo osnovnošolsko izobrazbo, ne ločiš, kdo je bolj, kdo manj »težak«, kdo ima družino in kdo še ne. Strašni 8.c smo, kolektiv, ki mu ga ni para! In tega sem od vsega najbolj vesela. N CQ O Oj cr* CD <1 tu UK CD ISJ Oti o pui cr* CD CD UK CD N Oti O Oj D1 CD talit rani < CD UK tu N CTQ O Oj CT* tu < tu UK CD N 00 o Oj O"* tu < tu UK tu N co o pj cr1 tu > tu UK CD ca co a a4 tu < tu UK tu a cr* tu 's-> < CD Škrbičev prvenec Pred kratkim se je pojavila v Novem mestu pesniška zbirka mladega hrvaškega avtorja Tomislava Skrbiča pod naslovom Poslušajte pesem zemeljskih ptic. Zbirko so izdali in natisnili v Novem mestu, na svetlo in do bralcev (naprodaj je v Mladinski knjigi) pa ji je pomagal pesnikov v Novem mestu udomljeni oče Mladen Škrbič, glasbeni pedagog in zbiratelj starih glasbil. Tomislav Škrbič ima dobrih enaindvajset let in v Zagrebu študira filozofijo. Zbirko Poslušajte pesem zemeljskih ptic sestavlja triindvajset pesmi in je njegov knjižni prvenec. Pesmi je prevedla novomeška literatka Maijeta Dajčman. In kakšen svet ubeseduje mladi pesnik? V pesmi Obsojenec, iz katere je vzet naslov zbirke, pravi: »Le poslušajte pesem zemeljskih ptic. / In če dobro prisluhnete, boste slišali pesem neba. / Morda se bo v vas znova prebudil dvom.« V te stihe je zajel svoj intimni, se pravi umski in čustveni svet, ki se potem izraža še na drugih ravneh njegove pesniške besede. Pesnik ima široko obzotje in v svoja videnja in občutja vključuje neskončna zemeljska prostranstva, a samo kot prispodobo za duhovne razsežnosti teh videnj in občutij. Njegov doživljajski svet je kar če-sto ovit z mrakobnostjo, kar pa še ne pomeni črnogledosti in brezizhodnosti. Teh pesnik še ne pozna ali noče poznati, natančno pa ve za izhod. Izhod je samopre-stavitev v absurdno stanje, v ironijo. V Veseli pesmi pravi: »Pojedel bi cel šopek / lotosovega cvetja, / brez kesanja / in brez začimb. / Kar tako. / Iz objesti. / In na kraju bi zakričal: / Jaz sem obupanec!« Vsaka Škrbičeva pesem je živa ubeseditev njegovih spoznanj in doživljanj. Je izpoved o njem in njegovem času za ta in za neki drug čas, ki ga pozna samo poezija. I. ZORAN Od vojne do priznanja Cankarjeva založba seje po lanski vojni v Sloveniji bliskovito odzvala in v izredno kratkem času spravila na dan knjigo Vojna za Slovenijo, ki je kot neposredna in pričevanjska publikacija zbudila veliko pozornost in seveda našla tudi veliko kupcev, knjigo so morali kar dvakrat ponatisniti. Iz teh izkušenj seje rodil še en podo- ben založniški podvig, in sicer je založba te dni poslala na knjižni trg knjigo Slovenija od vojne do priznanja, kije v enaki zasnovi in opremi v bistvu nadaljenjevanje prve knjige. Vsebina druge podaja nič manj burno, četudi res ne krvavo dogajanje od Brionske deklaracije, kije zaključila vojno v Sloveniji, do 15. januarja letos, ko je Republika Slovenija končno dočakala mednarodno priznanje in postala država med državami. Besedilo so prispevali trije Delovi no-vinatji: Darijan Košir, Marko Pečauer in Veso Stojanov, za množino fotografij,' med njimi je nekaj zares dobrih, pa je poskrbelo 26 fotoreporteijev iz uredništev Dela, Mladine in Tanjuga. Podajanje »povojnih dogodkov« ima dokumentaren značaj, avtoiji besedila so se ognili ustvar- > janju zaključkov, sodb in analiz (za kaj ta- j kega navsezadnje tudi časa niso imeli, saj * so se z založbo pogodili o pisanju knjige ^ proti koncu lanskega decembra), ostali so " na pričevanjsko-dokumentami ravni, kar, daje knjigi posebno vrednost. Analiz in zgodovinskih sodb bo o tem, za Slovenijo , nedvomno izjemnem času še veliko, ta knjiga pa ohranja nekaj tiste neposredno- -sti, ki smo jo doživljali teh nekaj burnih in zgodovinskih mesecev vsi po vrsti, od politikov do vojakov, od diplomatov do gospodarstvenikov in ne nazadnje tudi tako imenovani mali človek, ki seje veličini: trenutka navkljub soočal s trdo vsakdanjostjo. V kroniki dogajanja na sloven-! sitem političnem prizorišču je velik poudarek dan tudi dogajanju na Hrvaškem, na koncu knjige pa je še pregled dogodkov zadnjih let v Vzhodni Evropi, ki bralcu pomaga domače dogajanje vpeti v širše svetovne procese. M. MARKELJ TELEGRAMI — Državna založba Slovenije je poslala na trg dvoje aktualnih del: Fridericha Hayeka POT V HLAPČEVSTVO in spomine dr. Ljuba Sirca MED HITLERJEM IN TITOM. — Slovenska knjiga je v zbirki Monu-menta slovenica izdala faksimile znamenitega STIŠKEGA ROKOPISA iz leta 1428. - Slovenska filmska literatura je bogatejša za zbornik razprav FILMSKE FIGURE, FILMSKI ALMANAH in prevod knjige Gillesa Deleuza PODO-BA-GIBANJE. — V zbirki Modra ptica, ki jo izdaja založba Emonica, je izšla knjiga Srčeva de-setka Iztoka Osojnika. £e. Marija Pezdirc: — V V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE Sedim v letalu, ki tiho polzi skozi noč. Skozi okence gledam zvezde, med katerimi potujemo, na platnu pa računalnik izrisuje našo pot: z Dunaja preko Madžarske, Romunije, Bolgarije do Carigrada, dalje na vzhod nad Anatolijo in nato v ostrem kotu na jug proti Egiptu. V velikem loku obkrožimo Jugoslavijo. Iz varnostnih ali političnih razlogov? V letalu vlada spokojna tišina. Ura je po polnoči, tisti težki del noči, kije dobil ime pasje ure. Po mrzličnem iskanju sedežev in urejanju prtljage večina sopotnikov potone v dremež. Poslušam Mozartovo glasbo — leta 1991 je minilo dvesto let od njegove smrti in avstrijski turistični delavci so znali obletnico temeljito izkoristiti. Tako lahko v božično okrašenem letalu uživam ob poslušanju sijajnih koncertov in simfonij ter se spominjam svojega prvega obiska dežele ob Nilu. Pred dobrimi desetimi leti sem z veliko vnemo iskala ostanke prastare egipčanske civilizacije, kije za seboj pustila piramide in veličastne templje, hieroglife in mumije. Izbrskati sem želela ostanke fantastične mitologije, ki jo določajo številni bogovi, njim na čelu bog sonca Ra, Oziris in Izida, Set in lepa boginja neba Nut. Mladostno domišljijo je burilo pustolovsko iskanje Tutankamonove grobnice, v njej odkriti zakladi in prekletstvo, ki zadene vsakogar, kdor moti mir mladega faraona. Presenečena sem bila nad islamskim svetom, kije nasledil dediščino starega Egipta in jo znal uspešno prodajati pa tudi neusmiljeno uničevati. Kakšna bo dežela ob ponovnem obisku? Seje veliko spremenila? In jaz? Letalo počasi izgublja hitrost in višino, pod nami mežikajo luči velemesta. Zvezde pričenjajo bledeti, na vzhodu zažari ognjeno rdeča zarja. Rojeva se nov dan. V sivini zgodnjega jutra pristanemo na kairskem letališču v Heliopolisu. Preseneti me nova, vsa čista in bela letališka zgradba. Dolgi hodniki, okrašeni s pisanimi reklamami so prazni, večina trgovin je še zaprta. Po urejenih carinskih formalnostih, ko dobim v potni list vizo in kopico žigov, »izstopim« v hladno, vetrovno jutro. Nad mano se boči jekleno modro nebo, ki ga ogreva, a ne ogreje rdeče sonce, hladen puščavski ve- ter reže do kosti. Nič kaj prijazen sprejem v deželi, kjer je dež le redek gost, kjer ne poznajo snega in megle, slane in pozebe. Od letališča do središča mesta je začrtana 15 kilometrov dolga ravna štiripasovnica. Na zelenici med voznima pasovoma se vrstijo veliki granitni sta- roegipčanski kipi, prineseni iz različnih krajev dežele. Obiskovalca naj bi že takoj ob prihodu opominjali, daje prišel v deželo prastare kulture. Dolgo vrsto zaključuje monumentalni kip Ramzesa II. iz rdečkastega asuanskega granita, ki stoji pred železniško poJ stajo. Leta 1955 so ga prinesli iz Memfisa, a zaradi močno onesnaženega zraka petnajstmilijonskega mesta, kije razjedel celo trdi granit, so pred nekaj leti original spravili v muzej, na njegovo mesto pa postavili kopijo. Promet je vse gostejši. Avtomobili vseh znamk, tudi takšni, ki bi bolj sodili v tehniški muzej kot na' cesto, se prebijajo proti središču mesta. Na ulicah ni semaforjev, vozniki se sporazumevajo s hupanjem,: pešci pa previdno iščejo prehode med pisano pločevino. Vsi so usmerjeni na trg el-Tahrir, na katerem' stojijo pomembne stavbe gospodarskega in političnega življenja države. Tu se izteka trgovski del mesta1 z bazarjem Khan — el — Khalili, v neposredni bližini je reprezentančna četrt z ambasadami, le nekaj deset metrov stran teče Nil. Tu je osrednje postajališče metroja in tu se začenja cesta, ki vodi naravnost do piramid. Najvidnejše mesto zavzema ogromno poslopje Egipčanskega muzeja. Lepo urejen park pred njim je v vročih poletnih dnevih prava oaza svežine. Veliko poslopje z bogato členjeno fasado daje sredi hrupnega in nenehno hitečega okolja občutek trdnosti, celo varnosti. Tu so shranjeni, delno tudi razstavljeni največji zakladi staroegipčanske kulture: številni drobni predmeti iz vsakdanjega življenja, kipi bogov in božanstev, kamniti sarkofagi, papirusi, dragocen nakit in naj večja dragocenost — najdbe iz T utankamono-vega groba. V vitrinah je razstavljena faraonova mumija, zlata posmrtna maska, nakit, prestol, vladarsko žezlo, vozovi, drobni predmeti iz zlata in ala-bastra ter še in še. Novi del Kaira 1 4 priloga dolenjskega lista L2J Atletom sedem srebrnih medalj Ob njih pa so si dolenjske atletinje in atleti na prvem državnem dvoranskem prvenstvu priborili še dve bronasti — Lopatičeva dvakrat druga_ LJUBLJANA — Kar šest doseženih državnih rekordov je vsekakor lepo obeležilo prvo dvoransko atletsko državno prvenstvo za člane in starejše mladince, kije bilo minuli vikend v dvorani atletskega centra v Spodnji Šiški. Dolenjski atleti so v Ljubljani pobrali devet medalj, kar dve od njih sije priborila najboljša športnica Brežic Vladka Lopatic. Vladka je osvojila dve srebrni medalji, konkurenci starejših mladincev 60 m z druga je bila v teku na 60 metrov s časom ovirami preteki v času 8,39 sek. in sovojil 7,88 sek., prav tako druga pa tudi v član- srebrno medaljo; prav tako srebrn pa je bil . EUKO OBETAJO — Vrsta mladincev novomeškega KD Krka, od katerih je v ' el°šnji sezoni moč pričakovati rezultate, podobne lanskim. Prvo večjo letošnjo pre- 1zkušnjo bodo imeli mladi kolesarji že konec meseca, ko bo Krka organizatorica velike mednarodne cestne dirke po Portorožu, o kateri nekaj več prihodnjič. S tre-"f Oem Janežem Jagodicem stojijo (od leve proti desni): Murn, Gimpelj, Markovič, t,liP in Kraševec. (Foto: B. B.) Opremi ne gre po načrtih Kočevke so sicer doma ugnale Burjo, toda v boju za _ 4-mesto je Krim presenetljivo premagal Velenje Kočevskim rokometašicam ne gre vse Po načrtih. Igralke Opreme so resda opravile svoje in doma premagale Burjo Cen-rocoop, toda v boju za četrto mesto je po-tebno z enim očesom gledati tudi na ostala igrišča. Presenetljiva vest je prišla iz jubljane, kjer je ekipa Krima doslej neporaženemu Velenju prizadejala prvi po-ra? J? ^ko obdržala četro mesto, ki vodi v “ključne obračune štirih najboljših ekip. OPREMA KOČEVJE—BURJA TROCO°P 24:20 02:9) — Kakih w gledalcev je v dvorani ribniškega Portnega centra videlo kvaliteten roko-met’ Predvsem po zaslugi Kočevk. Slednje so se zavedale pomembnosti tekme, igrale so resno in zavzeto, zlasti v obrambi, njihova prednost pa je v drugem polčasu mladi lesarji v DRUGEM KROGU RIBNICA — Rokometaši ribniškega Inlesa Rika, letnik 1977, so se uvrstili v naslednji krog kvalifikacij letošnjega državnega prvenstva. V predtekmovanju so r'l' doma prepričljivo boljši od vseh nasprotnikov. Rezultati: Inles Riko—Oprema 13:8 (7:5), Grosuplje—Sviš 13:8 (° 5), Oprema—Grosuplje 10:8 (5:3), javiš Inles Riko 8:14 (3:9), Opre-tna—Sviš 22:11 (10:4), Grosuplje—Inles Riko 12:16(6:7). TRETJI REGIJSKI TURNIR LAZIČU SEVNICA — ŠK Milan Majcen je Pred dnevi pripravil tretji letošnji hitropotezni turnir za šahovsko prvenstvo posavske regije. Presenetljivo, a zasluženo je turnir dobil Sevničan Lazič, ki je zbral 12 J??k, sledijo pa: Šitnik (Brežice) 11,5, Kos j (Krško) 9,5, Mesojedec (Sevnica) 9, Cerjak (Brežice) 8,5 itd. Končnega zmagovalna po treh turnirjih žal ne moremo zapisa-saj Krčani in Brežičani rezultatov svojih turnirjev niso dostavili v Sevnico. J. BLAS znašala že sedem zadetkov. V finišu so igralke Opreme nekolikanj popustile, kar so Škofijčanke izkoristile in ublažile poraz. OPREMA: Jesenko, Lindič, Guštin 4, Vuk 1, Križman 7, Jerič 5, Klančar, Bej-tovič 4, Dragičevič 3, Kersnič, Petek, •J&nčič IMV NOVO MESTO—KRANJ 13:17 (7:10) — Novomeščankam je športna sreča znova obrnile hrbet. Resda bi bila njihova ^maga nad ekipo Kranja veliko presenečenje, toda do prve zmage na prvenstvu jih je delil le majhen korak. Gostiteljice so tekmo sijajno začele, povedle so s 3:1, ob tem pa zastreljale celo dve sedemmetrovki. Kdo ve, kakšen bi bil končni razplet, ako bi Novomeščanke povedle, denimo, s 5:1. Tako pa so Kranjčanke takšne spodrsljaje spretno izkoristile in si že do odmora prigrale prednost treh zadetkov. Podobno kot prve minute tekme je tudi uvod v drugi polčas pripadel ekipi IMV. Igralke Slavoljuba Popadiča so znova odlično zaigrale, prednost Kranjčank zmanjšale na 10:11 in imele celo lepo priložnost za izenačenje. Zal so jo zapravile, s tem pa je šlo po vodi tudi upanje na presenečenje. IMV: Drmaž, Popadič 2, Repinc, Klobučar, Derčar 1, Pavlenič, Pate, Turk 6, Tomas 2, Hvala 2. LESTVICA: 1. Olimpija 24,2. Velenje 23, 3. Mlinotest 19, 4. Krim 15, 5. Oprema Kočevje 15,6. Kranj 13, 7. Primož 8,8. Burja Centrocoop 7,9. Branik 4, 10. IMV Novo mesto 2. Novomeščanke so bolj ali manj zanesljiv potnik v nižji tekmovalni razred, I. republiško ligo, medtem ko bo boj za 4. mesto na lestvici še kako izenačen in negotov. V veliki meri ga bo odločila že sobotna tekma v Kranju, kamor potujejo rokometašice kočevske Opreme, medtem ko igralke Krima lahko upajo na novo točke v Škofijah, kjer se bodo pomerile z Buijo Centrocoop. Novomeščanke bodo v 14. kolu igrale v Ajdovščini z Mlinotestom. Velik uspeh zanje bi bil že poraz z manj kot desetimi zadetki razlike. skem skoku v daljino, kjer je pristala pri 582 cm. Sicer pa so ostale medalje prispevali: Novomeščan Vučkovič, ki se je v Ljubljani poskusil v troskoku in skočil dobrih 13,95 m, kar je zadostovalo za drugo mesto; Brežičan Podvinski, ki je v TRIJE NASLOVI V STARI TRG, EDEN V MIRNO PEČ STARI TRG — Minulo soboto je bilo tu dolenjsko pionirsko ekipno šahovsko prvenstvo, na katerem so nastopili mladi šahisti iz Novega mesta (OŠ Grm), Kočevja, Mirne Peči in Starega trga. Po pričakovanju so imeli Starotržani največ uspeha, zmagali so med starejšimi pionirji pred Kočevjem in Novim mestom, pri mlajših pionirkah pred drugo ekipo Starega trga in Mirno Pečjo, ter med starejšimi pionirkami pred Mirno Pečjo. Le v konkurenci mlajših pionirjev so jim naslov »ukradli« Mimopečani, Stari trg je bil drugi, Grm pa tretji. Na letošnje državno prvenstvo, ki bo čez štirinajst dni, so se uvrstili starejši pionirji Starega trga in Kočevja ter starejše pionirke Starega trga in Mirne Peči. Naj dodamo, da so Starotr-žanke lanske državne prvakinje. KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Sodeč po rezultatih v pripravljanem obdobju, se rokometašem ribniškega Inlesa Rika v spomladanskem delu prvenstva superlige ne piše ravno najboljše. Na zimskem prvenstvu Ribnice so lesarji pokazali slabo igro, zlasti proti ekipi Grosuplja, ki je tudi osvojila prvo mesto. Rezultati: Inles Riko—Mokerc 24:18 (11:8), Grosuplje—Oprema 23:16 (8:7), Oprema—Mokerc 21:23 (11:11) in Inles Riko—Grosuplje 18:19(8:9). • NK Ribnica je pred dnevi pripravil veteranski malonogometni turnir, na katerem so nastopile ekipe Bele krajine, Kočevja, Ribnice in Loškega potoka. Zmaga je pripadla žogobrcarjem Kočevja, ki so v finalnem nastopu po streljanju sedemmetrovk s 5:4 ugnali Ribnico. • Pod pokroviteljstvom Snežnika in Morisa je bilo v Kočevski Reki tradicionalno lokostrelsko tekmovanje za pokal Como, nastopilo pa je kar 53 tekmovalcev. • Ob otvoritvi prenovljenih prostorov kulturnega doma v Kočevski Reki je bil tu šahovski dvoboj med domačini in vrsto Kočevja. Končni rezultat je bil kar 36:36. po šest šahistov vsake ekipe se je namreč pomerilo v dvokrožnem sistemu. M. G-č. Učenci so nadigrali učitelje Domala rezervna ekipa Kamničanov premagala novomeške odbojkarje — Konec sanj o četrtem mestu — V soboto ob 19. uri doma s Tovilom Olimpijo Sedaj je že na dlani, da so bili upi o končnem četrtem mestu odbojkaijev no-vome$kega Pionirja na prvenstvu superlige le pobožna želja. Na trdna tla je bila e"*Pa postavljena to soboto, ko so pioniijevci zaigrali v Kamniku, medsebojni obračun z vrsto Novih Granitov naj bi prinesel tudi končno odločitev o tem, do je najbližje uvrstitvi v zaključni play off najboljših. Kamnik novi graniti—pio- . ^3:0(12, 12,14) — Novomeščani so imeli v Kamniku lepo priložnost za uspeh, f^Iji so nastopili kar brez trojice pozvanih igralcev, toda dogodki na Parketu so najbolj zgovorno pokazali, kje Je danes mesto novomeške odbojke. Nadirala in premagala jih je domala rezervna ..'Pa Kamničanov. O tem, kakšna je kva-jteta kamniške ekipe pa so se novomeški jubitelji odbojke lahko najbolje prepričali jeseni, ko so pionirjevci, čeprav povsem 12 k!? *?rme’ Kamnik premagali s 3:0. O sobotni tekmi je potemtakem nepotrebno Zgubljati besede, večina v novomeški ekipi je igrala tako, kot da bi bili prvič ali rugič na odbojkarskem polju, edini, kije zadovoljil, je bil Bojan Brulec. Res škoda, PREMALO zanimanja ČRNOMELJ — Za letošnje delavske . P°rine igre v črnomaljski občini seje prijavilo znatno manj ekip kot preteklo leto, i , manj pa je tistih, ki potem v resnici ekmujejc. Tako sta na nedavno tekmo-anje v streljanju prišli le ženska in moška I P® iz Iskre, medtem ko se je v velesla-omu pomerilo le 11 tekmovalcev. Sicer P® » zaključili tudi že tekmovanje v keg-Janju, kjer je bila pri ženskah najbojlša Is-ta pn moških pa I. ekipa Bella. V od-“°Jki je pri moških zmagala ekipa Iskre, Pn ženskah pa ekipa osnovne šole Mirana arca. V malem nogometu je zmagala kupna ekipa Kovinarja in Pekarn, obrt-n,k' Pa so bili drugi. da Novomeščani tako poceni prodajajo svoj ugled in ime. Pionir: Jovič, Babnik, Travižan, Goleš, Mestnik, Brulec, Gotenc, Černač, Druži-nec, Žunič, Mohorčič. OSTALI IZIDI: Salonit—Vileda Ma- MOKREC KIG: NOVOLINE ČRNOMELJ 23:26 (13:12) LJUBLJANA — Pretekli teden se je začelo nadaljevanje prve rokometne lige. Črnomaljčani so nastopili prvič pod imenom Novoline proti ekipi Mokerc KIG v Ljubljani. Za Novoline so igrali: Matotck, M. Papež 3, Barič 1, Kuzma 2, J. Papež 6, Čengija 1, M. Pezdirc 1, Kmetič 1, Lozar 11, Grabrijan, Novak, A. Pezdirc. Najboljša igralca sta bila najmlajša, Matotek in Lozar. Poleg novega imena kluba imajo tudi novega trenerja, Braneta Adlešiča. Prihodnjič igrajo z Ormožem. Na lestvici so peti s 14 točkami. L. R. ZMAGA REPČEVE V KRANJU KRANJ — V 3. kolu slovenskega plavalnega pokala v Kranju je krška plavalka Natalija Repec zmagala v disciplini 100 metrov prosto s časom 1:01,39, v skupnem seštevku je po treh kolih v isti disciplini druga, medtem ko je njena klubska kolegica Sergeja Gradišek tretja. tudi Topličan Boštjan Simunič, ki nastopa za IBL Olimpijo. V troskoku je dosegel rezultat 14,45 m, kar je za mladega Boštjana vsekakor izjemen dosežek. Bero srebrnih dolenjskih odličij je v Ljubljani nadaljevala še mlada Novomeščanka Katka Jankovič, ki je v teku na 60 m z ovirami dosegla čas 9,60 in tako za 23 stotink zgrešila naslov članske državne prvakinje, sedmo do- lenjsko srebro pa je prispevala mladinka Tomažinova, ki je 60 metrov pretekla v času 7,90, in za zmagovalko zaostala za skromnih 13 stotink sekunde. Osma in deveta medalja sta bili bronasti. Prvo sije v članskem skoku v daljino priborila Novomeščanka Matekovičeva, ki je dosegla rezultat 523 cm, drugo pa lanska športnica leta v Novem mestu Nataša Podkrižnik, ki je bila v mladinskem skoku v daljino tretja s 574 cm. S tem rezultatom bi bila tretja tudi med članicami, kar je ena značilnosti tokratnega prvenstva, saj so celo primeri, ko bi bila prenekatera uvrstitev mladinca v članski kategoriji celo boljša od mladinske. Dokaz več, da ima slovenska atletika lepe možnosti. ■ v« Podbočje vse bližje dnu Podboški košarkarji klonili v Mariboru — S tremi zmagami že v nevarnih vodah — V soboto doma z Ježico ribor 3:1 (6,6,-13,11), Tovil Olimpija—Fužinar 3:0 (7,13,6), Granit Preskrba je bila prosta. Na lestvici vodi Vileda z 18 točkami, Tovil Olimpija jih ima 12, Salonit 10, Novi Graniti Kamnik 8, Fužinar 8, Pionir 8 in Granit Preskrba 2. V sobotnem 11. kolu bodo igrali: Pionir—Tovil Olimpija, Granit Preskrba-Kamnik Novi Graniti, Fužinar—Salonit, Vileda pa je prosta. Težko je verjeti, da bodo pioniijevci v srečanju, ki se bo pričelo ob 19. uri v športni dvorani pod Marofom, iztržili kaj več od poraza. Ljubljančani so pač trenutno boljši nasprotnik, to kaže tudi pogled na lestvico. Ob razpletu, kakršnemu smo priča, m dejstvu, da je četrto mestom za Novomeščane domala nedosegljivo, obstanek pa bolj ali manj zagotovljen, bi bilo edinole prav, ako bi v Pionirju sedaj dali priložnost svojim mladim in obetavnim igralcem. Na njih kaže graditi prihodnost novomeške odbojke. Koliko veljajo, so mladi pioniijevci dokazali v nedeljskem derbiju II. republiške lige proti ekipi Kočevja. Novomeščani so tekmo dobili s 3:0 in tako še naprej ostajajo edina neporažena ekipa, kije tudi najresnejši kandidat za vstop v I. republiško ligo. V nadaljevanju prvenstva ženske odbojkarske superlige ni bilo presenečenj. Kočevke so bile v tem kolu proste, a so navzlic temu ostale na petem mestu lestvice, kjer bodo prvenstvo bržkone tudi končale. Do mesta, ki vodi v play off najboljših štirih ekip, jih namreč loči kar šest nedosegljivih točk. V soboto potujejo Kočevke v Gorico, kjer jih čaka tekma z zad-njeuvrščeno vrsto HIT Casina. Upati je, da premor kočevskim odbojkaricam ni škodil in da se iz Nove Gorice ne bodo vrnile praznih rok. MARIBOR — Košarkarji Podbočja so se vnovič opekli, v 8. kolu rdeče skupine I. slovenske lige so namreč ostali praznih rok v Mariboru, s 83:71 (41:32) jih je ugnala ekipa Maribora 87, kije vse do sobote imela na svojem računu vsega eno zmago. Podbočje je tako z vrha zdrsnilo povsem k dnu lestvice, kaj lahko se zgodi,-da bo morala ekipa, ki so ji strokovnjaki napovedovali boj za prvo mesto, v zadnjih kolih celo reševati svojo kožo. Že prve minute tekme so pokazale, da Podbočjanom ne bo lahko. Izid je bil vseskozi izenačen, tik pred koncem pa je Mariborčanom z nekaj zaporednimi koši uspelo povesti z devetimi točkami razlike, kar je tudi odločilo sobotnega zmagovalca. Resda so gostje v nadaljevanju zaigrali bolje, toda odsotnost njihovega najboljšega strelca Krošlja se je še kako poznala in VETERANSKI TURNIR V SQUASHU NOVO MESTO — V dvorani edinega dolenjskega squash centra na novomeških Mestnih njivah bo v soboto, 2. februaija, odprto prvenstvo veteranov Novega mesta. Pravico nastopa imajo igralci nad 35 let starosti, prijave pa zbirajo v squash centru Mihe Legana do jutri, do 18. ure. S KEGLJAŠKIH STEZ • V 12. kolu I. slovenske kegljaške lige so igralci Kočevja doma premagali ekipo Hidra s 5188:5011, slabši dan pa so imeli zatem v 13.kolu, ko jih je pot vodila v Gorico. Istoimena ekipa jih je ugnala s 5371:5055. Na lestvici vodi Fužinar z 20 točkami, Kočevja jih ima 10 in je sedmo. • Kegljači Rika ostajajo tudi po 10.ko-lu prvenstva zahodne skupine II. republiške lige pri eni sami zmagi. Tokrat jih je premagal Slovan s 5108:4981. Prva je Adria, ki ima 18 točk, Riko pa je z dvema zadnji. • Krški kegljači so v lO.kolu vzhodne skupine II. slovenske lige doživeli še deseti poraz: v Hrastniku jih je ugnala ekipa Rudnika s 4981:4792. Krčani so seveda zadnji, vodita pa Radenska in Emo s po 16 točkami. • Bolezni so zakrivile, da tekma 6.kola zahodne skupine II. republiške ženske lige med Gradisom in Kočevkami ni bila odigrana, zato pa so Kočevke v7. kolu doma premagale Logatec z 2356:2216. Kočevke so s tekmo manj na lestvici druge, imajo 8 točk, prvouvrščeni Proteus pa 10. • Slabo pa se v vzhodni skupini H. lige godi Novomeščankam. Čeprav so v sedmem -kolu zabeležile dragoceno zmago nad Litijo z 2253:2213, so še naprej zadnje s 4 točkami, kolikor jih imata tudi četrta ekipa Krškega in tretja Litija. Krčanke so v sedmem kolu doma z 2252:2390 izgubile proti ekipi MTT, ki je skupaj z Miklavžem na čelu lestvice s po 8 točkami, (bob) • Trebanjski kegljači so pred dnevi končali klubsko prvenstvo. V moški konkurenci je zmagal Tratar z 2444 podrtimi keglji, sledijo pa Goleš 2393, Muslimovič 2364, Gričar 2326, Bizjak 2296 itd. Med ženskami je zmagala Jerajeva (1038), druga je bila Vebletova (1020), tretja Pu-stova (969), četrta Mezgcčcva (961), peta Okornova (944) itd. • Na kegljišču Čož v Ivančni Gorici se je končalo dolenjsko prvenstvo za ženske. Naslov najboljše v tem delu Slovenije je pripadel Mileni Veber, kije podrla 816 kegljev, sledijo pa: Škedelj 758, Flisar (vse Novo mesto) 749, Jeraj (Mercator) 711, Trpin (Semič) 702, Tratar 698, Zupančič (obe Novo mesto) 687 itd. • Po predtekmovalnih nastopih na 15. odprtem prvenstvu Trebnjega je v moški konkurenci na vrhu Maraž, prod Škerjancem (oba Grosuplje), v ženski pa Novomeščanka Vebrova, pred Litijčanko Ko-zinovo. Na tekmovanju je nastopilo 94 tekmovalk in tekmovalcev iz enaindvajsetih slovenskih klubov, (ng) nič čudnega, če so gostitelji spretno branili vodstvo nekaj točk in ga tudi ubranili. S tem porazom je Podbočje že zaplavalo v nevarne vode, kaj lahko se zgodi, da bo ekipa po sobotnem kolu povsem pri dnu. Podbočje: Vego 21, Plevnik, Rozman 8, Leskovar 13, Krivokapič 11, Jurečič 8, Vavpotič 10. LESTVICA: 1. Ježica 14,2. Comet 14, 3. Kronos Slovan 13, 4. Elektra 13, 5. Smelt Olimpija ml. 12,6. Podbočje 11,7. Maribor 87 10, 8. Celje 9. V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu to soboto, 2. februaija, se bodo pomerili: Podbočje—Ježica, Celje—Maribor 87, Elektra—Comet, Smelt Olimpija ml.—Kronos Slovan. Zelo verjetno, da bosta po sobotnem kolu, ki bo bržkone prineslo zmago Mariborčanov v Celju in nov poraz Podbočja, ti dve ekipi zamenjali mesti na lestvici. To pa bi že pomenilo, da bo v Podbočju potrebno biti plat Martin Strel bo preplaval Krko od izvira do izliva In to v eni etapi, dolgi 104 kilometre NOVO MESTO — Mokrono-žan Martin Strel bo držal besedo. Kot znani dolenjski plavalni maratonec, ki se je doslej poskušal že v domala vseh vodah sveta, bo priznanju Slovenije kot samostojne in suverene države daroval nekaj posebnega: v eni etapi bo preplaval reko Krko od njenega izvira do izliva. Za ta podvig, katerega pokrovitelj bo Dolenjski list, je Strel že izbral datum. Martin se bo v vodo pognal 14. avgusta ob 5.uri zjutraj v vasi Krka, ob 9.00 bo v Žužemberku, ob 15.00 v Straži, Novomeščani ga bodo po 46 kilometrih plavanja pozdravili okoli 18.ure, na Otočcu naj bi bil ob 21.00, v Kostanjevici ob šestih zjutraj, konec 104 kilometre dolgega plavanja pa bo v Brežicah nekje okoli poldneva. Odveč je verjetno dodati, da bomo temu enkratnemu dogodku posvetili še precej prostora, ne nazadnje gre za enega največjih tovrstnih svetovnih dosežkov. Upajmo, da se bodo temu primemo odzvali tudi tisti, na katerih vrata bo Strel v prihodnjih tednih potrkal. Strojni odvzeli dve zmagi ijih Darko Jamšek z zmagama nad Plohlom Grbičem — Novotehna—Strojna 2:7_ Priboril si in NOVO MESTO — Po daljšem premoru so za zelene mize v soboto znova stopili namiznoteniški igralci v moški in ženski superligi. Ekipa novomeške Novo-tehne, ki jo v naslednjih tednih čaka ogorčen boj za obstanek v družbi najboljših osmih ekip, na startu ni mogla računati na presenečenje, doma je namreč igrala z vrsto mariborske Strojne, enim od kandidatov za vrh lestvice. DOMŽALE—ELAN STUDIO D 0:0 NOVO MESTO — Nogometaši novomeškega Elana Studio D delajo kot še nikoli doslej. Prejšnji teden je treniranje novomeškega drugoiigaša prevzel starosta slovenskih trenerjev Nedeljko Gugolj, pod njegovim vodstvom so radijci odigrali v soboto tekmo v Domžalah proti istoimenskemu prvoligašu. Ekipi sta se po igri na blatnem in razmočenem igrišču razšli brez zadetka. Novomeščane čaka do pričetka spomladanskega dela prvenstva 22. marca še vrsta prijateljskih tekem, dolenjskim ljubiteljem nogometa pa se bodo v generalki pred startom ligaških obračunov predstavili 18. marca v tekmi proti velenjskemu Rudaiju. Krkin velesalom se je preselil v Kranjsko goro FIS tekmo je dobila Mojca Suhadolc KRANJSKA GORA — Smučarsko društvo Rog in Tovarna zdravil Krka sta bila v sredo, 12. februarja, prireditelja tradicionalnega ženskega FIS veleslaloma z mednarodno udeležbo, ki bi sicer moral biti na Gačah, a so ga zaradi pomanjkanja snega preselili v Kranjsko Goro. Na podkorenski progi seje pomerilo 29 tekmovalk, na obeh progah — prvo je postavil Roman Podlipnik, drugo pa Stojan Puhalj —je bila najhitrejša Mojca Suhadolc, ki ji je takos skupnim časom 1:51,09 tudi pripadla »Nagrada Krke«. Za Suhadolčevo so se zvrstile: Ribarič 1:52,70, Razinger 1:53,52, Kavčič 1:54,84, Pirc 1:55,31, Pajtnar 1:56,35, Valenti (vse Slovenija) 1:56,70, Saeki (Japonska) 1:57,86 itd. Tekmo je končalo devetnajst tekmovalk. Dodaj mo še, da je bil vodja tekmovanja Tone Avsec, vodja prog Marjan Šonc, glavni sodnik Vinko Novak, sodnik na startu je bil Matjaž Verbič, na cilju Janez Artač, tehnični delegat FIS pa Avstrijec Brunner. NOVOTEHNA-STROJNA MARIBOR 2:7 — Brez Janka Oerija so novomeški igralci dosegli pravzaprav več, kot je bilo moč pričakovati. Dve osvojeni točki proti močni ekipi Mariborčanov sta lahko lepa spodbuda, zlasti za Darka Jamška, kije z zmagama nad Grbičem in Plohlom dokazal, da je v imenitni formi. Oerija je tokrat v ekipi zamenjal Dušan Kočevar, kije bil najbližje uspehu v dvoboju z Grbičem, vendar je v odločilnem tretjem nizu popustil. Rezultati: Kočevar—Grbič 1:2, Jamšek—Revisz 0:2, Kralj—Plohl 0:2, Jamšek—Grbič 2:1, Kočevar—Plohl 0:2, Kralj—Hribar 0:2, Jamšek—Plohl 2:1, Retelj—Grbič 0:2. Kočevar—Hribar 0:2, Po tem kolu je na čelu lestvice še naprej Kovina s 16 točkami, Potrošnik jih ima 14, Strojna 12, Merkur, kije v tem kolu s 5:4 premagal Gornjo Radgono, 6, Novotehna jih ima 4, prav toliko Gornja Radgona, Ilirija pa 2. Novomeščani bodo tekmo 9. kola proti vodilni Kovini odigrali v Ljubljani že jutri; bržkone bodo tudi tokrat nastopili brez poškodovanega Janka Oerija, ki ga bo Novotehna še kako potrebovala v odločilnih srečanjih za obstanek v ligi. PIONIRKE PRESKOČILE PRVO OVIRO LJUBLJANA — Pionirska vrsta odbojkaric Lika Tilie je uspešno preskočila prvi krog tekmovanja na novem državnem prvenstvu. Dekleta so na tumiiju v Ljubljani v konkurenci petih ekip prepričljivo zmagale, pri tem pa oddale vsega en niz M. G-č. RIBNICA IMA KONJENIŠKI KLUB RIBNICA — Ustanovni občni zbor ribniškega konjeniškega društva pred dnevi je opravil svoje poslanstvo, številni ljubitelji tega športa v Ribniški dolini imajo poslej svoj klub. Prvo vodstvo kluba čaka veliko dela, v prvi vrsti je potrebno pripraviti vse za včlanitev v Konjeniško zvezo Slovenije, priboriti si kakšno tekmo v preskakovanju ovir, najti pa tudi primerne prostore za klubske hleve in dresuro. V te namene so bili večkrat omenjeni hangarji bivše vojašnice, rezervna lokacija pa je predvidena na Ugaiju. Sicer pa so vrata kluba odprta vsem ljubiteljem konj, letna članarina pa znaša 200 tolaijev. Slovenščina, ki ni bila slovenščina Na okrogli mizi V soboto, 8. februarja, smo se v gasilskem domu na Vinici zbrali krajani, ki smo želeli prisluhniti dr. Dušanu Plutu, Ivanu Omanu, Ingu Pašu in Igorju Bavčarju. Okrogla miza Za zeleno in odprto mejo je časovno sovpadala z osrednjo kulturno prireditvijo v Črnomlju ob slovenskem kulturnem prazniku. Menim, da bi morali biti organizatorji bolj sistematični in elastični pri načrtovanju prireditev, da se ne bi prekrivale. Po mnenju govornika naj bi z okroglo mizo počastili tudi slovenski kulturni praznik. Bili pa smo priča zelo slabi slovenščini. Vlado Starešinič, ki se je pojavil na odru z listkom v roki, je želel spregovoriti nekaj o Prešernu, vendar je šele takrat začel zbirati besede. Ponavadi imamo list, da si misli vnaprej zapišemo. Ob pozdravu gostov in klicanju ie-teh za okroglo mizo je vodja programa pozabil, da se pri moškem sklanjata ime in priimek. Piko na i pa je postavil gost Ivan Oman. Toliko je bilo že narejenega na področju jezikovne kulture, pa vendar smo morali Viničani prisluhniti govoru v narečju celo na slovenski kulturni praznik. Dajmo času čas in jeziku tisto mesto, za katero so se skozi dolga stoletja borili naši številni jezikoslovci. V. A. KOČEVSKO REKO OVIRA PRETEKLOST KOČEVJE — Več kot štiri desetletja zaprto območje Kočevske Reke močno obremenjuje sedanjost te krajevne skupnosti. Čeprav se ve, da je območje odprto in svobodno za gibanje, medtem ko to ne velja za sosednjo Gotenico, pa v te kraje zaide le malokdo. V centru je urejena restavracija z dobro hrano, še posebej pa je vabljivo smučišče v vasi Borovec s simbolično ceno za dnevno karto. Zelo veliko pa za ta kraj prispeva tudi podjetje Snežnik. Tu in tam je slišati pomisleke glede enot slovenske vojske »Moris«, češ staro uniformo je zamenjala nova. Toda domačini povedo, da zelo dobro sodelujejo z njimi, fantje jim tudi radi pomagajo pri različnih delih. M. G-č Stavkajmo tako, da še delamo! Javni poziv sindikata gozdarjem in gozdnim gospodarstvom, naj nadaljujejo z delom v skladu z veljavnim zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti Republiški odbor Sindikata gozdarstva Slovenije je na 10. seji 11. februarja sprejel naslednji sklep: »Člane Sindikata gozdarstva Slovenije, delavce in direktorje Gozdno gospodarskih organizacij javno pozivamo, da zaradi zaščite lastne socialne varnosti, ohranitve delovnih mest in javnega interesa nad gozdovi nadaljujejo z delom v skladu z veljavnim Zakonom o gozdovih in veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti« Zgodovina aktivnega diskriminacijskega odnosa politične oblasti do zaposlenih v gozdarstvu se začenja s sprejetjem zloglasnega »Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini...« z dne 2. 7. 1990. Če smo tedaj še verjeli, daje bil takšen ukrep pogojen tudi s pričakovano zaščito prizadetih državljanov, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, nas nove zakonske odločitve postavljajo na »trdnejša« tla. Določila zadnjega odstavka 19. člena v povezavi z 20. členom Zakona o denacionalizaciji so v celoti odpravila zagotovilo vlade, da bo z novo zakonodajo zagotovila popravljanje povojnih krivic brez povzročanja novih. Prav tako pa so navedena dpločila v celoti potrdila že javno politično poznane namene vlade o politični likvidaciji gozdnih gospodarstev. Operativno izvedbo teh namer najizrazitejše potrjujejo Odlok o spremembi odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere »LJUDSTVU SOVRAŽNA POLITIKA« Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije presenečeno in zgroženo ugotavlja, da vlada Republike Slovenije do večine državljanov Slovenije vodi vedno bolj sovražno politiko. Njene odločitve na področju cen, davkov in dajatev pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil ogrožajo večino slovenskih delavcev in njihovih družin. Svobodni sindikati Slovenije zahtevamo od vlade Republike Slovenije, da nemudoma prouči svoje odločitve, ki jih je v zadnjem času sprejela na področju cen, davkov in uvoznih dajatev, ter jih zniža oziroma odpravi. Slednje se nanaša zlasti na odredbo o višini posebnih dajatev pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil, ki tako, kot tudi nekatere druge odločitve vlade, vodi Slovenijo iz Evrope, ne pa v Evropo! mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS Marko Voljč diplomatsko kratek, toda zelo jasen Zanimivosti s ponedeljkove predstavitvene no-vinarske konference kandidata za mandatarja Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki so jo neodvisni poslanci, predlagatelji mag. Marka Voljča za mandataija, pripravili za njegovo promocijo v republiški skupščini, je bil le-ta v svojih odgovorih na vprašanja novinarjev diplomatsko kratek in jasen, ne glede na to, da nekatera vprašanja niso bila na novinarski ravni za takšno, nedvomno resno priložnost. Za primer naj navedem, da je bilo za nekoga »zanimivo«, kako to, da se g. Voljč ni odpovedal vabilu, ko ne more podati obširnejšega programa in kaj pravi na to Svetovna banka, on pa je odvrnil, daje vse prišlo zelo naglo in da je imel do danes premalo časa; imeti mora še vrsto razgovorov in se seveda šele tako pripraviti za predstavitev svojega programa skupščini. Da se ni odpovedal vabilu, temu Svetovna banka ne more nasprotovati, ko gre za »mojo deželo, ki se je komaj osamosvojila«. Razume pa se, da bi v primeru, da dobi mandat in ga sprejme, ne bo mogel biti več zaposlen v Svetovni banki. Drugega je spet zanimalo nadvse »bistveno« vprašanje: Kdo bo plačal te velike stroške njegove poti v domovino? Za »krajcar« je dobil »krono«: »Za potovanje izkoriščam dopust in potnino plačam, kot vsakokrat, sam!« Kolegico iz Hrvaške je zanimalo: Glede na to, da v Sloveniji ta čas ni ravno privlačno zamenjati premiera, kakšen motiv je vendarle bil, da je prišel? Odgovor: »Danes sem star 42 let in 2 dni. K Svetovni banki sem šel za dve leti, ne za večno, pa se je zavleklo na 13 let? Ali je potreben še kakšen drug motiv? Sicer pa je g. Voljč povedal: »Kolikor sem mogel ugotoviti v tem pičlem času, je položaj zelo resen, ni pa brezupen! Priznati je treba, daje bilo v času sedanje vlade precej doseženega, zlasti glede osamosvojitve. Probleme vidim na področju fiskalne politike, politike cen, gospodarstva, pa glede lastninjenja.« Na vprašanje o tem, koga bi poimensko predlagal v vlado ali s katerimi strankami bo sodeloval, je g. Voljč odgovoril, da ni strankarski človek, da pričakuje in si želi sodelovanja z vsemi strankami. Kaj več da bo lahko povedal po razpravi v skupščini. Na vprašanje dopisnika Vjes-nika, ali je pričakoval takšno pestro »dobrodošlico« (v slabem smislu!), je dejal: »Vsega še nisem uspel prebrati in pregledati, gotovo pa sem podcenjeval dejstvo, da bo to naletelo na tolikšen odmev!« Glede zaprtja JE Krško je povedal: »Pregledati in oceniti bo treba stvari širše, tako iz ekološkega kot iz gospodarskega vidika! ŠTEFAN KUHAR Zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizacije. Ne glede na to, da je bila tudi ta sprememba javno politično izsiljena (SZK-LS), sije tako izrazito diletantsko potezo vlade mogoče razložiti le s političnim ciljem likvidacije gozdarstva še pred novimi volitvami. Očitno je vlada grobo presegla ustavna določila zaradi nabiranja volilnih glasov v korist po- NENASITNA DRŽA VNA BLAGAJNA POPUSTILA LJUBLJANA — Kdor želi vladati, mora znati predvidevati in delati z mislijo na konec. Tega ne bi mogli trditi za slovensko finančno ministrstvo, ki je z novim zakonom o prometnem davku v lesarstvu obdavčila vsak medfazni izdelek, ne oziraje se na stopnjo obdelanosti lesa. Lesna industrija je ostro protestirala proti temu nesmislu (DL 13. februarja: »Katastrofa za lesno industrijo,« odprti pismi Novolesa in Stillesa) in k sreči hitro dosegla popravek. Finančno ministrstvo bo, kot je obljubljeno, v najkrajšem času spremenilo pravilnik o’obdavčevanju prometa z lesom, tako da bo v prihodnje treba plačati davek le enkrat, lesu pa je s tem priznano, da je reprodukcijski material. Pametnemu dovolj, bi rekli Rimljani. sameznih političnih strank in za pričakovano materialno korist teh strank. Ob splošnih političnih posledicah omejene zakonodaje pa velja opozoriti na ključne katastrofalne razsežnosti negativnih posledic v ekonomsko zelo načetem gospodarstvu mlade države. Že dosedanja cena posledic »Zakona o prepovedi sečnje...« posredno močno prizadeva vse davkoplačevalce. Tudi posledice znotraj gozdarstva in lesne industrije so znane, vendar javnosti precej varovane. V normalni pravni državi si zakonodajalec ne more privoščiti priprave in predlaganja v sprejem takšne zakonodaje, ki je vsebinsko popolnoma v nasprotju z veljavno zakonodajo. Se hujše pa je to, da zakonodajalec, ki bi moral varovati interese večine državljanov, s takšnim načinom predlaganja zakonov v sprejem varuje interese le enega dela prebivalstva, s tem zavaja parlament in povzroča nove krivice. Posledice? Te seveda niso važne! Komu mar, če se ob vse večjem številu brezposelnih med njimi znajde še dva tisoč delavcev — gozdarjev in nekaj tisoč članov njihovih družin, komu mar, da delavec od zajamčene plače plačuje davek na dohodnino, nekdo drug pa seka in prodaja les brez prometnega davka? Nam gozdarjem je: Silijo nas, da se odpovemo lastni NOVA KNJIGA LOKVICA — Uspešni belokranjski ljudski pisateljici Mariji Nemanič iz Lokvice pri Metliki bo letos znana Mohorjeva družba iz Celovca izdala knjigo črtic. Knjigo bo za tisk pripravil Vinko Ošlak. Nemaničeva je več svojih zgodb poslala tudi celjski Mohoijevi družbi, od koder pa še ni dobila odgovora. eksistenci in obstoju. Zato ne pristajamo na presežne delavce, ne pristajamo na takšen odnos do gozdarstva in še posebej do gozda, saj z ničemer nismo krivi za takšno stanje. Do sedaj smo se odpovedali stavki, protestnim shodom, do sedaj smo opozarjali in prosili, sedaj ne bomo več! Jasno smo povedali, da smo za to, da se gozd vrača v naravi samo kmetom. Ves čas smo dobivali garancije, da bo res tako, toda zgodilo seje drugače. Prevladali so ozki politični interesi. Vsa stvar se je spolitizirala do največje možne mere. Stroka nima nobene besede. Kakšna ironija! Najbolj znani gozdar na Slovenskem (oče sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi) dr. Mlinšek je znanstveni ambasador Slovenije, doma pa...? Zelo ogorčeni smo se odločili za ta javni poziv, ki pomeni hkrati poziv za spoštovanje veljavne zakonodaje in hkrati poziv na stavko proti zakonodaji, kije v nasprotju s prvo, na ta način, da delamo! Sindikat gozdarstva Slovenije Republiški odbor PREKINJENO DOBRO SOSEDSTVO OB KOLPI DOL PRI PREDGRADU — Prebivalci od Podplanine pa do tega kraja na območju kočevske občine, ki bivajo ob Kolpi, ugotavljajo, da so v preteklosti mnogo storili za tesno povezavo s prebivalci na drugi strani teke. Državna meja, uvedena v oktobru minulega leta, pa je povzročila vrsto težav, kijih sami ne morejo rešiti. Poleg ostalega medsebojnega povezovanja je bilo ob Kolpi zgrajenih več_ mostov, ki so pomenili prijateljstvo. Čez noč pa so vsi ti mostovi postali ovira za sožitje. Ljudje se zavzemajo, da bi vsa nerešena vprašanja, ki se pojavljajo v vsakodnevnem življenju, vodstvo slovenske države v sodelovanju s predstavniki hrvaške republike čimprej rešilo tako, da bi imeli ljudje ob Kolpi čim manj nevšečnosti. V. D. Slavil bo le sv. Birokracij Nepotrebna pisarija V Dolenjskem listu sem bral, da bodo morali vsi upokojenci prijaviti svojim občinskim upravam za družbene prihodke, kakšne dohodke so imeli v letu 1991. Vse regionalne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo svojim upokojencem poslale potrdila, kakšne vsote denarja so na račun pokojninskih prejemkov sprejeli v lanskem letu. Ta potrdila bodo z izpolnjenim obrazcem poslali do 31. 3. 1992 svojim občinskim davčnim organom. Vseh upokojencev v Sloveniji je nekaj nad 400 tisoč, in če bodo vsako potrdilo frankirali s 5 SLT, bo PTT Slovenije dobila nekaj nad dva milijona SLT iz revne blagajne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vprašam se, koliko mesečnih pokojnin tistih, ki imajo varnostni dodatek, pomeni ta vsota denarja. Manj papirja in manj denarja bi potrošili, če bi območne SPIZ poslale občinskim upravam za družbene prihodke skupni spisek za upokojence, njihove občane. Tako ne bi noben slovenski upokojenec pozabil prijaviti svojih dohodkov v preteklem letu, prav tako ne bi bil nihče zaradi okorelih birokratov kaznovan zaradi neprijave. Za tiste upokojence, ki jim je pokojnina edini dohodek in sredstvo za preživljanje, bi odpadli prijavni obrazci, kolikor niso potrebni priloženi računi zaradi olajašav. Imam občutek, da bo okorela birokracija pobrala več denarja, kot se ga bo nabralo zaradi upokojenskih pokojnin v državno blagajno. Verjetno tudi kmečki davki ne bodo dali takih rezultatov, na kakršne računajo davkarji in vedno prazna državna blagajna. Le sv. Birokracij bo slavil zmago s svojimi birokratskimi častilci! KAREL ZORKO Ogorčenje SNS Ob dogodku na Jesenicah Slovenska nacionalna stranka je 1 ogorčenjem sprejela novico, ki jo danes podrobno objavljajo Slovenske novice v zvezi s sobotnim dogodkom na Jesenicah. V soboto, dne 15. februarja, je maskiran neznanec sredi belega dne v podhodu med Tomšičevo in Titovo cesto na Jesenicah napadel poveijenico oziroma aktivistko Slovenske nacionalne stranke ter ji začel groziti s hladnim orožjem. V bližini prostorov Stranke za enakopravnost občanov ji je dal v srbskem jeziku vedeti, da bo bolje zanjo in za njeno družino, če se preneha ukvarjati s političnim delovanjem v pnd Slovencev, saj jo v nasprotnem čaka po1 na Hrvaško, kjer bo kot Slovenka dobrodošlo blago za zabavo zdolgočasenim četnikom. Incident ima nedvomno politični predznak in več kot očitno je postalo, da so v nekaterih slovenski11 krajih tako imenovane nacionalne p°“' tične strasti že pripeljale do vreli*® Zato Slovenska nacionalna stranka o*1 slovenske policije zahteva takojšnjo if ščito Slovencev, od slovenske vlade n> parlamenta pa revizijo zakona o državljanstvu, še posebej pravno spornega 40. člena v prehodnih določbah. Menimo, da bi slovenska policija moral® skrbeti za varnost Slovencev, predvsem pa iz svojih vrst odstraniti jugoslovansko usmeijene neslovence, kar je m°m® ravno vzrok zaradi katerega jim io očitno ne uspeva. Če članom Slovenske nacionalne stranke ne bo zagotovljen® osebna varnost, bo Slovenska nacionalna stranka za varnost prisiljena poskrbeti sama. .. predseM ZMAGO JELINCK • Če govorimo o obstoju, bomo Slovenci v prihodnje v večji nevarnosti kot smo bili pod A vstrijo oz. bivšo Jugoslavijo. (Urbančič) • Čas herojstva je za nami, nastopil je čas podgan. (Urbančič) • Tržišče zapustiš samo tedaj, ko si z 1 njega izrinjen, nikoli prostovoljno. \ (Gobec) Hrvaški begunci se vračajo domov Število socialno ogroženih družin se v kočevski občini veča — Zahvala Občina Kočevje je sprejela v lanskem letu 480 hrvaških beguncev. V mesecu novembru je bilo število največ-je. Z letošnjim januarjem so se prve družine že pričele vračati na Hrvaško. Konec januarja jih je ostalo pri nas le še 100. Poleg 77 starih je trenutno še 5 novih. Tisti, ki so še ostali v naši občini, imajo v večini primerov porušene domove ali pa v njihovih občinah še ni varno. V našem RK pa so se pretekli teden oglašali pribegli posamezniki iz BiH, predvsem iz Sanskega Mosta. Čeprav so prosili, jim nismo mogli dati statusa beguncev, ker niso izpolnjevali sedaj veljavnih kriterijev. V naši občini res nismo imeli največjega števila beguncev, toda prvih 100 smo sprejeli že avgusta. Večkrat smo bili v zagati z nastanitvijo, s preselitvami, z oblačili, obutvijo, naj- večkrat pa s hrano. Tu smo velikokrat koordinirali s Karitas. V imenu predsedstva RK Kočevje se zahvaljujem vsem občanom in podjetjem, ki so na kakršenkoli način pomagali. Zahvaljujemo se za finančno pomoč: SDK Kočevje, OŠ Kočevje, Lekarni Kočevje, Snežniku Kočevska Reka, Osnovni šoli Vas-Fara, Krajevni skupnosti Osilnica, časopisu Dnevnik in posameznikom. Za veliko količino hrane se zahvaljujem vsem občanom, ki sojo darovali v najtežjih dneh v vseh trgovinah Merkatorja — Trgoprometa v mestu in poslovalnicah. Prijatelji pobratene občine Dolina pri Trstu so zadnje dni v decembru pripeljali nad 1000 kg raznovrstne visoko kvalitetne hrane in plenice. Darovali so posamezniki in podjetja. Posebej se jim bomo zahvalili še v Primorskem dnev- Domovina jim veliko pomeni Z obiska pri slovenskem kulturno-prosvetnem društvu Slovenija v Berlinu — Primerjava z nami SMRTONOSNO JAJCE — Pri Staro veški Pepci iz Stare vasi pri Bizeljskem je morala pod nož kura, ki je imela v sebi preveliko jajce, da bi ga lahko znesla. Jajce, ki ga vidite na sliki v primerjavi s škatlico vžigalic, je tehtalo 18 dag, visoko je bilo 81 milimetrov in premera 63 milimetrov. Kot zanimivost pa še to, v tem jajcu je bilo še eno jajce normalne velikosti Kar je preveč, je pa preveč — za kuroje to pomenilo smrt (TOMO HRIBAR, UL A. Salmič 75, 68273 Leskovec) Letos bo Slovensko kulturno prosvetno in športno društvo iz Berlina počastilo 10-letnico uspešnega delovanja. V okviru Slovenskega kulturno-prosvet-nega in športnega društva delujejo: šolski odbor, folklorna sekcija, namizno teniška, pevska, kegljaška, športnorekreacijska, šahovska in dramska sekcija. Slovenski dopolnilni pouk letos v Berlinu obiskuje 80 učencev. V okviru društva so organizirali tudi malo šolo, ki jo vodi Katja Zaman. Otroke od 1. do 10. razreda poučujeta učiteljici Jožica Soko in Darinka Kotnik, ki učenec seznanjata s slovensko kulturo, pravilno uporabo jezika in slovenskimi ljudskimi običaji. Otroci sodelujejo, po svojih močeh, seveda, na prireditvah v okviru društva, ki skrbi tudi za stike otrok iz Berlina s sovrstniki v Sloveniji. Zelo uspešna je tudi folklorna sekcija, ki jo vodi Stanislava Skrabar. Otroška, mladinska in odrasla folklorna skupina so se predstavile na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in navdušile obiskovalce: otroška z gorenjskimi, mladinska s slovenskimi in odrasla s štajerskimi plesi. Tudi šport-no-rckreacijska, kegljaška, namiznoteniška in šahovska sekcija združujejo precej Slovencev v Berlinu. Prav gotovo je treba posebej pohvaliti tudi 13 članov, ki pod vodstvom Darinke Kotnik delajo v dramski sekciji. Nastopili so na proslavi 8. februarja, pripravljajo pa komedijo Marjana Marinca — Ad acta. Na 11. letnem zboru društva 7. februarja so izvolili novo predsedstvo in si zastavili obsežen načrt dela za leto 1992/93. Da bodo uspešni, skoraj ni dvoma, saj je pri njih ljubezen do domovine tako močna, da jim nobena, pa naj bo še tako slaba novica ali dogodek, ne more vzeti volje do dela. Prav gotovo bi to potrdila tudi gosta iz Slovenije dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu, in dr. Mihael Vengušt, podpredsednik skupščine mesta Ljubljane. Obisk pri naših Slovencih v Berlinu sva s Silvestrom Mihelčičem zaključila z nastopom na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki se je je udeležila tudj Barbara John iz berlinskega Senata. Še oseben vtis. Lepo se je vrniti domov z občutkom, da nas Slovenci v svetu predstavljajo in zastopajo tako kot ti v Berlinu. Človek ne bi verjel, če ne bi videl in doživel, da poleg službe /morajo še toliko dela v društvu. In kot pravi predsednica društva Anica Kraner, jih žene predvsem ljubezen do domovine. Morda jih tudi zaradi te izredne ljubezni in volje, da tudi njihovi otroci ostanejo Slovenci, ne boste našli v gostilnah za šanki, kot se pri nas premnogokrat dogaja. MOJCA MOLAN niku. Seveda je nad vsem dogajanjem v občini ves čas bdel še RK Slovenije. Z ozirom na število hrvaških beguncev je pošiljal hrano v paketih, skupno število 359. Priskočil mu je na pomoč tudi mednarodni RK (iz Nemčije, Belgije, Nizozemske, Avstrije in Danske). Zahvaljujem se tudi štirim družinam, j ki so sprejele nepoznane beguna’ na svoje domove. Ravno tako podjetju Gozdnega gospodarstva Kočevje za da-rovana drva štirim družinam in podjetju Merkator, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, poslovni enoti Livold, za darovano mleko ter podjetju Žito za darovani kruh. Ne smem pozabiti zahvaliti se družinam, ki so sprejele na svoj dom sorodnike, nekaj pa tudi znancev. Vemo, da s paketi še zdaleč nismo poplačali vseh stroškov. Na žalost se je v drugi polovici la®' skega leta zelo poslabšalo finančno stanje nekaterih kočevskih družin. Iz meseca v mesec se je večalo števil0 delavcev, ki so ostali brez dela. Ob koncu decembra je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1.200 nezaposlenih občanov, ob koncu januarja letos p® 1.300. Zato smo na RK Kočevje že lam ustanovili komisijo za socialno ogrožene občane. Ker je v občini 400 nezaposlenih posameznikov, ki ne dobivajo nobene oblike pomoči, smo se že lam odločili, da najprej iz njihovih vrst izberemo posameznike in družine za dodeli; tev pomoči, predvsem v hrani. Do sedaj smo razdelili pomoč 123 družinam >° nekaj posameznikom, ki so samsk'-Hrano sta nam omogočila RK Slovenije in pobratena občina Dolina pri Trstu. STANKA ŽAGAR, podpredsednica RK Kočevje SAMOSTOJNO DO SPOZNANJ VAS-FARA — Na osnovni šoli Vas-Fara so ob kulturnem prazniku pripravili celodnevni kulturni dan. Na njem so učenci s samostojnim delom in igro pridobili veliko novih spoznanj. Posamezne skupine učencev znotraj oddelkov in nato posredno vsi učenci so zvedeli veliko novega o Prešernu, Ivanu Tavčarju, Jožetu Plečniku in o gradovih na kočevsko-ribniškem območju. Rezultati tega dela, javno prikazani, dajejo zdaj potrebno toplino stari, sicer hladni farski šoli. Rdeča nit vsega dela tistega dne pa je bila knjiga, in sicer kako jo uporabljati, kako priti do potreb^ ne informacije in kaj knjiga pomeni človeku. p c. Manifest zoper diletantizem Preteklo soboto je bila v novomeškem Domu kulture okrogla miza o možnostih kulturnega razvoja v Novem mestu. To vprašanje je voditeljica pogovora Jerca Jež zastavila gostom, občinskemu ministru za kulturo Danijelu Brezovarju, tajnici ZKO Staši Vovk, direktorici Doma kulture Miri Maljuni, Jovu Grobovšku z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ravnatelju Dolenjskega rnuzeja Bojanu Božiču in ravnatelju Študijske knjižnice Mirana Jarca Janezu Meža-nu. Brezovarje pojasnil vlogo občinskega ministrstva za kulturo, ki je predvsem finančni spodbujevalec, trudi pa se tudi, da bi Novo mesto dobilo gledališki prostor, bodisi s prizidkom k Domu kulture, adaptacijo bivšega Doma JLA ali pa celo v nekdanjem Narodnem-sokol-skem domu. Obljubil je, da bo letos nekoliko več denaija za kulturo, razpisali bodo celo dve štipendiji. Vovkova je pojasnila, daje izobraževanje danes odvisno predvsem od zanimanja in zmožnosti Novomeš-čanov samih, saj ZKO težko omogoči denarno pomoč. Božič je po-jasnil. daje vzrok, daje v muzeju in galeriji nizek obisk, bodisi v premajhni agresivnosti do občinstva ali pa nezadostni kvaliteti. Maljunova je potožila nad prostorsko stisko Domav kulture, Mežan pa je predstavil Studijsko knjižnico kot ustanovo, ki namerava ob knjižničarskem postati tudi informativno središče. Grobovšek je ugotovil, da je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine še najmanj ustvarjalna kulturna institucija, saj se ukvarja predvsem z restavratorstvom. Po njegovem je kriza kulturnega življenja v Novem mestu tudi po- sledica nezadostnega komuniciranja potencialnih ustvarjalcev med seboj in z ustanovami, ki bi njihovo delo promovirale. • Sredi pogovora je vstopila gledališka skupina novomeške gimnazije z inscenatoijem in režiserjem Matjažem Bergerjem. V verni avantgardistični maniri futurizma so prebrali protestni manifest zoper diletantizem novomeških kulturniških ustanov in ljudi, ki tam delajo. Protestirali so tudi zaradi brezbrižnega odnosa do njih, ki so, citiram: »...edina profesionalna gledališka skupina na Dolenjskem.« Odpovedali so se nastopom, dokler domnevni diletanti ne odstopijo, ter demonstrativno odšli. Dogodek je zbrane nekoliko šokiral in naelektril ozračje. Vendar se je izkazalo, da je bila akcija gledališčnikov, kljub precej grobim in neargumentiranim zahtevam po odstopih, konstruktivna. Prav takšno ekstremno dejanje je nujno potrebno, saj s svojo uporno in vzvišeno naravo odlično provocira zaspane provincialne duhove zbledelega kulturnega življenja. V nadaljnji razpravi je občinstvo, ki je bilo skoraj izključno študentsko, zahtevalo več prožnosti in pomoči, seveda pa si bodo mladi najprej pomagali sami, zlasti v Mladinskem kulturnem centru. Po Grobov-škovem mnenju so tovrstne zahteve povsem upravičene. Kulturniške institucije namreč niso same sebi namen in morajo biti pod pritiskom potrošnikov umetniških storitev. TOMAŽ BRATOŽ Novo mesto ZA SLOVENSTVO IN GASILSTVO — 93-letni Justini Satelšek, ki je darovala del svojih skromnih prihrankov sevniškemu gasilskemu društvu, so v dom upokojencev v Sevnici prišli s šopkom ob njenem rojstnem dnevu voščit vodilni gasilci Tone Koren, Janko Stopar in Miloš Dernovšek (na posnetku). Satel-škova je bila zavedna Slovenka, bilaje pri Sokolih v Celju in namesto v nemške šole je šla raje k nunam Bila je predana gasilstvu. (Foto: P. Perc) GROSISTIČNO SKLADIŠČE — Sevnica, Posavje in Dolenjska so bogatejši za grosistično skladišče En groš. V trgovini, ki jo je podjetni Milan Senica, ustanovitelj in direktor podjetja Lucia, uredil na bivšem kegljišču sevniškega hotela Ajdovec, naj bi trgovci, gostinci, akviziterji in gospodinje kupovali cenejše blago kot pri konkurenci Kot nam je ob otvoritvi (posnetek je s te) zaupal Senica, naj bi 20-članski kolektiv Lucie, ki je vse svoje znanje in kapital vozil v En groš, živel zgolj od rabata, ki jim ga bodo dajali proizvajalci oz. dobavitelji okrog 3500 artiklov. Dopuščajo nakup blaga najmanj v vrednosti 2000 SLT. (Foto: P. P.) Neosveščeni uporniki ali ne? Na rob ponovnemu sporu med KS Orehovica in javnim podjetjem Komunala VSAKO SOBOTO PLES NA LOKI — Odkar so vsako soboto zvečer plesni večeri ob živi glasbi v plesnem centru na Loki v Novem mestu, se plesa željnim ni treba več voziti v druge kraje, denimo v najbližji Otočec. Naplešejo se lahko v domačem mestu. (Foto: Marko Zajc) Glede na pritiske, ki smo jih v zadnjem času deležni, smo krajani Orehovice dolžni pojasniti in postaviti na pravo mesto nekatera dejstva, ki širši javnosti niso znana. O sporu med KS Orehovica in javnim podjetjem Komunala je v Dolenjskem listu pisalo že 30. januarja letos. Krajani Orehovice smo bili tedaj označeni kot tisti, ki se edini upiramo organiziranemu odvozu smeti iz naših vasi, s tem pa tudi ekološki usmerjenosti naše države in seveda sistemu nasploh. Jasno je, da so bila previdno zamolčana dejstva, ki neizpodbitno govorijo krajanom Orehovice v prid. Naj osvežimo dejstva. V začetku decembra lani smo prejeli pismena navodila za organiziran odvoz smeti iz naše KS. Pisanje je med krajani vzbudilo' močan odpor, nakar smo Komunali poslali peticijo, v kateri smo izrazili ne-strinjanje^ Druga stran se je odzvala zelo hitro in že 19. 12. 1991 je bil v Orehovici zbor krajanov, na katerem so predstavniki občine in Komunale pojasnili svoja stališča. V nabito polni dvorani so takoj prišla na dan poglavitna razhajanja, pri čemer krajani nismo sprejeli pavšalnih obrazložitev naših gostov, saj enostavno niso vzdržale glavnega argumenta. Ta pravi, da takih odpadkov, ki bi jih glede na poslana navodila sploh smeli metati v že dostavljene kontejnerje, kmečka gospodarstva skorajda nimajo, za odpadke, ki se v naših krajih pojavljajo v večjih in zaskrbljivejših količinah, pa je sistem, ki ga je vpeljala Komunala, popolnoma neustrezen. Se bolj nas je v naslednjih tednih vznemirilo dejstvo, da je Komunala mirno nadaljevala z odvozom smeti, kot da se ni nič zgodilo. Ko smo konec januarja letos po pošti prejeli enake formularje za obračun in odvoz smeti, je moralo priti do naslednjega sestanka, ki pa sta se ga tokrat udeležila predstavnika občine in Komunale, kiju na prvem sestanku ni bilo. Tako smo morali ponavljati vse že izrečeno pa tudi ozračje je bilo dosti bolj naelektreno. Če je predstavnik Komunale na začetku pogovora še kazal razumevanje, je to počasi izginjalo, slišali pa smo tudi namige o prisili s strani občine, mogoče pa je bilo tudi jasno razbrati namig o »upornikih« in naši »neosveščenosti«. Poudariti je namreč treba, daje ravno KS Orehovica že precej let pred uvedbo »organiziranega odvoza« kot edina krajevna skupnost v občini pričela samoiniciativno skrbeti za reden, organiziran odvoz smeti. Za reden in koordiniran odvoz je krajevna skupnost skrbela od leta 1987 in tak odvoz je bil za naše krajane vseh teh pet let popolnoma zadosten, saj je poskrbel tako za steklo, plastične vreče in embalažo kot tudi zs večje kosovne odpadke. Omemba divjih odlagališč (v istem časopisnem članku) postane naslednja velika manipulacija z bralci Dolenjskega lista tisti trenutek, ko jim lahko postrežemo s podatkom, da obstaja v Celotni KS Orehovica le še eno samo divje odlagališče smeti (in še to je trenutno v sanaciji), ne pa skoraj dvesto. Zaskrbljena SDP Ob uveljavljanju nazorskih meril pri izboru ustavnih sodnikov RS SDP Slovenije je zgrožena in zaskrbljena, je poudaril Peter Bekež, podpredsednik SDP Slovenije, na današnji novinarski konferenci, nad uradnim uveljavljanjem nazorskega kriterija — to celo po zaslugi predsednika slovenske vlade pri izboru ustavnih sodnikov. Neupoštevanje strokovnih kriterijev utegne povzročiti nezaupanje v to pomembno ustanovo mlade slovenske države. Dr. Boštjan M. Zupančič, profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, je poudaril, da sta nedovisno sodstvo, ki mora soditi po zakonih, in ustavno sodišče, ki presoja ustavnost zakonov, najpomembnejši ustanovi varovanja vseh vrst manjšin pred tiranijo večine. Ustavno sodišče je bistven element pravne države. Izjava g. Peterleta kaže na nerazumevanje vloge ustavnega sodišča, ki ne odloča samovoljno, temveč strokovno. skladno z ustavo in naravnim pravom. Svetovni nazor nima nič opraviti z vlogo ustavnega sodišča. Nazor večinskega belskega prebivalstva npr. v Alabami, ki je npr. rasističen, bi po Peterletovem mnenju moral determinirati pretežno zavest ustavnega sodišča v Alabami. V resnici pa je naloga ustavnega sodišča, seveda, ravno v varovanju vsakogar pred rasizmom! Za demokratično prihodnost Slovenije je izredno pomembno, kdo bo sedel v ustavnem sodišču, ali pravni strokovnjaki, vezani na obče pravne norme, ali pa nazorsko opredeljeni strokovno povprečni sodniki. NATAŠA KOVAČ kolikor jih je bilo pred leti in za katerih očiščenje smo poskrbeli krajani sami! Javno odlagališče odpadkov Leskovec se nahaja prav v naši KS in dobro nam je znano, da Žerjavinski potok, v katerem je prišlo nedolgo tega do pomora rib, izvira prav na tistem območju. Dobri vtisi z ogleda, predvsem pa lepi obeti glede namenov in novih spoznanj Komunale, ki nam jih je na tokratnem sestanku podal naš delegat, so kaj kmalu zbledeli spričo trmastega vztrajanja predstavnika podjetja pri sedanjem načinu odvoza, s čimer so bile ponovno brez argumentov zavrnjene vse naše pobude in pripravljenost za sodelovanje. Dejstvo je namreč, da krajani v nobenem trenutku nismo nasprotovali odvozu samemu oziroma »skrbi« Komunale za čisto okolje, od samega začetka pa smo prepričani, da našim potrebam (in na splošno potrebam kmečkega prebivalstva) njen sistem ne ustreza. Če natančneje pregledamo zadevo, nismo več daleč od trditve nekega našega krajana, ki je dejal, da gre Komunali predvsem za to, da razpošlje položnice in pobere čimveč denarja, ne glede na to, ali smeti so ali ne. Sedanji odvozi namreč pričajo, da Komunale niti najmanj ne skrbi, da so kontejnerji v glavnem popolnoma prazni. Tudi sklicevanje na stroko, ki bojda zahteva kontejnerski odvoz, je izzvenelo precej v prazno, saj je predstavnik Komunale nekaj predtem glasno povedal, da »so storili napako, ko niso šli med ljudi in ugotovili njihovih resničnih potreb«. Sklep sestanka, po katerem krajani zahtevamo tako odvoz odpadkov na način, kakršen je pri nas v praksi in preizkušen že toliko let, kakor tudi dokončni odvoz smetnjakov-kontejner-jev, ki so v pretežno kmečkem okolišu sami sebi namen, je torej zelo logičen. Kako bodo ta vozel dokončno razvozlali, seveda ni znano, želimo pa si, da se javno podjetje Komunala do naših zahtev v bodoče ne bi več obnašalo tolikanj ignorantsko, saj bo sicer prišlo do resne dileme, kdo je zaradi koga tu. Da pri vsem tem ne bo ostalo, nam daje vedeti dopis izvršnega sveta občine Novo mesto z dne 26.11.1991, odposlan (citat) »v zvezi s težavami pri uvajanju rednega prevoza odpadkov iz KS Orehovica in KS Šentjernej in na predlog sekretariata za varstvo okolja in ureja- nje prostora«, katerega sklep številka 6 se glasi: »Pri razporejanju sredstev za namene KS upoštevati kooperativnost KS na področju ravnanja z odpadki.« (!) Ironična ugotovitev! V resnici vse to močno diši po monopolizmu in lažni demokraciji, zlasti pa nas spominja na čase, za katere smo bili prepričani, da so že preteklost. Krajevna skupnost Orehovica (zapisal Bern Jurečič) Primorke navdušene nad Glažuto Škoda, da ta kotiček odkrijejo le nekateri Hvaležna sem Valu 202 in Ljubljanskemu dnevniku, da sta me opozorila na sneg v kočevskih gozdovih in na možnost bivanja v gozdarski koči na Glažuti. V njej gospodarita Nešo in Marica Stekič. Vsega je v izobilju: sonca, dobre volje, hrane in pijače. V tem kraju nimajo velikih sedežnic in žičnic, zato pa imajo majhno priročno vlečnico, ki zadostuje za ne preveč zahtevne smučarje. Nimajo hotela s tremi zvezdicami, imajo pa prijetne tople sobe s pogradi in pravo planinsko vzdušje. Imajo tudi dva psa, ki sta v zabavo otrokom. In da ne pozabim na konje! Kaj bi me tri počele, ko smo se naveličale smučanja, če ne bi bilo Janija, Roka in Petra. Z njihovimi konji smo jahale in se vozile s kočijo. Zal je bilo premalo snega po poteh, da bi se peljale s sanmi. Otrokom na Glažuti sploh ni dolgčas in lahko jih pustiš zunaj, ne da bi se bal, da ti kam padejo ali se zgubijo. Povrhu vsega pa iz Kopra sploh ni daleč. Čez Unec, Cerknico, Mali Log in Loški Potok smo se po dobrih cestah pripeljale prej kot v dveh urah. Nikar ne mislite, da delam reklamo za Stekiče in njihov dom. Te oni ne potrebujejo. Le rada bi, da bi še kdo od bližnjih in daljnih Slovencev našel ta prelepi kotiček. DRAGUŠKA LILIJA-RUPNIK Koper POIŠČIMO SLOVENSKEGA KLJUKCA MIRNA — Neodvisni in suvereni slovenski Kljukec z Mirne razpisuje natečaj za izvirno otroško laž in za najbolj debelo ljudsko laž in poseben natečaj, ki ponuja državljanom Slovenije, da izberejo Kljukca leta. Pogoji pa so naslednji: predlagate lahko samo tiste, ki so pooblaščeni, da v imenu svoje stranke, parlamenta in drugih podobnih asociacij dajejo slovenskemu narodu izjave, zagotovila, obljube in druga mašila, predlagani kandidat mora imeti ime, priimek in funkcijo. »Trud in zasluge« predlaganega morajo biti dokazljive. Pisci naj napišejo tudi svoje ime, priimek in naslov, otroci tudi, koliko so stari. Prispevke pošljite do 21. marca na naslov: Zveza kulturnih organizacij Trebnje, Kidričeva 2, 68210 Trebnje, s pripisom: »za Kljukca«. Razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in promocija Kljukca leta bo na javni prireditvi v Trebnjem, L aprila letos. Za najboljšo dolenjsko domislico bo Dolenjski list prispeval enoletno naročnino. • Menimo, da je bila kulturna politika v preteklem letu ponižna služkinja revanšizma. (Novi kolektivizem) • Žal mi je, toda moram reči: Slovenci ste se prenaglili (N. Beloff) • Politika je v tem, da enostavno dejansko stanje tako zapletemo, da vsi kličejo novega poenostavljalca. (Guareschi) »Po njih delih ji boste spoznali« Pogovor s poslanko Sonjo Lokar o ideji komunizma pa tudi o solzah — »Bolezni političnega predstavništva so večne, zato svetopisemski nasvet« Na Dolenjskem izvoljene poslanke SDP v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine Sonje Lokar bralcem ni treba posebej na novo predstavljati, saj se v skupščini pogosto oglaša, svoje misli in poglede, ki vzbujajo pritrdilna pa tudi odklonilna mnenja, objavlja tudi na straneh našega časopisa. Zanjo je še posebej značilno, da ne beži od nevšečnih vprašanj, zato jo vprašujem kar naravnost: Kaj je z idejo komunizma, ki je v 19. in 20. stoletju prežela človeštvo, sprožila vrsto krvavih revolucij, zdaj pa je — zaradi gospodarskega zloma tako imenovanih socialističnih držav — v zatonu. Je bila to le prazna vera revnih slojev prebivalstva v njihovo skorajšnje boljše življenje na zemlji, podobna drugim veram v lepše posmrtno življenje, ali uresničljiva teoretska zamisel? — »Ideja o družbeni enakosti ljudi že na zemlji, ki je gotovo bistvena za komunizem, je stara precej več kot petsto let. Dolgo je trajalo, da seje iz sanjarij redkih utopistov preoblikovala v družbeno gibanje in potem še v politične sisteme te ali one variante socializma. Ko govorimo o koncu komunizma, govorimo predvsem o slednjem — o porazu političnih sistemov, ki so temeljili na vsiljeni idejni enotnosti, na političnem monopolu »avantgarde« nad »delavsko državo«, na prisiljevanju k enakosti pri ustvar- janju, odločanju in celo pri zadovoljevanju potreb, na organizacijski megalomaniji in paničnem strahu pred vsako privatno lastnino in zasebno pobudo. V svetu kapitala, mezdnega dela, brezposelnosti, v svetu, ki goji roparski odnos do narave in kjer je sleherno živo bitje samo sredstvo, ne pa vrednota in cilj, človek ostaja odtujeno, ponižano in nemočno bitje. Nobeden od velikih problemov človeka in človeštva, iz katerih seje rodila ideja komunizma, torej ni razrešen, po razrešitvi pa ne vpije nič manj.« • Vse več znamenj priča, da se v Sloveniji začenja zgodnje obdobje kapitalizma, ki gaje Evropa prebolela že pred stoletjem, pa še vedno pesti njen zgodovinski spomin. Letos mineva 120 let od podobnih časov, v kakršne bredemo mi —jubilej rojstva, kratkega življenja in smrti Pariške komune. Tega jubilejnega dogodka se ni spomnilo nobeno slovensko javno glasilo. Iz francoščine si prevedla volilni razglas Centralnega komiteja pariške narodne garde. Kaj misliš o vsebini tega razglasa? Je poučna tudi za današnjo slovensko rabo? — »Nisem prepričana, da se v Sloveniji začenja obdobje zgodnjega kapitalizma. Prej gre za obliko južnoameriškega, torej odvisnega kapita- vsem oni so tisti, ki bodo morali — politično organizirani, seveda — odgovoriti na vprašanje, kako razviti in uresničiti drugačno razvojno alternativo — alternativo ne samo demokratične, ampak tudi ekonomsko uspešne, socialno pravične, ekološko uravnovešene, suverene Slovenije. Zato je pomembno, da si na volitvah, ki so pred nami, zagotovijo dovolj reprezentativno in dovolj veliko zastopstvo v novi slovenski skupščini. Kar zadeva volilni razglas CK Narodne garde Pariške komune, pa mu nimam kaj dodati: bolezni političnega predstavništva so očitno večne. Toda naše druge demokratične, večstrankarske volitve dajejo volilcem v roke škarje in platno, in če se bodo držali svetopisemskega izreka — »Po njih delih jih boste spoznali«, se po dveh letih izkušenj s strankarskimi veljaki in nespreminjanjem programskih obljub v dejanja ne bodo težko odločali.« • Jugoslavija se te je zapomnila po solzah, ki jih je na tv ekranih videla na tvojem obrazu, ko si v sestavu slovenske delegacije zapuščala zadnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Kaj si takrat občutila, kaj misliš o takratnem demonstrativnem odhodu s kongresa danes? — »Jokala sem nad neizmernostjo človeške neumnosti, nad nesposob- • IZ VOLILNEGA RAZGLASA PARIŠKE NARODNE GARDE — Bojte se čvekačev, ki ne znajo preiti k dejanjem; pripravljeni so žrtvovati vse za govor, za govorniški učinek in za duhovit domislek. — Ogibajte se tudi tistih, ki imajo preveč, kajti le redkokdaj je bogatin pripravljen imeti delavca za brata. In končno, poiščite iskreno prepričane ljudi, može iz ljudstva, odločne, delavne, ki imajo zdravo pamet in so priznani poštenjaki. — Odločajte se predvsem za tiste, ki ne bodo barantali z vašimi glasovi: resnična zasluga je skromna in dolžnost volivcevje, da poiščejo prave ljudi, ne pa dolžnost teh, da se ponujajo. lizma, ki poleg brezpravnosti in revščine za delavce prinaša tudi ekonomsko, kulturno in politično odvisnost družbenih elit in s tem slovenskega naroda v celoti. Tak razvoj je nesprejemljiv in nevzdržen predvsem za mezdne delavce, fizične in intelektualne, za vse večjo armado brezposelnih, za mladino, za ženske, pred- nostjo ZKJ, da bi se kaj naučila iz svoje lastne zgodovinske izkušnje, nad dejstvom, da je propadel zadnji poskus, da bi jugoslovansko razvojno krizo rešili demokratično, po mirni poti. Razvoj dogodkov mi je dal, žal, še preveč prav — bilo je jokati nad čim, bilo je jokati za kaj?« VINKO BLATNIK NAGRADA V PRA VE ROKE — Čeprav je pri hiši že radio, bosta odsej Milenini hčerki poslušati vsaka svojega. V prave roke Dobitek (radio silva) prvič v življenju NOVO MESTO — Prejšnji teden smo z žrebom prvo silvo podelili Mileni Jakše-Pimar iz Zbur, ki veselja v ponedeljek, ko smo jo obiskali in ji izročili nagrado, ni mogla skriti. »Še nikoli v življenju nisem ničesar zadela in kar večkrat sem morala prebrati svoj naslov v časopisu, da sem dojela, da seje sreča nasmehnila prav meni. Danici Hočevar iz Skrovftika, ki me je izžrebala, se bom pisno zahvalila. Za to bo najboljša priložnost že bližnji 8. marec.« za kruhom v Švico, je edina vez z domovino pomenil prav Dolenjski list, na katerega je naročena že od 1969. leta. »Takrat ni bilo telefonov, pisma so potovala predolgo, pa tudi časa za pisanje je vedno zmanjkalo. Iz domačega časopisa pa sem ob koncu tedna zvedela vse, kar se je dogajalo doma.« Leta 1987 sta se z možem vrnila v Zbure, kjer živijo Milenini starši, si zgradila hišo in tudi zemlje je kar precej. Samo od kmetije pa ne morejo živeti. Milena je dobila službo kot čistilka na zavarovalnici Tilia, mož pa v Kovinarju, kjer seje izučil kot vajenec. Obe hčerki sta pridni učenki in starejša, ki obiskuje drugi letnik gimnazije, je trdno odločena dokončati študij medicine in se kot otroška zdravnica vrniti nazaj v Švico. »Življenje tam je res lepše in zakaj ji tega ne bi omogočila,« nasmejano pove Milena. MAJDA LUZAR Mileni, ki je pred dvaindvajseti-leti kot šestnajstletno dekle odšla Veliko uporabnega obleži v kabinetu Precej zanimanja za zemljevid gimnazijcev ČRNOMELJ — Črnomaljski gimnazijci pri pouku geografije v okviru vaj kartografsko prikažejo določene pojave v Beli krajini bodisi s pomočjo literature, dela na terenu ali ustnih informacij. Ta gradiva pa so doslej v glavnem ostajala v ilegali, v šoli, čeprav je v njih zbranih veliko uporabnih podatkov. Eden od izdelkov, ki so ga le nekoliko bolj popularizirali, pa je temeljni topografski načrt mesta Črnomelj v merilu 1:5.000. Andrej Fortun in Gregor Papež sta namreč lani terensko kartirala izrabo tal, strukturo stavb in naredila seznam ulic v Črnomlju. Potem, ko se je zdel zemljevid nekaterim Črnomaljcem ne le zanimiv, ampak tudi zelo uporaben, sta ga izobesila v izložbi knjigarne Državne založbe ter pripisala, da je naprodaj. Odzvalo seje precej ljudi. Ker je fotokopiranje drago, saj gre za barvne kopije, za začetek zbirajo le prijave. Vendar cena morebitnih kupcev ne odvrne od nakupa, kar pomeni, da Andrej Fortun Gregor Papež so takšen zemljevid mesta ljudje gotovo že dolgo potrebovali. Le kot zanimivost pa omenimo še, da bodo eno kopijo Zeleni Črnomlja podarili tudi članu slovenskega Predsedstva in predsedniku Zelenih Slovenije dr. Dušanu Plutu kot zahvalo za vse, kar dobrega storil za Belo krajino. Gotovo pa bi bikf uporabno še katero od številnih zanimivih gradiv, ki sojih pripravili gimnazijci, le da bi jih z njihovim profesorjem Francijem Fortunom načelu morali temeljito predstaviti širši javnosti, ne pa da obležijo v geografskem kabinetu. Ne bi pa bil odveč tudi prikaz številnih diapozitivov o lepotah Bele krajine, ki sojih učenci sami posneli. M.B.-J. VALENTINOVO, DAN UUBEZNI IN PRIJATELJSTVA — Grmski osnovnošolci so se zelo navdušili nad praznovanjem Valentinovega, nad dnevom ljubezni in prijateljstva. Na ta dan so napisali na računalnik veliko voščilnic, okrašenih s ptički, vrtnicami in srci in sijih izmenjali. Šolski poštarji so jih komaj uspeli izročiti naslovnikom v enem dopoldnevu. Na Valentinovem koncertu Društva mrtvih pesnikov so mladi brez zadrege prepevali ljudske ljubezenske pesmi. Pri tehnični vzgoji so izdelali lesene srčke in jih opremili s šaljivimi verzi, pri gospodinjstvu so spekli dišeče srčke. Ena od vitrin v šolski avli je polna lectovih src, ki so jih učenci izbrskali iz domačih omar. Le-te so fantje kupovali na žegnanjih in sejmih svojim izvoljenkam. Pripravili pa so tudi razstavo izrekov, pregovorov, pesmi, priročnikov in drugih knjig na temo ljubezni. Pri nas je poznan Valentin kot prvi «spomladin«, ki prinese ključe korenin, pri nas je poznan Valentin kot prvi »spomladin«, ko vse oživi, tudi ljubezen. (M. S.) STOPIŠKI »MA TURANTJE« — V navadi je, da se na okrogle obletnice srečujejo gimnazijski in drugi srednješolski maturantje, vse bolj pa prihaja v veljavo tudi ponovno srečanje osnovnošolcev. Minulo soboto so v gostilni Badovinac v Stopičah po petnajstih letih spet skupaj sedli osnovnošolci stopiške osnovne šole iz leta 1976. Srečanje je bilo predvsem zabavno, fantje pa precej manj sramežljivi kot pred leti na valeti v S. razredu. (Foto: J. Pavlin) V STOPIČAH DRUŠTVO PODGORSKI ZVONOVI STOPIČE — Mladi iz stopiške fare smo se združili v društvo Podgorski zvonovi. Naš namen je oživiti ljudsko in zborovsko petje, poleg tega pa razviti dramsko in plesno dejavnost ter tamburaški orkester. Obuditi želimo tudi nekatera še znana izročila. »Vožnja kurenta« s konjem na lojtrskem vozu iz vasi v vasje že eno takšnih. To bomo organizirali po naših vaseh na pustno nedeljo. Načrti so veliki, v prihodnje pa računamo tudi na pomoč ostalih, ki jim je kultura pri srcu. Krajša predstavitev društva bo na plesu v maskah 28. februarja v gasilskem domu v Stopičah. A. GORŠIN »NOTRANJCI NOTRANJCEM« LOŠKI POTOK — NOVA VAS — Utripa slovenskega kulturnega praznika letos v Loškem Potoku ni bilo zaznati, razen interne šolske proslave. Izredno pa so se potrudili naši sosedje s prireditvijo »Notranjci Notranjcem«, ki ga je pripravilo njihovo kulturno-umetniško društvo Krpan, ki združuje vse ljubiteljske in poklicne umetnike. Prireditev je domiselno povezoval Boris Kralj, zgodovinski in kulturni utrip notranjskih krajev je opisoval sodnik, recitatorje bil zobozdravnik. Sicer pa so se na prireditvi spomnili zaslužnih mož in žena. Tako je o svojem očetu, akademskem slikarju Lojzetu Perku, spregovoril njegov sin. Zelo prijeten je bil tudi nastop mešanega pevskega zbora Sv. Jurija iz Starega trga in nastop moškega pevskega zbora Šnežnik, tudi iz Starega trga. To je bil nepozaben kulturni dogodek. A. KOŠMERL Jožefa Zupančič Rodila seje 19. februarja leta 1902 v Znojilah ob Krki pri Bregarjevih, v družini z desetimi otroki. Ker ni bilo dovolj kruha za preživetje vseh, seje morala že v mladosti spoprijeti s težkim kmečkim delom. Pepca je bila pridna, na vasi je imela veliko prijateljic. Družile so se pri raznih kmečkih opravilih. Zelo rada je opravljala gospodinjska dela, kar ji je kasneje v življenju zelo koristilo. Spoznala je življenjskega sopotnika Lojzeta Zupančiča z Dol. Ponikev ter se leta 1921 z njim poročila. V njunem zakonu seje rodilo 11 otrok. Čeprav je bila kmetija velika, za vse le ni bilo dovolj kruha, zato so morali otroci na delo h kmetom. Vse otroke sta vzgojila v pridne in poštene. Zupančičeva mama je bila skromna, pridna in preprosta, toda zelo preudarna. Znala se je zdraviti z domačimi zdravili, zato zdravniške pomoči in iskala. Leta 1954 ji je umrl mož, na veliki kmetiji je ostala sama. Tudi to je zmogla, pomagali pa soji njeni otroci. Pred tremi meseci je nenadoma umrl sin Viktor. Njegova smrt jo je zelo prizadela in njene moči so vidnd pešale. Težka bolezen jo je zadnje čase priklenila celo na posteljo. V petek smo se v velikem številu zadnjikrat poslovili od nje. Ohranili jo bomo v lepem spominu. R. M. Upokojenci se čutijo izigrane Proti pisanju napovedi in plačevanju dohodnine Demokratična stranka upokojencev Slovenije — Območni odbor Črnomelj se pridružuje protestu, ki ga je izdal Občni zbor te stranke iz Ljubljane Vič-Rudnik, v katerem protestirajo v zvezi s pisanjem davčnih napovedi o dohodnini s strani upokojencev. Novinarji nas vsak dan obveščajo o dohodnini in olajšavah in tolažijo upokojence, da ne bodo plačevali dohodnine, pa čeprav morajo vsi izpolnjevati obrazce, ki so tako zapleteni, da jih bo težko razumel že izobraženec. Če ne bomo spoštovali zakonodaje, bomo kaznovani. Kazen bo znašala več mesečnih pokojnin. Ne razumemo, da vlada ne ve, da je med upokojenci veliko nepokretnih, ki se le s težavo ohranjajo pri življenju. Vlada nas je udarila z zmanjšanjem realnih pokojnin v letu 1991 za več kot 185 odst., z grupiranjem zdravil, z večjo participacijo, močno podražitvijo zdravil, davki na osnovna živila, s podražitvijo elektrike, komunalnih storitev in še bi lahko naštevali. Sedaj, v posmeh tej revščini, pa še prijava davka na dohodnino! Upokojenci zagotovo ne bomo glasovali za tiste, ki so nam v predvolilnih bojih mnogo obljubljali, storili pa nič. Zahtevamo, da vlada sproži postopek za oprostitev pisanja davčnih napovedi in plačevanja dohodnine za upokojence in druge socialno ogrožene. V nasprotnem primeru se bomo odločili za vsesplošen bojkot. območni odbor DSOS Črnomelj £•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Akumulatorska delavnica BLAŽO TASEV, NOVO MESTO Partizanska 11 tel. (068) 23-826 m Delovni čas: od 7. do 16. ure sobota: od 7. do 13. ure obvešča vse delovne organizacije, zasebnike, šoferje in avtomehanike da po ugodnih cenah ODKUPUJE vse vrste odpadnih akumulatorjev, tudi industrijske akumulatorje za viličarje, in svinčene odpadke ter PRODAJA vse vrste novih akumulatorjev (predstavništvo za akumulatorje VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA) Servis zagotovljen! Hvala za zaupanje! IIMHHNMHMIMtHMCHMMMIMttHMM Trgovina na debelo in drobno NOVOTEHNA p.o. Novo mesto, Glavni trg 10 razpisuje po sklepu generalnega direktorja naslednja prosta delovna mesta: 1. Direktorja veleprodaje za 4-letno mandatno obdobje Razpisni pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu 2. Direktor maloprodaje za 4-letno mandatno obdobje Razpisni pogoji: — visoka ali višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu 3. Strojni tehnik Razpisni pogoji: — strokovna izobrazba V. stopnje, strojne smeri — 1 do 3 let delovnih izkušenj, po možnosti v komercialni dejavnosti 4. Gradbeni tehnik Razpisni pogoji: — strokovna izobrazba V. stopnje, gradbene smeri —■ 1 do 3 leta delovnih izkušenj, po možnosti v komercialni dejavnosti Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Novotehna, Trgovina na debelo in drobno p.o., Splošni sektor, Glavni trg 10, Novo mesto. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu odločitve o izbiri. ITEHnOLOSKI SISTEmi 5!EVniCA p.o. Savska cesta 23/a SEVNICA Direktor podjetja TSS razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA SEKTORJA PRODAJNI INŽENIRING Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — znanje dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina) — tri oz. pet let delovnih izkušenj na podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov podjetja, kadrovski službi, pod oznako »ZA RAZPIS«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri. d.d. Metlika KOLPA d.d., vam v svojem salonu v Rosalnicah 5 pri Metliki nudi kopalniški program KOLPA-SAN in program kuhinjskih korit KOLPA-KER AKCIJSKA PRODAJA od 20. 2. do 15. 3. 1992 — 20% popusta na izdelke I. kvalitete ob takojšnjem gotovinskem plačilu ter dodatni 10% popust za kopalniške omarice AFRODITA I. kvalitete — obročno odplačevanje za izdelke I. kvalitete 1+2 brezobrestno — do 60% popusta za opuščene programe kopalnih kadi in ostanke od izvoza (količine omejene) V salonu lahko naročite tuš kabine nestandardnih dimenzij po vaših merah. Poleg programa KOLPA -SAN in KOLPA -KER pa vam nudimo še: umivalnike in delovne pulte iz novega materiala KERROCK, keramične ploščice, sanitarno opremo in armature. Se priporočamo KOLPA d.d. Metlika Rosa I niče 5 tel.: (068) 58-292, 58-273 fax: (068) 58-180 Salon je odprt vsak dan od 8.00 do 16.00 ob sobotah od 8.00 do 12.00 ///////////////////////////////////^^^ □ »I. zasedanje SNOS pomeni nedvomno nadaljnjo notranjo izgradnjo države. Njegovo samostojnost in neodvisnost od zveznih organov kažejo tudi tisti njegovi sklepi, sprejeti v Črnomlju, ki izpričujejo demokratičen koncept razvoja Slovenije...« I Iz govora predsednika Pred- y. sedstva R Slovenije Milana Kučana v Črnomlju 19. fe- čj bruarja 1991 * VSEM OBČANOM OBČINE ČRNOMELJ ČESTITAMO OB NAŠEM SKUPNEM PRAZNIKU f 52ZA GOTOVINSKA TLAČILA IS PLAČILA PO PREDAAČliNU CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVKA. Delavci, upokojenci, kmetje, zasebniki, brezposelni in ostali ste na podlagi zakona o dohodnini postali davčni zavezanci, zato ste dolžni do 30. marca izdelati NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1991 Svetovanje in pomoč pri izpolnitvi obrazca bo organizirana v kraju Mirna Peč, v prostorih trgovine KLAS d.o.o., Biska vas 1, vsak petek od 16. do 19. ure Šentjernej, v prostorih podjetja PETEL d.o.o., Šentjernej, Trg gorjanskega bataljona 2 (nad banko), vsako soboto od 9. do 12. ure s seboj prinesite dokumentacijo o višini letnih dohodkov, dokumentacijo za uveljavitev davčnih olajšav in osebne dokumente Na podlagi 5. člena Pravilnika o kriterijih za dodeljevanje sredstev občinskega proračuna za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini Brežice (Uradni list RS, št. 3-1/91) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na svoji 15. seji dne 11.2. 1992 sprejel SKLEP O RAZPISU ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI BREŽICE 1. člen Za pospeševanje gospodarskega razvoja je v proračunu občine Brežice zagotovljeno 5.178.546.00 SLT. 2. člen Zbrana sredstva se bodo dodeljevala v obliki posojil za sofinanciranje naložb, ki bodo zagotavljale: — razširitev obstoječe proizvodnje, uvajanje nove proizvodnje ali storitvene dejavnosti, — v čim krajšem času ustrezne ekonomske učinke (donosnost), — realizacijo inovacij in inovacijskih dosežkov ter njihovega prenosa v proizvodnjo, — odpiranje novih delovnih mest (zagotoviti najmanj 2 novi delovni mesti), — izvozno usmerjenost in/ali nadomeščanje uvoza, — programe racionalne rabe energije in surovin, — ekološko čiste programe. 3. člen Na natečaj se lahko prijavijo podjetja in obrtniki, ki imajo sedež na območju občine Brežice. 4. člen Pogoji posojila so: — doba vračanja: do 2 leti, — 1 -letni moratorij, — obrestna mera 2%, — vrednost glavnice se veže na vsakokratni tečaj SLT v razmerju do DEM. 5. člen Podjetja in obrtniki, ki želijo pridobiti sredstva iz tega naslova, morajo predložiti investicijski program, ki mora obsegati: — predstavitev investitorja: ime, priimek oziroma oznako imena — firme in naslov obratovalnice oz. podjetja, sklep o vpisu podjetja v register oz. potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic, predmet poslovanja, organiziranost, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila: — analizo poslovanja in premoženja podjetja, iz česar bo razvidna finančna sposobnost podjetja (če podjetje že posluje); — analizo prodajnega trga; — opis investicije s predračunsko vrednostjo (predračunska vrednost investicije mora biti dokumentirana — npr. predračuni, pogodbe, računi...); — finančno konstrukcijo z navedenimi viri financiranja in s časovno dinamiko, donosnost oz. profitno stopnjo 12% (ostanek dohodka, interna donosnost, nove zaposlitve), — pričakovani rezultat; — zaključne ugotovitve s kratkim povzetkom analize upravičenosti nameravane investicije. 6. člen Prijave naj se naslovijo na Sekretariat za gospodarski razvoj občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, najkasneje v 30 dneh po objavi sklepa na Radiu Posavje oz. v Dolenjskem listu. Številka: 403-25/92-7 Predsednik Datum: 11.2.1992 Izvršnega sveta CIRIL KOLESNIK, l.r. Sedežna garnitura ROK je prevlečena s kakovostnim umetnim usnjem naravnega videza, oblikovana pa je tradicionalno, s pridihom prestiža in sodobnosti Trpežna je in enostavna za čiščenje Je razstavljiva, enostavno in hitro jo montirate ali demontirate Ker je oblazinjena in tapecirana tudi na hrbtni strani, vam daje priložnost neobičajne, a učinkovite postavitve od stene v notranjosti prostora. V DVOR d.o.o.. Dvor S3A, Tol.. Fax 068/87-470 J AKCIJSKA prodaja - 50% POPUST Salonit Anhovo organizira akcijsko prodajo ravne stresne kritine iz izvoznega programa s tudi do 50-odstotnim popustom na maloprodajne cene. pri gotovinskem plačilu ali predplačilu ob nakupu vsega ostalega materiala iz rednega proizvodnega programa. Oglasite se v trgovini na drobno v Anhovem! Telefon: 065/51-030. ® SALON IT ANHOVO © UŽm 0 Elektronabava, specializirano trgovsko izvozno-uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, p.o., Titova 40, Ljubljana objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo prostorov svojega predstavništva v Novem mestu, Cesta herojev 10. Prostori predstavništva so v pritličju stanovanjskega objekta na Cesti herojev 10 v Novem mestu in obsegajo 139 m2 površine in pripadajoče funkcionalno zemljišče. Prostori so primerni za stanovanje ali poslovno dejavnost, komunalno urejeni, z lastnim sistemom ogrevanja in telefonom. Izklicna cena je 4.500.000 SLT. Pravne in fizične osebe, ki bodo sodelovale na licitaciji, morajo do začetka licitacije vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun Elektronabava Ljubljana, št. 50101-601-15094 pri SDK Ljubljana, s pripisom: »za licitacijo Novo mesto«. Ponudniku, ki bo na licitaciji ponudil najvišjo ceno in najugodnejši rok plačila, bomo varščino vračunali v kupino, drugim udeležencem pa vrnili najkasneje v 3 dneh po končani licitaciji. Za licitacijo velja načelo »videno — kupljeno«. Ogled prostorov je mogoč vsak dan od 7. do 15. ure po predhodnem dogovoru po telefonu (068) 24-400. Javna licitacija bo v torek, 10.3.1992, ob 12. uri na sedežu podjetja v Ljubljani, Titova 40, IV. nadstropje. C. K. Staneta 5 N. mesto tel./fax 068 26 130 VOZNIKI! profesionalni in manj profesionalni Seznanite se s prodajnim programom firme JURID — INTER-fa Zavorne DISK ploščice za osebna vozila (BMW, MERCEDES, AUDI, OPEL, VW) ter obloge in ostali rezervni deli za gospodarska vozila iz programa MAN — MERCEDES Cesta komandanta Staneta Novo mesto tel./fax. (068) 26-130 *••••••••••« 1 :♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ & ŠTAJERSKA BANKA OBRTI IN PODJETNIŠTVA d.d.. CELJE Šele mesec dni poslujemo v Črnomlju, zato je potrebno, da nas bolje spozgate. Smo ŠTAJERSKA BANKA OBRTI IN PODJETNIŠTVA, d.d., Celje z novo ekspozituro na Kolodvorski 34. Črnomaljčani poznate poslopje pod imenom »Bela hiša«. Kaj nudimo? Kako obrestujemo v februarju 1992? f ■ hranilne vloge občanov 2. tekoči in žiro računi občanov 7,18x mesečno, 140% letno 6,05x mesečno, 110% letno ^povprečno mesečno stanje računa več kot 30.000 SLT, se osnovna obrestna mera poveča za 1. 2. Depoziti občanov mesečna obr. m. letna obr. m. nad 15 dni do 1 meseca Najmanjša vezava 30.000 SLT 1 mesec + 1 dan R+2% 10,37 247,50 do 10.00 SLT R+3,5% 10,50% 252,61% od 10.001 do 50.000 SLT R+4,5% 10,59% 256,02% 3. preko 50.000 SLT 2 meseca + 1 dan R+5,5% 10,67% 259,43% do 10.000 SLT R+4,5% 10,59% 256,02% od 10.001 SLT do 50.000 SLT R+5,5% 10,67% 259,43% 4. preko 50.000 SLT 3 meseci + 1 dan R+6,5% 10,75% 262,83% do 10.000 SLT R+6% ali DEM klavzula + 9% 10,71% 261,13% od 10.001 do 50.000 SLT R+7% ali DEM klavzula + 10% 10,79% 264,54% 5. preko 50.000 SLT * 6 mesecev + 1 dan p_J_QO^ ali DEM klavzula + 11% 10,87% 267,95% do 10.000 SLT R+9% ali DEM klavzula + 11% 10,95% 271,35% od 10.001 SLT do 50.000 SLT R+9,5% ali DEM klavzula + 12% 11,00% 273,06% preko 50.000 SLT R+10% ali DEM klavzula + 13% 11,04% 274,76% Če vsaj malo cenite svoj denar, potem bo nekaj iz široke ponudbe ŠTAJERSKE BANKE nedvomno Obiščete nas lahko vsak dan, razen sobote, od 7.30 do 11.30 in od 13.30 do 14.30 ali pokličete po telefonu (068) 53-230 za dodatne informacije. Naj ŠTAJERSKA BANKA postane Vaša banka! & ŠTAJERSKA BANKA OBH1 MN PODJETNIŠTVA d d CELJE OSVEŽITE STANOVANJE IN MU DAJTE SPOA^ Adaptirate stanovanje, hišo, delate fasado? Boste preuredili kopalnico? Oglasite se v novoodprti trgovini ▼ i »KREMEN« na Partizanski 16 — nasproti avtobusne postaje oz. poleg stadiona in POMAGALI VAM BOMO! Na zalogi imamo: • celoten program barv — JUB-a • program zaščitnih sredstev BELINKE, HELIOSA • program sanitarne opreme INKER • proizvodni program KREMEN — MIVKA • pripomočke za beljenje iz programa ŽIMA • zaščitna sredstva Za čiščenje pa vam bomo zagotovili ustrezno čistilno sredstvo. Z veseljem vas pričakujemo, s ponudbo in nasveti pa vam bomo pomagali, da uresničite svoje želje o prenovi stanovanja, hiše, poslovnega prostora. Obiščite nas! : VI NAM - IN/II V/V IVI S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. V oglasnem prostoru v tej rubriki lahko ponudite svoje storitve številnim Dolenjcem in tudi drugim, ki morda čakajo prav na vas. Cena objave je 3.000 SLT, če bi želeli več prostora, bi za vsak nadaljnji trikolonski cm odšteli še 1.000 SLT. Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 PRODAJALNA ZLATARNE CELJE, PREŠERNOV TRG 14, NOVO MESTO odprto: od 8.30 — 12.30 in od 16. - 19. ure sobota: od 8. — 12. ure tel. (068) 22-949 vam nudi: zlati, srebrni nakit in ročne ure • zlatnike • stenske ure • barometre • menjavo lomljenega zlata za nov izdelek • odkup zlata Za vsak kupljeni izdelek garancija 6 mesecev! Cene nakitu smo znižali za 20%! Možnost plačila na obroke ......■ ■ SR BOTNIK d.o.o. Tečaj za šoferje v STRAŽI AVTO ŠOLA Avtošola SROBOTNIK organizira brezplačno predavanje iz cestnoprometnih predpisov za A in B kategorijo v STRAŽI s pričetkom 25.2.92 ob 16. uri. Če bo dovolj prijav, bomo organizirali tudi tečaj za traktoriste. Vse informacije dobite na dan začetka tečaja ali po tel. 84-683. Cesta Gubčeve brigade 9 68210 Trebnje (pri novem sodišču) vam ponuja bogato izbiro maturantskih oblek in puloverjev — tunik Se priporočamo! Delovni čas: od 14.30 — 18. ure sobota: od 10. — 12. ure Tel.: (068) 44-604 PRIDITE, NEBO VAM ZAL FRIZERSTVO BRUNSKOLE TATJANA CRMOŠNJICE 58 STOPIČE obveščam cenjene stranke, da sem odprla nov frizerski salon v Črmošnjicah. Delovni čas: pon. od 14.—19. ure tor., sre., čet., pet. od 8.30—12. in od 15.—19. ure v soboto pa od 8.30—13. ure Vljudno vabljeni! Pogrebne storitve Franc Hiti Sela pri Otovcu 20 Črnomelj tel. (068) 52-837 Obveščam cenjene stranke, da nudim vse pogrebne storitve (krsto in vso ostalo opremo). Če kupite vso opremo pri meni, vam nudim brezplačen prevoz do 30 km. Kličete lahko ob vsakem času in ob vsaki uri! Cenjene stranke vabimo v novo odprti frizerski salon Delovni čas: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sobota: od 7. do 12. ure DAYMONT LOOK Naročila sprejemamo tudi po tel. 25-016 na Cesti brigad 14 (v Brezovem logu) Se priporočamo! BUBING servis — trgovina Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004 SERVIS fotokopirnih strojev Oč&tlOH, IfOGBGDGO, INI®$lhHUI® PRODAJA najsodobnejših fotokopirnih strojev CANON, potrošnega materiala, telefaxov in ostale biro opreme. Nudimo vam tudi kvaliteten papir za fotokopiranje. Pokličite nas in se prepričajte v kvaliteto naših storitev in konkurenčnih cen. BOBING Iz KS Struge BOG IN STRUŽANCI — Tradicija je že, da je ob kakšni večji prireditvi v Strugah slabo vreme, običajno sneg. Tako je bilo tudi ob nedavnem ustanavljanju stranke SKD. Nekdo je pripomnil, da Bog očitno nima raj Stružan-cev, pa je to slišal Bogomir Stefanič iz občinskega vodstva SKD in pojasnil: »Nasprotno, Bog ima Stružance rad, sneg je poslal zato, daje prekril vse smeti in je vse lepo belo...« »JAKU HUDA REJČ je onesnaževanje okolja,« pravijo Stružanci in opozarjajo na neurejeno kanalizacijo za vas Potiskavec. Dodajajo. »Ta grda nesnaga se izliva v Krko.« DVA STARA VEZANA letnika Slovenca so pred kratkim podarili v Strugah v.d. direktorju družbe Slovenec, Ravlu Bratini. Darovala ju je Marija Beljan iz Kočevja. SLAB TV SPREJEM imajo v Strugah. Dobijo le prvi program TV Slovenije, včasih pa tudi drugega in še prvi program TV Hrvaške. PREVOZ OTROK V ŠOLO naj bi uredili pametno in poceni. Vozili naj bi jih z osebnim avtom, kar bo ceneje, pa še kakšen brezposeln domačin bo tako dobil priložnostno zaposlitev. Tak nasvet je dal Stružancem sam predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. tedenski koledar Četrtek, 20. februarja — Leon Petek, 21. februarja — Irena Sobota, 22. februarja — Maijeta Nedelja, 23. februarja — Dejan Ponedeljek, 24. februarja — Matija Torek, 25. februarja — Matevž Sreda, 26. februaija — Matilda LUNINE MENE 25. februarja ob 8.56 — zadnji krajec kino BREŽICE: 21. in 22. 2. (ob 20. uri) ameriška vojna drama Pridi, da vidiš raj! 23. 2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Kaj bomo z Bobom. kmetijski stroji TRAKTOR SAME DELFINO 35, prednji pogon, 85 ur, star 9 mesecev, ugodno, nujno prodam. ® (0608)77-563. 709 TRAKTOR IMT 533 prodam. ® (068)50-047. 746 TRAKTOR ZETOR 47—18, koso Mertel in konjsko prikolico Baumanpro dam. Martin Kocjan, Mihovica 16, Šentjernej, s (068)41-188. 749 PRODAM dobro ohranjen traktor IMT 539, 850 delovnih ur. ® 57-247. 753 ČRNOMELJ: 20. 2. (ob 19. uri) ameriški pustolovski film Vrnitev v plavo laguno. 21. 2. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Miami Blues. 23.2. (ob 20. uri) ameriški film Barfly — barska mušica. KRMELJ: 22. 2. ameriški avanturistični film Rocketeer. METLIKA: 21. (ob 19. uri) in 23.2. (ob 18. uri) ameriški pustolovski film Vrnitev v plavo laguno. 23. 2. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Miami Blues. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 20. do 23.2. (ob 18. in 20. uri) premiera — mladinski film Fantje iz soseščine. 22. in 23.2. (ob 16. uri) risanka Račje zgodbe. 24. 2. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Zelena karta. SEVNICA: 21. in 23. 2. ameriški avanturistični film Rocketeer. TRAKTOR URSUS 335 prodam. Martin Blažič, Ždinja vas 9 b (nad gostilno Pugelj), Otočec. 757 ENOBRAZDNI PLUG za traktor Tomo Vinkovič prodam. Informacije na S (0608)33-500. 781 DVOBRAZDNI PLUG IMT 610 04 in sušilno napravo za seno, visečo, prodam. Janez Tori, Mali Cirnik 1, Šentrupert, ® 49-428. 801 IMT 539, star dve leti, prodam. Groblje 15, Šentjernej. 809 TRAKTOR TV 420 prodam. ® (068)85-734. 810 TROSILEC hlevskega gnoja TG 35 in grablje favorit 220 prodam. Brane Jordan, Malence 12, Kostanjevica. 817 TRAKTOR URSUS 335, letnik 1986, prodam. Stanko Andrejčič, Zbure 24, Šmarješke Toplice. 840 čestitke Ljubljeni mami FRANCKI BRU-DARJEVI iz Novega mesta čestitajo za visok jubilej — 89. let. Da bi bila zdrava, vedno dobre volje, zadovoljna in vesela, kar ji veliko pomeni, to ji iz srca želijo otroci z družinami, sosede in vnučki ter pravnučki, ki ji pošiljajo koš poljubčkov. kupim KUPIM suhe jelševe plohe, približno 5 do 8 m3. * * (064)801-154. 789 R 4, letnik konec 1989, zelo dobro ohranjen, kupim. ® 25-986. 830 motorna vozila LADO NIVO, letnik 1988, prodam ali menjam za lažje vozilo. Vinko Rud-man, Gabrje 142, 68321 Brusnice. 713 KOMBI IMV 1600, bencin, letnik 1981, registriran do aprila 1992, prodam. « (068)23-197. 724 LADO NIVO, 1986, registrirano do 31.10. 1992, prodam za 3800 DEM. ® (064)79-460. 730 JUGO GVX, črne barve, letnik 1989, dodatno opremljen, prodam. ® 24-173. 731 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. ® 24-782. 732 R 4 GTL, letnik 1987, prevoženih 23000 km, novo živinsko prikolico in 2000 kg sena prodam. Pavla Dim, Brezovica 33, Mirna, ® 47-603. 734 HROŠČA 1200, letnik 1971, lepo ohranjen, prodam ali menjam za manjši avto. Grič 6, Kostanjevica. 737 MOSKVIČ, letnik 1977, vozen, potreben manjšega popravila, neregistriran, ugodno prodam za 600 DEM. Stane Jaklič, Ul. 1. maja 4, Metlika. 747 KADETT DIESEL, letnik 1983, prodam ali menjam. ® 78-405. 750 Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. ® 76-379. 756 Z 101 COMFORT, letnik 1981, in BMW, letnik 1973, prodam ali menjam. ® (0608)62-628. 758 JUGO 45, star sedem mesecev, prodam. ® 24-776. 759 ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. ® 65-169. 760 126 P, letnik 1987, prodam. ® 87-462, po 16. uri. 762 Z 750, letnik 1982, registrirano do 2/93, in nekaj rezervnih delov prodam. * 21-568. 765 JUGO 45, letnik 1989, in Z 101, letnik 1988, ugodno prodam. ® 42-158 ali 27-445. 766 Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. ® 47-658. 767 MINI MORISA, letnik 1977, prodam. * (0608)75-829. 769 R 4, letnik 1987, ugodno prodam. ® 25-259. 772 DVA JUGA 45, letnik 1988 in 1991, prodam. ® 78-258. 774 Z 101 GTL 55, letnik 1985, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® (0608)32-689. 777 UNO 55 S, letnik 1985, prodam. V račun vzamem Z 750. ® 50-010 ali popoldne 52-664. 779 Z 750, registrirano, prodam. Ogled možen vsak dan dopoldne: V Brezov log 29, Novo mesto, popoldne na naslov: Srednje Grčevje 19, Otočec. 785 JUGO 55 A, letnik 1987, karamboli-ran, prodam. ® 76-201, po 15. uri. 791 UNO JUGO, letnik 1990, prodam ali menjam. ® 26-211. 793 GOLF JGLD, letnik 1985, prodam ali menjam za cenejši avto. Jerneja Trlep, Dol 14, Trebnje. 797 ZASTAVO 128, letnik 1981, prodam. Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. 800 R 4 GTL, rdeč, in jugo 45, letnik 1991, prodam. ® 73-151. 804 R 4 GTL, letnik 1987/12, prodam. Marjeta Rožič, K Roku 54, Novo mesto. 805 FREZO MIO 300, motor APN 6 in vartburg, starejši letnik, lahko tudi po delih prodam. Franc Kerin. Vel. Brusnice 20/a, Brusnice. 808 LADO 1300 S, letnik 1986/4, ugodno prodam. ® (068)47-536. 813 VW HROŠČ, prva registracija 1976, registriran do avgusta, prodam. ® (0608) 31-956. 814 R 4, letnik 1986, prodam. ® (068)73-609. 818 126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. ® 23-343, po 20. uri. 819 GOLF JXB, letnik 1988, prevoženih 48000 km, prodam. ® 21-549. 822 SAMARO 1300, 1989/10, 14000 km, prodam. ® 43-760. 823 BMW 318, letnik 1985, prodam. ® 60-357. 825 R 5 CAMPUS, nov, in golf D, letnik 12/86, ugodno prodam. ® (068)23-107. 834 JUGO 45, starejši letnik, vozen, zelo ugodno prodam. » 21-789. 836 GOLF DIESEL, letnik 1984, in golf bencinar, letnik 1977, ugodno prodam. Franc Pavlin, Gor. Brezovica 33, Šentjernej. 837 Z 101, letnik 1989, in Z 750 L, letnik 1981, prodam. ® 42-487. 838 KOMBI VW TRANSPORTER 2,4 D, bel, s sedeži, letnik 1990/12, registriran do 1992/12, prodam. ® (061)728-002 ali 727-826. 842 i= zavarovalnica triglav w£/ poslovna enota Novo mesto NOVOSTI IN UGODNOSTI pri plačevanju zavarovalne premije za fizične osebe — možnosti plačila zavarovalne premije pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti v 4 (1+3) zaporednih mesečnih obrokih prek trajnika na TR; — 20% popust pri plačilu zavarovalne premije v celoti pri vseh zavarovalnih vrstah, razen pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, kjer je to 15%; — brezobrestno obročno plačilo zavarovalne premije v primeru največ 4 (1+3) zaporednih mesečnih obrokih pri vseh zavarovanjih. Za ostale informacije prosimo, da nas obiščete ali pokličete na Poslovno enoto Novo mesto ali predstavništva v Kočevju, Črnomlju, Metliki in Trebnjem. Dolenjska banka d.d. M Novo mesto obvešča svoje varčevalce, da je popestrila svojo kreditno ponudbo z uvedbo lombardnih kreditov. Bistvene značilnosti nove oblike kreditiranja so naslednje: — lombardne kredite odobrava banka občanom, ki poslovno sodelujejo z banko, — so kratkoročni in gotovinski, — pridobijo se na podlagi zastave predmetov iz zlata, drugih plemenitih kovin ali dragega kamenja, vrednostnih papirjev na prinosnika ali drugih predmetov večje vrednosti, — višina kredita je odvisna od tržne vrednosti zastavljenega predmeta in jo na podlagi ocenitve določi banka, — način odplačila kredita je odvisen od značaja zastavljenega predmeta, — banka hrani zastavljene predmete kot dober gospodar in jih vrne občanu po odplačilu kredita. Vse podrobnejše informacije lahko občani dobijo v oddelkih kreditiranja občanov v enotah banke: v Novem mestu, Trdinova 2, tel. 25-210 v Črnomlju, Trg svobode 2, tel. 51-113 v Metliki, Trg svobode 7, tel. 58-296 v Trebnjem, Ul. Gubčeve brigade 4.a, tel. 44-279. /O ljubljanska banka DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 40 SLT, naročnina za I. trimesečje 490 SIT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 980 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 650 SLT, na prvi ali zadnji strani 1.300 SLT; za razpise, licitacije ipd. 700 SLT. Mali oglasi do deset besed 500 SLT, vsaka nadaljnja beseda 50 SLT. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 23-611; teletax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja /št. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. GOLF 1.80 reg. 6/92 (2600 DM), R18 TLJ 1. 84 reg. 2/93 (4500 DM), TAM 75T3 1. 81 dvojna kabina in kason (5900 DM), IMV — kombi 1900 BR I. 84 s povišano streho neregistriran (2500 DM). a: 068/25-113 od 7. do 14. ure. GOLF letnik 1981 in SUZUKI katana 1. 84. ® 068/28-915. obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hiše*, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, trgovina Agrosloga Roman Radanovič, Slogonsko 25, Kapele, ® (0608)68-309. 487 MAŠKARADNE KOSTIME za otroke od enega do 14 let in dodatke prodam, pošljem. ® (061)266-940, od 10. ure dalje. 506 MAŠKARADNE OBLEKE za otroke prodam. Pošljem po povzetju. ® (061)448-475. 590 ROLETE — ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 717 Z IGRO EUROGAME do lepega tedenskega zaslužka. ® (062)301-902. 794 IZDELUJEM najrazličnejše vrste oken in vrat, stopnice, notranje in zunanje ograje, predelne stene, izložbena okna ter masivno pohištvo. ® (068)24-457, 28-287. 796 6—TEDENSKE RJAVE in grahaste jarkice ter bele piščance bomo prodajali od 7. marca 1992 dalje. Prevolšek, Čatež, ® 48-366. 798 ŽAGAM DRVA in razžagujem kolje za vinograde. ® 20-342. 803 r \ VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesnice in graha-stc. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. (P3-81MO) V -'T J Kovinska galanterija Konček Franc Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278 NE IZZIVAJTE NESREČE s slabimi zavorami! Te skrbi vas reši ZAVORNI SERVIS, saj z minimalnimi stroški popravimo zavore osebnih vozil, kombijev in traktorjev. Rajnovišče 6, Novo mesto, tel. 43-633. REJA, Otočec, Šolska 6 sprejema naročila za 6—8 tedenske piščance. Beli za zakol ali rejo in rjave nesnice (ISSA). Dobava od 1. marca. Tel.: (061) 454-330. KAMNOSEŠTVO Radovan Peter Cenjene stranke obveščam, da si do 31.3. ob naročilu no- vega nagrobnega spomenika zagotovijo 10% popust. Tel. dop. 44-179 pop. 44-934 NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: -_________________________________________________ v< n, ei Ulica in hišna št.: Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____ c « ir k X Rjave jarkice in bele piščance, težke 1 kilogram, dobite vsak dan vso pomlad. Zdravje, Zalog, tel.: (068) 24-594. HRASTOV GOZD (22 arov) n» ‘ Smuku nad Semičem prodam. ® 56-573-NA TREBELNEM prodam nedo- _ končano hišo, s sadovnjakom in vinoč^" RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-informativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov prodaja, inštaliranje in servisiranje računalniške opreme prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev dom, primerno za vikend. ® (068)7+ 383. . 72( VINOGRAD (11 arov), v Orehov* ° pri Šentjerneju, prodam. Informacije o* Miran Golovšek, ® (063)31-487, & . poldne in (063)713-927, popoldne. 72> V METLIKI, na Veselici, oddam vi* jem vinograd (zastonj). Kličite po 18. (Jh na® (061)571-399. PARCELO do 40 arov — vinograd f sadovnjak, na Rihpovcu, prodam. Lin> Miklič, lukovek 1, Trebnje. *\\ 'j Informacije na telefon (063) 27-217, fax (063j 28-511 (Zlatko Gruber) BIRO 5,TRGOVINA Vrhovčeva 9 , Novo mesto tel.: 068 25-496,25-901 AKCIJSKA PRODAJA !!! IZREDNA PONUDBA!!! NAJCENEJŠI RAČUNALNIKI: AT-286/16, 1Mb RAM, 44 Mb HDD ŽE ZA NEVERJETNIH 95.000. 00 SLT ŠE UGODNEJŠI NOTEBOOK : AT-386SX/20,2 MbRAM,65 MbHDD CELO SAMO ZA 199.000. 00 SLT PRIČAKUJEMO VAS ! VINOGRAD (6,7 a) in vrt (3,3 a), prodam. Informacije na ® 65-016. ; 1 VIKEND ZIDANICO v Nove®; Ljubnu prodam ali zamenjam (brez vit*, grada). ® 24-159. 745 : VINOGRAD pri Dolžu (9 a), motorno žago Stihi 038 in bukova drva proda®1, Bele, Mihovec 10 pri Podgradu. DVA TRAVNIKA v Lipovcu pri žemberku prodam. Cena po dogovoru^® j . PRODAM manjše kmetijsko pose' j stvo z novejšo hišo, garažo in telefonom na Krupi pri Semiču. ® (061)213-787. | BRUNARICO - HIŠO (4 x 7 ffl)> j primerno za vikend, ugodno prodam. ® j (0608)69-404. NA DEBENCU pri Mirni prodam sta- . rejši vinograd (cca 15 arov). Informacije na ® (068)47-590. 787 j HIŠO v Brežicah (Trnje), v IV. grad- I beni fazi, s sadovnjakom, prodam. Darko j Kaplan, Slomškova 5, Brežice. 788 V DRNOVEM pri Krškem po ugodni ceni prodam njivo (1910 in 1660 m2). ® I (0601)81-749. 790J ■ NA IZREDNI LOKACIJI, z možnostjo postavitve brunarice, poceni pro-. dam ali oddam v najem 0,5 ha intenzivne- j ga nasada jablan. V račun vzamem osebnf avto. ® (068)42-042. 806. .. _> (068)41 . STAREJŠO HIŠO s kmečkim po- slopjem ter nekoliko zemlje v okolici Trebnjega prodam. Silva Saje, Trnje 7, Velika Loka. 812 NOVOZGRAJENI OBJEKT (80, m2), primeren za kakršnokoli obrt, na ugodni lokaciji v bližini Trebnjega, odf dam v najem. ® (068)48-482. 816 ZAZIDLJIVO PARCELO blizu Dolenjskih Toplic prodam. ® (068)65-433. j ZEMLJIŠČE (30 arov), star vino-j grad, pašnik, sadovnjak in zidanico z opremo (3 sodi, mlinček, preša itd) v Straži pri Novem mestu prodam za 8000 DEM. Informacije po 18. uri na ® (061)342-512. 841 HIŠO v bližini Sevnice, smer Planina, ugodno prodam. ® (064)328-724. ^ posest prodam STARO KMETIJO v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom, ugodno prodam. ® (0608)61-556 617 VINOGRAD z brunarico na Makutah prodam. ® 27-129. 705 NA DOLENJSKEM, bližina Pleterja, prodam vikend hišo, z vinogradom, zelenjavnim in sadnim vrtom. ® (061)574-343. 710 VINOGRAD z zidanico, sončna lega, lep razgled (cca 10 arov), na Ponikvah (grad Mokrice), ugodno prodam. ® (063)714-714. 719 PRODAM vseljivo starejšo hišo. r (063)73-663. 720 Bilijard na jurčka prodam in do konca I februarja bele kunce-kalifornijce za pleme. ® (068) 28-250 zvečer. SEMENSKI KROMPIR DESIRE; elita lanski uvoz iz Holandije, prodam. # (064)44-559. 707 PRODAM koruzo, seno in ovce po j izbiri. ® 73-406. 70» J DVA KAVČA, rabljena, ugodno pro-1 dam. ® 20-285. 711 KOBILO, voz — 13 col, voz zaprav-Ijivček in kosilnico s frezo prodam. Dra- j ginc, Konec 11 a. Novo mesto. 712 ŠTEDILNIK GORENJE (2 in 2), nerabljen, poceni prodam. ® 25-726. J ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sestre, babice in tete Slavice Moškon iz Streliške 3 v Novem mestu se iskreno zahvaljujemo za ustno ali pisno izražena sožalja in za lepo cvetje sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od nje ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se predsedniku KS Center za poslovilne besede, frančiškanskemu pevskemu zboru in njegovi predstavnici za ganljivo slovo, gospodu proštu pa za nagovor ob grobu. Hvala tudi osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, kije pokojni lajšalo zadnje ure. Vsi njeni Novo mesto, 13. februarja 1992 . KROMPIR za seme in koruzo v stro-■:»m prodam. Kličite zvečer na s (068)44- GUMI VOZ za traktor, nov, in pod- ---vozov >n prikolic prodam, ®- (068)44-051. 733 PRODAM hidravlične škarje za plo- čevino (2000 x 4 mm), a (068)51-279. VISOKOTLAČNO PRETOČNO Črpalko, 7 l/sek„ z 5,5 K W elektromotorjem, prodam. s 25-670, zvečer. 739 ; OTROŠKO POSTELJICO, z vlož-j kom, prodam. £ 24-435. 740 UGODNO PRODAM 40 m2 hrasto-;vega lamelnega parketa, suhomontažna notranja vrata Jelovica (hrast 80 cm) ter enofazni cirkular. Zadnik, t 85-883. _ ! OVERLOG PFAFF prodam za 700 DEM. m (0608)75-794. 742 - po izbiri, brejo, prodam, n : (068)76-528. 743 - PRODAM večjo količino semenskega in jedilnega krompirja. Martin Kocjan, _ Mihovica 16, Šentjernej, tJ: (068)41-188. POLOVICO KRAVE za meso pro-0 dam. a 24-255. ' 763 o DIATONIČNO HARMONIKO, bar- vni televizor, star eno leto, in Z 101, letnik dx“>,nevozno, prodam. Dragan, Mirna “eč 33. 7(,g KUEPPERBUSCH štedilnik in 12 TCO rast0ve®a Par^eta prodam. ® 20-' 770 PRODAM otroško posteljico in otroški voziček. Informacije vsak dan po 16. urina® 25-489. 782 DROBNI KROMPIR za krmo prodam. Drago Sila, Rimska 3, Trebnje. C02 in avtogeno varilni aparat in ,. - k°mpresor ter dele zanj prodam za 60 % 729i novega. a 25-894. 792 adiiij KRAVO, brejo, s tretjim teletom (6 Cini; mesecev), prodam. * 73-297. 795 ) na ■573-iedo-3g»- »73- 723 ovio e na' ho-725 vna-1. uri 736| _ BUKOVA DRVA (metre), 10 m, pri l rebnjem ob asfaltni cesti, prodam. Cena .3 a) vem nno-745 jtor-iatf-7521 iŽu- PO dogovoru. ® 28-706. 799 HLEVSKI GNOJ in kostanjevo kolje prodam, s 85-656. 802 . BELO VINO z geografskim poreklom m kravo prodam. ® 25-860. 807 KOSTANJEVO KOUE, klano, prodam. ® 42-982. 815 i»- OSTREŠJE (grušt) in mehke colarice j.®! Pr°dam. Milan Muhar, Otavnik 4, Tržiš-754' «■ 820 iose- „KOTEL za žganjekuho prodam. Cena nom «000 SLT.® 85-462. 826 87. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ ffl),; “godno prodam. * 59-711. 827 . ®' TRGOVINSKO OPREMO za živila 778 j prodam. » (0608)31430. 835 sta-; OMARO za dnevno sobo prodam za icije 200 DEM. ® 27487. 839 787 Prodam oljni gorilec EMO CELJE (v rad- garanciji). Plantan, Praproče 12, Straža irko Pn Novem mestu. 7881 -------------------------------- S| razno 790 —----------—--------------------- INŠTRUIRAM strojno pletilstvo ir nudim prevode navodil, t (068)85-374 LOKAL na avtobusni postaji v No srvt' Vem mestu oddam v najem. Ponudbe na m ® (068)23-785. 727 PPj' POSLOVNI PROSTOR (20 m2) 0 '? opremljen, oddam v najem, a 25-259. g,2 V CENTRU KRŠKEGA oddam v na-.o«! jem trgovski lokal. Ponudbe pošljite na '°a fax (061)106-759. 775 od-’ nož- pra- vne- ebni V BLIŽINI NOVEGA MESTA od- dam prostor za mirnejšo obrt in prodam parcelo na Gorjancih. Elektrika na parceli. ® 27-841, zvečer. 776 V NOVEM MESTU oddam v najem gostilno. Pogoj: predplačilo, i (068)22-617. 824 IŠČEMO VARSTVO za dve leti staro deklico. ® 43-751. 831 ŠTUDENT inštruira matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. r (068)27-757. 832 službo dobi MIZARSKEGA POMOČNIKA zaposlimo. Pogoji dobri. Ribnica, : (061)861-272. 594 KAVA BAR KROKER v Metliki išče prijazno dekle za delo za šankom. : 58-308. 706 IŠČEM vodje skupin za zelo donosno delo. Bravhar, Luže 61, 64212 Visoko. 764 NUDIM honorarno delo. Zaslužek 40.000 SLT. Gozdna pot 10, Leskovec pri Krškem. 780 DOBER ZASLUŽEK nudim potnikom z lastnim prevozom. Informacije: Raka 101/2, po 18. uri. 783 REDNO ALI HONORARNO delo nudimo potnikom. Lasten prevoz. Vinko Jenič, Kristanova 34, Novo mesto, po 18. uri. 784 DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu zaposlim. ® 25-580. 811 IŠČEMO dobre prevajalce iz italijanskega, francoskega in angleškega jezika. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Danijel Šmid, Grafenauerjeva 41, Ljubljana Bežigrad, ® (061)344-080. 821 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem zamenjam za enako, gretje naj bi bilo na drva. S 26-572. 735 GARSONJERO na Cesti herojev 22 prodam. * 25-338 ali 28-008. 751 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, novo, na Drski oddam. S 45-259, v petek zvečer. 755 MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu prodam. ® (068)27-762. 761 ODDAM enoinpolsobno stanovanje v najem na Majde Šilc. Martina Peskar, Črešnjice 18, Otočec. 828 ženitne ponudbe SAMSKI FANT, star 43 let, s stanovanjem in službo,vželi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »JAVI SE«. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Celje, tel.: 063/27-217 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ROZALIJA ŽELJEŽNJAK iz Kidričeve 23, Črnomelj H£. ,i\ 707; s >ro- 7II av-i >ra-712; ne-1 714' Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi kolektivu podjetja Belt, godbi, g. župniku, sosedi za poslovilne besede ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen.... (I. Minatti) TONKU PANJANU v slovo sošolci Gimnazije v Črnomlju ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta ANTONA BERUSA iz Novega mesta, Majde Šilc 22 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nama v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nama. Hvala vsem, ki ste nama izrazili sožalje in darovali cvetje, še posebej stanovalcem bloka Majde Šilc 22, Društvu invalidov Novo mesto in upravnim organom občine Novo mesto. Zahvaljujeva se Pihalni godbi Novo mesto, patru Luki za obiske na domu in lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Žena Ana in sin Jože ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših vedno boš ostal V 62. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, bratranec, stric in tast FRANC LUSINA iz Bele Cerkve 13, Šmaiješke Toplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam vsestransko pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu očetu darovali cvetje, sveče in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Alojzu Salmiču za vsestransko pomoč. Hvala tudi kolektivu Ljubljanskih mlekarn, BTC Novo mesto za podarjene vence, GD Bela Cerkev, novomeški godbi, Slavku Gregorčiču za besede slovesa ob grobu ter gospodu župniku in cerkvenim pevcem za cerkveni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Franci, hčerka Maijana in Lidija z družinami, vnuki Boštjan, Anitka, Matej in Ksenija ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 91. letu starosti nas je 7. februarja 1992 zapustil naš dragi oče, stari oče in praded JANEZ KRIŽE iz Praprota Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam vsestransko pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu očetu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Črnomelj ter Splošni bolnici Novo mesto, ki so pokojniku kakorkoli nudili pomoč. Hvala tudi Gasilskemu društvu Stranska vas, cerkvenemu pevskemu zboru iz Semiča, govornikoma za izrečene besede slovesa in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Praprot, Lokve, Ljubljana ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta MARIJA DULC iz Velikih Poljan pri Škocjanu ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče, dedek, pradedek in stric FRANC KUMELJ iz Dol. Kota 6 pri Dvoru Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Krke, tovarne zdravil, ki ste pokojni darovali cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku, nam pa izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala Kolenčevim, Ogrinčevim, Kraljevim, Blatnikovim, Žanu Povšetu in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom iz Podgozda za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Prisrčna hvala Nežki Bezek za poslovilne besede, GG Straža, pevcem in g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti meje po hudi bolezni zapu-«*. stila moja draga ANČKA GORENC Globočice 13 Zahvaljujem se sosedom, posebno Krašovcu, ki so mi priskočili na pomoč v tako težkih trenutkih. Hvala tudi sorodnikom za kakršnokoli pomoč, dr. Tothovi in patronažni sestri Lidiji, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: njen Jože in hči Pavla V SPOMIN pokojnemu možu, očetu, bratu, stricu in staremu očetu JOŽETU URBANČIČU z Vel. Cimika 12 20. februarja mineva 10 let; odkar seje pretrgala tvoja življenjska pot. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil dragi oče in stari oče ANTON ROBEK iz Dul pri Bučki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja sosedovim za vso pomoč, pevcem in govornici Stanki Kos za ganljive besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem za podarjeno cvetje in sveče. Še enkrat hvala vsem! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče PEPCE DOLENŠEK iz Zbur se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, kolektivom STŠ Celje, PTT Novo mesto in Kovinotehna Celje za podarjeno cvetje, za pisne in ustne izraze sožalja ter za počastitev spomina na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke. Iskrena hvala zdravnikom in sestram Bolnice Celje za nadvse požrtvovalno skrb in nego ter g. župniku za poslovilni obred. Hvala tudi za darovanja v druge namene. Vsi njeni Zbure, 19.2.1992 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tete PEPCE ŽUNIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočutja, za cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju bolnišnice v Novem mestu za vso skrb ob njeni bolezni, Dolenjskemu oktetu za zapete pesmi. Posebno zahvalo smo dolžni sosedoma gospe Žnidaršič za vsestransko pomoč in gospodu Jeraju za lepe poslovilne besede. Vsi njeni Novo mesto, dne 11. februaija 1992 Marko Kobe i s s s s * s N S $ s * s S I * 5 I * s * s N *» S s $ * s * s * N S