GLAS LETO XXIV. ŠT. 47 (1157) / TRST, GORICA ČETRTEK, 5. DECEMBRA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Naš advent ezus pride. Advent nam govori o tej gotovosti že v imenu, kajti beseda advent pomeni pri- hod. Gospod pride, poglejte, to je korenina našega upanja, gotovost, da med stiskami na svetu pride do nas Božja tolažba, tolažba, ki ni iz besed, am- pak iz navzočnosti, iz njegove navzočnosti, ki pride med nas”, je dejal med mašo minulo nedeljo papež Frančišek. Tudi sami smo prižgali prvo svečo na venčku; advent je pričakovanje Jezusovega rojstva. Advent pri nas pa postaja vse bolj le zunanji blišč, lučke, nakupovanje, veseljačenje za vsako ceno. Bistvo adventa je v veselju in tihem pričakovanju rojstva Jezusa. Vse bolj po- trošniški je naš advent, na kar nas je opozoril papež, ko je dejal: “Potrošništvo je virus, ki napade vero pri koreninah, saj ti da verjeti, da je življenje odvisno le od tega, kar imaš, in tako pozabiš na Boga, ki ti pride naproti, in na tistega, ki ti stoji ob strani... Hiše so na- polnjene s stvarmi, izpraznjene pa otrok, to je da- našnja drama, demografska zima, čas se meče stran z zabavami, ni pa časa za Boga in za druge. In ko se živi za stvari, stvari nikoli ne zadostujejo. Pohlep raste in drugi postanejo pri tej dirki ovira in se konča tako, da se ljudje počutijo ogrožene, vedno nezadovoljne in jezne. S tem se zviša raven sovraštva. Hočem več, hočem več, hočem več. To vidimo tam, kjer vlada po- trošništvo. Koliko nasilja je, čeprav samo besednega; koliko jeze in iskanja sovražnika za vsako ceno. Tako, medtem ko je svet poln orožja, ki povzroča smrt, ne opazimo, da nadaljujemo oboroževanje srca z jezo”. Nobenega moraliziranja ni v papeževih besedah, am- pak stvarne besede o tem, kako zmotno je postaviti na vrh materialne stvari, zanemariti sebe in sočloveka, ne nazadnje Boga. Naj bo naš advent topel, bodimo solidarni, človeško prijazni do ostarelih, bolnih, na rob potisnjenih, bo- dimo srčni ljudje, ki se veselijo drugega v pričakovanju rojstva našega Odrešenika! “J Pogovor Zborovski dirigent Mirko Ferlan o svoji ljubezni do glasbe, o zborih na Goriškem in Tržaškem in še marsičem 3 Boljunec V gledališču France Prešeren v Boljuncu so 1. decembra svečano proslavili 70-letnico MePZ Mačkolje 13 Barkovlje V prostorih barkovljanskega društva so predstavili knjigo Aleksandra Furlana Bilo je nekoč 14 V razmislek Je “radikalna desnica” res ambasador Hitlerja? družbi poteka političen boj med levico in desnico, ki ga seveda ni preprosto razumeti in ni črno-belo dogajanje, kot ga želijo nekateri prikazati. Levičarji se razglašajo za demokratične, poštene in napredne ter za tiste, ki se zavzemajo za človeka; desničarje pa levičarska propaganda razglaša za pokvarjene, ekstremiste, klerikalce, nacionaliste, kapitaliste, fašiste... Glede teh vprašanj smo razdeljeni tudi kristjani; nekateri se zavzemajo za “sredinske - ljudske – krščanske - stranke”, ki sprejemajo politični relativizem in korektnost, drugi so aktivisti strank, ki naj bi sestavljale “mračnjaško desnico”. Razhajanje je čutiti tudi v vodstvu Cerkve. / str. 2 Bogdan Vidmar V www.noviglas.eu Vstopili smo v adventni čas Ob 110-letnici Glasbene matice “Častna gospa z zgodovino, dušo in elanom” tržaškem Kultur- nem domu so v nedeljo, 1. de- cembra 2019, s slovesno prireditvijo obeležili 110. obletnico plodnega delovanja Glasbene ma- tice, tržaške ustanove, ki ima svoje podružnice po vsej naši deželi. Kljub častitljivi starosti in hu- dim časom, ki jih je doživela ob požigu Na- rodnega doma, ostaja ze- lo vitalna in se uspešno sooča z izzivi sodobnega časa. O zgodovinski poti Glasbene matice je na večeru spregovorila pred- sednica Milena Padovan. Uvodne misli pa je izre- kel dolgoletni ravnatelj GM Bogdan Kralj. V Veliko veselje na Koroškem Msgr. Jože Marketz je postal krški škof ik pred oddajo časopisa v tisk, v torek, 3. t. m., smo iz Vatikana izvedeli veselo vest, da je sv. oče Frančišek imenoval do- sedanjega direktorja ko- roške Caritas msgr. Jožeta Marketza za no- vega škofa krške škofije (Gurk) v Avstriji. Msgr. Marketza smo spoznali kot odličnega kolego pri časopisu Nedelja, bil je dolgoletni škofov vikar, vodja Dušnopastirskega urada, Slovenskega dušnopastirskega urada, ima dolgoletne izkušnje v cerkvenem vodstvu in zelo natančno pozna krško škofijo. Iskrene čestitke! Več prihodnjič. T Foto Vincenc Gotthardt Svet okrog nas5. decembra 20192 Povejmo na glas Neodgovorno o uporabi atomskega orožja S 1. strani Je “radikalna desnica” res ambasador Hitlerja? a volitvah v Španiji so si- cer zmagali socialisti, stranka Vox, ki je v do- minantnih medijih predstavlje- na kot stranka skrajne desnice, pa je kljub negativnim oznakam in demonizaciji, češ da gre za na- cionaliste in nazadnjake, dobila v španskem parlamentu 52 se- dežev in postala tretja naj- močnejša stranka v državi, kar je vsekakor za politične analitike in komentatorje izzivalno dejstvo. Toliko glasov je dosegla kljub te- mu oziroma ravno zaradi tega, ker zagovarja spoštovanje življenja od spočetja do smrti, družino, pravico staršev do vzgo- je svojih otrok - torej krščanske principe, o katerih se kristjani ne bi smeli pogajati. Kako je mo- goče, da je stranka Vox dobila to- liko glasov? Kako je mogoče, da je bil v Ameriki izvoljen Trump s podporo “pro-life” gibanj? V Slo- veniji se zdi kaj takega nemo- goče. Zakaj? Ker nimamo pri- mernih voditeljev ali zato ker smo se kristjani odpovedali krščanstvu in stavimo na pro- tikrščanske ideale? V Evropi se mnogi sprašujejo, ali so stranke, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, še krščan- ske? Po drugi strani poteka per- manentna demonizacija Berlu- sconija in Salvinija v Italiji, Jor- gea Buxadea in Santiaga Abasca- la v Španiji in njim podobnim po vsej Evropi. Očitajo jim, da so fašisti, frankisti, ne-demokrati … Bog obvaruj, da bi tudi kdo od škofov razmišljal drugače. Sredi novembra smo bili priče grobega oštevanja nekdanjega predsedni- ka Italijanske škofovske konfe- rence, kardinala Camilla Ruinija, ker je omenil, da kristjanom, ki so na politični levici, zmanjkuje sape, in ker meni, da bi morala biti Cerkev v dialogu tudi s Sal- vinijem. Nanj so letele grobe žal- jivke s strani duhovščine in po- litikov, ki pripadajo “krščanskim demokratom”. Očitajo mu, da je “paktiral” z Berlusconijem in za- radi tega izpraznil cerkve, da je ambasador nacistične Nemčije v Turčiji … Če je danes magičen in zve- ličaven slogan “dialog”, zakaj Ruini ne bi smel opozoriti na po- trebnost dialoga s Salvinijem? Tisti, ki govorijo o dialogu, mi- slijo na dialog samo z nekaterimi ali z vsemi? Ruinijevo mnenje je po mojem mnenju upravičeno tudi zaradi dejstva, da veliko ka- toličanov ne misli tako, kot mi- slijo njihovi verski voditelji, in N podpirajo Salvinija.Vprašanje je: naj se kristjani, kivstopajo v politiko, ravnajo po evangeliju ali pa se mora verski nauk prilagajati trenutni modi in temu, kar je “politično korekt- no”, in končno “odrasti”? Se “kristjani v politiki” borijo za krščansko vizijo življenja, za krščansko kulturo, krščansko ra- zumevanje družine, za spošto- vanje življenja od spočetja do na- ravne smrti? Se zavedajo, da so to temelji krščanske civilizacije? Ali pa je obratno in je poslanstvo “krščanskih politikov”, da priti- skajo na Cerkev, da se prilagodi času, da postane “politično ko- rektna”, da morda celo spremeni svoj moralni in teološki nauk. Bomo v naslednjih etapah spre- minjali tudi Sveto pismo? Po mojem prepričanju Cerkev, ki stopi na to pot, postane irelevan- tna in s krščanskega vidika ne/proti-misijonarska. Za “krščanske politike”, ki predlaga- jo spremembo Cerkve, ki naj po- stane politično korektna, je te- meljna pripadnost stranki, ne pa Cerkvi. Morda pa pripadnost Cerkvi zgolj igrajo in deklarativ- no zagovarjanje krščanskih vred- not izkoriščajo za nabiranje vo- lilnih glasov kristjanov, v resnici pa so težki marksisti. Je razpoznavno znamenje kri- stjana, da se bori za “ekologi- zem”, za pravice LGBT, za brez- glavo in brezpogojno sprejeman- je migrantov, istočasno pa pod- pira abortus, evtanazijo, ize- načitev istospolnih porok s he- teroseksualnimi porokami? Ali ni to resnično paktiranje z novi- mi fašizmi? Mar obtožbe tistih, ki obtožujejo Ruinija, v resnici ne veljajo zanje? Glede na to, da na tem svetu ni popolnosti: kaj je večje zlo? So največja nevar- nost za Cerkev “kristjani na de- snici”, ki na volitvah podpirajo Salvinija, Trumpa, Abascala, Or- bana …, čeprav z njimi ne so- glašajo v vseh podrobnostih, ali pa tisti kristjani, ki so z dušo in telesom sprejeli agendo sociali- stov, zelenih, LGBT …? Je pro- blem le to, kar se očita Salviniju: omejevanje glede sprejemanja migrantov in zloraba verskih simbolov v politične namene? Kaj pa zavze- manje “levičar- skih kristjanov” za uničenje družine, za abor- tus, za evtanazi- jo, demonizacijo nacionalne pri- padnosti, za ideološko kolo- nizacijo z ideo- logijo gender v šolah, za izločitev vere iz javnosti, za tira- nijo relativizma? Mar ni to veliko hujše? Bo v Evropi prišlo do novih državljanskih vojn? Vsekakor smo kristjani vedno bolj razdel- jeni na t. i. “tradicionaliste”, “ra- dikalne desničarje”, “nazadnja- ke”, “klerofašiste”, “klerikaliste” in na t. i. “napredne”, “socialno čuteče”, “humane”, “progresi- te”. Te oznake res držijo 100 %? Mar niso levičarji tisti, ki so am- basadorji Hitlerja in pošiljajo v smrt na sto tisoče še nerojenih otrok in na tisoče ostarelih, ki so postali družbeno nekoristni? Še velja, da moramo v primeru dveh slabih možnosti izbirati manjše zlo? Zakaj bi bil v demo- kratični družbi prepovedan po- litičen boj proti ideologiji gen- der, ki hoče proti volji staršev v svoji ideologiji vzgajati naše otroke, boj proti izenačitvi isto- spolnih skupnosti z družino, boj proti nadomestnemu materin- stvu … To nikakor ni t. i. “homo- fobija”! Ves ta boj proti je v re- snici zavzemanje za svobodno vzgojo, za družine, za življenje. Povsem normalno je, da si kri- stjani prizadevamo za razveljavi- tev določenih zakonov glede družinske zakonodaje, ki je na- stala pod diktatom LGTB; za za- konodajo, ki ščiti pravico staršev do vzgoje svojih otok, za zakono- dajo, ki sankcionira vzgojo otrok v ideologiji gender, če se starši s tem ne strinjajo; za pravico do iz- bire šole, za pravico do medijev, ki omogočajo celovite informa- cije, za proces proti komunizmu, ki je zagrešil zločine proti člo- veštvu … Povsem normalno je, da kristjani zapustimo “krščan- ske demokratične ljudske stran- ke”, ki si za to ne prizadevajo. Premalo se je le pritoževati in opozarjati na krivice, ki so se do- gajale v preteklosti in se dogajajo danes. Premalo je zgolj opazova- ti in dovoliti, da kot reakcija na ekstremistično levico zraste ek- stremistična, poganska in nekrščanska desnica. Potrebno je vstopiti v politično areno in se boriti za sedeže v parlamentu in za politično moč; ne zaradi moči same, ampak zaradi uveljavljanja vrednot, o katerih se kristjani ne bi smeli pogajati. Brez tega pri- zadevanja smo “ambasadorji Hi- tlerja”! Srečanje v Državnem zboru Dejan Židan je sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti redsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan je v torek, 26. novembra, sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti v Italiji. Sprejema sta se udeležila predstavnika krovnih organizacij Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij) in Ksenija Dobrila (Slovenska kulturno gospodarska zveza), senatorka Tatjana Rojc in deželni svetnik ter član Deželnega sveta Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec. Obisk predstavnikov Slovenske narodne P skupnosti v Italiji sovpada ssredinim obiskompredsednika deželnega sveta Avtonomne dežele FurlanijeJulijske krajine z delegacijo vDržavnem zboru. red tremi tedni je na javnem posvetu v Milanu Silvio Berlusconi izjavil nasled- nje: “Edino enoten in močan Zahod, močan tudi atomsko, bi lahko z atomskimi skladišči Združenih držav Amerike, Rusije, Velike Britanije in Francije predstavljal oviro, ki bi mogla preprečiti množično migracijo s strani Afričanov”. Ob teh vsekakor skrajno ostrih in kar strašljivih besedah se je mogoče vprašati, kaj je nagnilo predsednika Naprej Italija, da jih je izgovoril, še prej pa, da je nanje sploh pomislil. Zelo mogoče je sicer, da smo na atomsko orožje, kaj šele na njego- vo uporabo, v glavnem pozabili, toda v času hladne vojne je bila napetost med iz- ključujočima blokoma začinjena tudi s te- snobo pred možnim atomskim spopadom. Te tesnobe zdaj ni, a kljub temu je že vsakršna misel na daleč najbolj razdiralno vojaško silo obremenjujoča in upravičeno marsikoga navdaja z nelagodjem in mučno zamišljenostjo. Gotovo obstajajo razlogi, za- kaj si je Berlusconi dovolil takšno izjavo, s katero pravzaprav poziva druge države, naj mislijo enako, toda ti razlogi ne morejo biti opravičilo, saj so pač porodili razmišljanje, ki tepta v prah humanost naše civilizacije. Dolgoletni vladni predsednik je očitno ugo- tovil, da se mu zdajšnja zmerna politika ne obrestuje in da njegovi privrženci odhajajo k Ligi in Bratom Italije, zato je bilo nujno ne- katera stališča dvigniti na dosti večjo ostrino in se nasloniti na nenaklonjenost do migran- tov, ki jo glasno ali tiho goji nemajhen del prebivalstva. Res žalostno je, da se nahajamo v času, ko se obkroženi z velikimi problemi ne moremo ali nočemo odločno usmeriti v graditev miru in solidarnosti, tudi na gradi- tev miru v sebi, ki ga zato kot predragoceno dobrino vse bolj izgubljamo. Žalostno je, da drsimo v strah in iz njega v zapiranje vase, v neobčutek za ljudi v stiski, kar nas slednjič vodi v pristajanje na zaostrovanja vseh vrst kot menda edini izhod iz težav. Upati je, da Berlusconijevo kazanje s prstom na atomsko orožje kot možno reševanje migracijskega pritiska ne bo naletelo na širše odobravanje milijonskih ljudskih množic in da so ali bo- do te množice pazljivo prisluhnile enkratno prodornim nagovorom papeža Frančiška ob nedavnem obisku Hirošime in Nagasakija. “Atomsko orožje je nezdružljivo z mirom in mednarodno stabilnostjo. Zmotne so politi- ke miru osnovane na strahu pred uničenjem ali na grožnji po totalnem izničenju... Upo- raba atomske energije v vojne namene je ne- moralna. Uporaba atomske energije v vojne namene je zločin ne samo proti dostojanstvu ljudi, temveč tudi proti prihodnosti našega skupnega doma”. Bolj jasno ni mogoče opre- deliti celemu svetu grozečega atomskega orožja, ki je brez sence dvoma največje možno nasprotje človekovi stoletni in ti- sočletni želji po miru, po razumevanju z vse- mi in po srečni prihodnosti. In le tej želji vel- ja služiti vedno in povsod, povsod in vedno, neutrudno, brez prestanka. Janez Povše P Kardinal Camillo Ruini Predsednika krovnih organizacij Ksenija Dobrila (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) sta se v petek, 29. novembra, v Trstu srečala z deželnim guvernerjem Massimilianom Fedrigo in odbornikom za slovensko narodno manjšino Pier- paolom Robertijem. Srečanje sta predsednika ocenila za plodno, vzdušje je bilo dobro, spregovorili pa so o bistvenih tematikah, ki so prioritete za našo narodno skupnost, o zajamčenem zastopstvu, paritetnem odboru, Narodnem domu v Trstu, o koncesiji RAI za slovenske radijske in televizijske programe ter o drugih odprtih vprašanjih. Predsednik deželne vlade Fedriga je spet potrdil, da se zavzema za zajamčeno politično zastopstvo slovenske narodne manjšine, kot je tudi obljubil, da si bo prizadeval za ugodno rešitev vseh perečih vprašanj. Aktualno 5. decembra 2019 3 Pogovor / Mirko Ferlan “Zborovstvo je umetnost in kot taka se stalno razvija” POGOVOR irko Ferlan je zborovski dirigent mlajšega rodu, ki v sebi povezuje go- riško in tržaško zborovsko stvar- nost. S svojim delom je v zadnjih letih znatno prispeval h kakovo- stnemu razvoju zlasti mladinskih sestavov. Povabili smo ga pred mi- krofon, da bi nam kaj več povedal o sebi, svojih zborih in svoji viziji našega prostora. Tvoje življenje je neločljivo po- vezano z glasbo. Od kod ta “ljubezen”? Do tega je prišlo čisto slučajno. Veliko sem prepeval v vrtcu in osnovni šoli, ko sem še živel v Go- rici, pa tudi doma z mamo. Ka- sneje sem se vpisal na glasbeno šolo: najprej sem vzljubil glasbo, ker sem večkrat pospremil sestro na uro flavte. Nekega dne sem na šolskem nastopu v Križni ulici v Gorici slišal harmoniko. Nastopil je fant, ki ni bil najbolj uspešen na nastopu, vendar se mi je zdel zelo simpatičen. Harmoniko sem tako vzljubil: ker sem bil še pre- majhen, se mi želja, da bom takoj začel igrati harmoniko, ni ure- sničila. Zato sem začel s flavto, dve leti me je učila prof. Božica Ambrožič. Ko smo se po tretjem razredu osnovne šole preselili v Nabrežino, sem očitno dovolj zra- sel in sem začel igrati harmoniko na Glasbeni matici s prof. Dorino Cante. Tako se je začela moja glasbena pot. Čeprav pri nas doma ni bil nihče glasbenik, smo vsekakor vedno veliko peli. Po srednji šoli sem s petjem prekinil precej let, ker na višji šoli ni bilo zbora, z društvom v Nabrežini pa nisem imel stikov. To sicer obžalujem, verjetno pa takrat tudi niso dosti vlagali v mladinsko petje. Prej kot zborovski dirigent si torej bil harmonikar; na kon- servatoriju si diplomiral leta 2001. Po nekaj letih si diplomi- ral še iz zborovskega dirigiranja in vokalne kompozicije. Prva leta s harmoniko so bila uspešna, sledila so leta krize, kot se vedno dogaja v najstniških le- tih. Nekaj se je zganilo, ko sem opravil izpit klavirja kot stranske- ga predmeta na konservatoriju v Pesaru. Velik uspeh pri zahtev- nem izzivu je v meni vzbudil ve- liko navdušenje. Do takrat bi si nikdar ne mislil, da bi se v življen- ju lahko ukvarjal z glasbo. Po iz- pitu klavirja sem opravil peti let- nik harmonike, nakar sem se vpi- sal na harmonijo. Tam sem spoz- nal Hilarija Lavrenčiča. Harmoni- ja me je navduševala, ker sem tam spoznal, po katerih pravilih na- stajajo kompozicije, daleč od su- hoparne in moreče teorije (vsaj tako se mi je takrat zdela), čeprav je harmonija nadgradnja le-te. Hi- larij je bil odličen pedagog. Takrat me je tudi povabil v pevski zbor. Dolgo me je vabil v vrste MePZ Hrast, končno pa me je le pre- pričal. Hilariju sem res hvaležen, ker je vztrajal. Takoj po diplomi iz harmonike v Pesaru sem se namreč vpisal na kompozicijo in dirigiranje na konservatorij v Trstu, diplomiral sem leta 2007, leta 2014 sem sklenil še dvoletni magistrski študij. Moj prvi stik s pevskim zborom je bil pravzaprav s Tamaro Stanese, ko sem s har- moniko spremljal Ženski zbor Glasbene matice. Takrat sem se prvič navdušil nad dekliškim zbo- rom. Kateri (glasbeni) pedagogi so ti največ dali, te najbolj zazna- movali? Med študijem sem imel veliko mentorjev in vsak mi je dal veli- ko, zato ne bi nobenega posebno izpostavil. Pri študiju je pomem- bno soočati se z različnimi pogle- di in pristopi k določeni temi. Ne M odobravam tistih, ki trdijo, da ob- staja samo en način, recimo pri izvajanju neke literature ali pri reševanju tehničnih težav. Vedno se je treba soočati s tem, da ob- staja tudi neka druga pot do rešitve in ta je tista, ki nam bo potem v delu pomagala se rešiti iz marsikatere zagate. Če pa gremo po vrsti, sem najprej hvaležen študiju harmonike, ki me je naučila trdega dela. Ure in ure študija na instru- mentu te naučijo vztrajnosti, določena mera strogosti peda- gogov pa je neobhodno po- trebna, da si uspešen. Na kon- servatoriju si namreč bolj pre- puščen samemu sebi. Tudi s profesorji imaš drugačen od- nos, občutek sem imel večje “varnosti” na izpitih v primer- javi z instrumentom, ko sem opravljal izpite kot privatist in to v okolju, ki mi je bilo popol- noma tuje. Kljub temu pa mi je tudi konservatorij ogromno nudil. Naučil sem se pomem- bnosti dobre dirigentske tehni- ke, ki ti omogoča, da lahko z gibom pokažeš še najmanjše nianse. Na seminarjih in moj- strskih tečajih, ki sem jih opravil tudi v tujini, pa sem si odprl ob- zorja, delal sem lahko na zelo zahtevnem repertoarju, z zelo do- brimi pevskimi zasedbami, tudi profesionalnimi. Spoznal sem ra- zlične predavatelje, ki so vsak po svoje skušali ovrednotiti svojo “šolo”, italijansko, slovensko, nemško, skandinavsko. Pri dirigiranju je pomembno ob- vladati celo telo, od stopal do gla- ve. Zdi se enostavno, pa ni, ker človek opravi veliko premikov podzavestno. To so nekakšni re- fleksi, ki jih lahko odpravimo le z dobro vajo. O tem vedo marsi- kaj povedati plesalci. Da znaš po- vezati vse svoje gibe v eno har- monsko celoto, moraš na tem de- lati leta. Pri dirigiranju je podob- no. Da sem se lažje spoprijel s te- mi težavami, so mi morda poma- gala tudi štiri leta športnega plesa. Dobro poznaš Goriško in Tržaško, korenine imaš tu in tam, dejaven si v obeh pokra- jinah. Kakšne podobnosti in razlike vidiš na glasbenem po- dročju v omenjenih dveh okol- jih? Tako je, dejaven sem tu in tam. Že trideset let živim na Tržaškem, kjer sem se tudi glasbeno izobra- zil, zborovstvo pa sem spoznal na Goriškem. Že samo to dejstvo ve- liko pove. Po mojem mnenju so na Goriškem v preteklosti veliko več investirali v zborovsko petje kot na Tržaškem. Goriška stvar- nost je sicer manjša, pevska kul- tura pa je bolj razvita. Na Glasbe- ni matici v Trstu sem bil več kot kakšno leto, a za zborovsko petje sploh nisem vedel. Tudi z na- brežinskim društvom nisem imel stikov. Še danes je potenciala na Tržaškem ogromno, glasbeno pevska kultura pa je po mojem mnenju premalo razvita, mislim predvsem na Nabrežino: v zborih imam kar nekaj talentiranih pev- cev, ki pa se niso ukvarjali ali se sploh ne ukvarjajo z glasbo. Ven- dar delamo na tem, da bi stvari iz- boljšali. Na Goriškem je drugače. Ko sem pristopil v MePZ Hrast, se mi je odprl nov svet, imel sem občutek, da tam vsi pojejo in ob vseh priložnostih. Kar verjetno manjka na Tržaškem, je večja pev- ska revija, ki bi vsaj enkrat v letu združila vse zbore in bi služila kot druženje in soočenje, nekaj take- ga kot Cecilijanka v Gorici. Vse, kar je nastalo v okviru centra Bra- tuž, se je razvilo tudi po vaseh in nato pripomoglo k temu, da so z novimi generacijami nastale sku- pine, kot so zbori v Komelovi pi- ramidi, Bodeča Neža ipd. V katerih zborih si doslej pel? Začel sem pri Hrastu, kjer še po- jem, če le utegnem, saj imam ogromno drugih obveznosti. Tam imam tudi prijatelje in družbo, navezan sem tudi na društvo. Nekaj let sem pel tudi v Nabrežini, ko je zbor vodil Adi Danev. Projektno pa še pojem pri polprofesionalnih skupinah, ki me privabijo z zanimivimi pro- grami in z resnim pristopom. Pri nas je tak zbor Furlanije Julijske krajine, ki deluje v Vidmu. Sode- lujem tudi v zboru Utopija in re- alnost, mednarodnem projektu, ki je nastal pred nekaj leti in ki ga vodita Urša Lah in Ragnar Ra- smussen. Gre za manjšo, komor- no zasedbo, kjer ogromno zahte- vajo od vsakega pevca, pristop je zelo resen in profesionalen. Taki zbori nudijo ogromno, saj nasto- pajo na najpomembnejših sve- tovnih zborovskih festivalih. Odkod želja, da bi postal diri- gent? Ta želja se mi je porodila, ko sem začel peti v zboru. Zelo me je fa- scinirala figura zborovskega diri- genta, ki z gesto izvablja iz člove- ka “harmonsko” petje, mislim na različne tone, ki se med sabo spo- jijo, tako da ustvarijo popolno zvočno podobo. Takoj po opra- vljeni diplomi iz harmonike sem začel študij dirigiranja. Dve leti sem samo vadil tehniko, ogrom- no poslušal, analiziral skladbe in hodil na koncerte. Po dveh letih sem želel svoje znanje uporabiti v praksi: končno sem dobil v roke svoj prvi zbor, Ženski pevski zbor Vesna iz Križa. Če sem iskren, naj povem, da sem se sam ponudil, ker sem vedel, da iščejo novega zborovodjo. Pevke so me lepo sprejele in tako se je začela moja zborovodska pot. Tri leta sem bil v Križu, nato so me povabili, da bi sodeloval z MePZ Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, v istem letu sem sprejel tudi vodenje De- kliškega zbora Kraški slavček v Nabrežini. Želja, da bi razširil svo- ja obzorja in delovanje, me je pri- vedla do tega, da sem se prijavil na razpis za dirigenta Mešanega pevskega zbora Postojna, ki je bil takrat številčen in kvaliteten zbor. Še zdaj se spomnim začetnega razgovora, ki so ga spremljali stro- gi obrazi mojih bodočih pevcev. Po prestanem prvem izboru so me povabili še na poskusno vajo, kjer sem srečal prisrčne in umet- nosti željne ljudi, ki so me potem tudi izbrali za svojega vodjo. Z nji- mi sem redno delal dvakrat te- densko kar sedem let. V istem ob- dobju sem eno leto sodeloval s Komornim zborom Krog v Lju- bljani, dve leti pa z Akademskim zborom Univerze na Primorskem v Kopru. Poleg tega sem še naprej vodil društvene zbore v Na- brežini. Veliko je bilo tudi zasedb, s katerimi sem projektno sodelo- val: polprofesionalni zbor Coro del Friuli Venezia Giulia, komor- ni zbor Vox Tergesti, s slovitimi Ljubljanskimi Madrigalisti in se- veda z očarljivo Bodečo Nežo. Projektno delo mi posebno leži, ker delaš z ljudmi, ki jih ne poz- naš, in zato v novem okolju ved- no kaj novega odkriješ. Poleg tega moraš delo optimizirati in v krat- kem času predstaviti čim kvalitet- nejši “produkt”. To je zahtevno delo, ki me pa zelo motivira. Katere zbore vodiš v tem tre- nutku? Že nekaj sezon se posvečam zbo- rovskemu petju pri društvu Igo Gruden. Z dekliškim zborom smo v letih dosegli dober nivo, dekleta so zelo uspešna na tekmo- vanjih in redno prejemajo vabila za sodelovanje v večjih glasbenih projektih. Pri društvu skrbim tudi za podmladek: vodim namreč tu- di otroško pevsko skupino in mla- dinski zbor, ki ga sestavljajo nižješolci. S tema dvema skupinama skušam vzgojiti zborovske pevce, ki bodo v prihodnosti dobro obvladali vokalno tehniko, imeli kri- tičen pogled na repertoar in znali ceniti zborovsko petje kot umetnost. V Nabrežini deluje torej prava šola zbo- rovskega petja, ki zahteva ogromno napora; prepričan sem, da se bo to v prihodno- sti obrestovalo. Fantovska skupina Devin- Nabrežina je zgodba zase. Z njimi sem začel čisto slučaj- no pred tremi leti, ko sem pripravljal božični koncert v Kulturnem centru Lojze Bra- tuž. Takrat sem si zaželel po- leg dekliških tudi fantovske glasove, kar je bila verjetno drzna poteza, saj je “po- jočih” fantov res malo. Za pomoč sem vprašal Marka Tavčarja in tako nam je uspelo zbrati 12 pevcev. To je za današnje razmere prava redkost. Z njimi delam zdaj že tretjo sezo- no. Začeli smo iz niča, zdaj pa fantje že solidno pojejo in posta- jajo prepoznavna skupina ne sa- mo pri nas, ampak tudi v širšem deželnem in slovenskem prosto- ru. Mešanih zborov nimaš? Trenutno ne. Čeprav imam de- kliško in fantovsko skupino, de- lam z njima ločeno, razen redkih priložnosti, ko ti zapojeta tudi skupaj. Letos poleti so moji pevci na primer skupaj zapeli skladbo Bohemian Rapsody. Za zdaj ni- mam namena, da bi združil dve skupini: fantovska skupina je dra- gocena posebnost v našem pro- storu. Dekleta pa imajo za sabo več let dela in izkušenj. Letos jeseni si postavil na noge Dekliški zbor Emil Komel. Jav- nost že čaka prvi nastop … Letos sem sprejel še ta izziv. Že ve- liko let poučujem na šoli Komel in veseli me, da bom lahko delal na šoli tudi z zborom, ki je od le- tos nov v zborovski piramidi. Da- mijana Čevdek se je odločila, da starejše pevke mladinskega zbora loči od mlajših, in tako je nastala dekliška pevska skupina. Na začetku je bilo pevk malo, zdaj pa jih je 12. Trenutno smo še v fazi “spoznavanja”, vendar vidim pri vseh pevkah zelo velik potencial, ker imajo vse osnovno glasbeno izobrazbo. Tudi glasovno imajo zelo dober potencial, nekatere obiskujejo solopetje, kar je za da- našnji zborovski standard zelo priporočljivo. Pripravljamo se na prvi nastop, ki bo 26. decembra v goriški stolnici. Skupina bo potre- bovala še nekaj časa, da se izobli- kuje v pravi zbor. Tega sem se naučil v Nabrežini: da se zbor izo- blikuje, so potrebni potrpljenje, vztrajnost, volja in čas. Dobro torej poznaš tako moške kot ženske sestave. Katere so po tvojem prednosti in težave v enih in drugih? Moški in ženska sta dva različna svetova, tako posamezno kot v skupini. Tudi moj pristop in način dela se precej razlikujeta, začenši z načinom komuniciran- ja. Pri fantih sem direkten, včasih moram postopati strožje, predv- sem na začetku sem imel z njimi velike težave z obvladovanjem in disciplino. Zdaj so se stvari bistve- no izboljšale. Fantje so dorasli. Pri dekletih pa iščemo večjo ten- kočutnost in občutljivost, sicer pri njih zahtevam disciplino na va- jah, je pa nivo dela višji, ker imajo punce, kot sem že rekel, tudi več let izkušenj. Pri njih moraš vedno biti pozoren, da pravočasno ugo- toviš, kdaj “ni dan”. Z marsikaterim zborom - in kot dirigent - si na domačih in tu- jih odrih prejel tudi zelo laska- va priznanja in odličja. Katera so ti doslej največ pomenila? Ko sem vodil zbor v Postojni, sem se pogosto udeleževal tekmovanj. Začelo se je že s Kraškim slavčkom, v Postojni pa je bilo ta- ko pravilo, da se mora zbor ude- ležiti vsaj enega mednarodnega tekmovanja letno. To mi je prine- slo ogromno izkušenj. Spoznal sem, kako je pomembna strategi- ja, ki jo izbereš za pripravo na tek- movanje, od izbire le-tega do pro- grama in dobrega načrta vaj. Če vse te stvari skrbno in pravilno opraviš, boš na tekmovanju goto- vo uspešen, kar pa ne pomeni, da boš vedno odnesel prvo nagrado, saj tudi nivo zbora, s katerim de- laš, veliko pomeni. Moramo pa sprejeti dejstvo, da na tekmovan- jih doživljaš tudi razočaranja in naučiti se moraš nanje propozi- tivno reagirati. Neuspeh je mar- sikdaj najpomembnejša lekcija za prihodnji uspeh. Najbolj mi je ostalo v spominu tekmovanje s Postojnčani v Bu- dimpešti. Takrat smo zmagali v naši kategoriji in se uvrstili v veli- ki finale tekmovanja, ki je potekal v znani “Bela Bartok Concert Hall”. To je velika sodobna kon- certna dvorana, ki sprejme več ti- soč poslušalcev. Oder je tam ogro- men, akustika čudovita. Pred pol- no dvorano smo peli v velikem fi- nalu, ki ga je takrat zmagal drug zbor, a doživetje je bilo res nepo- zabno. Trenutno mi je v največje za- doščenje to, kar smo v zadnjih treh letih naredili z Dekliškim zborom Igo Gruden, kajti v to skupino sem vložil ogromno tru- da, pa tudi prostega časa. Z njim so se odličja kar vrstila: 2. mesto na državnem tekmovanju v kraju Malcesine, “first prize” na med- narodnem tekmovanju v belgij- skem Neerpeltu, zlato priznanje z odliko na regijskem tekmovanju, pred kratkim pa še absolutno prvo mesto na deželnem tekmo- vanju Corovivo. Ta mi je še po- sebno v ponos, ker so dekleta z le- pim programom in prodornim muziciranjem dobesedno očarala publiko in žirijo. To je bil rezultat 11-letnega dela. Kako izbiraš repertoarje? Kdo so tvoji najljubši skladatelji? Moje stanovanje je veliko. Občasno pa ga prekrijejo partitu- re. Ko dobim naročilo za projekt, najprej razmišljam, najraje na kakšnem sprehodu ali na morju. Ko dobim navdih, pa se začne pravo delo. Gre v glavnem za ra- ziskovanje po arhivu in po spletu. Okoli začetne ideje sestavljam strukturo, ki mora imeti rep in glavo. Vsakič skušam biti izviren, dobiti kakšno nepoznano sklad- bo ali pa kakšno drzno povezavo. / str. 11 Danijel Devetak “Pri dirigiranju je pomembno obvladati celo telo, od stopal do glave”. “Po mojem bi moral biti dober dirigent nujno tudi pevec: samo tako lahko vidi stvari ‘z druge strani’”. “Vedno boš našel koga, ki zna več kot ti. V vseh oblikah žive umetnosti je tako”. foto Jana Jocif Kristjani in družba5. decembra 20194 Ponovno v Etiopiji (10) Iz Kobba v skupnost Bole aslednji dan sestro Lete- gebriel spremljam k računalničarju. Majhno, temno delavnico ima v stari hiši, v drugem ali tretjem nadstropju. Povzpneva se po ozkih, strmih stopnicah. Čakava vrsto. Na po- licah so natlačeni računalniki in tudi na majhni mizi so računalniki. Ko sestra in računalničar končata po- govor, se obrnem proti njej in vprašam “Iši”?. “Iši”, reče sestra in tudi prodajalec se nasmehne. Všeč jim je, če znaš kako njihovo besedo. Tudi se- stra Abrehet me pohvali, da znam prave besede uporabljati v pravih situa- cijah. In če ne znaš druge- ga kot nekaj besed, pride prav tudi kaka mednarod- na beseda. “Problem”? “No problem” in je težava hitro rešena. Po večerji se malo uležem. Rada bi si odpočila, pre- den me bodo sestre pozno zvečer odpeljale na leta- lišče. Ko se poslovimo, čutim, kot da bi zapuščala dom. Ko se skupaj z drugimi potniki prebijem preko vseh okenc in vrst in oddam prtljago, poiščem svoj terminal in čakalnico. Ura je več kot polnoči in uslužbenka za pultom kinka. Ko pridem mimo, se zbudi, vzame moje dokumen- te, jih pogleda, se zahvali in mi jih vrne. “Melkam ljelit”, ji v am- harščini zaželim lahko noč. Za- smeje se in z drugo uslužbenko se veselo spogledata. Ko grem na- slednjič mimo, se že pozdravimo N kot stare znanke.Na letalu listam po revijah, ki jihnajdem v predalu pred svojim se- dežem. Pritegne me članek o knjigi The Wife's Tale – a perso- nal history. Na podlagi pogovo- rov z ženskami iz svoje družine, babico, materjo, tetami in števil- nimi drugimi Etiopijkami jo je napisala pisateljica Aida Edema- riam. Več deset let je zbirala ustna pričevanja, snemala pogo- vore, pričevanja, spomine, jih transkribirala, preučevala jezi- kovne odtenke in pomene besed, v knjižnicah brskala po literaturi in tako ji je uspelo zgodovino Etiopije predstaviti skozi oči žensk, njihovega vsakdanjega življenja in navad. Tako zelo bi si želela, da bi lahko slovenski bral- ci prebirali to veličastno knjigo tudi v svojem jeziku. “Knjiga je orožje, vzemi jo v roke”, je citat znanega avtorja. Ko potujemo ali beremo, spoznavamo druge kul- ture in njihovo bogastvo in le ta- ko se lahko poslovimo od pred- sodkov in povsod in v vsakem človeku vidimo božjo iskro. Za konec bi se rada še zahvalila vsem dobrotnikom, ki so pri- skočili na pomoč. To so otroci in vzgojiteljice iz vrtca Mavrica v Izoli, podjetje Skat Izola, DZS Izo- la, Mestna knjižnica Izola, Ro- marsko središče Brezje, Glasbena trgovina Sever Izola, tednik Družina in revija Mavrica, Mojca Pahor, Marjeta Malešič, Ksenija Orel, Božo Rustja, Marinka Fab- jan, Melita Košir, Lijana Perko, Jurij Paljk, Jože Andolšek in dru- gi. Bog povrni! / konec Špela Pahor Poslanica papeža Frančiška ob svetovnem dnevu ubogih “Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo” (4) ejavnosti kristjanov, tako ob letošnjem svetovnem dnevu ubogih kot še bolj v vsakdanjem življenju, ne obsegajo le pobud pomoči, sicer nujnih in hvalevrednih, ampak morajo ciljati na rast do polne pozornosti, ki jo dolgujemo vsakemu, ki se je znašel v stiski. “Takšna pozornost je začetek prave skrbi” (Evangelii gaudium, 199) za uboge, ko iščemo njihovo resnično dobrobit. Ni enostavno biti pričevalec krščanskega upanja sredi kulture potrošništva in odmetavanja viškov, saj je vse usmerjeno v površno in začasno zadovoljevanje potreb. Da bi znova odkrili bistvo in konkretizirali učinkovito oznanilo Božjega kraljestva, je treba spremeniti miselnost. Upanje dajemo tudi preko tolaženja, ki se udejanja, ko spremljamo uboge z vztrajnim naporom in ne le v trenutkih, ko smo polni navdušenja. Ubogi prejmejo resnično upanje, kadar v naši žrtvi prepoznajo zastonjsko dejanje ljubezni, ki ne pričakuje povračila, in ne takrat, ko vidijo, da se mi sami počutimo dobro, ker smo jim posvetili nekaj svojega časa. 8. Številne prostovoljce, ki so pogosto zaslužni, da so prvi D dojeli pomembnost takšnepozornosti do ubogih, prosim,da napredujejo v svoji zavzetosti. Dragi bratje in sestre, spodbujam vas, da v vsakem ubogem, ki ga srečate, iščete njegove resnične potrebe; ne ustavite se pri prvi materialni potrebi, ampak odkrijte dobroto, ki se skriva v njegovem srcu. To vas bo napravilo pozorne na kulturo in načine izražanja ubogih, kar bo začetek pristnega bratskega dialoga z njimi. Pustimo ob strani razlike, ki izhajajo iz ideoloških in političnih nazorov, ter uprimo pogled v bistvo, ki ne potrebuje mnogih besed, ampak ljubeč pogled in iztegnjeno roko. Nikoli ne pozabite, da “najhujša diskriminacija ubogih obstaja v pomanjkanju duhovne pozornosti” (Evangelii gaudium, 200). Ubogi najbolj od vsega potrebujejo Boga, njegovo ljubezen, ki jo vidno naredijo sveti ljudje, ki živijo ob njih in katerih preprostost življenja izraža in dovaja moč krščanske ljubezni. Bog se poslužuje mnogih poti in neskončnih orodij, da doseže srca ljudi. Drži, da ubogi pridejo do nas, ker jim delimo hrano, a njihove resnične potrebe presegajo sendvič ali topel obrok, ki jim ga postrežemo. Potrebujejo naše roke, da si bodo opomogli, naša srca, da bodo znova začutili čustveno toplino, našo navzočnost, da bodo premagali osamljenost. Preprosto, potrebujejo ljubezen. 9. Včasih že majhna stvar zadošča, da oživi upanje: ustaviti se, nasmehniti se, poslušati. Za en dan pozabimo na statistike: ubogi niso številke, na katere bi se sklicevali in se ponašali s projekti in aktivnostmi v njihov prid. Ubogi so osebe, ki jim gremo naproti: so osamljeni mladi in stari, ki jih lahko povabimo na dom in z njimi delimo obrok. So moški, ženske in otroci, ki pričakujejo prijateljsko besedo. Ubogi so naši rešitelji, saj nam omogočajo, da srečamo obraz Jezusa Kristusa. / dalje Misel za 2. adventno nedeljo Z Brezmadežno v naše boje okrat praznujemo na 2. adventno nedeljo veliki Marijin praznik – njeno brezmadežno spočetje, ki po- meni, da je bila po svojih starših, sv. Joahimu in Ani spočeta brez vsakršnega ma- deža greha. To pa seveda ni nje- na zasluga, temveč je to 'Božja moč', kar pomeni ime nadan- gela Gabrijela. Kako to, da be- remo ravno odlomek angelove- ga oznanjenja Mariji na ta praz- nik? Morda najbrž tudi zato, ker v tem odlomku o Mariji nima- mo veliko podatkov, je pa pou- darjeno, torej imamo edino pravo informacijo, o Marijinem devištvu. Le-to Marija podari Bogu, kar tudi nas kliče k naj- večjemu daru, ki ga lahko kot ljudje in Božji otroci naredimo, to pa je darovanje svojega življenja Bogu, in sicer v obliki darovanja svoje volje. Devica Marija to potrdi na koncu, ko izreče tiste zname- nite besede, ki jih molimo pri Ange- lovem češčenju: “Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji be- sedi”!, s čimer po- trjuje popolno po- dreditev svoje vol- je Božji volji. Lah- ko celo razberemo njeno zavest, kako se zaveda svoje popolne pripad- nosti Bogu, saj se ne označi le za deklo ali služabnico, temveč za sužnjo. Podobno se kasneje za Kristusovega sužnja izreče blaženi apostol Pavel. In res, ta- ko kot je po Svetem Duhu prišel na svet po Mariji Devici Odrešenik, tako tudi vsakemu človeku prihajajo dobri darovi – prav vsak od njih je pa Božji T dar, odvisno le, ali in koliko člo-vek to priznava. Vse, kar smonamreč do zdaj povedali, nas vodi k vprašanju čistosti, katere najlepši zgled nam je Devica Marija. Gre za pravilno usmeri- tev svojih misli, želja in čutov, za nadzorovanje, da bi dosegli zares prave in velike cilje v svo- jem življenju. Vse to pa je po- membno tudi zato, ker če se človek ni sposoben nadzorovati in se prepušča svojim mislim, ki postanejo fantazije, željam in čutom, potem se tudi prepusti temu, da ga drugi nadzorujejo, za kar je izkoriščena prav člove- kova nečistost. Seveda je to po- dročje veliko bojno polje, po- trebno se je močno boriti, člo- vek pa je šibak – vendar pa ima- mo pomoč od zgoraj: “Moč Najvišjega te bo obsenčila”! Dolžni smo se torej boriti, saj smo za to prejeli ne samo vse potrebno orodje, torej sredstva, temveč prav orožje, kakor nam lepo pravi Apostol. Kristusovi vojaki smo postali pri birmi, ko smo prejeli zaščito in napadal- no orožje, kakor nam sv. Pavel pravi v Pismu Efežanom (Ef 6,17), namreč “čelado odrešen- ja” in “meč Duha”. Marija je se- veda “prenapolnjena” z vsemi milostmi, zato je bila tudi z “močjo Najvišjega” napolnjena v največji možni meri, a tudi mi lahko prejmemo prav lepo me- ro te Božje moči in seveda Ma- rijine pomoči, če le naredimo svoj delež. Kakor smo pa že zad- njič govorili, imamo tudi tokrat zgled, kako se vse skupaj odvija v kristjanovem vsakdanu. Sveta Božja Mati ni počela nič poseb- nega, če tako rečemo, ni iskala neke kariere ali česa podobne- ga, bila je čisto navadna judov- ska žena v tem pogledu, vendar pa je vse počela v soju Božje luči, a je bila roditev in vzgoja Božjega zaroda, ki ni bil samo, kot se je kasneje izkazalo, v Božjem Detetu, temveč v celot- ni Božji Cerkvi, najpomem- bnejše možno delo. Tako velja za žene in dekleta tudi danes, če se res hočejo “izpolniti”. Ne smemo pa pozabiti še na enega čistega bojevnika, varuha Svete Družine, to pa je prečisti ženin sv. Jožef, ki ga je prav tako na to mesto postavi- la 'Božja moč'. Premalokrat morda poudar- jamo, da Mari- ja ni bila mati samohranilka, ampak je ob sebi imela čudovitega moža, ki je prav tako zma- gal zaradi svoje čistosti. Kakor so se tudi v zgo- dovini vedno najbolje borili prav takšni bojevniki. Ne bo na- robe, če se bomo zato večkrat na dan obračali k naši Brezma- dežni Devici slavni, ki je zma- gala v vseh pravih bojih, rekoč: “O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo”! Andrej Vončina Jezusova kri V svetu živali in ljudi predstavlja kri osnovo življenja. Če ni krvi, ni življenja. Kri nam tudi pokaže, kako živimo, zdrava kri je polna železa in kisika ter hranljivih snovi, zato poživlja in ohranja telo ter prenese hrano do vsake žive ce- lice v organizmu. Kri je tekočina življenja, ki vse povezuje s srcem in z darom. Preliti kri za drugega pomeni, da damo zanj ta- ko veliko žrtev in tveganje, pri čemer se lahko zgodi, da izgubimo celo življenje. Umreti za drugega predstavlja najvišji dar ljubezni, ki ni- ma nikakršnega nadomestila. Drugi postane čisti dar za drugega. Moč ljubezni je v besedi vse, da ni samo malo, do določene meje, ampak vse. Že v Stari zavezi so Izraelci darovali kri bikov, ovc in volov za spravo za grehe. Dar krvi je močnejši od človekovega greha. Tudi duhovnik je na veliki spravni dan vstopil v presveto in s krvjo pokropil spravni pokrov. V Novi zavezi je bila prelita Jezusova kri kot izraz sprave, ki jo je s svojo žrtvijo vzpostavil z Bogom za človeštvo. Pri zadnji večerji je spremenil vino v svojo kri za življenje, da bi ta kri predstavljala spomin na žrtev, ki je šla do kraja. Vojak je mrtvemu Jezusu prebodel stran in se začudil, da sta iz nje pritekli kri in voda. (Jn 19,34) Kri predstavlja kri nove zaveze med človekom in Bogom ter izvir novega zakramentalnega življenja. Tudi zemlja je bila posvečena s sveto Gospodovo krvjo. (Bulgakov) Jezusova kri, ki je bila prelita na križu, je postala predmet češčenja, zlasti v povezavi z legendo o Svetem Gralu. Še vedno se ohranja pripoved o tem, da je vojak Longin zbral zemljo, ki je bila namočena v Jezusovi krvi, in se ustavil v Italiji, v Mantovi. Na posodici svete relikvije piše: Jezus Christi Sanguinis. Relikvija je priznana s strani Cerkve. Cerkev je bila rojena iz Jezusove krvi, ko je podaril vse, do zadnje kaplje. Zato se moremo iz te žrtve posvečevati in prejeti dar življenja. Katarina Aleksandrijska je skušala vse privesti k skrivnosti Jezusove žrtve na križu: “Če vidiš križ, poglej tudi na tisto, kar teče po njem”. “Kristu- sova kri je začetek zgodovine”. “Kdor jo pije, živi, kdor je ne pije, umre”. Teologijo o preliti Jezusovi krvi je napisal sveti Pavel. Jezus je s svo- jo krvjo Bogu zadostil za grehe človeštva in ure- sničil spravo z Bogom. (Rim 3, 24) S svojo krvjo je pripravil odrešenje, ko nas je rešil Božje jeze, ki smo jo zaslužili po grehu. S to krvjo je bila ustanovljena nova in prava zaveza med Bogom in človeštvom. (1 Kor 11, 25) Sveti Pavel pravi, da moramo v sebi dopolniti, kar manjka Kristu- sovemu trpljenju. (2 Kor 1, 24) Temu trpljenju po sebi sicer nič ne manjka, ampak se moramo vanj vključiti in dati svoj prispevek. To pomeni, da svoje trpljenje povezujemo s Kristusovim. Duhovno življenje kristjanov se hrani s Kristu- sovo krvjo. V njej je izvir ljubezni in milosti, je ogenj in pogum, da svoje rane, grehe in napake izročimo v Jezusovo žrtev in jih ozdravimo. Ta- ko se moremo boriti proti težavam, ki prihajajo. Kri ima močan glas, je zapisal sveti Ambrož, da iz zemlje doseže nebesa. Svetniki so hrepeneli po tem in prosili: Kristusova kri, napoji nas”! Češčenje Jezusove krvi se je poživilo zlasti ob koncu 19. stol. Pobudnik je bil duhovnik Fran- cesco Albertini, ki je spodbujal Bratovščino Pre- svete Krvi. Iz te duhovnosti so pognale mnoge redovne ustanove, ki so posvečene Jezusovi krvi. Praznik Predragocene Krvi Jezusove je bil uveden leta 1849 v Rimu, papež Pij X. je določil datum 1. julij. Leta 1970 z reformo liturgičnega koledarja po Drugem vatikanskem koncilu je bil ta praznik združen s praznikom Corpus Domi- ni. V bistvu gre za eno stvarnost, ki ima dva vi- dika. Češčenje je posebej priporočal papež Janez XXIII. (+1965), ki je določil Litanije Jezusove krvi in naročil, naj se med vzklike pri molitvi “V spravo za bogokletje” vključi vzklik: “Kristusova kri, napoji me”! Cerkev je bila rojena iz svete Je- zusove krvi in jo ohranja v svetem spominu. Veliki svetniki so častili Jezusovo kri, kri, ki pri- naša odrešenje in po zakramentih očiščuje ter posvečuje. ZAKAJ PRAV JEZUS? (94) PRIMOŽ KREČIČ Majčke iz naše knjižnice in podjetja Skat so srečno prišle v Etiopijo Goriška5. decembra 20196 Srečanje vodstva deželne UCSI v prostorih Novega glasa Minuli teden se je vodstvo deželnega združenja katoliških časnikarjev UCSI srečalo v prostorih Novega glasa, ker želi vodstvo imeti tesnejše odnose z deželnimi katoliškimi tedniki: v prihodnje bi želelo vodstvo spoznati in obiskati vsa uredništva v naši deželi. Dramski odsek PD Štandrež gost v SNG Nova Gorica Kot je že ustaljena navada, je bil tudi letos dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež gost v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v abonmajskem nizu Nedeljska gledališka srečanja, ki obsegajo štiri predstave ljubiteljskih gledaliških skupin in privabljajo v veliko dvorano novogoriškega gledališča množico navdušenih gledalcev. Štandreški komedijanti so svojo zadnjo uspešnico, komedijo Bosa v parku (1963), delo plodovitega ameriškega komediografa Neila Simona (1927-2018), v prevodu Dušana Tonšeta in režiji Janeza Starine, ki je bil dolgo let član SNG Nova Gorica, uprizorili z velikim uspehom prav na Martinovo nedeljo, 10. novembra. Nedeljsko občinstvo je navdušila komedijska vsebina, spletena okrog mladega parčka Corie in Paula, ki sta si prehitro nataknila zakonski jarem in zato doživita po medenem tednu kar nekaj težav, a ker sta zaljubljena do ušes, se ob koncu vsa trenja zgladijo. Igralci Mojca Dolinšek, Polonca Cijan, Matej Klanjšček, Božidar Tabaj in Egon Cijan so bili deležni toplega, odobravajočega ploskanja. Kot je prišlo že v navado, so požrtvovalni in postrežljivi člani PD Štandrež po predstavi v spodnjem foyerju gledališča postregli gledalcem s pečenim kostanjem in novim vinom, ki ga vsakič blagoslavlja prav sv. Martin, “ki iz mošta dela vin”. S komedijo Bosa v parku, ki je domačo premiero doživela v popolnoma zasedeni župnijski dvorani Anton Gregorčič 26. januarja 2019, je štandreški dramski odsek razveselil tudi občinstvo v Vrbju v soboto, 16. novembra 2019 (tokrat je vlogo Paulove tašče igrala Gabrijela Vidmar). S tamkajšnjim Amaterskim gledališčem Vrba, ki ima za seboj že tridesetletno ustvarjanje, goji štandreški dramski odsek že dolgo vrsto let prijateljske vezi z izmenjavo gostovanj. / IK Kratke panje, ki ga imajo ubogi, ne bo niko- li razočaralo” (Ps 9,19). Te besede so aktualne tu- di v današnjem času. Izražajo globoko resnico, ki jo vera vti- sne predvsem v srca najbolj ubogih: povrnitev upanja, ki je bilo izgubljeno spričo krivic, trpljenja in nestalnosti življen- ja”. Z besedami papeža Frančiška ob svetov- nem dnevu ubogih je Jurij Paljk v Kulturnem centru Lojze Bratuž uvedel večer z naslo- vom Odrinimo na glo- boko. Na srečanju so v četrtek, 28. novembra, v tednu Karitas, o dejav- nosti Škofijske karitas Koper, gibanju Umetni- ki za Karitas in dobro- delnosti v goriški Kari- tas govorili Jožica Ličen, Anamarija Stibilj Šajn, umetnika Azad in Silva Karim ter vikar za Slo- vence v goriški nadško- fiji Karel Bolčina. Ravnateljica Škofijske karitas Koper Jožica Ličen se je vprašala, kako to, da papež, ki je v rimskih sobanah, tako da- leč od nas, točno pozna stvari, o katerih govori - “Kolikokrat o stvareh, s katerimi se mi na te- renu ukvarjamo, sveti oče spre- govori tako, kot da bi sedel med nami. Kristjani mu mora- mo biti hvaležni, da nas opo- zarja! … Karitas pomeni ljube- zen do bližnjega, saj človek ne živi samo od kruha. Materialna pomoč je potrebna, vendar po- gled v oči, pogovor in naj- večkrat poslušanje človeka, ki mu je hudo, so več vredni kot hrana in oblačila. Potrebna so telesna in duhovna dela usmil- jenja”. Škofijska karitas Koper ima na ozemlju trinajst centrov “U Karitas in na dveh lokacijahmaterinski dom, kamor se ljud-je v stiski obračajo za material- no in duhovno podporo. Delu- jeta tudi Varna hiša in v Novi Gorici svetovalnica Lučka za potrebe mater in družin, v ka- terih vlada nasilje. V Ajdovščini in Bertokih sta tudi centra za brezdomce. Gospa Ličen je spregovorila tudi o programu Mlade Karitas, ki je na desetih lokacijah in spodbuja mlade srednjih šol, da pomagajo osnovnošolskim otrokom pri učenju - en dijak za enega otro- ka čez celo šolsko leto. Zelo so zaposleni tudi s projektom Umetniki za Karitas, ki “je oz- nanjevanje lepote in dobrote”. Škofov vikar, štandreški župnik Karel Bolčina je govoril o delo- vanju krajevne Karitas, ki se že od vsega začetka ukvarja s po- močjo na terenu, zlasti z raz- deljevanjem hrane in obleke ter z denarno pomočjo. Zelo močno se je delovanje razvilo v obdobju vojne na Balkanu; ko pa se je begunstvo z Balka- nov umirilo, so začeli prihajati najprej izseljenci iz Severne Afrike, danes pa imamo nov val beguncev - “to so ljudje, ki izhajajo iz revščine. Najprej jih je treba podučiti o našem načinu življenja, potrebujejo kulturno podporo, ne smemo pa jim vsiljevati navad, ki bi lahko ogrožale njihovo istovet- nost”. Pred štirinajstimi dnevi je Karitas odprla nove prostore “za poslušanje” v inštitutu Contavalle v Gorici, poleg tega delujejo trije centri za pre- nočevanje, ki jih upravljajo laične zadruge v povezavi s Ka- ritas. Karel Bolčina je še poseb- no poudaril vlogo emporija so- lidarnosti, trgovine z jestvina- mi, v kateri ljudje ne kupujejo z denarjem, ampak s točkami na elektronski izkaznici. V de- kanijski Karitas v Štandrežu de- lijo hrano posameznikom in družinam enkrat mesečno, vsako nedeljo pa gospe kuhajo za begunce, ki so v Gorici začasno v pričakovanju na do- kumente. V Štandrežu je zelo pomembno tudi zbiranje in delitev oblačil. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je povedala, da je li- kovna kolonija Umetniki za Karitas nastala po zgle- du podobnega avstrijska projekta - “V teh letih je bi- lo narejeno ogromno dela. Tudi mi nismo pričakovali, da bo kolonija postala tako prepoznavna v slovenskem in mednarodnem prosto- ru. Lahko rečemo, da smo v samem vrhu - iz kolonije znancev in prijateljev smo pre- rasli v mednarodno likovno kolonijo. Naš projekt spremin- jamo v gibanje”. V Galeriji Ars na Travniku bodo razstavo Umetniki za Karitas odprli v petek, 6. decembra, na ogled pa bo do konca decembra. Umetnik kurdskega rodu, Azad Karim, ki je bil s soprogo Silvo pri projektu soudeležen že od vsega začet- ka, je v Kurdista- nu obiskal cen- ter za begunce - “Na te ljudi ne smemo gledati zviška. Vsi smo ljudje, eden dru- gega moramo čutiti, to je do- brodelnost”. Tu- di Silva Karim, Azadova žena, je povedala, “da je kolonija Umet- niki za Karitas prerasla v med- narodno giban- je, ki deluje na pogon entuziaz- ma, empatije in ljubezni do bližnjega. … Z Azadom živiva kot umetnika, nikoli ne bova bogata, toda prepričana sva, da je treba nekaj darovati, to pa naredi življenje lepo”. Jurij Paljk, ki je večer povezo- val, je omenil današnje duhov- ne potrebe ljudi, ki iščejo razu- mevanje. Tudi o teh je papež Frančišek pisal v svoji poslani- ci: “Spodbujam vas, da v vsa- kem ubogem, ki ga srečate, iščete njegove resnične potre- be; ne ustavite se pri prvi ma- terialni potrebi, ampak odkrijte dobroto, ki se skriva v njego- vem srcu … Preprosto, potrebu- je ljubezen”. Kat središču Camusovega romana Tujec je tema absurda, odtujenosti, ki jo protagonist občuti, ko se ne- kega dne pelje v Mareng na po- greb umrle matere. “Tujec” se ne počuti doma in pred seboj vidi le negotovost in zmede- nost. Isti občutek so prisotni občutili v petek, 22. novembra, v župnijski dvorani v Štan- drežu, ko so poslušali odgovore na svoja vprašanja. V tem se je videlo, kako daleč je goriška občinska uprava v odnosih do Štandreža. Na srečanju je bilo prisotnih več odbornikov in svetnikov goriškega občinskega sveta: Nicole Turri, Alessandra Zanella, David Peterin, Marko Rossi, Andrea Picco, Silvano Gaggioli, Alessandra Fasiolo in odgovoren odbornik za okolje Del Sordi. Najprej je zdravnica Maria Teresa Padovan sprego- vorila o hudih učinkih zračne- ga onesnaževanja. Povedala je, da je znanstvenikom v zadnjih tridesetih letih jasno, zakaj so se vzroki smrti popolnoma spremenili. Nekoč so bile glav- ni vzrok smrti nalezljive bolez- ni, danes so predvsem tumorji, V bolezni srca in ožilja. Vzrokovje tudi več, vendar za tobakomin alkoholom pride na vrsto ta- koj onesnaženi zrak, ki ga diha- mo. Trdi delci, dušikov dioksid in ozon na splošno veljajo za tri onesnaževalce, ki najbolj vpli- vajo na zdravje ljudi. Dolgo- ročna in kronična izpostavlje- nost onesnaževalcem te vrste povzroča različno hude posle- dice, od težav z dihali do prez- godnje smrti. V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva iz- postavljenega koncentracijam onesnaževalcev, večjim od mej- nih vrednosti kakovosti zraka, ki so škodljivi za zdravje. Po ocenah drobni trdi delci v zra- ku zmanjšajo pričakovano življenjsko dobo v EU za več kot osem mesecev. Ti delci so zelo majhni in so večkrat nevidni. Ostanejo v zraku več časa in po- tujejo tudi več kilometrov da- leč. Benzopiren je rakotvoren onesnaževalec, ki zbuja čedalje večjo zaskrbljenost, saj so nje- gove koncentracije v mnogih urbanih okoljih zelo visoke. Drugi taki delci so še dušikovi oksidi ali dioksidi. Fabio Curci je nato prevzel besedo in po- skušal pojasniti postopek kon- cesij termoelektrarne do danes in postavil nekaj vprašanj, na katera ni dobil odgovora: zakaj niso upoštevali omejitve? Zakaj niso hoteli spremeniti regula- cijskega načrta, da bi omejili nezdrave goriške industrije? Kje so podatki nadzorne enote v Štandrežu? Katere so politične smernice v prid varovanju okolja v goriški občini? Zakaj goriško občinstvo ni bilo ob- veščeno o pooblastilu, ki je bilo že sprejeto julija? Spomnimo se, da so občani v Štandrežu predložili že dve ljudski peticiji s 3250 podpisi, na katere ni bilo odgo- vora in jih niso upoštevali. Kar- lo Nanut je posredoval ustno anketo, ki jo je opravil med občani v Štandrežu. Pokazalo se je, da so ti zelo razočarani. Naša mestna četrt, je povedal Nanut, je mestu Gorici dala veliko. Na svojem ozemlju so zgradili av- topostajališče, avtocesto, indu- strijsko cono in v zadnjem času veliko skupnih stanovanj na zadnjih zelenih površinah, ki so še preostale. V zameno ni bi- lo nič storjenega, kar bi iz- boljšalo kakovost življenja: no- bene kolesarske steze, območje v bližini reke Soče je še vedno zapuščeno, degradirano, nobe- ne določbe ni za upočasnitev in ureditev prometa, ki se je izred- no povečal v zadnjih desetih le- tih. Če je res, da premog in naftne elektrarne izpuščajo v zrak več ogljikovega dioksida, ni res, da termocentrale na me- tan ne onesnažujejo. Iz uradnih podatkov izhaja, da iz dolgega plinovoda uhaja vedno veliko plina, ki se nabira v zraku. Iz študije, ki so jo objavile uradne agencije okolja, izhaja, da se metan v zraku kombinira z do- ločenimi “aerosoli” in lahko ima zato 105-krat nevarnejši učinek kot ogljikov dioksid. Med izgorevanjem plina se v hlapih pojavljajo tudi drugi pli- ni, na primer dušikovi oksidi, ki jih je zdravnica že obrazložila in so težji od zraka ter ostanejo zato v okolici termoelektrarne več časa. Nato je Martina Lucia- ni prisotnim pojasnila, da pri izjavah občinskih funkcionar- jev vedno naletimo na iste stav- ke, ko poskušamo dobiti odgo- vore na določena vprašanja: tehniki pravijo..., pravila do- ločajo...! Zdi se, da tako govor- jenje namiguje na dejstvo, da administratorji nimajo nobene vloge ali da ne morejo storiti ničesar, da bi spremenili ali po- pravili določen postopek v zve- zi z industrijsko cono. V resnici pa je v členih okoljskega kodek- sa jasno zapisano, da imajo upravitelji občine še vedno možnost izbire med normativi in tako lahko zaščitijo javne ali zasebne interese. Kajti, če to ni mogoče, čemu so potem politi- ki? Ali zadostujejo le natečaji za tehnike in politike lahko odslo- vimo? Na koncu je spregovoril še Del Sordi in potrdil v bistvu to, kar smo že slišali pred dve- ma letoma, ko so tehniki pred- stavili občanom projekt ter- moelektrarne, ne da bi se jasno opredelili. Del Sordi je povedal, da obstajajo uradi, ki sledijo pravilom in določajo postopke, ki jih moramo vsi upoštevati. Če sledimo tem pravilom, smo že na pravem mestu. Potrdil je tako občutek opeharjenosti, ki jo čutijo občani v odnosu do administracije. Del Sordi je še poudaril, da bo čim prej pova- bil tehnike na ponovno srečan- je v Štandrežu. Štandrežci so pa povedali, da so že pripravljeni na skupni protestni pohod do industrijske cone, kjer bodo pred televizijskimi kamerami zahtevali svoje pravice. KN Srečanje v župnijski dvorani Plinska termoelektrarna v Štandrežu Foto DP Srečanje pod lipami / O dobrodelnosti ob svetovnem dnevu revnih “Potrebna so telesna in duhovna dela usmiljenja” KCLB Goriška 5. decembra 2019 7 oriški nadškof msgr. Carlo Roberto Redaelli je pred začetkom adven- ta sklical tiskovno konferenco, na kateri je s sodelavci predstavil niz dogodkov, predvsem pa poudaril, da bo letošnji adven- tni čas čas Besede, ki nas vse spreminja. Nadškof je predstavil zgibanko, ki nosi naslov Beseda nas spreminja, a je že na samem začetku poudaril, da je ljubezen nalezljiva in je zato Kristusove besede treba udejanjiti, sicer je naša vera prazna. Ob nadškofu sta bila odgovorni na goriški nadškofiji za medije in urednik tednika Voce Isonti- G na Mauro Ungaro in vodja go-riške Karitas diakon Renato Nu- cera z dvema mladi- ma sodelavkama. Prav karitativne de- javnosti so osrednje- ga pomena za Cerkev, so vsi poudarili in tem dejavnostim je zgibanka tu- di namenjena. Razdeljena bo po cerkvah, v njej pa bo vsakdo lah- ko našel naslove in podatke o Obvestila Na sedež PD Rupa-Peč v Rupi bo sv. Miklavž prišel v četrtek, 5. decembra, ob 19.30. Vabljeni otroci in odrasli. Sv. Miklavž bo pri sv. Ivanu v Gorici obiskal otroke v nedeljo, 8. decembra, po nedeljski maši, ki se začenja ob 10. uri, po igrici, ki jo pripravlja O'Klapica. Vabljeni! Občina Števerjan in Vinoteka Števerjanski griči vabita na predstavitev projekta Likof 2020 KAKO SMO LEPI v petek, 6. decembra 2019, ob 19.30 v dvorec Baronesse Tacco, Grajska ulica št. 7 Števerjan. Večer bo obogatila enogastronomska ponudba lokalnih proizvajalcev. Akademski kipar Herko Saksida, rojen 10. 4. 1953 v Postojni, živeč na Dobrovem, Grajska 7, se pripravlja na svojo prvo razstavo, ki bo na gradu Dobrovo l. 2021. Zato vljudno prosi imetnike svojih del (kipi, risbe, vaze, broške), da mu pošljejo fotografijo umetniških izdelkov, ki jih posedujejo, zaradi morebitne posoje na razstavi. Tel: 051345322 elektronska pošta: heribert. saksida@gmail. com. Za poslane fotografije se že vnaprej zahvaljuje. Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CI- VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Čestitke Učenci, učitelji in sodelavki osnovne šole Frana Erjavca v Štandrežu smo ponosni na letošnjega dobitnika “klasa” ga. Marjana Breščaka in mu iz srca čestitamo. (od 6. 12. 2019 do 12. 12. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 6. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 7. decembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 8. decembra, ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 9. decembra (v studiu Ilaria Bergnach, Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 10. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 11. decembra (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Henrik Tuma gornik in domoljub. - Izbor melodij. Četrtek, 12. decembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2019 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnici: “Predlog za priznanje”. Javni razpis / 16. Priznanje Kazimir Humar PD ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Gledališko društvo Kontrada - Kanal Moliere SKAPINOVE ZVIJAČE Nedelja, 8. decembra 2019, ob 17. uri Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE središčih za pomoč potrebnim, naslove posvetovalnic, na- slove t. i “emopori- jev solidarnosti”, neke vrste središč, kjer delijo potrebnim hrano, kot so tudi naslovi menz v Gorici in Tržiču za potrebne in naslovi vseh krajevnih središč dobro- delne organizacije Karitas. Prav tako so v knjižici naslovi s plani središč za potrebne, predstavlje- na je ustanova Contavalle, sale- zijansko središče za mlade San Luigi, emporiji za zbiranje in razdeljevanje oblačil in obutve. Gre skratka za vademekum de- lovanja nadškofijske Karitas. Nadškof msgr. Redaelli je pred- stavil tudi “dnevni” koledar, ki bo te dni na voljo za simbo- ličnih pet evrov, izdelalo pa ga je več kot tristo ljudi, od skavtov do prostovoljcev, in sicer tako, da bo vsak dan imel neko misel dneva, povezano z Be- sedo seveda, na listku posameznega dne pa sta na zadnji strani tu- di razlaga in duhovna misel. Prav tako so predstavili koledar za otroke, adventni kole- dar Karitas s papirna- tim hranilnikom, na voljo bo tudi v sloven- skem jeziku, otroci pa ga bodo lahko barvali in sami narisali božično zgodbo. Spregovorili so tudi o nizu dogodkov, ki jih bodo priredili v ad- ventnem času: 14. de- cembra bo v Gorici Noč Karitas, kjer bodo spregovorili ljudje, ki se jih je Beseda živo dotaknila, 18. decembra bo v Červinjanu v športni palači prireditev Otroci Karitas, kot so tudi predstavili nagradni natečaj solidarnosti za osnovne šole, ki bo potekal ves advent. JUP Foto JMP a parkirišču ob osnovni šoli v Sovodnjah so v so- boto, 30. novembra, od- krili tablo ulice, ki povezuje Prvo- majsko s Štradalto. Tabli z napi- som ledinskega imena ulice Leger se je pridružila tabla z napisoma Via Vilko Fajt - Fajtova ulica. V uvodnem pozdravu je občinska svetnica Alida Passon povedala, da se je Vilko Fajt rodil 24. okto- bra leta 1934, velik del svojega življenja je namenil vaški skup- nosti in bil vključen v sovoden- jska kulturna in športna društva. Igral je v gledališki skupini, pri- speval je k upravnemu delu na občini in odigral ključno vlogo pri obnovi sovodenjskega kultur- nega doma. Med drugim je bil član Sovodenjskega noneta in pel je pri moškem zboru Skala iz Ga- brij. Bil je izreden poznavalec Ju- lijskih Alp - več kot stokrat je bil na vrhu Triglava. Kot velik ljubi- telj fotografije je bil med ustano- vitelji fotoklu- ba Skupina 75. Vsi v Sovod- njah ga pozna- jo kot izrazito osebnost in izredno za- služnega člo- veka, zato je posebna komi- sija, ki so jo se- stavljali Alenka Florenin, Luca Pisk, Erik Figelj in Julijan Čav- dek, marca le- tos, po pregle- du različnih predlogov, sklenila, da bo nova ulica nosila ime po njem. Kulturni program so na slovesno- sti oblikovali otroški zbor Kultur- nega društva Sovodnje pod taktir- ko Valentine Nanut, nekdanja ženska vokalna skupina Sovoden- jska dekleta, ki se je pod vod- stvom Sonje Pelicon ponovno zbrala za to priložnost, in moški pevski zbor Skala z zborovodkinjo Zulejko Devetak. Sovodenjski N župan Luca Piskje nagovorilnavzoče: “Na Vilka Fajta se moramo spom- niti na poseben način. Njegovo ime je bilo takoj uvrščeno v ožji izbor predlogov. Naši odločitvi je botrovala tudi lokacija ulice, ki leži na kraju, kjer je nekoč stalo nogometno igrišče, in ob kulturnem domu, dveh prostorih, ki ju je Vilko Fajt zelo dobro poznal”. Danes na tem kraju sta parkirišče in park, v prihodnjih letih pa bo ulica po- stala zelo pomembna za celotno občinsko skupnost, saj bosta tu stala nov otroški vrtec in osnovna šola. “Vilko Fajt je bil oseba izred- no dobrega srca, ki je dala vse za svojo vas. /... / Ob štirih zjutraj je občudoval sončni vzhod na vrhu Triglava, ob šestih zvečer je že bil v Sovodnjah v kulturnem domu in pomagal postavljati mize za “šagro”. /... / Bil je oseba, ki je na- redila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi izboljšala življenje v vasi. Ni bil pisatelj, ne znanstve- nik ne baron ne poet, bil je nava- den človek, tak, kot smo vsi mi. Bil je oseba, ki je izredno ljubila svojo rojstno vas in je zanjo dala, kar je imela naj- bolj dragocenega - svoj čas”, je o njem občuteno povedal občinski svetnik za kultu- ro Erik Figelj, ki je s pomočjo Ja- smin Lutman, Fajtove vnukinje, svečano odkril novo tablo. Slovesnost se je končala ob le- pem petju moškega zbora Skala, med katerim se je marsikateremu Sovodenjcu srce segrelo, oči pa orosile. Kat Bratsko občuteni adventni čas Beseda nas spreminja Luca Pisk Vokalna skupina Sovodenjska dekleta Erik Figelj in Jasmin Lutman Sovodnje / Ulico so poimenovali po Vilku Fajtu Za vas je dal, kar je imel najbolj dragocenega, svoj čas Goriška5. decembra 20198 P. Ivan Bresciani, duhovna obnova Kaj razodevamo kristjani? ŠTANDREŽ daj smo pa napolnili re- zervoarje”. Tako je dejal mlad moški z otroško čistim srcem ob koncu duhov- ne obnove, ki je v organizaciji štandreške dekanije potekala med 25. in 27. novembrom. Če advent pomeni milosten čas pričakovanja Božiča, je bilo tridnevno srečanje v Štan- drežu čudovita priložnost za pripravo na advent. Letos jo je vodil p. Ivan Bresciani, pred- stojnik slovenske Družbe Jezu- sove. Med homilijo pri večerni maši, pri kateri so somaševali naši župniki iz vse dekanije, je pater v daljšem nagovoru “od- piral” Besedo, poglobljeno razvil nekaj misli iz izbranih evangeljskih beril. Nato se je z zbranimi srečal v spodnji dvo- rani bližnjega doma Anton Gregorčič, kjer je lahko vsakdo povedal, kaj ga je pri poslušan- ju nagovorilo ali drugo pri- merno misel. In voditelj, du- hovno izkušen in moder člo- vek, ki ga je res prijetno po- slušati, je to pokomentiral in še kaj dodal iz svojega bogate- ga znanja. Prvi dan je govoril o prvem poglavju Matejevega evangeli- ja, o Jezusovem rodovniku, ki kaže, kako je Bog stopil v člo- veško zgodovino, sredi grešni- kov. “Vsakdo ima svoj rodov- nik”, za sabo imamo zgodbo, ki morda ni perfektna, kot bi hoteli. Zato smo klicani k od- puščanju. “Bog je hotel in iskal očeta in mamo”. Zanimivo, sv. Jožef v evangelijih ne izreče niti ene besede: ni človek be- sed, ampak moški poslušanja in dejanj. Če je Jezusa “spočel” Sveti Duh, mu je bil sv. Jožef Z “duhovni” oče. “Tudi mi smo klicani, da bi bili drug druge- mu duhovni očetje, matere, prijatelji”. Drugi dan (Mt2) je pater povedal, da so se Jezusu prvi poklonili pastirji in pa po- gani, trije modri, iskalci, žejni resnice. Uporabljali so razum, zaljubljeni so bili v nebo in zvezda jih je vodila, a “luč so imeli tudi v sebi”. Vsi mi “smo bili ustvarjeni kot luč, da bi ra- zodevali”. Po obisku Deteta so bili v sanjah opomnjeni, naj se vrnejo v svojo deželo po drugi poti. Tudi sv. Jožef je bil v san- jah trikrat obveščen: vsakokrat ni rekel niti besede in je nare- dil, kot mu je bilo sporočeno. Treba je zaupati in se premak- niti, “nič ne pomaga znati na pamet Sveto pismo, če ostaja- mo na svojem kavču”. Tretji dan je bil govor o poslednji sodbi. “Pekel, vice, nebesa … Vse to je ovito v skrivnost”. V zgodovini smo poslednjo sod- bo združili z idejo o koncu sve- ta; v prvih stoletjih krščanstva pa je ta pomenila srečanje s Stvarnikom, “Pridi, Gospod”! Zanimivi so trije odlomki iz Mt25: o desetih devicah, o ta- lentih in o pastirju, ki loči ov- ce od kozlov (“Lačen sem bil …”). Ta prilika je posebno to- lažilna: ni treba iti daleč, “Bog je v tistem, ki potrebuje koza- rec vode”, k Njemu pridemo prek drugega. “Kristjani smo klicani, da unovčimo naše ta- lente”, je še povedal p. Ivan na srečanju po maši, ko je tudi prikazal dve pomenljivi podo- bi iz antične umetnosti in iko- no. Vsi smo prejeli velike da- rove: “Bodimo ponosni, da imamo novo življenje! Ljudje nas bodo gledali, kaj kristjani razodevamo”. S svojim življenjem lahko razodevamo, da smo Božji otroci. Tudi brez besed. Z otroško čistim srcem. DD eliko ljudi je navalilo v Kulturni center Lojze Bra- tuž v sredo, 27. novembra, in sicer na predstavitev dvanajste izdaje zbornika Goriški zgodovin- ski rokovnik 2020, še posebno pa, da bi v živo videlo in poslušalo italijanskega umetnostnega zgo- dovinarja in televizijsko osebnost Vittoria Sgarbija. Večer je vodil urednik rokovnika Stellio Raida, ki se je pogovarjal z goriškim nadškofom Carlom Redael- lijem in ostalimi avtorji dvanajstih tematskih pri- spevkov, objavljenih v pu- blikaciji. Letošnja izdaja je posvečena spominu na goriškega nadškofa in metropolita msgr. Dina De Antonija, ve- likega pobudnika publika- cije, čigar življenjska pot se je končala 22. marca 2019. Hvaležno se je nanj spom- nil msgr. Redaelli - “De An- tonija je zelo zanimala zgo- dovina Gorice, obmejnega mesta, ki ga je ljubil, tako kot svoje vernike”. Nav- zočim v goriškem kultur- nem hramu je nadškof spregovo- ril o svojem prispevku z naslovom Iskanje resnice, svobode in religi- je. Z razočaranjem je ugotovil, da Ursula von der Leyen, novoizvol- jena predsednica Evropske komi- sije, v svojem pozdravnem govo- ru sploh ni govorila o resnici in religiji, dvakrat je omenila pojem svobode, zelo obsežno pa je go- vorila o klimatskih spremembah in spoštovanju okolja. “Zelo po- membna je povezava med resnico in svobodo. Ponovno jo moramo odkriti, saj je resnica absoluten pojem - ne obstaja polovična re- V snica, vsak od nas pa jo po svojeinterpretira; ko se pa ta sreča z na-sprotnim pojmovanjem, pride do konfliktov, do vojn! … Iskati re- snico pomeni iskati samega sebe. Vsak od nas pa ima pravico do svobode, ne zato, ker je resnica na njegovi strani, ampak zgolj zato, ker je človek”. Redaelli je na kon- cu spregovoril tudi o pomenu krščanskih korenin Evrope - o evropskem humanizmu in skup- ni evropski tradiciji, ki se povsem zgledujeta po evangelijih. Profesor Carlo Bresciani je prispe- val dva eseja, prvega, ironičnega, o znanosti, drugi pa ima naslov Na obrobju zgodovine, v središču človeka, v katerem se je osredo- točil na tematiki “znanja” in “le- pote”, dve pomembni lastnosti človeka. Poudaril je prisotnost “le- pote” v delih pomembnih ruskih avtorjev. Prof. Marina Bressan je pisala o navezanosti habsburške- ga cesarja Franca Jožefa na Gorico in o njegovem obisku mesta s so- progo cesarico Elizabeto Avstrij- sko marca 1857. V rokovniku lah- ko preberemo tudi prispevek Pe- tra Štiha o Listinah cesarja Otona III. in oglejskega patriarha Janeza iz leta 1001, v katerih sta prvič omenjeni Gorica in Solkan. O tem piše Štih v svoji knjigi “Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza”, ki jo je izdal leta 1999 Goriški muzej iz Nove Gorice, prevod za v zbornik pa je pripravil prof. Joško Vetrih. Odvetnik Livio Lippi se je osredotočil na zgodbo Goričana, ki je bil neupravičeno obtožen umora treh orožnikov. Ti so življenje izgubili v bombnem atentatu v Petovljah pri Zagraju 31. maja 1972, kriva obtožba pa je mlademu fantu in drugim petim Goričanom popolnoma zagrenila življenje. V zbornik je arhitekt Diego Kuzmin prispeval članek o goriškem Travniku z naslovom “Travnik, Hauptplaz, Piazza Gran- de, Piazza della vittoria”, Vanni Feresin pa o bogati tradiciji zbo- rovskega petja v Gorici. Urednik rokovnika Stellio Raida je pisal o dogajanju v mestu v dvajsetem stoletju in o posledicah, ki jih je tudi pri nas povzročil padec ber- linskega zidu. Njegov je tudi pri- spevek o mednarodni davčni za- konodaji in o dogovoru, kon- venciji, zoper dvojno ob- davčevanje, ki sta jo podpisali Slovenija in Italija. Zadnji prispe- vek z naslovom Čezmejni delavci med Italijo in Slovenijo je napisa- la mlada Lara Devetak, ki je v svoji diplomski nalogi preučila stati- stične in druge uradne podatke o čezmejnem delu. Vittorio Sgarbi je v KCLB prišel z veliko zamudo, v svojih posegih je razpravljal predvsem z nadško- fom Redaellijem. Govoril je o iskanju svobode in krščanstvu s povsem kulturnega in umetnostnega zornega ko- ta. Po Sgarbijevem mnenju “smo vsi kristjani, tudi laiki, v vseh oblikah in načinih. Religija ne sme zapustiti šol, križani mora ostati na zidu vsakega razreda … Krščanska civilizacija je ustvarila naj- višji izraz lepote in kreativ- nosti na umetnostnem, gla- sbenem, literarnem po- dročju. … Vera je nekaj oseb- nega, zgodovina pa je objek- tivno dejstvo”! Pred odhodom z odra je umetnostni zgodovinar izra- zil svoje mnenje tudi glede skupne kandidature Gorice in Nove Gorice za evropsko pre- stolnico kulture 2025: “Goriška odločitev, da se pridruži slovenski kandidaturi, je zagotovo zelo ugodna. Gorica je zgodovinska duša slovenskega mesta, zato v primeru zmage Nove Gorice bo lahko Italija imela še eno prestol- nico kulture... Osebno bom zelo vesel, če bom lahko med vami, in upam, da bo skupna kandidatura rodovitna. To je čudovita oblika bratstva in složnosti, med drugim pa predstavlja za Italijo absolutno srečo”! Kat Na pobudo Prosvetnega društva Štandrež so se učenci štandreške osnovne šole Fran Erjavec in otroci vrtca Pika Nogavička zabavali ob dogodivščinah domačih in gozdnih živali. Na odru župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu so učenci Gledališkega krožka osnovne šole Solkan prikazali, kako se živali imajo rade, ne glede na to, ali imajo gobec ali kljun. Prikazale so se domače živali, zajec in petelin, ter gozdne in miroljubne, kot so vrana, jež, sova, in lisica. Živalsko življenje sta popestrila še medved in volk. Med prizore je Matej Petejan vnesel primerne glasbene vložke, ki so dogajanje še popestrili. Za režijo je poskrbela Lilijana Humar Plesničar. Glasbeno pravljico z naslovom Nenavadna poroka je napisal Vinko Möderndorfer. Na sporedu je bi la 26. novembra in jo je omogoči la Zveza kulturnih društev iz Nove Gorice. / DP Radoživa zgodba o živalih Prof. Marina Bressan, Stellio Raida, nadškof Carlo Redaelli in Vittorio Sgarbi (foto Manuel Demori) KCLB / Predstavitev Goriškega zgodovinskega rokovnika 2020 “Vsak od nas ima pravico do svobode že zgolj zato, ker je človek” rvi december je bil v Štan- drežu posebno slovesen iz treh razlogov. Doživeto so domačini počastili farnega zavet- nika sv. Andreja, prižgali so prvo svečo na adven- tnem venčku in izročili priznanje klas 2019. Da ne gre za navadno ne- deljo, so lahko zaznali vsi, saj se je po vasi razlegalo prijetno pritrkovanje, ki je naznanjalo, da praznujejo Štandrežci farnega zavet- nika, sv. Andreja apostola. Tudi sv. maša je bila slove- sna in s kora so zadonele pesmi v čast zavetniku. Pred oltar je mladina po- ložila adventne venčke, ki so jih izdelali prejšnji dan v pro- storih župnijskega parka. Sveto mašo je daroval, ob sodelovanju domačega župnika, p. Ivan Bre- sciani, ki je med tednom vodil večerne duhovne vaje. Med mašo so prižgali prvo svečo na adven- tnem vencu in blagoslovili venčke, ki so jih izdelali otroci. Po sveti maši je združenje sKultu- ra 2001 na trgu pred cerkvijo izročilo priznanje klas 2019 Mar- janu Breščaku za dolgoletno, vztrajno in učinkovito delovanje na upravnem, političnem, kultur- nem in cerkvenem področju v ko- rist štandreški in širši skupnosti. P Priznanje mu je izročil goriškižupan Ziberna, ki je v nagovoruizpostavil skromnost nagrajenca in njegovo stalno, odgovorno in strokovno delovanje na raznih področjih v korist skupnosti. Med številnimi prisotnimi sta bili tudi goriška občinska svetnica Marilka Koršič in ravnateljica večtopen- jskig goriški šol Elisabetta Kovic. O Breščakovi življenjski poti je spregovoril Damjan Paulin. O njem je povedal, da se je rodil leta 1942 v Štandrežu. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, sloven- sko nižjo srednjo šolo pa v Gorici. Po zaposlitvi v mehanični delav- nici leta 1956 je nadaljeval študij na večernih tečajih tehničnega zavoda v Gorici in nato še šestlet- no šolanje v Trstu, kjer je leta 1973 dosegel diplomo v mehaničnih vedah. Od leta 1967 do upokojitve 1999 se je zaposlil v termoelek- trični centrali v Tržiču, kjer je bil od leta 1997 tudi odgovoren za vzdrževanje mehanične sekcije. V centrali je uvedel razne izboljšave, ki so znatno zmanjšale one- snaževanje. Za zasluge na delov- nem mestu ga je predsednik Re- publike odlikoval z redom “Mae- stro del lavoro”. Skrb za domači kraj ga je spodbu- dila, da je postal član prvega ra- jonskega sveta za Štandrež. To je bila prva izkušnja na upravnem področju javne uprave, ki se je na- daljevala, ko je bil izvoljen v upravni odbor podjetja za občin- ske storitve. Leta 1988 je bil izvoljen v občinski svet in postal odbornik za trgo- vino in mestne redarje. Od l. 1998 do l. 2012 je predse- doval štandreškemu rajonskemu svetu pod tremi goriškimi župa- ni, Valentijem, Brancatijem in Romolijem. Poleg upravnega in političnega dela je Marjan Breščak zelo zav- zet za kulturno delovanje v Štan- drežu. Od leta 1961 poje v do- mačem cerkvenem zboru in tudi v MePZ Prosvetnega društva Štan- drež. Ob ustanovitvi društva Štan- drež leta 1965 je postal njen prvi predsednik za dobo šti- rih let. Poleg pevske ga ve- seli tudi dramska dejavnost, nastopil je namreč v 32 predstavah. Da bi dosegli več sodelovan- ja med štandreškimi društvi za celovit razvoj skupnosti, je leta 2001 dal pobudo za ustanovitev Združenja sKul- tura 2001, ki je svoje delo začelo z organizacijo med- narodnega kiparskega srečanja, ki je potekalo v Je- remitišču in je privabilo ugledne in priznane umetnike. Poleg tega organizira sKultura vsa- ko leto dobrodelno baklado, kre- sovanje, praznik miru in prijatel- jstva ter še druge prireditve. Breščak je tudi član župnijskega gospodarskega sveta. Nagrajenec se je zahvalil za priz- nanje in vsem, ki so z njim sode- lovali, da so s skupnimi močmi marsikaj dosegli. Na trgu so bile na voljo tudi knjige Goriške Mohorjeve družbe ter le- pe božične in novoletne voščilni- ce, ki so jih izdelali učenci štan- dreške osnovne šole Fran Erjavec. DP Slovesnosti v Štandrežu na prvo decembrsko nedeljo Ob farnem zavetniku izročitev klasa Marjanu Breščaku Kultura 5. decembra 2019 9 Ljubljana / Knjižni sejem 2019 Bogata ponudba naših založb inuli teden je v Ljubljani potekal knjižni sejem; letos je bil že 35. po vrsti. Največje srečanje založnikov, knjigotržcev, avtorjev in bralcev vseh starosti, na katerem je v šestih dneh sejemskega dogajanja zrak napet s pogovori o knjigah in kulturi, so letos posvetili 200- letnici smrti pesnika, pisatelja, duhovnika, jezikoslovca in velikega Slovenca Valentina Vodnika. Na sejmu so, kot je že ustaljena navada, imele svojo postojanko tudi naše slovenske založbe v Italiji, to so Mladika, Goriška Mohorjeva družba in Založništvo tržaškega tiska, ki so v sredo, 27. novembra predstavile ljubljanskemu M občinstvu publikacije minulega leta. Na predstavitvi so prisotne nagovorile urednice Mladike Nadia Roncelli, GMD Majda Cibic in ZTT Martina Kafol. Mladika Urednica Nadia Roncelli je predstavila pester program letošnjih publikacij, ki zajemajo različne naslove za bralce različnih starostnih skupin. Predstavitev se je začela z monumentalno monografijo, ki so jo pri založbi posvetili Alojzu Rebuli in je izšla letos ob prvi obletnici njegove smrti. S knjigo, ki je slikovno zelo bogata in je razdeljena na 7 časovnih sklopov, so se pri Mladiki želeli pokloniti tržaškemu intelektualcu, ki je v Sloveniji še premalo poznan. Pravkar sta iz tiskarne prišli dve zelo zanimivi knjigi, ena vezana na Trst, ena pa na Goriško, to so črtice o Trstu Aleksandra Furlana, Bilo je nekoč, in knjiga o aleksandrinkah, ki jo je napisala Darinka Kozinc. Sledila je predstavitev literarnega eseja Potovanje po neznanih poteh tržaškosti in Gradnikove poezije, ki je sad dveh desetletij raziskovalnega dela avtorice Ane Toroš. O zgodovinski temi je letos založba izdala pretresljive spomine Branka Rebozova (Spomini in misli) in knjigo Mitje Jurna Legenda o priklenjenih mitraljezih. Na koncu je urednica predstavila še priročnik za mentorje DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (90) Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (10) Tako se nadaljuje dolgo poročilo časopisa Slove- nec z dne 28. decembra 1920: “Italijani so pričeli naše ljudi tudi obešati. Ljudstvo beži. Italijani so baje tri ali štiri ladje, polne beguncev, potopili. Ljudstvo na Krku zahteva pomoči in varstva naše vojske, ako bi pa to ne bilo mogoče, naj se mu vsaj da orožje, da se bo samo branilo pred italijanskim divjaštvom. Po nekaterih vaseh na Krku je več oseb bilo ubitih. /…/” Spopadi so bili vedno bolj krvavi: “Tekom današnjega jutra je pribežalo iz Baške nadaljnjih pet oseb, ki pri- našajo podrob- nosti o božičnem spo- padu z arditi. Ugotovljeno je, da so arditi strel- jali na ljudstvo v cerkvi sami. Pri spopadu je bilo več oseb ranjenih. Mrtvih je 7, od teh sta 2 ardita. /…/ Prebivalstvo iz Baške je pobe- gnilo na vse strani. Tisti, ki so še ostali doma, so se poskrili po hišah v strahu pred nasilstvom ardi- tov, ki neprestano streljajo na naše ljudi. /…/ Sem- kaj sta pribežala župnik in župan iz Baške, za njima pa še deset naših ljudi. /…/ O dogodkih v Baški se doznavajo nastopne podrobnosti. Na Božič okoli 10. ure sta prišla v zakristijo dva ardita in zahtevala od župnika Bonifačiča, da mora darovati mašo v latinskem jeziku. Ko je župnik odgovoril, da mu nima v cerkvi nihče zapovedovati, mu je rekel ar- dit: “Videli boste, kaj se bo danes zgodilo”. Nato sta odšla iz cerkve. Prebivalstvo je kakor ponavadi že pred mašo začelo peti božičnice. Ko je župnik začel z molitvami, sta prišla v cerkev dva ardita, štirje pa so se postavili pred cerkvena vrata. Eden od arditov se je postavil pred oltar in začel mahati z rokami, češ da bo cerkev zletela v zrak. Občinstvo je mislilo, da bo vrgel bombo; nastal je nemir in prerivanje, v katerem so ardita pahnili iz cerkve. Četvorica arditov pred vrati pa je zaprla izhod ter je nastal pretep in streljanje. Metali so ročne bom- be in tudi strojne puške so začele streljati. Arditi so letali po vsem mestu in streljali, prebivalstvo pa je zbežalo v gore. Strel- janje se je slišalo še včeraj predpoldne. Ni še znano, koliko je ranjenih, gotovo pa jih je večje število”. Podobno poročilo sta po- dala tudi Jutro 28. decem- bra in Slovenski narod dan kasneje. 27. decem- bra je zagrebški Obzor pi- sal, da je ljudstvo pripra- vljeno, “da se samo odu- pre i da razračuna sa D'Annunzijevim banditima”. Jutro je 29. decembra objavilo imena nekaterih žrtev krvavega Božiča v Baški: “Na Božič so bili pri spopadu v Baški na naši strani ubiti: Lolič Kajetan, Bora Franjo, Kastanič Marica, Kastanič Anica ter desetleten otrok. Potrjujejo nadalje, da sta ubita dva ardita, eden pa težko ranjen. Ponoči se je ne- koliko našim ljudem posrečilo zbežati”. Z jugo- slovanskega območja je začela prihajati pomoč ljudem v obliki orožja. Prišli so tudi nekateri do- brovoljci iz Zagreba in častniki jugoslovanske voj- ske za vzpostavitev osnovne logistike, tudi ker je javnost že nekaj časa obtoževala jugoslovansko vlado, da se ni dovolj an- gažirala za svoje ogrožene lju- di. Po poročanju Piccola je bi- la vsekakor reakcija do- mačinov dokaj energična in je D’Annunzijeve ardite dobesedno spravila v beg. 8. januarja 1921 je italijanski dnevnik objavil čla- nek z zgovornim naslovom “La rivolta della gente croata contro i legionari” (“Upor hrvaškega naro- da proti legionarjem”), v katerem beremo, da “lungo il canale della morlacca, sulla costa di Ve- glia, e precisamente nei paesi di Dobrigno, Verbe- nico, Ponte e Bosconovo sono stati tolti tutti i no- stri presidi ed e' stata proclamata la repubblica croata” (“vzdolž Velebitskega kanala, na obali Krka, v naselkih Dobrinj, Vrbnik, Punat in Baška so ukinjene vse naše postojanke in razglašena je hrvaška republika”). V knjigi Gabriele D’Annunzio - Il sudore di sangue, ki jo je leta 2013 slavnostno izdala največja italijanska knjižna založba Mondadori ob 150. rojstva “pesnika/bojevnika”, najdemo nedvoumne besede slepega sovraštva in ciničnega prezira, ki ju je italijanski pesnik gojil do Slovencev in Hrvatov: “Fuori la schiaveria bastarda, le sue lordure e le sue mandre di porci” (“Proč z bastardno “schiaverio” (s slovanskimi sužnji, op. p.), z njenimi umazanijami in čredami svinj”), “quell’accozzaglia di Schiavi meridionali che sotto la maschera della giovine libertą e sotto un nome bastardo mal nasconde il vecchio ceffo odioso” (“tista truma južnih Slovanov, hlapcev, ki pod svojo masko mlade svobode in pod bastardnim imenom skriva stari odurni gobec”), “lo sporco croato” (“umazani Hrvat”). Univerza v Chietiju in Pescari je poimenovana po D’Annunziju. Naselje Punat in otoček Košljun pri otoku Krk. Tukaj in v drugih krajih so se domačini hrabro uprli italijanskim arditom. Baška na otoku Krk. V teh prelepih krajih se je odvijala prava tragedija, arditi so dobesedno divjali. Tako je poročal Slovenec 28. decembra 1920: “Zadnje vesti z otoka Krka poročajo, da Italijani čimdalje bolj trpinčijo naše prebivalstvo. Italijani so pričeli naše ljudi tudi obešati. Ljudstvo beži. Italijani so baje tri ali štiri ladje, polne beguncev, potopili. Ljudstvo na Krku zahteva pomoči in varstva naše vojske, ako bi pa to ne bilo mogoče, naj se mu vsaj da orožje, da se bo samo branilo pred italijanskim divjaštvom. Po nekaterih vaseh na Krku je več oseb bilo ubitih”.Skupina D’Annunzijevih vojščakov, “arditov”. Dimitri Tabaj otroških in mladiskih gledaliških skupin Luč na odru, avtorice Manice Maver ter poučno pravljico Roberta Šabca Brata pirata in zaklad ladje roparice. Ob tem je Nadia Roncelli spomnila še na izid zbornika Drage v sodelovanju z DSI in zbornika Županovi iz Lonjerja v sodelovanju z društvom Virgil Šček. Goriška Mohorjeva družba Majda Cibic je predstavila letošnjo ponudbo Goriške Mohorjeve družbe, začenši z letošnjim Koledarjem, ki je stalnica in daje pečat celotnemu delovanju, ustanovam in slovenskim ljudem na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji. Letos je za uvodni zapis Koledarja poskrbel zgodovinar Stane Granda in ga namenil koroškemu plebiscitu in Rapalski pogodbi ob bližajoči 100-letnici. Koledar 2020 je kot vedno zgrajen po tematskih sklopih (Cerkev in vera, politika, poezija, gospodarstvo, zgodovina, kulturna dediščina, naše osebnosti) za letošnjo ureditev pa je poskrbela kulturna delavka Erika Jazbar. Ob Koledarju so izšle tudi tri publikacije, in sicer knjiga Vzponi iz brezna stiske, socialne delavke Kristine Martelanc, o problematiki ljudeh v stiski in tistih, ki so na robu družbenega dogajanja, knjiga Štefana Ceka Spomini na Istro, v kateri duhovnik opisuje težke trenutke v povojnih letih, in pravljica Mire Susič Zajčje dogodivščine. Izven zbirke je Cibičeva omenila še publikacijo Ivana Keržeta Mahničeva estetika in literarna kritika, toponomastično delo Vlada Klemšeta Med Biršo, Vrbačo in Prevalo, pesniško zbirko izpod peresa Srečke Černe Artač z naslovom Drobtinice življenja in še fantazijski roman Mrzlica mlade avtorice iz Solkana Jasne Reščič. Založništvo tržaškega tiska Martina Kafol je na kratko predstavila letošnje knjige za mlade bralce, začenši z literarno revijo Galeb, ki izhaja že več kot 60 let, v kateri se urijo, uživajo in ustvarjajo pisatelji in ilustratorji za otroke. Pri Galebu sodeluje ilustratorka Dunja Jogan, s katero so izdali knjigo Pesem velikanov, ki jo je pripravila s francosko pravljičarko Mario- Lauro Depaulis. Urednica je predstavila še dve publikaciji za otroke, in sicer roman Ljubo doma in grafomotorični zvezek Od črte do črte. Sledila sta prevoda pesniške zbirke Aceta Mermolje Tweet dell’anima (Čivk duše) , za katerega je poskrbela Daria Betocchi, in prevod v slovenščino knjige I fantasmi di Trieste (Tržaške prikazni) , Dušana Jelinčiča. Med leposlovje spada tudi nova knjiga Vojka Slavca Od Glinščice do Triglava, v kateri lahko odkrijemo poti, ki jih je avtor prehodil v mladih letih. Pri ZTT se veliko ukvarjajo tudi z našimi slikarji, letos je bila v okviru Slofesta predstavljena likovna monografija plodnega tržaškega umetnika Avrelija Lukežiča. Na zadnje je Martina Kafol predstavila še knjigo Franca in Zorana Jerončiča Nepovabljeni. MČ Tatjana Oletič in Nadia Roncelli (foto MČ)Marija Češčut, Jasna Reščič in Valentina Lazar (foto MČ) Martina Kafol in Alina Carli (foto MČ) Kultura5. decembra 201910 Stenski koledar Krajine duha Carla Sclauzera in domišljijski izrezi Vesne Benedetič anes nas preplavljajo vsakovrstne podobe, v glavnem elektronske, ki jih sami rojevamo in jih pošilja- mo vsevprek preko številnih me- dijev, vedno novih posredoval- cev, ki nastajajo v okviru svetov- nega spleta in medmrežja. Sam razpolagam za zdaj “le” z What- sappom, tako da so mi neznane vse ostale možnosti in variante od Facebooka do Instagrama, Twitterja itd. V vrtincu sodobne izmenjave podob pa bi rad opo- zoril na nekoliko bolj tradicio- nalno obliko predstavljanja lepo- te, bolj intimno, ki se nam javlja neposredno in kjer se pomešajo skoro nezaznavno prvine avre umetnine, kot jo je razkrival nemški mislec Walter Benjamin, in predstave naše domišljije. V našem vsakdanjem okolju, naj si bo v domači dnevni sobi in dru- gih prostorih ali pa v uradu, na delovnem kraju, kjer preživimo lep del našega življenja, nekje nevsiljivo stoji, ob vseh raznih izobešenih slikah in simbolih tu- di stenski koledar. Tu so možne seveda kar najštevilnejše varian- te, od čisto uporabnega, družin- skega “holandskega”, kjer si be- ležimo dnevne opravke, do ko- ledarjev, ki upodabljajo živali ali razne druge priljubljene motive, umetnine. Že precej časa so pril- jubljeni koledarji znamenitih umetnikov z razstav. Danes, ko se stalno nižajo nakla- de časopisov in volumni obja- vljenih tiskovin na vseh po- dročjih, se z nekakšno nostalgijo D spominjam na koledarje, ki sojih tiskali in delili med svojimistrankami slovenski denarni za- vodi v Italiji, včasih jih je bilo šest, ob dveh glavnih bankah v Gorici in Trstu še štiri hranilnice in posojilnice od Doberdoba in Sovodenj ob Soči do Nabrežine in Opčin. Takrat so opremljali skupni koledar slovenskih bank v FJK vsako leto drugi zamejski in krajevni oblikovalci. Pa tudi naš edini dnevnik je včasih ob- javljal koledarje in dobro se spo- minjam tistega izredno lepega o značilnih kraških hišah, kamni- tih kritinah, strehah in vodnja- kih s črno-belimi fotografijami Joška Prinčiča in Viljema Zava- dlava. Od vsega tega je danes ostal le Galebov šolski dnevnik, ki še naprej “vztraja” in vsako le- to osrečuje naše osnovnošolce in nižješolske dijake s svojimi živo- barvnimi risbami, karikaturami in slikami, ki jih prispevajo naj- boljši domači ilustratorji. Pri vsem tem seveda ne gre pozabiti poudariti pravo ilustratorsko bo- gastvo, ki ga ponuja tudi goriška revija Pastirček. Na vse to pomislim vsakič, ko lahko uživam že celo leto, mesec za mesecem, ob slikah in ilustra- cijah, ki mi jih ponujata stenska koledarja. Na mojem delovnem mestu visi koledar, ki ga je tiskar- na Grafica Goriziana namenila strankam in posvetila Sabotinu. Goriški fotograf Carlo Sclauzero je posnel dokaj izvirne krajinske poglede na naravo goriškega vrha z raznih zornih kotov, v ra- zličnih letnih časih. Začne se z zoro in vejevjem dreves v prvem planu, z valovanjem gričev v ozadju. Potem je tu zelenje dre- vesnih krošenj in borovcev, s Sa- botinovim masivom, ki ga zare- zujeta asfaltna cesta in reka Soča. Rožnato cvetje s skalovjem nad kraško pečino. S skalnatega gle- dišča se spet ponuja edinstven pogled na sinusoidno turkizno vijuganje in skozi živozeleno gozdno površino Soške doline. V mehko podanem izboru so zaz- navne tudi človeške sledi. Cer- kvica s cipresami in mavrico rdečkasto-rumenih barv v sončnem zatonu. A tudi pomni- ki “velike vojske”. Bodeča žica, ki sloni na kovinasti pastirski pali- ci. Ostanki belih kamnitih ruševin. Obnovljeni suhozidni rov. Carlo Sclauzero je poklicni foto- graf, naslednik slovitega goriške- ga fotografa Giuseppeja Assirel- lija, ki ima svoj atelje in je avtor okusnih fotografskih prilog za številne umetniške in poslovne publikacije. Ob vsem tem pa izraža tankočuten fotografski vid, pomislimo na primer na njegova zaobrnjena drevesa, kjer se realizem neznansko spaja z ab- strakcijo. V stenskem koledarju Sabotin 2019 nam ponuja tako rekoč svojske izreze narave in duše, ki ne iščejo pogrošnih spektakularnih učinkov. Ne ve- mo, koliko je bil na preži in koli- ko sprehodov je bilo potrebnih, da je prišel do takega rezultata. Vseh dvanajst posnetkov je po- stavljenih in oblikovanih v inter- ni režiji same tiskarne Grafice Goriziane, nevsiljivo in učinko- vito, kar izpričuje tudi novem- brska slika z intimnim objemom neprodirne meglice in z listjem obdano samotno asfaltno gozd- no potjo. Na domačem hodniku pa visi pod sliko Vesne Benedetič z “na- smejanimi malimi pobiralci hrušk” koledar, ki ga je za izte- kajoče se leto pripravila tržaška umetnica. Njeni dobro znani ju- naki, ravnodušni mačkoni in pi- sane miši, radovedni medvedki, miroljubni kužki, sinjemodri kit in oranžnoškrlatni ptiček Red Ramatou, se veselo kretajo okrog knjig, na mehkih zofah toplih stanovanj ali sredi gozdiča, v mo- dri vodi ali v objemu noči in ob siju mesečine, kakor so upodo- bljeni za razne mesečne vinjete. V Škrbini živeča ilustratorka si je s pomočjo moža Papa uredila krasen atelje, pravi “umetniški brlog”, v nekdanjem seniku ob hiši v vasici na Krasu, kjer je imel svojo umetniško domačijo tudi Lojze Spacal. Tu Vesna ustvarja svoje priljubljene like in zgodbe, polne radoživih dogodivščin, z značilnimi mehkimi, pastelasti- mi barvami. Tu tudi sprejema manjše skupine otrok na obisku ali likovnih delavnicah in tečajih, ki jih prireja v okviru Za- voda za mreženje umetnosti Ra- matou. Njene etične in ekološke pripovedke se z uspehom obja- vljajo tako v Sloveniji kot v Italiji; njen zadnji podvig je oblikovan- je 26 panojev z risbami večjega formata, ki bodo poživile 10 sob pediatričnega oddelka tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofa- lo. Tu objavljamo le sliko z lan- skega koledarja, ki je izšel v 200 izvodih (60 slovenskih in 140 dvojezičnih) v tiskarni Grafica Goriziana, sicer so njeni značilni živopisani junaki na voljo tudi na spletu. No, ob vseh elektronskih podo- bah, bi Vam zaželel tudi malce razvedrila in užitka ob starem, tradicionalnem papirju, in če bi si želeli nabaviti koledar za leto, ki prihaja, imate na razpolago tu- di nov koledar Vesne Benedetič 2020 v Tržaškem knjižnem sre- dišču na Trgu Oberdan, v tržaški trgovini Cucu' v ulici dei Capi- telli 4 in seveda tudi pri njej do- ma v Škrbini št. 51 (ob sobotah in nedeljah od 10. ure dalje). Več informacij na: redramatou. com. Davorin Devetak Nova zamisel za ovrednotenje krajevne dediščine Hišna imena Vipavske a Vipavskem je nastal projekt Hišna imena Vi- pavske. Gre za popis do- mačih imen (v latinščini Nomen vulgaris), ki so del izumirajoče dediščine. Hišna imena oz- načujejo domačije in pripadajoče posesti ter predvsem ljudi, ki na teh domačijah živijo. Ta domača imena so nastala iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj in so se na domačijah obdržala kljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov. Danes z opuščanjem kmetij in zamiranjem kmečkega načina življenja v vaseh hišna imena izgin- jajo iz vsakdanjega govora, mnoga imena poznajo le še starejši. Hišna imena so v vipav- skih vaseh večino- ma del strnjenih naselij in gas, ki so že v veliki meri uvrščene na sez- nam kulturne de- diščine. Domača imena so bila pomembna zlasti v časih, ko še ni bilo zemljiških knjig. Hišne številke so nastale šele leta 1770. Ime pa se je držalo hiše in pose- stva, čeprav so se lastniki menja- vali. Hišna imena pospešeno iz- ginjajo in v nekaj letih bo vse ve- denje o tem povsem izginilo. Žal pa hišna imena niso sistema- tično popisana in jih v nekaterih farah ni. Velik problem je tudi številčenje, saj je bilo prešte- vilčenj v posameznih toliko, da je težko odkrivati, za katero hišo gre. Želja je, da bi hišna imena obja- vili tudi v brošurici za vsako vas posebej in jih v soglasju z lastniki zapisali na glineni ploščici za hišno pročelje. Tovrstne projekte, ki se končujejo s postavitvijo ta- blic na hišah, najdemo v mnogih krajih, pose- bej v tujini. V Sloveniji je izreden uspeh doživel popis hišnih imen na Gorenjskem, kar so ljudje navdušeno sprejeli. Hišna imena so nastala različno. Velikokrat je to priimek, ki je iz- ginil. Poglejmo še dva primera. Nadi Kravos so tako rekli Nada Skalonova. Hišno ime pa je na- stalo zaradi kolon, velbov, ki jih je imela hiša nekoč. Poldkovi pa so dobili hišno ime pred prvo svetovno vojno, ker je tam živela babica Leopolda Cigoj, rojena Košuta. Stane Moškon nam je pojasnil: “Še danes se je spomin- jajo starejši vaščani v okoliških vaseh, kjer je pomagala porodni- cam ne samo pri porodu, ampak je zanje skrbela še teden ali dva”. Internetna objava hišnih imen na portalu vipavska. info je doživela ugoden odziv, saj so se prebivalci popisanih vasi takoj odzvali in sporočili pripom- be. Za zdaj so objavljeni po- pisi hišnih imen štirih nase- lij: Skrilje, Kamnje, Potoče in Gojače. Popisi vsebujejo šte- vilko hiše, domače ime in priimek bivajočih. Zaradi za- konodaje osebnih podatkov ne objavljajo, kar gre na škodo praktičnosti. Projekt je podprla tudi Občina Aj- dovščina. Ker je bil odobren pre- cej nižji znesek od predlaganega, se je projekt začel v manjšem ob- segu od načrtovanega. Ne glede na to pa je najpomembneje, da se je ideja uresničila. Delo se bo nadaljevalo tudi v naslednjem le- tu. Obseg pa bo odvisen od fi- nančnih sredstev. Tino Mamić N Decembrska “vinjeta” Koledarja Vesne Benedetič 2019 Novembrska krajina Carla Sclauzera za Koledar Sabotin 2019 občinski sejni dvorani v Ronkah je v sredo, 27. 11. 2019, društvo Jadro predstavilo novo obsežno številko društvenega glasila, ki je na- menjeno predlanskemu praznovanju 30-letnice de- lovanja kulturnega in rekreacijskega društva iz Laške- ga ter njegovemu klekljarskemu odseku. Tokratna, 18. številka je izšla pod pokroviteljstvom občine Ron- ke. Pri njej je sodelovalo 15 av- torjev s 33 raznovrstnimi članki in 11 pesmimi. Publikacija ob- sega 148 strani. Kot je pojasnil dolgoletni urednik Karlo Mucci, je zbornik začel izhajati l. 1988. Publikacija je zelo dragocena, ker vsakič prispeva k vrednoten- ju zgodovine Slovencev v Laškem in poznavanju tega ob- močja, ki je neločljivo povezano tudi z morjem in dogajanjem ob njem in na njem (ladjedelnica, pristanišče, marine, plaže, ri- bištvo, razvedrilno jadranje, potapljaštvo, leteče ladje oz. vodna letala... uskoki, gusarji in galjoti). Razni av- torji in lepe fotografije skušajo prikazati ustvarjalnost Slovencev in Bezjakov v Laškem; v člankih teče be- seda tudi o pobratenjih, ki jih ima že 50 let občina Ronke z Metliko na Slovenskem in Wagno na Av- strijskem ter občina sv. Kancijana ob Soči z občino Divačo na Slovenskem in koroško občino Škocjan v Podjuni na Avstrijskem. Društvo Jadro s skupnostjo iz Selc goji že več let plodne stike z istoimenskimi vasmi Selo, Sela, Sele v Sloveniji. Zajetno in privlačno oblikovano glasilo bogati 230 fotografij z dvojezični- mi didaskalijami in raznovrstnimi informacijami o življenju in osebnostih tega dela Goriške in deloma Furlanije, saj so bili Slovenci tudi tam zmeraj prisotni bodisi zaradi pomembnosti Ogleja bodisi zaradi službenih obveznosti, ki so jih pripeljale v ta kraj, kot se je to zgodilo npr. duhovniku, publicistu in pe- sniku Josipu Furlaniju Trnogorskemu (1825-1914), ki je bival v Villi Vicentini. Na večeru so zbornik predstavili odbornika Rudica Požar in Oskar Beccia, ki je tudi tokrat poskrbel za oblikovanje publikacije, ter pred- sednik društva Karlo Mucci, ki je gonilna sila in duša društva v Laškem. Pozdrave občinske uprave je izrekla občinska odbornica Ele- na Cettul, v imenu Sveta sloven- skih organizacij pa njegov pred- stavnik Julijan Čavdek. Na lepi pri- reditvi je za glasbeno popestritev poskrbel s svojim nastopom Šolski otroški pevski zbor OŠ Ljubka Šorli iz Romjana pod vodstvom Lucije Lavrenčič; učiteljica Veronika Grassi je mlade pevce in recitatorje sprem- ljala na klavir. Naj spomnimo še, da je v 32 letih društvo Jadro iz- dalo več knjig v samozaložbi, ena izmed teh je npr. trilogija o zakonih in razsodbah, namenjena Sloven- cem v Italiji, tri knjige pesmi Liliane Visintin, dve zgodovinskih knjigi Iva Petkovška, knjiga o sloven- skih mlekaricah v Laškem in druge publikacije. Težko si je predstavljati, koliko strani obsega vse našteto! Lahko povemo le to, da je v 18 glasilih okoli 300 člankov, opremljenih s skoraj 900 fotografijami in risbami! Naj omenimo še, da so nekatere številke glasil do- stopne na spletni strani Tržiškega kulturnega kon- zorcija. Skupna vsebina predstavlja verjetno najobšir- nejši opis značilnosti tega območja in seveda najob- sežnejšo zbirko podatkov o Laškem nasploh, predv- sem glede zgodovine in delovanja tukajšnjih Sloven- cev, tudi tistih, ki so se izselili. Tak “emigrant” je gla- sbenik Rudolf Kubik, ki je l. 1970 v Ljubljani dobil častno, zlato Gallusovo značko in listino Zveze kul- turnih organizacij Slovenije. Glasilo je kot vse prejšnje številke natisnjeno v 250 izvodih, ki si jih je možno ogledati in prelistati tudi v raznih knjižnicah. KM V Ronke / Izšla je 18. številka glasila Jadro Dragoceni zapisi o Slovencih v Laškem Kultura 5. decembra 2019 11 “Voščila v glasbi” ZKB z Urošem Perićem in skupino Anakrousis Zadružna kraška banka Trst Gorica prireja tudi letos za svoje člane in stranke tradicionalna predpraznična koncerta “Voščila v glasbi 2020”, ki bosta na sporedu v torek, 10. decembra 2019, v Kulturnem domu v Trstu (ul. Petronio 4) in v sredo, 11. decembra 2019, ob 20.30, v osrednji dvorani goriškega Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass, 20). Decembrsko praznično vzdušje bodo tokrat obogatili člani svojevrstne vokalne skupine Anakrousis iz Trsta ter izredni gost, “slovenski Ray Charles”, pianist Uroš Perić – Perry iz Ljubljane. ZKB Trst Gorica se zadnja leta izredno posveča mladim, zato je tokratna izbira tudi šla v to smer: odločila se je za mlado pevsko skupino, ki združuje mlade z našega ozemlja, z umetniškim vodjo Jarijem Jarcem na čelu. Anakruza, iz grščine anącrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih zelo rada in z veliko zagnanosti loteva mladinska vokalna skupina Anakrousis s Tržaškega pod taktirko Jarija Jarca. Glasbeni izraz, ki jim je dal idejo za ime vokalne skupine, pa nosi s seboj tudi nekaj nepredvidljivosti – pri anakruzi namreč nikoli natančno ne veš, kako se bo razvijala skladba. In prav tako je razgibana a-cappella pot anakrousisov. Ljubezen do zborovskega petja vodi pevce in pevke proti vedno novim izzivom, s katerimi želijo širiti glasbo, ki navadno ni bila prisotna v naših krajih: jazz, blues, chanson, swing, pop, gospel, evergreen… Gost večera, Uroš Perić – Perry je postal znan po svojih odličnih interpretacijah skladb iz zlate dobe bluesa, soula in jazza. Med glasbeniki, ki so nanj najbolj vplivali, je prav gotovo legendarni Ray Charles. Perić je s svojimi nastopi do zdaj razgrel občinstvo že kar na treh kontinentih, v Evropi, ZDA in Afriki. Njegova ljubezen do glasbe se zrcali tako v interpretiranju Charlesove glasbe kot v ustvarjanju lastnih skladb. Na njegovo petje, igranje klavirja in značilno pozibavanje se občinstvo vedno odzove z burnim aplavzom. S simpatičnim, širokim nasmehom in karizmatično osebnostjo še dodatno navdušuje občinstvo vseh starosti. Glasbena dogodka “Voščila v glasbi” sta še posebej namenjena članom, strankam, gostom in delovnim partnerjem Zadružne kraške banke s Tržaškega in z Goriškega ob vstopu v leto 2020. Vstop na koncert je možen le z vabili, ki bodo prihodnji teden na razpolago pri podružnicah ZKB. Voščila v glasbi TKS / Predstavitev knjige Zgodovina slovenskega gledališča v Trstu lovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni 1848- 2018 je naslov monografije, ki jo je napisala gledališka razi- skovalka Bogomila Kravos. De- lo so na pobudo Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, Narodne in Študijske knjižnice in Slovenske matice v petek, 22. novembra, popoldne pred- stavili v tržaškem Narodnem domu. Avtorica v knjigi predstavlja 170-letno slovensko gledališko zgodovino na Tržaškem. Knji- ga, ki je sad avtoričinega 30- letnega raziskovalnega dela, je razdeljena na posamezna ob- dobja, katerim je priložen sez- nam gledaliških iger, ki so bile v tistem času uprizorjene. De- lo, izid katerega je podprl tudi Slovenski gledališki inštitut, omogoča spoznavanje pestre- ga kulturnega in družbenega dogajanja tržaških Slovencev. Srečanje je v imenu organiza- torjev uvedla Loredana Umek. Dogajanju na odrskih deskah je Kravosova namenila veliko monografskih del in drugih znanstvenih prispevkov. Za urednico Slovenske matice S Ignacijo Fridl Jarc izid knjigedokazuje, da ima tržaško gle-dališče središčno vlogo v slo- venskem prostoru. “V osrednji Sloveniji večkrat napačno mi- slimo, da gre za nekakšen rob- ni prostor”. Urednica je spre- govorila tudi o avtoričini življenjskosti, ki spremlja nje- no pisanje. Bralcu v delu niso na voljo le seznami dogodkov in razni dokumenti, ampak tudi zanimivosti o dogajanju po spustu zastora, kar je pač prikrito očem javnosti. Kravosova je na srečanju obra- zložila, da je v delu dala pou- darek razvoju gledališča. Vsa- ko v knjigi obravnavano ob- dobje ima svojo specifiko. V življenju gledališča so opisani ključni in kritični trenutki, ki so napovedovali družbeno do- gajanje. Marij Čuk je poudaril, da knji- ga nudi kritičen pogled na pretekli čas pri nas, v Srednji Evropi, italijanskem, jugoslo- vanskem, slovenskem in ob- mejnem prostoru. Branje vabi k iskanju odgovorov na tri vprašanja: o vpetosti sloven- skega gledališča v Trstu (SSG) v slovenski kulturni prostor, o njegovi vpetosti v prostor, v katerem deluje, in o njegovi barvi. Kar se tiče le-te, Kravo- sova vztraja pri tržaškosti tea- tra. Knjiga po Čukovem mnenju vodi bralca tudi k raz- misleku okrog vloge, ki naj jo v SSG-ju imajo upravni odbor, umetniški vodja in direk- tor. “Ali naj upravni odbor le išče rešitve finančnega značaja ali naj tudi določa 'politično linijo' gleda- lišča? Gledališče je prostor estetike, etike in etosa”. Knjiga torej opozarja na vlogo gledališča v naši družbi in nas vodi k raz- misleku, “da bi enkrat vendarle razmislili tudi o vsebini slovenskega gleda- lišča v Italiji”, je sklenil svoje izvajanje Čuk. V končni razpravi je tekla beseda o raznolikosti slo- venstva. Med govorniki je prišlo jasno do izraza sta- lišče, da “je potrebno naše slovenstvo postaviti na noge v svojem bistvu, da po- kažemo to, kar mi doživlja- mo”. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje avtentične tržaške gledališke ponudbe v sklopu širšega slovenskega prostora. Mch Za to porabim veliko časa. Ko do- bim neko vezno nit, je potem stvar lažja. Pri izbiri skladateljev grem malo po izkušnjah in po osebnem okusu. Pri glasbi je pač tako, obsta- jajo neka velika imena, ki pa meni ne povedo veliko. V njih ne vidim nič tako posebnega. Morda pa jih enostavno še ne razumem. Zato jih nikoli ne odpišem, samo počakam na trenutek, ko bom končno razu- mel njihovo umetnost. Pri sesta- vljanju sporedov je torej potrebno veliko časa, raziskovanja, obisko- vanja koncertov, sreče, predvsem pa odprtega pogleda. V zadnjem času je kar nekaj takih projektov, ki so mi dali velika zadoščenja. Naj omenim le dva božična koncerta, ki sem ju izvedel v Kulturnem cen- tru Lojze Bratuž leta 2016 in 2018, ter projekt angleških skladateljev 19. in 20. stoletja, ki smo ga obliko- vali z Dekliškim zborom Igo Gru- den. Kaj ti pomeni kot dirigentu biti poročen z dirigentko? Lepo je, ker marsikaj skupaj delava, iščeva, se soočava. Ona vpraša me- ne za nasvete, jaz pa njo. Skratka sva si mentor drug drugemu. To je ve- lika prednost, ker imava pri sebi stalno nekoga, s katerim se lahko pomeniva o dvomih in problemih, ki zahtevajo hitro rešitev. Mislim tudi na medosebne odnose. Ko de- laš z zbori, si stalno v stiku z ljudmi, različnimi zgodbami, značaji, življenjskimi stili; in vsakdo ima svoje težave, ki neizogibno navalijo nate. Ko si emotivno vključen v ne- ko zgodbo, nujno potrebuješ nasvet nekoga, ki vanjo ni vpleten, da lah- ko zadevo rešiš na najboljši način. V našem poklicu moraš namreč gle- dati vedno na korist skupine in po- stopati v to smer, zato moraš oseb- ne zamere pustiti ob strani. Mateja mi pomaga tudi pri iskanju novih pristopov. Ona je zelo vključena v italijansko zborovsko stvar- nost in tudi od tam prihaja v zadnjih letih marsikaj za- nimivega. Izkušenj je dosti, imava tudi različne poglede in tako se dopolnjujeva. Za sabo imaš veliko iz- kušenj, in vendar se še ved- no izpopolnjuješ … Poleg študija na konservatoriju so mi veliko dali tudi seminarji, moj- strski tečaji in seveda petje v drugih zborih. Konservatorij nudi osnov- no znanje, veliko več pa se potem naučiš “na terenu”. Na raznih se- minarjih - začel sem v Ljubljani - sem spoznal veliko ljudi in pristo- pov. Niso vsi vrhunski, toda novi ljudje in novi repertoarji ti odpirajo nova obzorja. Po mojem bi moral biti dober dirigent nujno tudi pe- vec: samo tako lahko vidi stvari “z druge strani”. Takoj se vidi, če je di- rigent (bil) tudi pevec ali pa ne. Ali če je zborovski skladatelj bil pevec ali ne. Prav tako mislim, da bi mo- ral dober orkestrski dirigent igrati tudi kak instrument. Zborovstvo je umetnost in kot taka se stalno raz- vija. Če se zapreš v svoj krog, osta- neš nazaj, ne napreduješ, postaneš nezanimiv. Stalno se moraš izo- braževati, znanje nadgrajevati, gle- dati okrog sebe, kaj se novega do- gaja. Pomembno je si vzeti čas tudi za to, za poslušanje koncertov in tekmovanj. Biti moraš stalno na preži, kar zahteva napor in čas. Ved- no boš našel koga, ki zna več kot ti. V vseh oblikah žive umetnosti je ta- ko. V zadnjih 15 letih so nekateri zbori v našem prostoru naredili velik korak naprej … To je bil ogromen korak. Po mojem mnenju imamo veliko srečo, ker imamo pogled uperjen v zborovsko stvarnost v Sloveniji in Italiji. Zato lahko “črpamo” tu in tam. In prišla je generacija, ki se je očitno nav- dušila za kvalitetno zborovsko pet- je. Večina teh, ki so naredili “pre- skok”, so peli pri Hrastu. Radoved- nost nas je privedla do tega, da iščemo vedno nekaj več. Predvsem v Italiji zadnje čase nastajajo odlične skupine, v katere združen- ja, kot sta Feniarco ali deželna zveza USCI, veliko vlagajo. Že v 90. letih so nekatere pevke iz naših krajev npr. pele v zboru Ave, ki je bil na evropskem vrhu. Mateja je šla pet v APZ Tone Tomsič, v istem času je na Goriškem nastal Musicum, ki je iskal drugačne, sodobnejše reperto- arje itd. In zdaj delamo lepo. Upam, da bomo to še nadgrajevali. Med drugim tudi poučuješ in predavaš na seminarjih... V glavnem poučujem harmoniko in teoretične predmete na centru Komel, zdaj imam še dekliški zbor. Kdaj pa kdaj me povabijo na kakšen seminar. Veliko let sodelujem na zborovskih seminarjih Zveze cer- kvenih pevskih zborov iz Trsta, vabi me tudi kakšen zbor. Moje delovan- je se torej deli na pedagoško delo na Komelu in na vodenje zborov. Na področju glasbenega šolstva so se stvari korenito spremenile. Ne gledamo več samo, da bi formirali profesionalne glasbenike. Tudi na konservatorijih, ki jih je po mojem v Italiji še vedno preveč, životari ce- la armada mladih glasbenikov, ki bi se radi z umetnostjo preživljali. Ko pa končajo akademski študij, so ra- zočarani in zbegani in predvsem jezni, ker jim nihče ni priskrbel do- bre službe. Lahko pa vzgajamo ne- profesionalne glasbenike na visoki ravni, predvsem pa kritične po- slušalce in bodoče obiskovalce kva- litetnih koncertov. Veliko vlagam v razumevanje sodobne glasbe, kajti umetnost se stalno razvija in tudi poslušalec mora biti o tem oza- veščen, da lahko dojame in uživa pri poslušanju. V tem je tudi naloga glasbenih šol danes. Ker si še mlad, ti postavim še to vprašanje: kdo bi hotel, da bi bil Mirko Ferlan čez 20-30 let? Čez 20-30 let bi rad bil zadovoljen s tem, kar sem ustvaril. Nikdar si ni- sem postavljal dolgoročnih ciljev. Vedno si želim ciljati visoko in do- bro “zaigrati svoje karte”, da kaj do- sežem. Pred leti sem hrepenel po marsičem; zdaj manj hrepenim in sem bolj v stiku z realnostjo, čeprav sem kot umetnik še vedno idealist. Ne bi rad imel obžalovanj, rad pa bi bil srečen s tem, kar zdaj ustvarjam po svojih najboljših močeh. S 3. strani / Mirko Ferlan “Zborovstvo je umetnost ...” eter Černic je bil kot soavtor knjige Boj za slovenske narodne pravice in de- mokracijo v sredo, 27. novembra, gost čedajskega kulturnega društva Ivan Trinko. Zbirko zgodovinskih člankov in esejev, ki je izšla kot 50. zvezek knjižne zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta ter v založbi Krožka An- tona Gregorčiča iz Gorice v ok- viru projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, je v sklopu razpisa za izvedbo pobud za ovrednotenje in širjenje rabe slovenščine sofinancirala tudi dežela Furlanija Julijska krajina. V Čedadu naj bi jo predstavil urednik Ivo Jevnikar, ki pa zara- di nezgode ni mogel biti priso- ten. O zgodovinskem zvezku je zato, po uvod- nem pozdravu predsednice Iole Namor, ki je poudarila, da knjiga govori o zgodovin- skem obdobju, o katerem vemo in govorimo premalo in ga je treba še podrobneje razi- skati, spregovoril Goričan Peter Černic. Pred- stavitev je bila za beneško društvo pomem- bna, ker je v publikaciji veliko govora tudi o Beneški Sloveniji, o Demokratični fronti Slo- venije in preganjanju slovenstva v Benečiji pa v njej piše tudi Viljem Černo. Njegov za- pis pripoveduje, kako močno so skušale ita- lijanske oblasti izkoreniniti in prikriti vsako željo in poskus ljudi, da bi ohranili svoj jezik. V tistem obdobju je bila Beneškim Sloven- cem nenaklonjena tudi večina duhovništva. Glavni namen katoliške Cerkve v povojni Italiji, tja do l. 1954, v času torej, ko je nasta- jala Krščanska demokracija, je bil izkoreni- niti komunizem. Slovenstvo pa so, predv- sem v Benečiji, politične sile enačile s ko- munizmom in Titom. Černo pripoveduje, kako je italijanski dnevni tisk pisal o tistih mladih, ki so se iz Benečije odpravili v go- riški Dijaški dom, da bi se učili slovensko, in kakšna agitatorska politika je spremljala pro- tislovensko gonjo. Knjiga govori o povojnem političnem doga- janju med Slovenci v zamejstvu v tržaški in goriški pokrajini ter, kot smo že poudarili, v Benečiji, Erik Dolhar pa piše o zapletenem in povsem svojstvenem položaju Kanalske doline, ki je dejansko odsev avstrijske Ko- roške. Avtorji esejev in prispevkov, Nevka Troha, Raoul Pupo, Nina Lončar, Peter Černic, Ivo Jevnikar ter Viljem Černo in Erik Dolhar, skušajo bralcu pojasniti zametke obnavljanja političnega življenja Slovencev v Italiji po 2. svetovni vojni. Gre za tista huda leta, ko smo pod anglo-ameriško vojaško upravo čakali na določitev meja. Za Benečijo, kot pudarja Viljem Černo, je bilo že leta 1866 jasno, da bo pripadala Italiji. Tedaj so bili Beneški Slo- venci proglašeni za Italijane in od takrat so bili, pravi avtor, vsepovsod vsiljeni itali- janščina, asimilacija in odpadništvo. Časi pa so bili hudi tudi zaradi sporov na državni ravni in v okviru same manjšine. To so bila leta, ko je nastajala Krščanska demo- kracija in utirala pot novemu zahodnemu modelu demokratičnega vladanja. Mnoge slovenske na novo nastale stranke, predvsem v okviru katoliškega tabora, so sledile temu modelu. Med njimi Slovenska demokratska stranka, Slovenska krščansko socialna zveza in pozneje Slovenska katoliška skupnost. Na strani, ki je ostala zvesta komunističnim idealom, je OF nasledila Demokratična fron- ta Slovencev. Vrste Slovencev, ki so predsta- vljale volilno bazo tedanje levice, KPI, Ko- munistiične partije Italije, je kmalu razbil kominform. Ta je v manjšinske vrste prinesel še nove ideološke razkole ter, čeprav v manjši meri kot raznarodovalna politika, ve- liko pripomogel k poitalijančevanju Sloven- cev. Suzi Pertot P ČEDAD / Predstavitev nove publikacije O zametkih slovenske zamejske politike Kultura5. decembra 201912 Pogovor / Mladi univerzitetni študentje, oblikovalci glasila Sconfinare Aktivno spremljajo dogajanje na državni in svetovni ravni confinare je časopis, ki ga ustvarjajo študentje fakultete Mednarodnih in diplomatskih ved Univerze v Trstu s sedežem v Gorici. Pri delu sodeluje zelo veliko mla- dih, ki redno ali občasno objavljajo svoje zapise v pa- pirnati izdaji časopisa in na spletu. Pogovorili smo se z Margherito Girardi, Nino Komadina, Pietrom Male- sanijem in blagajnikom Luigijem Volponijem, s čla- ni uredništva, ki imajo naj- pomembnejšo, koordina- cijsko vlogo in so v delo vključeni v vlogah časni- karjev in urednikov tiskane verzije ter spletne strani. Kdaj je nastal časopis Sconfinare? Kako je bilo na začetku? M. G.: Sconfinare je pro- jekt, ki ga že vrsto let redno urejujemo študentje. Usta- novljen je bil leta 2006 in je uradno vpisan na go- riškem sodišču. Začetno je bil časopis precej različen od današnjega: bil je neke vrste blog, dnevnik, v katere- ga so sodelavci pisali o lastnih izkušnjah, mislih, o svojem pogledu na svet, danes pa so naša obzorja širša, s posebnim poudarkom na mednarodnih dogodkih. P. M.: Na začetku je bil naš projekt nekaj neformalnega. Glede na to, da govorimo o študentskem univerzitetnem časopisu, smo objavljali veli- ko količino zapisov v papirna- ti in spletni izdaji. Ta- krat so bili zapisi manj kvalitetni, do velike spremembe pa je prišlo, ko smo se odločili za pi- sanje rubrik. Te so bile tako resnega kot tudi lahkotnejšega značaja in so končno dale časo- pisu neko solidno strukturo. Sodelavci so začeli redno pisati, šte- vilo prispevkov se je še povečalo in rubrike smo na spletu objavljali tedensko ali vsakih šti- rinajst dni. Tudi danes je za nas zelo pomem- bno, da redno objavlja- mo sveže, nove zapise tudi v mesecih med de- cembrom in februarjem, ko je čas izpitov, in v poletnih me- secih. Kolikokrat letno izide Scon- finare? Koliko izvodov ti- skate? P. M.: Projekt razvijamo v dveh komplementarnih obli- kah, v papirnati izdaji in na spletni strani. Tiskana verzija izhaja dvakrat letno, decem- bra in maja, približno ob kon- cu šolskih semestrov, vsaka edicija pa ima šestnajst strani. M. G.: Na spletni strani obja- vljamo zapise vse leto. Časo- pis tiskamo v približno 500 iz- vodih in ga brezplačno deli- mo v Gorici, Trstu, Vidmu in Novi Gorici, vsi naši sodelavci nesejo nekaj izvodov tudi v svoja rojstna mesta. Kje tiskate časopis? N. K.: Pred kratkim smo začeli tiskati Sconfinare v ti- skarni Grafica Goriziana. Koliko članov šteje vaša re- dakcija? P. M.: Število članov se iz leta v leto spreminja. Ob koncu šolskega leta se redakcija sko- S raj popolnoma razpusti, sajveliko sodelavcev diplomira,nekateri izberejo študij v tuji- ni, Erazmus in druge vrste iz- kušenj izven Gorice, ti pa so ponavadi najbolj aktivni člani redakcije. Vsako leto moramo k sodelovanju privabljati nove pisce iz prvega ali drugega let- nika. Tudi letos nas je okoli petdeset, nekateri redno pišemo, drugi le občasno, ko jih kaka tematika posebno za- nima. M. G.: Mi štirje smo aktivno soudeleženi, pišemo in ima- mo koordinatorsko vlogo: or- ganiziramo vse aktivnosti, pri katerih je časopis soudeležen, lektoriramo prispevke, skrbi- mo za njihovo grafično podo- bo na strani in jih objavljamo na spletu. Bistveno vlogo ima- jo tudi vodje naših najpo- membnejših rubrik, ki so te- melj časopisa, predvsem pa spletne strani. V rubrikah pišemo o gledališču, glasbi, filmih in literaturi. Zelo pril- jubljena je tudi rubrika Teden v desetih novicah, v kateri obravnavamo najbolj sodob- ne teme in dogodke. Kako ste si porazdelili delo? N. K.: Sodelavci nam najprej pošljejo predlog, zamisel za določen članek, mi pa se po- govorimo in nato določimo, kako je najboljše, da se zapis razvije, katerim temam in do- godkom naj avtor pripiše večjo težo. Dokončan članek lektoriramo in objavimo na spletni strani – vsak od nas opravlja to delo v skladu s svo- jimi osebnimi obveznostmi. Tudi glede institucionalnih, uradnih obveznosti časopisa si vsakokrat med sabo eno- stavno porazdelimo delo. Po- samezni vodje rubrik skrbijo vsak za svojo sekcijo, z javni- mi razpisi, iskanjem fi- nančnih sredstev in izplačili se ukvarja izključno Luigi. P. M.: Mi štirje imamo enako vlogo, vključenost ostalih po- sameznikov v projekt pa se rahlo spreminja med šolskim letom. M. G.: Pomembmo vlogo ima tudi naša odgovorna urednica, publicistka Anna Miy- kova, ki nam s svojimi nasveti priskoči na po- moč, ko se srečamo s sporno temo ali ima- mo kak poseben dvom. Imate tudi sodelavce izven univerze? Študentje pišejo v Sconfinare tudi po opra- vljeni diplomi? P. M.: Naš izdajatelj je združenje A. S. S. I. D. - Združenje študentov Med- narodnih in dipomatskih ved, zato morajo biti vsi so- delavci časopisa vpisani na našo fakulteto in obenem člani združenja. Tudi po di- plomi so lahko še včlanjeni v združenje, večina pa ne sodeluje več pri časopisu, saj imajo druge obveznosti in se soočajo z novimi izzi- vi. Vsekakor se mi zdi zelo lepo, da je Sconfinare pro- stor, medij, ki ga soustvar- jajo izključno univerzitetni študentje. S katerimi tematikami se ukvarjate? G. M.: Na spletnem portalu poglobljeno pišemo o sodob- nih mednarodnih tematikah. V zadnjih letih smo uvedli nove sekcije, v katerih obrav- navamo specifične vsebine: objavljamo recenzije filmov in glasbe, reportaže, novice iz Gorice in z univerze. Sledimo tudi predstavam goriškega gledališča Verdi, s katerim že dalj časa sodelujemo. V papir- natih izdajah časopisa navad- no izberemo samo eno ak- tualno temo, ki jo poglobi- mo. V lanski, decembrski šte- vilki, smo pisali o vlogi novi- narstva v sodobni družbi, v majski o sodobni problemati- ki varstva okolja, o odnosu do okolja in ekoloških proble- mih. Zdaj pripravljamo novo številko, petdeseto po vrsti, v kateri bomo obravnavali me- jo in njena različna pojmo- vanja. N. K.: Spletna stran ni odvisna od tiskane izdaje, se pa po njej zgleduje. Tudi vse strani časo- pisa so na razpolago našim bralcem v pdf obliki na sple- tu. P. M.: Intervjujev ponavadi ne pišemo, včasih se pa zgodi, da ima kak sodelavec dober predlog ali pride v stik s kako zanimivo osebnostjo. V ti- stem primeru je tudi intervju dobrodošel. Ste zadovoljni s svojo splet- no stranjo? Kaj pa spletna družbena omrežja? P. M.: S portalom imamo tre- nutno težave, veliko člankov ni dosegljivih, zato uporablja- mo predvsem spletna družbe- na omrežja, Facebook in In- stagram, na katerih delimo fotografije, krajše zapise, uvo- de in povezave na članke, ki so za zdaj objavljeni na med- narodnem portalu Medium. com. Vsak teden napišemo do pet novih člankov – nočemo biti površni, v posamezne te- me se poglobimo. Kdo so vaši bralci? G. M.: Večinoma so študen- tje. Papirnato izdajo delimo na univerzah, v prostorih, kjer se mladi srečujejo. Prisot- ni smo na goriški občini, saj skušamo biti dosegljivi tudi mlajšim in starejšim bralcem izven univer- zitetnih krogov. N. K.: Da smo lahko prisotni v občinski stavbi, se moramo zahvaliti predvsem od- bornici Chiari Gatta, ki podpira naše delo- vanje in nam potrjuje, da je zanimanje za Sconfinare veliko. Vse izvode časopisa, ki jih tam pustimo, si naši bralci v kratkem času razdelijo, nič ne osta- ne. To nam je v veliko zadoščenje. Ste v stiku s svojimi bralci? Se vam oglašajo po mailu, komentirajo na spletnih omrežjih ali vas kaj iščejo na univerzi? P. M.: Študentje prihajajo večkrat do nas, saj je naša fa- kulteta razmeroma majhna; goriški občani manj. Zaveda- mo se, da poznajo ime našega časopisa, vedo, da obstajamo. Prvi korak smo naredili, zdaj moramo odnos do njih gojiti, da bodo postali aktivni bral- ci. Ste kdaj pomislili, da bi svoj časopis delili tudi v slo- venskih višjih šolah v Gorici? P. M.: Po pravici pove- dano, o tem nismo ni- koli razmišljali, predv- sem zaradi nepozna- vanja jezika. Kako doživljate mejo? Poznate Slovenijo in slovensko narodno skupnost v Gorici? N. K.: Osebno nisem o meji nikoli razmišljala: v Slovenijo hodim v bližnje nakupovalno središče in po bencin, slovenske manjšine sploh ne poznam. Tudi na naši fakulteti nisem nikoli srečala nobene- ga Slovenca. P. M.: Večkrat prečkam mejo. Rad potujem in veseli me, da se lahko s kole- som svobodno premikam med eno državo in drugo. Manjšine ne poznam. Zavedel sem se, da je zelo težko spoz- nati že Goričane italijanske narodnosti. Od kod prihajate? G. M.: Jaz prihajam iz Trenta. N. K.: Doma sem v bližini Be- netk. P. M.: Tudi jaz sem iz Trenta. L. G.: V Gorico sem prišel iz Vidma. Med vašimi sodelavci je tu- di kak Slovenec? G. M.: Zadnja stran našega časopisa je v slovenskem jezi- ku. Za prevod člankov poskrbi sodelavec slovenskega rodu, ki pa samo občasno dela z na- mi in le za papirnato izdajo časopisa. Sconfinare sodeluje tudi pri dogodkih ali projektih, ki jih organizirajo javne usta- nove, organizacije in združenja izven univerzi- tetnih zidov? G. M.: Že vrsto let sodeluje- mo na prireditvi e'Storia, kjer organiziramo predavanja z naslovom “Zajtrk z zgodovi- no” ali “Aperitiv z zgodovi- no”. Vsako leto se nekateri člani redakcije udeležujemo petdnevnega Festivala novi- narstva v Perugii. Prisotni smo na tiskovnih konferen- cah v občinski palači in redno vabimo predstavnika občin- ske uprave na naše dogodke, še posebno na predstavitve ti- skane izdaje časopisa. P. M.: Vsako leto uspešno pri- rejamo Sconfinarte, kulturni dogodek, na katerem se srečamo z vsemi sodelavci. Skupaj govorimo o književno- sti in glasbi. To je čudovita priložnost za medsebojno spoznavanje in nedvomno pripomore k temu, da složno in pozitivno sodelujemo. Kako krijete stroške? L. V.: Stroške za izdajo časopi- sa krije predvsem A. S. S. I. D. Med drugim finančno prispe- vajo tudi Občina Gorica in Študentski svet. Za prihodnje leto pa bomo vzeli v poštev tudi objavo reklamnih pasic na naši spletni strani. Kako se bo vaš projekt raz- vil v prihodnosti? G. M.: Glavni letošnji cilj je posodobitev spletne strani, ki je bila v prejšnjih le- tih zelo dobro obi- skana, saj nas tre- nutno zelo omejuje dejstvo, da stran sla- bo deluje. V prime- ru, da bomo imeli zadostna finančna sredstva, bomo dva- krat letno še izdajali časopis in sodelova- li na festivalu v Pe- rugii ter na dogodkih v Gori- ci. P. M.: Vsako leto se ukvarjamo z novimi, manjšimi projekti, obenem skušamo solidno obdržati linijo našega časopi- sa in ustvariti nekaj lepega in dolgotrajnega. Med drugim letos aktivno sodelujemo tudi s tržaško radijsko postajo Ra- dio Punto Zero. N. K.: Naš glavni problem je kontinuiteta. Na prihodnost moramo gledati kratkoročno, saj se glavni del redakcije vsa- ko leto spreminja, kljub temu pa skušamo postavljati temel- je za nadaljnji razvoj našega časopisa. Boste prej ali slej zapustili papirnato izdajo časopisa in se osredotočili samo na splet? G. M.: Papir nam je všeč. Le- po je konkretno držati v ro- kah sad lastnega dela, vse pa je odvisno od naše finančne razpoložljivosti. Hvala za pogovor! Delo intervjuvanih mladih študentov je nedvomno hva- levredno. Prizadevajo si za ob- stanek in razvoj svojega časo- pisa, aktivno spremljajo doga- janje na državni in svetovni ravni. Ukvarjajo se z medna- rodnimi in diplomatskimi ve- dami - o globalni politiki in ekonomskem razvoju vedo marsikaj, žal pa je iz njihovih odgovorov razvidno, da ne poznajo mesta, v katerem živijo in študirajo, kaj šele, da bi poznali našo narodno skupnost in bližnjo Slovenijo. “Sconfinare” pomeni prečka- ti mejo, naj bo to fizična ali mentalna pregrada. V upanju, da bi v triletnem študiju Go- rico in nas bolje spoznali, se vživeli v čezmejni prostor, v katerem si marsikdo prizade- va, da bi meje brisal, jim seve- da želimo nadaljnjih uspehov. Katja Ferletič “Papir nam je všeč. Lepo je konkretno držati v rokah sad lastnega dela, vse pa je odvisno od naše finančne razpoložljivosti” “Na prihodnost moramo gledati kratkoročno, saj se glavni del redakcije vsako leto spreminja, kljub temu pa skušamo postavljati temelje za nadaljnji razvoj našega časopisa” Foto Kat Tržaška 5. decembra 2019 13 Boljunec / Sedemdeset let MePZ Mačkolje Slovesna obeležitev pomembnega jubileja aj nocoj zaživijo v nas podobe spo- mina in naša srca naj zažarijo ob glasovih našega zbora”! Tako je voščil predsednik prosvetnega društva Mačkolje Matej Tul domačinom in vsem prisot- nim, ki so do kraja napolnili gledališče France Prešeren v Boljuncu. Na slovesnem večeru v nedeljo, 1. decem- bra, na katerem so praznovali sedemdesetletnico MePZ Mačkolje, so s petjem, besedo in sliko počastili dolgo in ne- pretrgano delovanje do- mačega sestava; njegovi začet- ki segajo v prva povojna leta. Soorganizator večera je bila Občina Dolina, ki jo je zasto- pala odbornica za kulturo Franca Žerjal. Poudarila je po- men pesmi in petja, ki sta od nekdaj spremljala slovenski narod, v dobrem in slabem, ter se priporočala društvu in zboru, naj posredujeta ljube- zen do petja mladim genera- cijam. V tržaški okolici živi prekra- sno dekle, v katero je zalju- bljen mlad fant. Dekle pa mu žal ni usojeno. Slavnostni “N koncert MePZ Mačkolje podvodstvom Mateja Lazarja se jezačel prav s pesmijo V okolici tržaški, v priredbi Zorka Hare- ja, ki je uvedla ljubezenski sklop. Več sreče ima mladenič v skladbi Pohojena travca, ki jo je uglasbil Fran Venturini. Ta je kljub trdemu delu na nji- vi “židane” volje, saj je preživel noč pri ljubici. Sledila je skladba v priredbi dober- dobskega skladatelja Hilarija Lavrenčiča Petelinček je za- pieu. Dani se, petelinček je za- pel in prišel je dan slovesa, saj fant mora oditi in žalostno dekle ga bo moralo čakati ce- lih 7 let. Ljubezenski sklop sta sklenila hudomušna ljudska Gularja sen tiela jmiet v pri- redbi Ubalda Vrabca in slo- venska ljudska Pa kako bom ljubila, ki jo je priredila Kata- rina Pustinek Rakar. Pevski sestavi po navadi obe- ležijo okrogle obletnice z iz- dajo zgoščenk, kar je naredil tudi MePZ Mačkolje ob 50 in 60-letnici. Za letošnji pomem- bni jubilej pa so se podali na povsem neznano pot, in sicer so se odločili za videoposne- tek, je razložila Martina Sosič, ki je povezovala večer. Kar je bila pred enim letom le nedo- rečena zamisel, se je v desetih mesecih spremenila v spo- minski dokumentarec Podo- be spomina, glasovi srca. Po- snetek, v režiji Loredane Gec, montaži Alexa Puriča in zami- sli Nika Tula, so uresničili s podporo Sveta slovenskih or- ganizacij, Slovenske prosvete in Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta ter s pomočjo Deželnega sedeža Rai, ki je nudil uporabo arhivskih po- snetkov. V filmskem zapisu se prepletajo utrinki iz preteklo- sti (stare fotografije, arhivski zvočni posnetki in pogovori s starejšimi pevci) s prizori zbo- rovskega vsakdanjika: vaje, nastopi, misli in spomini se- danjih članic in članov ter zborovodje. Obrazi in glasovi nastopajočih v dokumentarcu zarišejo delovanje v zboru kot izraz ljubezni, veselja in pre- danosti. Vse se je začelo maja 1949, ko so se na pobudo ta- kratne organistke in zboro- vodkinje Dalke Šturman pev- kam cerkvenega zbora pri- družili še moški glasovi. Po- vod za to je bil prihod v vas novomašnika Dušana Jakomi- na, ki je nato prevzel vodenje novonastalega sestava. Ti so bili časi upanja in prepričanja o boljši in svetlejši prihodno- sti. Pevci so kaj kmalu segli tu- di po ljudskih in drugih po- svetnih skladbah, tako da je zbor pogosto stopil s kora do- mače cerkve in nastopal na koncertih in prireditvah v va- si in na Tržaškem. Od leta 2011 zbor vadi in nastopa pod vodstvom Mateja Lazarja. Mladi zborovodja in profesor orgel je v sestav prinesel veli- ko navdušenje in občutek za poustvarjanje, prežeto z na- smehom in sproščenostjo. Pot zbora je lepo prikazana na po- snetku skupaj s spomini in misli protagonistov, ki potrju- jejo, kakšno moč ima pevsko druženje in kako je petje ne- kaj izredno lepega, čustvene- ga, ljubezenskega, ki človeka povezuje s koreninami vasi in slovenstva. Starejši člani zbo- ra in društva se trudijo, da bi vse to prenesli na mlade rodo- ve, kar se tudi uresničuje, saj uspešno deluje Otroški pevski zbor “z Ul’ce” pod vodstvom Brede Sosič. Po posnetku je bilo ponovno na vrsti petje, in sicer drugi del koncertnega programa, ki so ga naslovili Bi bilo lepše živeti tam. Osredotočen je bil na doživljanje domačega kra- ja, z žalostjo ob odhajanju in srečo ob vračanju. Tako so pevci in pevke zapeli Pesem s Krasa, ki jo je na besedilo Srečka Kosovela uglasbil Ivan Grbec. Sledile so pesmi Sonce ljubo (po zapisu Pavleta Mer- kuja in priredbi Slavka Mi- helčiča), ki z značilnimi riso- nancami naznanja prihod mraka, ljudska Kje so tiste ste- zice v priredbi Hilarija La- vrenčiča in pesem Moja vas Borisa Pangerca, ki jo je ugla- sbil Cveto Marc. Pred krajšim nastopom otroškega zbora in skupnim pozdravom dveh zborov z istrsko ljudsko Dajte, dajte, so se na odru vrstili pozdravi šte- vilnih predstavnikov sloven- skih društev. Predsednica ZCPZ Rossana Paliaga je v imenu združenja poklonila sliko vasi Mačkolje, ki jo je na- risal Matej Susič. Na vrsti so bila tudi priznanja JSKD, ki jih je podelila vodja območne iz- postave Piran Elizabeta Fičur dolgoletnima pevcema Otiliji Smotlak in Zorku Gorjanu. MČ Slovesna proslava ob 110. obletnici ustanovitve Glasbene matice “Častna gospa z zgodovino, dušo in elanom” rikaz raznolike glasbene ustvarjalnosti s pogledom, uprtim v prihodnost. V tem duhu je v tržaškem Kulturnem domu v nedeljo zvečer potekal slavnostni koncert ob častitljivi 110. obletnici ustanovitve Glasbene matice. Spored prireditve so sooblikovali gojenci, sodelavci, člani simfoničnega orkestra in pevskih zborov, ki delujejo pod okriljem GM. Proslava je potrdila, da je slovenska glasbena institucija, ki deluje v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine, P vitalna in se uspešnosooča z izzivi sodobnegačasa. O zgodovini GM je pred številnim občinstvom spregovorila predsednica Milena Padovan. Ustanovni občni zbor Pevskega in glasbenega društva, ki se je l. 1918 preimenovalo v Glasbeno matico Trst, je bil leta 1909 v Narodnem domu. Ob požigu tega osrednjega slovenskega kulturnega hrama v Trstu je Glasbena matica izgubila vso svojo imovino, glasbila in arhiv. Pouk se je do leta 1927 nadaljeval po domovih in društvih. Ponovno aktivna je GM postala že leta 1945. Sredi 50. let prejšnjega stoletja se je začelo odpiranje podružnic na podeželju, glasbeni pouk je ponovno zaživel tudi v Gorici. Šola je odprla leta 1977 svojo prvo podružnico v Benečiji in naslednje leto še v Kanalski dolini. Individualni pouk je lani pri GM obiskovalo skoraj šeststo učencev, katerim gre prišteti še tristo članov, ki delujejo v raznih komornih in pevskih skupinah. Šola je v stalnem stiku s slovensko in italijansko glasbeno stvarnostjo. GM se vrača v goriški Trgovski dom in računa, da bo tudi tržaški Narodni dom kmalu spet postal center druženja in ustvarjanja. Visoko obletnico bo GM izkoristila tudi za razpravo in načrtovanje posodobljene ponudbe in novih zamisli. Proslava, ki jo je režiral Franko Korošec, je dosegla vrh z izvedbo himne Glasbene matice, za katero je napisal besedilo Aldo Rupel, uglasbil pa jo je Patrick Quaggiato. Dogajanje se je v dvorani pričelo z nastopom vokalne skupine Vikra, ki jo vodi Petra Grassi. Na sporedu so bile Kogojeve skladbe, kar velja tudi za v severni Evropi živečo pianistko Katjo Milič. Sledil je nastop zbora Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina, ki je zapel skladbi Ubalda Vrabca in Patricka Quaggiata. Ob predvajanju črno-belih posnetkov o sestavih, ki so oblikovali zgodovino glasbene šole, je simfonični orkester GM pod taktirko Igorja Zobina izvedel Srebotnjakove Slovenske ljudske plese. Sledilo je skupno izvajanje Borodinovih Polovskih plesov iz opere Knez Igor. Pri oblikovanju večera, ki sta ga z branji besedil povezovala Anja De Luisa in Loris Tavčar, so sodelovali otroci pevskih skupin OPZ Glasbene matice, Veseljaki in Mali lujerji. V pozdravnem nagovoru je ravnatelj Bogdan Kralj Alex Purič, Loredana Gec, Niko Tul povedal, da predstavlja GM središče slovenskega umetniškega ustvarjanja in enega od načinov za ohranjanje oziroma razvijanje slovenske kulture in identitete. “Glasbena matica spada v celoten slovenski prostor. Vidim jo kot častno gospo z zgodovino, dušo in elanom”. Nastopajoče je pozdravil tudi občinski svetnik Igor Švab, ki je poudaril, da so se mnogi učenci GM uvel- javili na mednarodni rav- ni. GM ima ustvarjalno in narodno poslanstvo ter hkrati soustvarja raznolik značaj Trsta. Sekretar na Uradu za Slovence v zamej- stvu in po svetu Robert Kojc je opozoril, da glasba povezuje, in hkrati pohva- lil sodelovanje med glasbe- nimi šolami. Mch V četr tek, 28. novembra, so na Vel ikem trgu v Trstu pr ižgal i božične lučke, ki so toplo razsvetlile središče mesta. Na trgu so številne meščane sprejeli župan Rober to Dipiazza, odbornik Giorgio Rossi , predstavnik trgovinske zbornice Antonio Paolett i in predsednik hotelirjev Guerrino Lanci. Občina Trst je namenila kar 150.000 evrov za letošnje božične okrasitve in še dodatnih 50.000 so prispevali trgovci. Strošek ne skrbi župana, ki je povedal, kako je mesto s tako razsvetljavo in okraski še toliko bolj privlačno za turiste. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k pripravam, predvsem podjetju Acegas, kajti delo z električnimi napravami je bilo letos zaradi slabega vremena in velike količine padavin bolj zapleteno. Zahvalil se je tudi trgovcem, ki so toliko investirali v okraske, kar pomeni, da imajo pri srcu mesto, ki v tem trenutku doživlja čudovit trenutek. Župan, ki je vsem voščil vesel Božič in uspešen začetek leta 2020, je ob koncu povedal, da si želi prihodnje leto okrasiti mesto že na polovici meseca novembra, in spomnil, da bo mesto okrašeno do 15. januarja zaradi spoštovanja do pravoslavnih prijateljev. Po prižigu mestnih lučk in glasnem aplavzu je jesenski večer glasbeno popestril nastop otrok osnovne šole Delfino blu iz Trsta, zbora Panta Rhei in skupine bratov Zanier s spremljavo Tiziana Boleja. / MČ Prižig prazničnih lučk v Trstu Foto MČ Dirigent Igor Zobin (Foto damj@n) MePZ Jacobus Gallus (Foto damj@n)Milena Padovan (Foto damj@n) Pevci in simfonični orkester GM (Foto damj@n) Foto MČFoto MČ Tržaška5. decembra 201914 Predavanja o slovenski književnosti Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na predavanji o slovenski književnosti, in sicer: - v četrtek, 5. decembra 2019, na predavanje dr. Irene Novak Popov: Najsodobnejša slovenska poezija; - v torek, 17. decembra 2019, na predavanje dr. Alojzije Zupan Sosič: Literarna interpretacija sodobne slovenske književnosti. Predavanji bosta v Peterlinovi dvorani, na Donizettijevi ulici od 15.30 do 17.30. Ob tej priložnosti bodo delili nove izkaznice starim in novim članom Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm. Vabljeni! 4. koncertna sezona Iz domače zakladnice Radijsko oddajo Iz domače zakladnice, ki se na valu Radia Trst A že štirinajsto sezono oglaša vsako sredo in nedeljo, bo tudi letos dopolnjeval bogat niz koncertov v živo. V nedeljo, 8. decembra, se bo namreč pričela 4. koncertna sezona narodno-zabavne glasbe, ki se bo nato vila vse do 19. aprila 2020. Na ta način se bo nadaljevala pobuda programskega oddelka Radia Trst A, ki jo je občinstvo že v prejšnjih dveh letih nagradilo z navdušenjem in številno prisotnostjo na nedeljskih popoldanskih koncertih. Ciklus koncertov bo potekal (z izjemo silvestrsko-novoletnega koncerta) v Avditoriju A Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, v ulici Fabio Severo 7 v Trstu. Koncerti bodo enkrat mesečno, in sicer ob nedeljah ob 17.30. Vstop na koncerte je brezplačen, rezervacija mest pa je obvezna. Svoje mesto si lahko interesenti zagotovijo tako, da pokličejo na tel. št. +39 040 7784358 ali +39 040 7784281 ali sporočijo tel. tajnici na št. +39 040 7784484 ali pišejo sporočilo na email naslov programi. slo@rai. it ali pa na Facebook strani www. facebook. com/Iz-domače- zakladnice ali www. facebook. com/raisloprogram. Koncerte, ki jih bosta vodila glasbeni urednik Aleksi Jercog in sodelavka Maruška Gustin, bo Radio Trst A prenašal v živo po radijskih valov in na spletu preko spletnega predvajalnika (www. sedezfjk. rai. it) pod taktirko asistentke programa Nataše Ferletič. 4. koncertno sezono Iz domače zakladnice bo sestavljalo sedem koncertov. Oblikovalo jih bo štirinajst odličnih ansamblov, skupin in solistov iz Slovenije in zamejstva. Prvi koncert z naslovom Večer ljudskih in prazničnih melodij bo na vrsti v nedeljo, 8. decembra, ob 17.30. Na njem bodo proslavili dva jubileja zasedb, ki sta v slovenski in zamejski domači glasbi unikatni. Vokalno-instrumentalni ansambel Ano ur'co al' pej dvej, zelo poznan in priljubljen tako v zamejstvu kot v širšem vseslovenskem prostoru, praznuje letos 20-letnico uspešnega delovanja. Slovenski citrarski kvartet, ki se pripravlja na 20-letnico, katero bo obeležil v prihajajočem letu 2020, pa združuje štiri vrhunske citrarje, ki so to glasbilo ponesli v prestižne dvorane in učilnice. Koncert bo oplemenitil blagoglasni zvok harfe, na katero bo igrala odlična harfistka Erika Bersenda. Za vse ljubitelje narodno-zabavne glasbe se torej obeta enkratna priložnost, da prisluhnejo v živo najboljšim umetnikom tega žanra, da pobliže spoznajo glasbenike in da s svojo prisotnostjo v studiu pripomorejo k soustvarjanju pravega koncertnega vzdušja. Toplo vabljeni! Srečen razplet za osnovno šolo Trubar - Kajuh Podpisana občinska svetnika izražava zadovoljstvo, ker je bil na seji občinskega sveta osvojen tehnični popravek, ki predvideva obnovo strehe osnovne šole Trubar - Kajuh v Bazovici. To je rezultat prizadevanj ravnateljice Zeriali, predstojnika urada za slovenske šole na deželnem šol- skem uradu Giacominija, šolskega osebja, staršev in se- veda podpisanih občinskih svetovalcev, da se končno reši pereči problem pronicanja deževnice v šolske prostore. Obenem pozdravljava tudi dejstvo, da je občina sprejela predlog ravnateljstva, da bodo učenci razreda, ki ga je po- trebno zapreti iz varnostnih razlogov, nadaljevali pouk v Bazovici, in sicer v začasnih prostorih Bazovskega doma. Glede predloga župana Roberta Dipiazze o obnovi šole v Gropadi bova projektu pozorno sledila v sozvočju in sode- lovanju z manjšinsko skupnostjo. / Igor Svab, Valentina Repini Kratke V DSI o maternem jeziku s stališča psihoanalize Materni jezik otrok ponotranji še pred rojstvom prašanje o maternem je- ziku in jezikovni pripad- nosti je za člane slovenske jezikovne manjšine izrednega pomena; tudi v teh dneh je bilo v zamejstvu več javnih preda- vanj, namenjenih prav temu vprašanju. Skupina treh lacanov- cev, ki so predavali v Društvu slo- venskih izobražencev, pa nas je soočila s to tematiko s posebnega in novega zornega kota, ki se ra- zlikuje npr. od nevropsihologije in ki je bil za večino poslušalcev nov in nadvse poučen. Psihoana- litiki, ki se že nekaj let ukvarjajo s študijami del znanega franco- skega psihoanalista Jacquesa La- cana, dr. Pavel Fonda, dr. Maria Claudia Dominguez in dr. Eduard Minesas, so na ponedel- jkovem večeru govorili o temi Materni jezik in psihoanaliza. Dr. Fonda se kot pripadnik slo- venske dvojezične manjšine še posebej zanima za tovrstna vprašanja. Poudaril je, da pri je- ziku ni soudeležena le racional- nost, ampak predvsem čustvena sfera, in da obstaja tesna poveza- va med jezikom, relacijskim po- dročjem in svetom, s katerim ko- municiramo. Danes je dokazano, da se otrokovo osvajanje jezika začne že pred rojstvom: seveda še ne gre za to, da bi razumel po- men besed, toda otrok prepozna materin glas, v spomin se mu vti- sne intonacija, fonemi, ritem, struktura jezika, ki ga mama upo- rablja. Vse to otrok ponotranji; na nezavedni ravni mu bo jezik za vedno ostal domač in prijeten. Kot je pojasnila dr. Maria Claudia Dominguez, se je Jacquesu Laca- nu vprašanje jezika zdelo zelo po- membno: prvi otrokov jezik, ve- zan na glas matere, ki je povezan s čustvi in emocijami, je Lacan imenoval “lalangue”; ohranjen je v podzavesti in vedno bo predsta- V vljal občutek lagodja, domačno-sti in gotovosti. Kot je razvidno izkliničnih primerov, se včasih iz podzavesti pojavi tudi, ko ga skušamo potlačiti ali zatajiti. Lah- ko pa je glas staršev tudi povezan z diktiranjem pravil, ki zahtevajo podrejenost; lahko postane glas, ki preprečuje, da polno zaživimo. Po mnenju dr. Fonde mnogo de- javnikov vpliva na to, ali se zlah- ka naučimo novega jezika: znani so primeri pripadnikov večinske- ga naroda, ki živijo na Tržaškem in ki o sebi pravijo, da so prijatelji Slovencev, pa jim kljub trudu ne uspe se naučiti našega jezika. Obenem pa Italijani, ki prihajajo iz oddaljenih italijanskih krajev velikokrat brez težav osvojijo slo- venščino tudi do potankosti. Dr. Fonda meni, da v prvem primeru ovirajo osvajanje slovenščine podzavestni inhibicijski dejavni- ki. Na Tržaškem so bili še pred ka- kim desetletjem pri logopedih prisotni predsodki, ki so izhajali iz avstro-ogrske šole: prepričevali so starše dvojezičnih otrok, naj se ti odpovejo jeziku manjšine, ker naj bi dvo ali večjezičnost v otro- ku ustvarjala težave (danes pa je dokazano ravno obratno: da je večjezičnost, ki se je otroci učijo na urejen način, izredna oboga- titev za otroka). Zanimiva pa je tudi predavatelje- va misel, da lingvistična identi- teta večinoma ni popolnoma čista. V pripadniku dvojezičnega okolja se lahko formirajo razna jedra različnih jezikovnih identi- tet, ki niso statična, med njimi obstaja stalno pretakanje, niso okameneli v neki negibnosti. Te- ga se ne smemo ustrašiti, saj predstavljajo obogatitev, doseči moramo njihovo harmonično sobivanje in medsebojno integra- cijo. Gre za črpanje iz okolja: v in- terakciji, v vzajemnem odnosu z drugimi jeziki pride do stalnega, konstantnega razvoja. Predavatelj sam se npr. čuti pri- padnika slovenske manjšine; v odraslih letih pa je odkril, da je njegova mati v času fašizma v Ko- pru pisala dnevnik v italijanščini in je z njim prva tri leta, da bi ga zavarovala, govorila v itali- janščini. Dal je kar nekaj prime- rov, kako zapletena je pripadnost materinemu jeziku. Že večkrat se je sam znašel v posebnih situaci- jah, ko je občutil zmedenost gle- de narodnostne identitete: npr. v komunikaciji s pripadnikom ita- lijanske manjšine, ki naj bi govo- ril boljšo slovenščino od njega. Podobno notranjo zmedo je občutil poklicni kolega judovske narodnosti, ki se je z ženo Ame- ričanko vrnil v rodno Nemčijo mnogo let, potem ko je iz nje moral bežati. Zasačil se je, da je svoji ženi razkazoval mesta in govo- ril o “naših nemških” veli- kih in znamenitih spome- nikih... Po mnenju dr. Fonde se vsak odnos karakterizira z določeno jezikovno kodo in večinoma v njej tudi ostane. S svojim prijatel- jem - sošolcem, ki je imel italijansko mamo, je vedno govoril italijansko. V zadre- gi pa se je počutil, ker so ga prosili, naj na predavanju v DSI govori v italijanščini, v prostorih, ki so zanj bili vedno “tempelj slovenščine”. Tretji predstavnik tržaškega Foru- ma lacanianskih psihanalistov, dr. Eduard Minesas, je govoril o svojih analizah del Lacana in o njegovem odnosu do judovstva. Predavatelj se je vključil v opis za- pletenosti jezikovne identitete z opisom lastne zgodbe: iz Argen- tine se je pri 30 letih starosti pre- selil v Izrael. Zanimivo je, da so se ob prihodu v domovino vsi Izraelci naučili hebrejščine in s tem obudili že mrtev jezik. Vsak pa je v domačem krogu obenem še ohranil jezik države, od koder se je priselil, in jezik Judov “ji- diš”, ki je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreni- nami. Hebrejščino bodo imele za svoj materni jezik šele naslednje generacije Judov. P. in Barkovlje / Predstavitev knjige Bilo je nekoč: živahen pogled v preteklost re za potovanje skozi družinsko kroniko od otroštva do današnjih dni na lagoden, radoživ in hu- domušen način brez neke bole- stne nostalgije. Tako so na slovesnem in prisrčnem večeru, ki je v petek, 29. novembra, potekal v prosto- rih SKD Barkovlje, predstavili knjigo Aleksandra Furlana Bilo je nekoč. Srečanje, ki se ga je udeležilo veliko število poslušal- cev, je potrdilo priljubljenost, ki jo uživa avtor. Njemu v čast je zapela Žen- ska vokalna skupina Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Knjigi, ki je izšla pri založbi Mladika, je uvodno besedo napi- sal Ladi Vodopivec. O njej je na večeru izčrpno spregovorila radijska urednica Lo- redana Gec. Avtorjevi vnukinji Alja in Živa sta prebrali posamez- ne odlomke iz dela. Furlanove spominske črtice po- peljejo bralca po barkovljanskih klancih in mandrijah. Pred nje- govimi očmi zaživijo ljudje, ki so opravljali poklice, ki jih danes ni več. Knjiga dokumentira nek- G danje družbeno in kulturnoživljenje v tem tržaškempredmestju. Njena dragoce- nost je tudi v tem, da obja- vlja ledinska imena, ki se iz- gubljajo. Avtorjev otroški svet je bil “harmoničen, uravnovešen in samozadosten, čeprav je bilo v njem tudi veliko revščine, trpljenja in kri- vic”. Furlan, ki se je izučil za mizarja, “kar je po srcu in duši ostal”, četudi je svoj poklic kasneje opustil, posredu- je bralcu veliko anekdot, po- drobnosti in opisov. Z otroškimi očmi pripoveduje o fašizmu in kasnejši ceni napredka ter lju- deh, ki so radi živeli skupaj in si pomagali. V knjigi izpove tudi svoj po- gled na vrednote (za- vezanost svojemu narodu, slovenske- mu jeziku in pesmi), v katere trdno verja- me. Kritičen je do sprejemanja tujih navad, “ki jih vsiljuje potrošništvo”. Avtor- jev jezik je gibek in plastičen, včasih šal- jiv in domiseln. Ker knjiga, ki je lah- ko preberemo na en mah, pri- poveduje o času, “ko smo bili srečni, a tega nismo znali” (ve- deli), bralca vodi k odkrivanju preprostih stvari, kot so smeh, druženje in prijazna beseda. Večer je nudil priložnost tudi za zanimiv, prijeten in sproščen klepet med avtorjem in Vodo- pivcem, ki mu je postavljal vprašanja. Furlana je kot otroka naučila pisati v zimskem času mama. Družina je bila številna: “Bilo nas je ku zajcev”. Ko se je kot mladenič z družino z Grete preselil v Bar- kovlje, je zara- di slovenskega značaja le-teh “zadihal”. Dalje je tekla beseda o nje- govem dolgo- letnem kul- turnem delo- vanju. Pel je v vaških (še na- stopa v cer- kvenem zbo- ru) in me- stnih zborih, tudi v zboru J. Gallus. Prijatelje- val je z Ubaldom Vrabcem. Av- tor se je preizkusil tudi v politiki. Dolgo let je bil rajonski svetnik v okrožju za Barkovlje, Greto in Rojan. Težav pri svojem poli- tičnem delovanju ni imel, “ker s spoštovanjem razorožiš vse svoje antagoniste”. Še danes, ko Furlan vstopi v avto, ponavi be- sede svojega deda “Homo u Buožjem jemjenu”, ki jih je vsa- kič izrekel, ko se je družina z vo- zom odpravila od doma. Ob koncu prireditve je predsed- nica SKD Barkovlje Sandra Poljšak dodelila Furlanu častno članstvo za njegovo dolgoletno delo na področju slovenske kul- ture na Tržaškem. Mch Foto damj@n Foto damj@n Foto damj@n Harfistka Erika Bersenda Tržaška 5. decembra 2019 15 Obvestila ASC-SKD Opla v soorganizaciji z občino Dolina in s sodelovanjem Srenjo Boljunec organizira tradicionalno božično razstavo in sejem v petek 6., soboto, 7., in v nedeljo, 8. decembra 2019, od 10.00 do 19.00 na trgu v Boljuncu. Vabljeni! Na praznik Brezmadežne , v nedeljo, 8. decembra 2019, ob 16. uri bo v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3 slovesen blagoslov s shodom članic Marijine družbe in sprejemom novih članic ob sodelovanju pevcev združenega pevskega zbora ZCPZ – vabljeni vsi Marijini častilci. Področni svet za Trst in Milje vabi na pobožnost molitve rožnega venca (tudi v slovenščini) na praznik Brezmadežne v nedeljo, 8. decembra 2019, ob 11.30 na trgu Garibaldi pri stebru z Marijinim kipom. Slovensko dobrodelno društvo opozarja univerzitetne študentke in študente slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine, da 31. decembra zapade rok za sodelovanje pri 33. natečaju za študijske nagrade “Mihael Flajban” in za nagrado “Irena Srebotnjak” za akademsko leto 2019–20. Vsi podatki se dobijo na spletni strani www. dobrodelno. it, za morebitna pojasnila pa je na voljo e-naslov urad@dobrodelno. it. Področni svet Pastoralnega središča za Trst - Milje in Vincencijeva konferenca vabita ob prihajajočem Božiču na obisk gostov v domu za starejše ITIS, ul. Pascoli 31, v torek, 10. decembra 2019: v cerkvi v I. nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo) bo ob 16.10 molitev rožnega venca, nato ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar; sodelujejo organist Borut Štoka, pevci, skavti in skavtinje - po maši prijateljsko druženje. Darovi V spomin na Pepija Stopperja daruje žena Marija 200 evrov za cerkveni pevski zbor Novega svetega Antona. Za cerkev v Mavhinjah: ob odhodu v večnost dragega Pepija Stopperja daruje Jelka Terčon Šah 100 evrov. Namesto rož na grob Pepija Stopperja daruje Alojz Debelis 10 evrov za Vincencijevo Konferenco. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: L. J. 20 evrov, Iza 20 evrov, Meri 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Neža Kravos / Predsednica novonastalega društva DM+ Obeta se bogato delovanje mladih Zgodba DM+ se je začela že pred kakim letom, lahko poveš, kako je prišlo do te zamisli? Zamisel se je porodila, ko se je pet članov različnih sloven- skih društev pogovarjalo o mladih in društvenem delo- vanju. Bili smo jaz, Lucija Tavčar, Jan Leopoli, Jasmin Kovic in Daniel Petea- ni. Ugotavljali smo, ka- ko se v bistvu vsi v društvih srečujemo s težavo, kako uvesti mlade člane in kako jim prepustiti vodilne vloge. Tako smo se odločili, da priredimo tečaj o tej temi. Tečaj je bil zelo uspešen, zato smo se odločili, da pri- redimo tudi drugega in tretjega. Na vsakem do- godku so metode dela zelo interaktivne. Štar- tamo z analizo proble- ma, ki ga potem razvi- jemo in iščemo rešitve. Iz vseh pogovorov z udeleženci je izhajalo, da si želijo še takih izo- braževanj, tudi o dru- gačnih tematikah in takih, ki bi bile zanimive tudi za širšo publiko. Tako smo se odločili, da nadaljujemo. Zdaj pa ste tudi uradno ustanovili društvo DM+ Društvo mladih Slovencev v Italiji; kateri so glavni ra- zlogi? Ena zadeva je vodila v drugo. Delo si vedno zastavljamo ta- ko, da na koncu organizirane- ga dogodka ocenimo, kaj je bilo uspešno in kaj ne, kaj bi bilo treba dodati ali črtati itd. Na zadnjem dogodku v Žabni- cah letos septembra smo ugo- tovili, da pri nas nimamo pra- ve mladinske organizacije, ki bi res povezovala mlade Slo- vence iz cele dežele. Tako smo se kljub začetnemu “strahu” - kajti zadeva je kar ambiciozna - odločili, da pravno ustanovi- mo društvo. To delo je seveda za nas bolj zapleteno, ker smo do zdaj imeli druga društva v ozadju, ki so nam priskočila na pomoč, zdaj pa bomo mo- rali za birokratske zadeve skrbeti sami. Istočasno pa je to zelo pozitivno za naše mlajše člane, ker jih zdaj postavljamo v tak položaj, kjer nosijo do- ločeno odgovornost, kar pri- vede do tega, da so bolj aktiv- ni in da čutijo društvo bolj za svoje. Kdo ste v odboru in kako doživljaš vlogo predsedni- ce? V odboru smo v devetih. To smo jaz, Daniel Peteani (pod- predsednik), Martina Jazbec (tajnica), Benedetta Trinco (blagajničarka), Katja Cana- laz, Barbara Ferluga, Lucija Tavčar, Alessandro Jr. Frando- lic in Jasmin Kovic. Nadzorni odbor pa sestavljajo Jan Leo- poli, Guglielmo Frati in Hele- na Lupinc. To, da sem predsednica, mi je v veliko čast in ob tem čutim zelo veliko odgovornost. Istočasno se zavedam, da biti predsednica v taki ekipi je “mala malica” za vsakega. Vsi so zelo delavni, sposobni in polni dobre volje, tako da imam res občutek, da opra- vljam samo predsedniške na- loge. Poleg odbora bosta delovali še dve delovni ekipi, multime- dijska in organizacijska, ki ju bodo sestavljali člani, ki si bo- do želeli biti bolj aktivni pri delovanju društva. Pri multi- medijski ekipi bodo odgovor- ni za posnetke in montažo, zvok, luči, objavljanje na spletnih omrežjih itd. Pri or- ganizacijski pa se bodo lahko prvič preizkusili pri organiza- ciji in vodenju dogodkov. Boste nadaljevali po začrta- ni poti? Ste že kaj programi- rali? Ja, pot je že grobo začrtana, treba pa jo je naprej pametno razvijati in biti pripravljeni ponujati vedno kaj novega. Odbor ima triletni mandat in zato smo se tudi odločili za triletno strategijo, ki jo bomo po potrebi spreminjali. Lahko povem, da bo rdeča nit naših dejavnosti v letu 2020 ustvar- jalnost. To zato, ker smo na zadnjih srečanjih opazili (in se pri tem tudi malo pre- strašili), da so mladi pri pisan- ju svojih projektov imeli po- dobne ideje in sheme, inova- tivnega je bilo zelo malo. Zato smo se odločili, da si bomo naslednje leto prizadevali predvsem za to, da naučimo naše člane razmišljati kreativ- no in sanjati. Delovanje bo se- veda potekalo tudi na podlagi finančnih razpoložljivosti društva. Gotovo pa bomo or- ganizirali kakšno “osvežitev” kot letos in se oktobra ude- ležili Yenovega (YEN - Youth of European Nationalities) se- minarja. Pobude so namenjene mla- dim od 16. do 30. leta sta- rosti. Vas morda skrbi razli- ka v letih? Res je neka generacijska razli- ka, a to sploh ni problem. V samem društvu se res trudi- mo, da ne bi vzpostavljali hie- rarhij, same delavnice naših dogodkov pa so zasnovane ta- ko, da največ odgovarjajo ude- leženci, in imeti tako pisano skupino je lahko samo pozi- tivno. Nastane lepo vzdušje: mladi poslušajo mišljenja sta- rejših in obratno. Tudi zato, ker medgeneracijski stiki so del vsakdanjega društvenega in tudi delovnega življenja. Vas skrbi finančna plat? Delno. Finančna plat je pri društvih zelo pomembna, a pripravljeni smo na različne scenarije, tako da delovanje bo v vsakem primeru. Čim več sredstev imaš, tem bolj “na ve- liko” lahko misliš, več pripo- močkov lahko uporabljaš itd. Imamo pa srečo, da so v našem društvu ljudje z ra- zličnimi profili in delujejo na različnih področjih, tako da lahko veliko naredimo sami, ne da bi se posluževali zunan- jih služb. Kako to, da ste se odločili za sedež društva v Špetru? Sedež imamo res na Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru. Zakaj ta odločitev? Na zad- njem dogodku v Žabnicah smo bili zelo presenečeni nad odzivi mladih iz Kanalske do- line in Benečije, ki so nam razkrili, da bi radi še tako so- delovali, ker do zdaj niso ime- li take priložnosti, da bi prišli v stik z mladimi iz Trsta in Go- rice. Razumeli smo, da je ta pravi način, da se približamo slovenski beneški stvarnosti, ki jo premalo poznamo. Naj povem, da imamo tudi dve Benečanki v odboru, kar je go- tovo zelo spodbudno. Še kaj? Idej je veliko, energije in do- bre volje še več. Gotovo bi si želeli spoznati kaj več o slo- venskih in drugih manjšin- skih narodnih skupnostih v Evropi, boljše spoznati razlike in evropsko stvarnost in znan- je ter ideje prenesti na lokalno raven. Na koncu bi rada povabila vse mlade do 30. leta, naj se po- bliže spoznajo na naših do- godkih, srečanjih in delavni- cah. Prvo uradno in javno srečanje društva bo v nedeljo, 8. decembra, ob 15. uri na našem sedežu v Špetru. Najde- te nas tudi na Facebook strani DM+ Društvo mladih Sloven- cev v Italiji, spletni strani www. dmplus. org in Instagra- mu ali na info@dmplus. org. Matevž Čotar Naturopatinja Erika Brajnik gostja v Trstu Zdravilna moč zelišč metna inteligen- ca grozi duhovni podobi člo- veštva. Posameznik lahko pride do svojega bistva, razu- mevanja samega sebe, tudi bolezni, prek duhovne oziro- ma nadnaravne moči zelišč”. Tako pravi naturopatinja Eri- ka Brajnik, ki je svojo najno- vejšo knjigo z naslovom Otroci, starši in starostniki – Naturopatski primeri, dobre prakse v četrtek, 28. novem- bra, popoldne predstavila v Trstu. Na srečanju, ki je potekalo na sedežu Krožka za kultur- no, športno in podporno udejstvovanje, je avtorica uvodoma obrazložila pomen trikotnika duh-duša-telo, ki “U ga naturopatija jemlje vpoštev. V delu, pri snovanjukaterega je sodeloval vrtec Ringaraja iz Gorice, nudi Brajnikova navodila za krepi- tev telesa z naravnimi meto- dami. Knjiga predstavlja razne rešitve, ki so prežete z mito- logijo in s slovensko tradici- jo. V njej so pričevanja, pra- vljice, pesmi, zgodbe o ze- liščih in dobre prakse. Bralci tako izvemo, da otroci že poznajo duhovno moč ze- lišč. “Naša naloga je le ta, da jim zelišča pokažemo”, pravi avtorica. Ob prebiranju dalje spoznamo, kako so si prejšnji rodovi na Slovenskem poma- gali z zelišči. Knjiga predsta- vlja tudi projekt, ki je bil iz- veden v domu za ostarele, v katerem so z naturopatskimi tehnikami dosegli pomenlji- ve zdravstvene rezultate. O zeliščih je Brajnikova po- vedala veliko zanimivosti. Najprej o rožmarinu, ki v so- dobnem svetu “pretirane vir- tualnosti odganja temo in vrača luč”. Žvečenje rožmari- na krepi želodec, razkuži ustno votlino, odžene slab vonj in spodbuja cirkulacijo. O kamilici je povedala, da je “izvrstna, ker daje človeku pogum in tolažbo”. Njeno uživanje je idealno ob hudih življenjskih preizkušnjah, ko se mora oseba pomiriti. Pravi blagoslov za menedžerje in vse, ki delajo v stresnih okol- jih, je metin čaj, pitje katere- ga Brajnikova svetuje, “saj pomiri srce in ne razdraži”. Ko se pojavijo bolečine v križu, kolkih ali hernija, si oseba lahko pomaga s kopel- jo iz njivske preslice. Kopriva prečisti kri, je proti revma- tičnemu obolenju in vse- stransko krepi telo. Kdor ima šibke ledvice, naj zaupa zdra- vilni moči rmanovega čaja, ki odpravlja tudi vse ženske težave in krepi hkrati samo- podobo. Avtorica je sprego- vorila tudi o kostanju, ki je zelo hranljiv in ga je pripo- ročljivo uživati zjutraj. O su- ličastem trpotcu je menila, da krepi jetra. Proti ne- spečnosti so še najbolj učin- kovite kopeli iz timijana, ki odpravlja tesnobo, nemir in živčnost. Brajnikova je poslušalke spomnila, da so naši predni- ki zelo dobro poznali zdravil- ne rastline. Zdravje predsta- vlja ravnovesje v telesu, ki ga moramo nenehno vzdrževa- ti. “Če prisluhnemo naravi, nam ta pomaga. Slabo je, ker jo zlorabljamo”, je sklenila avtorica svoje izvajanje. Mch Odšel je borec za slovensko zemljo Na zadnjo pot so pospremili Pepija Stopperja pokopališki cerkvi pri Sv. Ani v Trstu se je v četrtek, 28. novembra, velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev poslovila od enega zadnjih vrtnarjev s Kolonkovca. Umrl je namreč Pepi Stopper; star je bil 87 let. Kot je poudaril šentjakobski kaplan za slovenske vernike g. Klemen Zalar, je bil to mož, ki je bil vajen trdega dela, moder in navezan na vrednote, ki jih je gojil vse življenje. Med drugim je bil z družino zvest obiskovalec slovenske službe božje pri salezijancih v Trstu na Istrski ulici in potem pri Sv. Jakobu ter aktiven član župnije. G. Klemen Zalar je še posebej poudaril, da je bil navezan na zemljo in svoje delo, ki ga je upravičeno doživljal kot posebno častno in pomembno. G. Pepi Stopper je bil dolgoleten odbornik tržaške Kmečke V zveze in borec za slovenskozemljo še zlasti v letih, koso jo v tem predmestju Trsta razlaščali za ljudske gradnje. Dobrih 60 let je vozil svojo zelenjavo na glavno tržaško tržnico. Tržaška trgovinska zbornica mu je leta 1972 podelila zlato odlikovanje za požrtvovalno delo. Ponosen je bil na svojo družino in vse osebne uspehe hčera, sedmih vnukinj in vnukov, ki so se skupaj poslovili od nonota. V imenu vseh je pri ambonu ganljivo spregovorila najstarejša vnukinja Ivana. Med pogrebno mašo je pel združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki ga je ob orglah spremljal Tomaž Simčič in priložnostno vodil Edi Race. Ženi Mariji, hčerkam Katji, Veri, Sandri in Meri ter njihovim družinam in ostalim svojcem izrekamo globoko sožalje. Slovenija 05. decembra 2019 17 Advent tudi čas veselja in iskanja dobrega Politični obračun, premier zavrnil pobudo predsednika države! Sloveniji advent sicer ne prevladuje kot odločujoča vrednota in sila pri reševanju sprotnih težav človeka in življenja, toda ima versko in moralno vlogo, pogosto tudi vpliv. Advent za mnoge pomeni obdobje veselja in iskanja dobrega. Najbolj natančno pa advent povzema papež Frančišek, ki so ga citirali v slovenskem katoliškem tedniku Družina. Dejal je: “Čuječnost in molitev sta dve adventni besedi. Gospod je vstopil v zgodovino v Betlehemu. Prišel bo ob koncu sveta in tudi ob koncu našega življenja. Prihaja pa tudi vsak dan, vsak trenutek v naše srce, z navdihi Svetega Duha”. Duhu in izročilom adventa se v tem mesecu decembru postavlja nasproti tako imenovani “Veseli december” z nakupi in kopičenjem najrazličnejših dobrin, v obsegu, ki za mnoge ljudi že pomeni zasvojenost. Še večjo nevarnost pa predstavlja V izredna zaostritev političnihrazmer v Sloveniji. Krivec zanjenaj bi bil predvsem premier Marjan Šarec. Po nenadni seji Sveta za nacionalno varnost, ki jo je sklical in nanjo ni povabil predsednika republike Boruta Pahorja in vodjo največje parlamentarne stranke, Slovenske demokratske stranke, Janeza Janše, se je odzval državni poglavar s pobudo predsedniku vlade, naj skliče novo izredno sejo Sveta za nacionalno varnost, v širši sestavi, v kateri bi bila tudi Borut Pahor in Janez Janša. Na seji bi obravnavali celoten sveženj najbolj perečih in aktualnih zadev v Sloveniji. Mednje sodijo tudi nezakoniti prebežniki, ki po raznih poteh prihajajo na Slovensko in čedalje bolj ogrožajo njeno varnost. Pereči so tudi primeri, ko izvršilni organi države, kot je denimo Slovenska obveščevalna in varnostna agencija, znana s kratico Sova, posegajo v pristojnost parlamentarnih nadzornih teles, kot je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Toda zgodilo se je, da je premier Marjan Šarec pobudo državnega poglavarja za sklic izredne seje Sveta za nacionalno varnost zavrnil s trditvijo, da seja ni potrebna, ker v Sloveniji ni izrednih političnih razmer. Gre za prvi primer nesporazuma oziroma spora med najvišjim predstavnikom izvršilne oblasti, ki jo predstavlja predsednik vlade, in parlamentarno predstavniško oblastjo, ki jo simbolizira in predstavlja predsednik države. Spor o pristojnostih vodilnih, političnih osebnosti zdaj poteka in se poglablja, kar seveda ogroža same temelje države in v perspektivi celo njen obstoj. Glavni in odgovorni urednik revije Demokracija, Jože Biščak, je v uvodniku te publikacije zapisal, “da je Marjan Šarec nor in da ga je zato treba ustaviti”. Ta trditev ni resnična, je tudi preveč groba. Bolj objektivna je izkušnja, da je Marjan Šarec premeten politik, ki si prizadeva, da sedanja manjšinska vlada ostane na oblasti, in s tem prepreči nastanek drugačne politike in Radio Ognjišče pred 25-letnico ustanovitve Želja po spodbujanju k medosebnim odnosom in solidarnosti adio Ognjišče je pred 25. rojstnim dnevom pripra- vil srečanje za novinarje, goste v oddajah, poslovne par- tnerje in druge. Odgovorni urednik Tadej Sadar je ob tem kot cilj radia izpostavil spodbu- janje h konkretnim medoseb- nim odnosom in solidarnosti, glavni urednik Franci Trstenjak pa je opozoril na težave z ideo- logijo pri pridobivanju oglasov. Kot je povedal Trstenjak, se je od takrat, ko je radio 28. no- vembra 1994 začel s 24-urnim programom, nabralo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 odstotkov govornega dela, med predvajano glasbo pa 70 odstotkov slovenske. Program na radiu ustvarja 32 redno zaposlenih in 12 hono- rarnih sodelavcev. V glavnem ustvarjajo v studijskih prosto- rih, se pa podajajo tudi na te- ren. Med drugim enkrat letno kolesarijo po Sloveniji. Poleg samemu programu veli- ko pozornost po besedah Trstenjaka namenjajo nepo- srednemu stiku s poslušalci. Ta- ko so do zdaj na t. i. radijske R počitnice peljali že več kot5000 poslušalcev, z gala in dru-gimi koncerti pa razveselili okoli 100.000 obiskovalcev. Na 47 dozdajšnjih srečanjih po- slušalcev in prijateljev Radia Ognjišče se je zbralo 50.000 lju- di, na 17 dobrodelnih akcijah Pustna sobotna iskrica pa so za projekte slovenskih misijonar- jev zbrali že več kot milijon evrov. Prav poslušalci in prijatelji ra- dia so po besedah Trstenjaka tudi njihovi glavni finančni podporniki. Z njihovimi dona- cijami namreč zberejo polovico vseh prihodkov. “Preostali del zberemo z oglasi, pri čemer pa se velikokrat soočamo z ideo- loško blokado. Pogosto namreč slišimo: 'Ker ste cerkvena radij- ska postaja, za vas ni oglasov'. Kot da verni ljudje ne bi jedli, pili, šli na počitnice ipd. ”, je za STA dejal Trstenjak. Po oceni glavnega urednika imajo skupaj okoli 150.000 po- slušalcev. Ker je radio leta 1997 kot prvi radio v Sloveniji začel oddajati preko spleta, velik del poslušalcev dosežejo tudi tam, kamor njihove običajne frek- vence ne sežejo, predvsem zu- naj meja Slovenije. Prav za ohranjanje živega stika s slo- vensko skupnostjo zunaj meja Slovenije in ozaveščanje javno- sti o njenem pomenu je radio prejel tudi posebno priznanje vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odgovorni urednik Sadar pa je med drugim opozoril na težave s frekvencami na Primorskem, kjer se zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, ki jih motijo njihove frekvence, soočajo z ugašanjem oddajnikov. “Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih po- staj, gre za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin”, je dejal in dodal, da bi si pri tem želeli bolj odločno besedo državnih institucij. Do- ločbe zakona o elektronskih komunikacijah namreč pravijo, da je “radiofrekvenčni spekter omejena naravna dobrina s po- membno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo”, je opozoril. Eden se zapira Dom duhovnosti Eden, ki ga vodi znana vzgojiteljica, šolska sestra Rebeka Kenda, za- pira svojo vrata. Dom v Kanjem Dolu pod Ja- vornikom, kamor se že od leta 2000 zgrinjajo tisoči osnovnošolcev iz vse Slovenije, se bo s prihodnjim majem spremenil nazaj v navad- no domačijo. Vrata v Eden se bodo zaprla. Razlog je preprost. Tako kot v rajskem vrtu je tudi tu posredi kača oziroma to, kar kača, ovi- ta okoli Mojzesove palice, simbolizira. Zdra- vljenje. Sestra Rebeka mora iz Edna zaradi ne- varne bolezni. Tega si- cer človek, ki je ne poz- na, ne opazi. Ostaja ve- dra, nasmejana, vedno polna dovtipov in hu- morja. Kljub bledici na obrazu. Sestra Rebeka ostaja trdno na tleh. Ve, da se bolezen lahko pokaže kot zelo huda. A vseeno se zaveda, da bi tudi v najboljšem primeru težko vztrajala sama pod Javornikom. Prepričana je, da bo Bog že pra- vočasno pokazal, kaj je storiti njej in števil- nim sodelavcem z velikim potencialom Ed- na. In to se bo verjetno moralo zgoditi kaj kma- lu, saj na rešitev Edna čaka kakih 1500 otrok in mladih. Res je, da je poletnih duhovnih počitniških “kapacitet”, kot se temu lepo reče po slovensko, več kot dovolj tudi brez Kanje- ga Dola. Domov duhovnosti in duhovnih vaj za otroke je cela vrsta. A res je tudi, da je Kan- ji Dol pokal po šivih in da sestra ni imela ni- koli toliko prostih mest, kot je bilo želja. In večina domov duhovnosti, žal, nima “težav”, da bi imeli premalo prostora. Kanji dol je alternativa razvajeni vzgoji, le- nobnosti in new-age-krščanstvu. Čeprav mnogi mladostniki vihajo nos nad sestro Re- beko, k (j) er so morali na tednu duhovnosti delati in pospravljati za sabo, pa je njena vzgoja najboljše, kar si lahko krščanski starši, ki v razvajenosti vidimo rak sodobne vzgoje, želimo. Take podpore vzgoji, kot sva jo s so- progo v nekaj dneh Kanjega dola dobila od sestre Rebeke, nisva do- bila še nikoli od niko- gar. Nisem dober vzgojitelj. Če začnem naštevati svoje napake, bom na- pisal knjigo, ne kolum- no. So pa moji vzgojni cilji pravi. Verjamem v to, kar so zapisali po- kojni Bogdan Žorž, Vili Ščuka, Miha Kramli in še cela vrsta podobnih strokovnjakov. In pri hoji proti tem pravim ciljem, da bi moji otro- ci postali delavni, skromni, pogumni, samo- zavestni, narodnozavedni in verni, mi ni nihče tako pomagal kot sestra Rebeka. Že pred leti bi morala Cerkev začeti razmišlja- ti, kako ohraniti Eden. A se ni zgodilo nič. Ne laiki ne kleriki, ki oboji sestavljamo Cerkev, nismo naredili nič, da bi sestra Rebeka dobila naslednika, naslednico. Mogoče pa je zdaj čas za akcijo... Samo eden je Eden. Iz onega drugega smo bi- li izgnani. Iz tega drugega pa odhajamo sami. DALMATINOTino Mamić 29 koalicije. Premier v svojih govorih in zelo populističnih nastopih, ki jih je zelo veliko, molči o tem, da kar sedem ministric oziroma ministrov sedanje vlade na slovenskih ali evropskih volitvah ni prejelo niti toliko glasov, da bi bili izvoljeni za poslance. To pomeni, da ne uživajo zaupanja volivcev, vendar kljub temu odločajo v državi. V delu politike in osveščenem delu t. i. običajne javnosti se pogosto postavlja vprašanje, ali je sedanja vlada sploh legitimna, to je osnovana na pravu, zlasti na zakonu. Jože Biščak je utemeljeno zapisal, “da je trkanje vlade po prsih, da je v Sloveniji demokracija, do konca sprevrženo. A večina ljudi je tiho, potrpežljivo in ubogljivo poslušajo, se uklanjajo, prostovoljno stegnejo roke in noge, da jih oblastniki vklenejo in strižejo kot ovce, da ne bi kdo pomislil na upor. To pa ne, lahko bi bilo še slabše, mar ne? Slaba tolažba, vam povem. Odločitev je vaša, Slovenci. Boste povzdignili svoj glas ali pa vas bo Šarčeva vlada še naprej strigla kot ovce”? Miro Petek, časnikar in politik v Slovenski demokratski stranki, pa je prepričan, “da v Sloveniji vlada, zakon politične vsakdanjosti, v kateri gledamo ene in iste politike, ene in iste politične komentatorje, enolično ponavljanje znanega, vse brez vsakršnega nasprotovanja, brez vonja in okusa”. Dodajam, da to velja za vse politične stranke, torej tudi za Slovensko demokratsko stranko. Advent je tudi primeren čas za opozorilo na nujnosti premostitve nerešenih vprašanj v odnosih med državo in verskimi skupnostmi, torej tudi z našo katoliško Cerkvijo. Ni namreč dovolj, da vladni predstavniki oziroma vladajoči politiki radi obiskujejo Vatikan in papeža Frančiška. Prizadevati si je treba za sklenitev posebnih ločenih sporazumov o temah skupnega interesa. O tem je v intervjuju za Slovenski katoliški tednik Družina govoril pater dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik Slovenske škofovske konference. Opozoril je, “da Slovenska škofovska konferenca vedno znova ponavlja, da položaj in delovanje katoliške Cerkve v Sloveniji še nista v celoti urejena. Ko načenjamo odprta vprašanja, povezana s Cerkvijo, navadno naletimo na dobronamerne predstavnike vlade, ki so mnenja, 'da se trenutno nič ne da narediti'. Pri tem se neposredno ali posredno sklicujejo na politična razmerja v Sloveniji, ki so v zadnjih letih vedno bolj nenaklonjena urejanju odnosov s katoliško Cerkvijo. Opažamo nadalje, da je Svet o verski svobodi samo formalen organ, ki doslej ni rešil še nobenega problema, s katerimi se srečujemo verske skupnosti. Konkretna srečanja so za verske skupnosti nenavadna tudi z vidika, da kot predstavniki različnih državnih ustanov sodelujejo izključno ljudje, ki so po svojem svetovnem nazoru nenaklonjeni delovanju verskih skupnosti”. Katoliška Cerkev ima v odnosu do Slovenije odprtih več kot 15 spornih vprašanj na podzakonski ravni ter več kot 50 vprašanj na mednarodni ravni. Pater dr. Tadej Strehovec je v pogovoru za Slovenski katoliški tednik Družina dejal, “da si slovenski škofje od sedanjih oblasti v državi želijo dobrih in ustvarjalnih odnosov, ki bi temeljili na medsebojnem zaupanju in bili v korist vseh državljanov, pa naj bo to vernikov ali pa Cerkve kot skupnosti. Pri tem je potrebno veliko potrpežljivosti in dobronamernosti. Cerkev ju ima zelo veliko”. Marijan Drobež Sodelavci Radia Ognjišče Aktualno5. decembra 201918 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 3. decembra 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (270)Erika Brajnik Floriterapija v naturopatiji (2) Z Bachovimi esencami uspešno odpravljamo ljubosumje, nevoščljivost, slabost v avtu; odlične so za otroke, ki si grizejo nohte, mo- krijo posteljo, učinkovite so pri jecljanju, za mlade mamice – prvo kopanje otroka, občutek povezanosti z otrokom, za lažjo ločitev od partnerja, za deloholike: prispevajo k tistemu občutku, da se lahko ustavimo in malo počivamo; so proti depresiji, anksiozno- sti, dermatitisu, po kemoterapiji: spodbujajo voljo za nadaljnje borbe, pri učenju pomagajo ta- ko, da nam misli ne uha- jajo …. Bachove cvetne esence delujejo izjemno dobro na otroke; pri njih je učinek takojšen, saj ima- jo manj emocionalnih blokad kot mi odrasli. Esence delujejo na prin- cipu uravnavanja: če je v osebi prisotna emocija ljubosumja, uravnajo emocijo ljubezni. Ne borijo se s težavo, am- pak okrepijo nasprotno čustvo. Delujejo nežno, po plasteh uskladijo vse emocije od rojstva naprej, delujejo latentno ponoči, zato jih je smiselno jemati pred spanjem. Naravni makrokozmos (narava) uredi člo- veški mikrokozmos na čisto naravni način, če izberemo prave esence. To se zgodi na najbolj naraven način, brez sile, nevidno, neslišno. Harmonizacija se uravna postopoma, korak za korakom, individualno, kolikor oseba lah- ko zmore. Harmonizacija je neboleča, bole- zen je boleča. Oseba se uravna z naravo, osebna odgovor- nost se poveča, z Bachovimi cvetnimi esenca- mi prej odrastemo, v dobrem smislu. Naloga naturopata mora biti ta, da bolniku pomaga priti do sebe, tako bo lahko pozdravil svojo bolezen. Prava terapija ne odvzame pacientu čuta za odgovornost (v smislu - bo že zdravilo to ure- dilo!), ampak mu pokaže pot, ki ji mora sledi- ti, da premaga vse napake. Druga naloga naturopata je ta, da človeka okrepi, da mu predpiše tako terapijo, ki bo okrepila telo in vzpostavila mir v duši. Har- monizacija osebe v duši in telesu. Kako to dosežemo? Do- volj je, da poslušamo našo dušo, to, kar nam narekuje. Življenju mo- ramo slediti z veseljem v srcu, vse, kar delamo, mora biti sinonim vesel- ja. Velika večina izmed nas je povezana z dušo v otroštvu in v mladosti. Takrat bolj poznamo svojo nalogo v življenju. Kasneje se ta čut iz- gubi zaradi pretirane prizemljenosti osebno- sti. Vodila duše so naše želje, najgloblje želje, ki jih imamo, skozi te želje nam duša govori o naših življenjskih nalogah. Če bomo poslušali svoje notranje želje, bomo vedno na pravi poti. Duša nam govori skozi intuicijo, instinkt, ideale. Bolezen ni kazen, bolezen je medij, po kate- rem naša duša komunicira z nami, da lahko popravimo napake, da se izognemo večjim napakam, pomaga nam, da pridemo spet na tisto pravo pot, od katere smo se oddaljili. / dalje www. saeka. si Mnoge žene so bile nekoč pov- sem podložne, “vdane” možem. Zrasle so v prepričan- ju, da je moški oz. katerakoli moška figura v hiši, naj bo to oče, nono, stric ali brat, na “višji stopnički” in da so mu dolžne biti podrejene. Moškim so morale izkazovati “rišpet”, še poseb- no pa očetu in, v odraslih letih, po poroki, svo- jemu možu, saj so jih tako učile mame in none - tako je moralo biti: “V družini bodi kakor osvežujoč vetrič, ne pa kakor burja, ki vse raz- meče in zmede”! Prijazna gospa, s katero sem se pogovarjala, se spominja, da je nekoč vprašala svojo mamo, za- kaj ima oče vedno prav. Mama ji je prisolila klo- futo na usta, nato pa ji je odgovorila: “On je moški, on dela”. Ponavadi je v družini mož, oče oz. gospodar upravljal premoženje, žene veliko- krat sploh niso pozna- le denarja in seveda niso imele besede pri njegovem upravljan- ju. Če se je mož pogo- varjal s sosedom ali prijateljem, so morali otroci iz sobe - “je oblačno”, je rekla ma- ma, in otroci so že sa- mi razumeli, da mora- jo ven. Žena je lahko prisostvovala pogovo- ru, servirala hrano in pijačo, a morala je biti v tišini - “bašta, d si ti- ho”, so ji rekli. Gospa mi je povedala, da je njen mož odločal, ali bo lahko šla na obisk k “žlahti”, in celo k svo- jim staršem, ali ne. Največkrat je k sorodnikom hodila na skrivaj, samo da bi ohranila mir v hiši, zelo pa je morala paziti, da je ni kdo izdal možu, saj bi se mir kmalu spremenil v “ogenj v hiši”. Stalno, vsak dan, ob vsakem delu je bila deležna opazk in kritik: “Zakaj to delaš, zakaj tako, saj ni treba”. Že od vsega začetka zakona, ko je prišla v moževo hišo za nevesto, je spoznala, da bo nje- no življenje trdo. Celo umazan lesen pod je mo- rala čistiti, ne da bi je kdo videl: “S škrtacu sn žagence ribela n skrito, kr je tast gudu, d kaj ribn, k ni trijba an se žagnce ponuceju”! Gospa je imela hčerko, ki jo je rada opazovala, medtem ko je pripravljala jedi. Nekega dne je rezala “špeh” in tanko rezino dala hčerki, tast je to vi- del in se takoj razjezil, češ da on špeha ni dobil. Takrat je gospe le prekipelo, vzdihnila je in tastu dala špeh; “Bog ne dej…”, je preveč glasno rekla, in to je bilo dovolj, da je bil tast jezen in hud z njo dober teden dni - “ni blo kaj luošt u luonc, ma njemu niso smeli manjket cigarteti”! Še da- nes se spominja, kako je rad hodil zvečer v go- stilno, njegova žena pa ga je čakala doma, sku- hala je večerjo in jo hranila na toplem “šparger- tu”. Potrpežljivo je hrano mešala in dodajala vo- do, da ne bi bila preveč suha - “ko se je posušilo, je dodala še malo”, saj, ko se je mož vrnil domov, je moralo biti vse dobro in toplo. Gospa, ki mi je zaupala svoje izkušnje, ima še danes v ušesih zvok taščinega kašljanja in njenih korakov po le- senem kuhinjskem podu med dolgim čakanjem moževega prihoda iz gostilne. Žena je vsekakor vedno branila svojega moža, tako kot veliko dru- gih žen, ki so morale prenašati pijane in včasih nasilne može - “kuonc kuoncu, sej nima drugi- ga”, so rekle … V primeru, da jih je mož varal, pa so velikokrat celo izjavile - “se vidi, da je šel iskat droder, kar ni nejdu doma”! Možu je bilo v preteklosti marsikaj oproščeno; tudi ko je zakrivil kaj res hudega, je bila za to vsekakor kriva žena, ker ga ni dovolj podpirala, ker “mu ni stala ob strani”. Nekatere žene so, ta- ko kot se žal dogaja prevečkrat tudi danes, možje poniževali, zmerjali, celo tepli, one pa so vse to skrivale, za modrice je bila kriva lastna nerod- nost, okornost … mož ni bil nikoli ničesar kriv, najbolj pomembne stvari so bile mir v družini, zdravje vseh domačih in seveda imeti kaj za v lonec. Utrujene so podnevi s težavo pričakovale trenutek, ko se bodo zvečer odpočile v svoji po- stelji, zjutraj pa so vstajale čim bolj zgodaj, da se je lahko začel nov dan, da so lahko garale naprej za dobro svojih domačih. Gospa mi je povedala, da je pred leti na pokopališču srečala znanko, vdovo s šopkom rož v rokah. Prinesla jih je možu na grob. Medtem ko jih je le- po urejala v vazo, ji je zaupala, da nik- dar nista tako lepo komunicirala kot sedaj. Končno je go- spa lahko sproščeno govorila s svojim možem, mu zaupa- la veliko lepih in grdih stvari, veliko več kot v času njune poroke - “sedaj me posluša, ne more drugače, prej pa še govorit ni- sem smela”… Gospo sem na koncu najinega pogovora vprašala, ali je tudi ona čakala na možev prihod domov iz gostilne in pazila, da se večerja ni ohla- dila, če je tudi ona dodajala vodo, da se jed ni posušila. Gospa se je rahlo nasmehnila in odgo- vorila, da, ko je moj mož šel v gostilno, je bila ona bolj iznajdljiva od svoje tašče - pripravila je “župo z lazanji”, tako da ji ni bilo treba mešati po loncu in dolivati vode! GOVEJA JUHA Z REZANCI Sestavine: Za juho: 750 g govejega mesa, ena kost, košček kokošjega mesa, 1 koren, 1 majhna čebula, 1 list zelene, 3-4 vejice peteršilja, ščep majarona, sol, voda. Za rezance: 2 jajci, 250 g ostre moke. Priprava: Meso z vsemi ostalimi sestavinami in z mrzlo vodo damo v lonec (3-4 litrski). Na visokem ognju zavremo, nato znižamo ogenj in kuhamo vsaj uro in pol, tudi dve uri (s kuhanjem v loncu na pritisk se čas zelo skrajša). Juho precedimo, ponovno zavremo in vanjo vkuhamo domače rezance. Za rezance: jajci in moko vmešamo v testo, hlebček pokrijemo s čisto krpo in ga pu- stimo počivati vsaj pol ure. Razvaljamo na 1 mi- limeter debelo in pustimo na zraku pol ure, da se malo pusuši. Z ostrim nožem testo razrežemo na 4-5 centimetrov široke trakove, ki jih nato položimo enega na drugega, iz njih pa narežemo čim bolj ozke rezance. Rezance kuhamo v juhi dobrih pet minut. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (63) Premiera: ÖS “Le za preteklost lahko z gotovostjo trdimo, da je večna” SNG NOVA GORICA naslovu je navedena misel Milorada Pavića (1929-2009), avtorja zbirke zgodb Obrnjena rokavi- ca, ki se nadaljuje z drugo re- snico “prihodnost mora to šele postati” (namreč večna). Bojan Bratina je prevedel misli srbskega pisatelja, pesnika, ese- jista in dramaturga Pavića, na katerih sloni vsebina eksperi- mentalne predstave Ös, ki je nastala kot koprodukcija Slo- venskega na- rodnega gleda- lišča Nova Go- rica in gleda- lišča Osobnjak iz Sankt Peter- burga, po po- sredovanju igralke Maje Nemec, člani- ce SNG Nova Gorica, ki je v Sankt Peter- burgu študira- la na tam- kajšnji državni akademiji med letoma 2002 in 2006 in vse- skozi ohranja takrat stkane vezi. Čarobna uprizoritev “mističnega solip- sizma” je bila premierno upri- zorjena v režiji Alekseja Obraz- cova najprej v Sankt Peterbur- gu, 28. septembra letos, nato pa še v Novi Gorici, 6. in 7. no- vembra 2019 na malem odru SNG NG. Težko je opisati vse- bino te svojevrstne predstave, ki nima nikakršne zgodbe, saj jo je treba osebno občutiti in vsrkati v lastno zavest to, kar nam hoče posredovati njena V prečudna vsebina v ravno takonenavadni režijski poetiki. Do-gajanje med metafiziko in mi- stiko je postavljeno v pol- krožen prostor (scenografinja Kira Kamalidinova), zamejen z belino “zaves”, ki je tudi ne- kakšna “meja” med tostran- stvom in onstranstvom, kamor ob koncu izgineta protagoni- stki. V gledalcu se ob pogledu na oder in ob poslušanju gla- sbe ter gibih igralk (koreogra- finja Rezeda Gajanova) poraja- jo nekakšni lepi občutki miru, spokojnosti, oddaljenosti od realnosti, kot da bi na odru bil prikazan prostor, za katerim se razpira tisti obširni onstranski svet, ki nam ga je dano spozna- ti le ob prehodu iz življenja v smrt. Vsak si sicer svojo zgod- bo piše sam (sam se vrti okoli svoje osi), zato tudi verjetno konkretno je na odru ni. Besede se v tej koprodukcijski predstavi porajajo v slo- venščini in ruščini, ki imata se- veda vsaka svoja jezikovna pra- vila. Izgovarjata jih igralki Ma- ja Poljanec Nemec in Kristina Skvarek, ki iščeta “neko skup- no os”, tudi če se ne razumeta. Obe sta oblečeni v enaki zeleni obleki (kostumografinja Anis Kronidova), enako se gibljeta, imata enako pričesko; zdita se kot zrcalna podoba ene in iste osebe, toda predstavljata dva svetova. V ničemer nista niti povezani z moškim li- kom in s čud- nimi, sanjski- mi, mito- loškimi, včasih skoraj apokaliptični- mi, kar strašljivimi zgodbami, ki jih pripove- duje ta moška figura. V slo- venski ra- zličici jo je z učinkovitimi, upočasnjeni- mi gibi upo- dobil Janez Starina, ki je kot član SNG No- va Gorica, nato pa Mestnega gledališča ljubljanskega odigral marsikatero nepozabno vlogo. V elegantno izbrušeni predsta- vi, odeti tudi v tišino, valovijo le čustva in le s svojimi najglo- bljimi občutki odhaja z nje gle- dalec, ki se zna poglobiti vase in ujeti to občutje brezčasno- sti, ki veje iz predstave in sega že v onstranstvo. IK foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan Aktualno 5. decembra 2019 19 očetu sem največ izvedela šele, potem ko je umrl. Bil je molčeč velikan, z raskavimi rokami, ki so otrdele zaradi dolgih izmen v tovarni. Molče me je vodil čez Kras, čez borove gozdove, molče sva risala stopinje v sneg. Ko je bil trezen, ni nikoli govoril. Kot bi mu bilo tesno od misli, od besed, od brnenja strojev na šihtu. Moj oče je pil. Bila so obdobja, ko ga ni bilo domov. Bila so obdobja, ko sva se z mamo bali večerov. Ko je bil tako pijan, da se je oblečen zgrudil na posteljo in je potem dolgo v noč vpil. Bila je mora, bolj kot vpitje. Skoraj ničesar nisem razumela, kajti besede so bile nemške, nekje sem razbrala, da ga dajejo spomini na vojno. Pusti ga, blede se mu, mi je govorila ma- ma in me zapirala v sobo. Jaz sem bila še premajhna, da bi razmišljala o tistih besedah, njihovem pomenu, mori, ki je očeta tlačila do jutra, ko je obležal brez moči. Za njegove politične ideje nikoli nisem izvedela. Ni govoril tako kot ma- ma, ni rad pripovedoval. Kot bi mladosti in preteklosti ne bilo. Samo to vem, da je bil, v nasprotju z mamo, veren. Ko sem doma kot otrok zaprosila, da bi ho- dila k nedeljski maši v svetoivansko cer- kev, je mama molčala. Dolgo zatem sem razumela, da njej pač ni bilo do tega. Pri- volil je oče, ki je vsako jutro, ko je odha- jal na delo, molil pred podobo Križane- ga. Dolga leta sva vsako nedeljo hodila skupaj k maši. Spet se ga spominjam, ve- likana. Molče je stal s prekrižanimi ro- kami med verniki. Nikoli ni molil na glas, nikoli ni spregovoril. Stala sem ob njem in ga gledala. Ko sva se vračala iz cerkve, sva se vsakič ustavila v slaščičar- ni, da sva kupila kremšnite pokrite s čokoladno glazuro. V Trstu so jim tedaj rekli “francesine”. Mama in jaz sva jih imeli radi. Zdaj jih menda nikjer več ne prodajajo, vsaj takih ne. In tudi mame ni več, da bi čakala nanje. Oče ni nikoli pose- gal v moje politično in študenstko življenje. Nikoli ni pri- pomnil ničesar o mojih idejah, idealih. Dal pa je slutiti, da vanje ne verjame. Da pravzaprav nikomur več ne verjame. Moji mladostni vznesenosti še najmanj. Tistega dne, ko smo očeta pokopali in sem jaz neutolažljivo jokala, medtem ko sta brat in mama samo molčala, mi je mama o očetu navrgla marsikaj grdega. Pa čeprav sem vpila, da to ni pravi trenutek, da ničesar nočem slišati. Samo tiste besede iz Dragoje- vićeve pesmi so mi odmevale v ušesih … Oprosti mi, pape, sad razumin tebe, gledam tvoju sliko, gledajuči sebe... O očetovi preteklosti nisem izvedela veliko. Le to, da dolga leta ni smel pre- stopiti meje z Jugoslavijo. Zdaj mi je končno postalo jasno, zakaj smo tako pozno začeli zahajati čez mejo. Izve- dela sem še o bratu, ki se nikoli ni ro- dil, jokala, vpila in rotila, a mama ni potočila solze. Na njegov grob sem potem hodila sama. Zdaj sta pokopa- na skupaj, tu, kjer se Benečija zliva v Furlansko nižino. Jaz pa še vedno ho- dim na pokopališče sama. Samota je itak del našega vsakdana. V onstran- stvu je je verjetno vse več in še več. Dolgo časa po očetovi smrti mi je moj zdravnik in prijatelj, ki je v bolezni spremljal tudi očeta, zaupal, da mu je oče veliko povedal o sebi in svojem življenju. Ko mi je stisnil roko, sva se gle- dala iz oči v oči. Ni mi lagal, to vem, ko mi je govoril, naj me ne skrbi, da je bil moj oče enkratna, čudovita, poštena oseba. Več ni povedal. Večino svojih skrivnosti je nesel oče s seboj v grob. Počasi sem odrasla, pot me je vodila da- leč od otroštva in krajev, ki sem jih poz- nala. Daleč od bazoviške gmajne in da- leč od bazoviškega brezna. Spomini so se začeli vračati, ko je mama odhajala. Bila je moja edina vez s prete- klostjo, odhajal je del mene. Odhajala je mati. Zaradi hude bolezni, ki ji je onemo- gočala normalno življenje, je morala mama v dom. Upala sem, da to ne bo nikoli potrebno. Verjela sem, da se sta- rost ne dotakne vseh. A z njo je bila še posebej neusmiljena. Postala je žrtev hu- de starostne demence. V redkih trenutkih, ko je bila še priseb- na, mi je uspelo, da sem se z njo kolikor toliko pogovorila. Želela je nekam v Slo- venijo. Ko smo najbolj ranljivi, se še močneje oklepamo svojih korenin. Z mamo sva upali, da se bo onstran meje počutila nekako doma, da ji v sloven- skem okolju ne bo tako hudo. A ni bilo tako... Za starostnike je denarja vedno malo, pa naj si bo to kjerkoli. Dom je bil prena- trpan, v sobah po več postelj in komaj nekaj prostora, da si prišel do ležišča. Ok- na zaprta, tema vsepovsod, dnevna soba premajhna za preštevilne goste. Gledali sva se, brez besed se je mama vdala v usodo. In jaz z njo, ker sem še vedno ver- jela, da ne bo tako hudo. Pa je bilo. Od- krila sem resnico, ki je nisem poznala. O življenju v domovih za ostarele nihče ne govori. Nihče ne govori o ograjah okoli postelj, o pasovih, s katerimi oskrbovance vežejo na sedeže. Zaradi varnosti vaše mame. To delamo samo v njeno dobro, so mi pona- vljali, ko sem se sklicevala na osebno svobodo in človeško do- stojanstvo. Postalo me je strah morečega vzdušja, na pol praz- nih krožnikov in še bolj praznih dnevov, ki so za tista bitja z raz- prtimi očmi minevali zgolj v pričakovanju odrešujočega kon- ca. Mama je v tistem domu, kjer je živela za ograjami, izgubila vsak stik s sedanjostjo. Govorila mi je o avionih, o prikaznih, ki so pri- hajale ponoči. Zaživeli so spomi- ni, tisti najbolj kruti, tisti najbolj črni. Tisti, ki jih je menda vse življenje prikrivala. Spomini na vojno. Mama je bila vse bolj čudna, za- prta vase, nasilje v domu je men- da v njej prebudilo stare bo- lečine. Bilo je jesenskega popol- dneva, ko sem jo obiskala in sem jo našla razčesano, objokano, ka- ko je begala po kuhinji in hotela ven na vrt. Seveda so me bolniške sestre opozorile, da je nemirna. Mama je bila kot prestrašen otrok. Domov hočem, domov, je ponavljala, nato pa kazala nekam v daljavo. A jih slišiš, kako jokajo, vpijejo na pomoč? Poslušaj, jih slišiš? Nikogar ne slišim, vse je mirno, sem jo držala za roko. Pa jokajo, vpijejo, tam globoko. Prekrili so jih, zaprti so, zazidani. Tudi otroci so tam, ženske in otroci, še so živi, vsi na kupu, vpijejo…. Mama me je gledala, kazala nekaj v dal- javo, verjela, da vidim in slišim. Bilo jo je groza in groza je bila tudi mene. Pred neznanim, neizrečenim. Pred nečim, kar se je polastilo maminih spominov, a je bilo meni neznano. Nepojasnjeno. A slutila sem, da zna biti del neke nedo- rečene preteklosti. Tiste vojne med brez- ni in gmajno. Osebju doma je bilo mamino vpitje od- več. Polnili so jo s pomirjevali, besed zanjo niso poznali. Kot bi ne bila človek. Ko je bilo vsega preveč in je morala za- radi prevelike doze pomirjeval v bol- nišnico, smo jo odpeljali v drug dom. V središče Trsta. Tam se je nekako umirila. Mame že zdavnaj ni več, da bi se z njo pogovorila. S tistimi, ki so starejši od nas, odhaja tudi preteklost. Počasi se ogrinja v blagodejni molk pozabe. Saj je prav, da živimo za sedanjost, da gradimo na prihodnosti. O tem sem od mladih nog prepričana. Preteklosti ne maram. Pa čeprav je prav, celo nujno, da jo ohran- jamo. V teh dneh me spremlja fant brez imena, ki ima na rami veverico. Strah me je, ko prebiram o Jami pod Macesnovo gorico. Strah vseh teh spominov, ki jih je pre- krila zemlja, ki jih je izkričala bolečina. A nekje iz globin prihajajo na dan. In pripovedujejo o tistem, o čemer smo de- setletja molčali. Mi, ki nam ni bilo dano, da bi vedeli, in tisti, ki jim ni bilo dano, da bi povedali. Bolečina med smrečjem. Morda se po vejah podi veverica. In skuša omiliti tisto neusmiljeno temo. Bolečino nečloveškega. Bolečino nepo- jasnjenega. Bolečino človeka, ki mu je brat krvnik. Vem, da bomo še veliko let slišali tiste krike, ki jih je pred smrtjo po- slušala moja mama. Dokler si ne bomo povedali, dokler ne bomo priznali. Do- kler ne bo blagoslovljena tista zemlja pod Macesnovo gorico, pri Bazoviškem breznu, v tihi globini slovenskih gozdov. Ker smo vsi sinovi istih slovenskih mater in nas je zibala v sen ista slovenska pe- sem. / konec Suzi Pertot O Ekipa spet na zeleni veji Allianz rešuje tržaško košarko eden, ki je za nami, je bil za vo- dilni tržaški košarkarski klub Pallacanestro Trieste izjemno pester. Društvo, katerega odraz je moška članska ekipa v najvišji itali- janski A1 ligi, je namreč dobilo pre- potrebno injekcijo finančnih sred- stev preko okrepljenega pokrovitel- jstva zavarovalniškega velikana Al- lianz. Toda pojdimo po vrsti. Trst je s košarkarskega zemljevida po bankrotu kluba leta 2004 skoraj iz- ginil. Reprezentančna peterka je životarila na drugoligaški ravni, tudi mladinski pogon je bil zanemarjen. Nekaj je skušal postaviti na noge po- klicni trener Matteo Boniciolli, za občuten preokret pa je bilo treba počakati na prihod družbe Alma, ki ponuja pomoč pri vstopu v svet dela. Po zaslugi prizadevanj direktorja vi- demske podružnice Furlana Gianlu- ce Maura, ki je bil nazadnje tudi predsednik kluba, je bila Alma spon- zor tri sezone in dejansko je moštvo spet pripeljala v A1 ligo. Veliko so vložili, v lanski sezoni, v kateri je Trst kot novinec v elitni druščini imel sijajen proračun (4 milijoni evrov), pa je alfa in omega podjetja Luigi Scavone, ki je bil tedaj tudi predsednik Pallacanestro Trieste, končal za zapahi. Ekipa je sezono sklenila brez večjih težav, pravzaprav z izjemnim športnim dosežkom uvrstitve v play-off za prvaka. Težav- no pa je bilo zaradi omejenega budžeta načrtovanje letošnje sezone in sestavljanje postave za drugo leto v A1. Košarkarji beneškega trenerja Euge- nia Dalmassona, ki je duhovni vodja že polnih devet let, so prvenstvo 2019/2020 začeli medlo ob porazih, po kakovosti ekipa v sedanji sestavi namreč sodi na rep lestvice. Zadnje dni novembra pa je društvo zamen- jalo predsednika, z odhodom Maura je obdobja Alme konec, novi pred- sednik Mauro Ghiacci (ki je svojčas klub že vodil in je bil zadnja leta vse- skozi v njem) pa je podpisal okre- pljeno partnerstvo z zavarovalnico Allianz, ki je že bila med donatorji. Zdaj pa je korenito posegla, zagoto- vila skoraj milijon evrov do konca prvenstva in bogato sponzorstvo tu- di za prihodnji dve sezoni. Preobrat je prinesel v mesto pravi val nav- dušenja, saj je zdaj tržaška košarka spet zelo ambiciozna, govorilo se je celo o možnosti vrnitve Zorana Dra- gića, ki je lani preživel pol sezone pri tedanji Almi. Morda se je od pone- deljka, ko je bil napisan ta članek, sestava ekipe že spremenila, saj na- povedujejo zveneče okrepitve že med tekmovanjem, domov pa naj bi poslali doslej največje dolžnike. Od- govor igralcev v dvorani je bil v ne- deljo proti Trevisu pričakovan, saj so doma, prvič z znamko Allianz na majicah, ne brez težav premagali Treviso in vknjižili šele tretji uspeh v devetih krogih A1 lige. Še ena zgodba, torej, ki nas uči, kako po- memben je denar v športu danes. Naj omenimo, da je del tehničnega projekta pri Pallacanestro Trieste, ki tvorno sodeluje z našim košarkar- skim gibanjem, 205 centimetrov vi- sok sedemnajstletnik Marco Pieri, ki je prišel k prvoligašu od matičnega Bora. Letos je prejel tudi nagrado Šport in šola in je eden od mladih košarkarjev, perspektivnih v vsedržavnem merilu. HC T ktobrska številka Galeba pri-naša vrsto zgodb, ki so jihbralci spoznali že v prvi števil- ki in veljajo kot branje za bralno značko. Tako se nadaljuje zgodba Emi- lov svet. Emil bi rad bil junak, zato rad sprejme očetovo vabilo, da gresta na visok hrib, od koder zreta v dolino. Spremlja ju zvesti pes Bobo. Zgodbo piše Neli Filipič, likovno podobo pa ji daje Ana Zavadlav. Nadaljuje se pu- stolovsko popotovanje Jesenčka, Hra- stka in Javorčka, ki iščejo zimo. Zgod- bica je izšla iz domišljije Natalije Šimunović, Katerina Kalc prispeva svoje krasne lustracije. Mali Marko je zlezel v posteljo in s svojim čarobnim strojem, narisanim na odejo, odšel nazaj v čas, v l. 1854, in se srečal s Kar- lom Friedrichom Benzem, ki je ravno tuhtal, kako bi napravil stroj, ki bi se premikal sam. Potovanja v zgodovino si je zamislila Maja Furman, Anja Držanič pa upodablja utrinke iz zgod- be. Mala miška Darinke Kobal v pri- kupni ilustraciji Katerine Kalc je ušla krilati nevarnosti in se zatekla v novi domek - veliko bučo na polju. Tudi mucek Rdeči Blisk ni bil zadovoljen z novim domom v mestu, zato je ušel, a se pri tem znašel v veliki nevarnosti. O njem piše Evelina Umek, ilustrira pa Živa Pahor (na sliki). Kar “srhljivo” povest o lisičji luni, deklici Zoji in ve- likem črnem nočnem ptiču razvija Maša Ogrizek ob ravno tako strašljivih ilustracijah Tine Dobrajc. “Tudi junakom se tresejo hlače” in tu- di njim verjetno “pade včasih srce v hlače”. Te in podobne besedne zveze niza Klarisa M. Jovanović pod naslo- vom Slikovite besedne zveze, ki jih bo- do lahko Galebovi bralci kdaj upora- bili tudi v kakšni šolski nalogi. Mi, ki smo bili šolarji pred veliko leti, se še radi spominjamo, “kako smo trgali ali gulili hlače po šolskih klopeh”. Vsi, ki se navdušujejo nad naravoslov- jem, bodo marsikaj zanimivega izve- deli iz zapisa Jureta Jakoba, ki tokrat obravnava figo (smokev ali smokvo- vec), ki je ena izmed najstarejših vrst sadja. Plodovi imajo mnogo zdravil- nih učinkov in uravnavajo prebavo. To si velja zapomniti! Ilustracije so de- lo Anje Jerčič Jakob. Če še ne veste, katera žival ima naj- daljši jezik, boste to izvedeli iz prispev- ka Marjete Zobec, ki razkriva, da je v iztegovanju jezika najhitrejši kamele- on, pravi “strokovnjak” na lov na žuželke in mojster preobleke, pa še oči lahko obrača v vse smeri in pri tem je vsako oko neodvisno od drugega. Ka- terina Kalc ga je upodobila, medtem ko je stegnil jezik, da bi ulovil kobili- co. Oktobrski Galeb plemeniti pesniška beseda. Barbara Gregorič Gorenc je av- torica pesmi Plašna, ki jo je z domišljij- sko ilustracijo opremila Dunja Jogan. Majda Artač je stkala šestvrstično pe- smico Ptice z dolge police, o ptičkah selivkah, ki pripravljajo potice za dol- go pot. Živa Pahor jih je upodobila med pripravami. Maja Fo je ilustrator- ka pesmi Žirafina barka, o žirafi, ki je na svoj krov sprejela vrsto živali, da bi ji na morju ne bilo dolgčas. O pajku, ki je odprl trgovino in služil cekine z mušjim mesom ter “tragično” končal svoje dni zaradi svoje požrešnosti in skopuštva, je napisala Tina Arnuš Puis, ilustrirala pa Ajlin Visintin. Medved, miškin prijatelj, je okusil, kaj pomeni tek čez drn in strn, ko je bežal pred rojem razjarjenih čebel. Kot vse- lej stripovsko zgodbo sta Majda Koren in Bojan Jurc opremila z vajami. V ru- briki Po slovensko Matejka Grgič in ilustratorka Chiara Sepin vabita bral- ce, naj preberejo besedilo in naj nato odgovorijo na vprašanja, vezana na kolo oz. kolesarjenje. Vaje imajo za cilj bogatenje besedišča, kar je tudi na- men Galebovega kviza in vsega, kar spada zraven. Tudi rubrika Soimenjaki Darinke Kobal in Ivane Soban želi, da bi Galebovi bralci čim bolje spoznali odtenke slovenskega jezika. Tokrat je v središču a (A) polon. Jasna Merku' v rubriki Mikro makro opozarja na har- monijo, ki vlada v naravi. Otroke vabi, naj opazujejo, kaj ima v prirodi okro- glo obliko. Nekdanje življenje in ne- koč uporabljene predmete so narisali in opisali učenci OŠ Trubar - Kajuh iz Bazovice, ki so Galebu poslali tudi bar- vno fotografijo. Četrtošolce iste šole pa je prevzela Barkovljanka. Na naslov- nici oktobrske številke Galeba je vrsta modrih sov v tehniki kolaža, ki so jih izdelali prvošolci OŠ Josip Ribičič Sv. Jakob. Vaja za koncentracijo in spro- stitev Ester Derganc in Chiare Sepin je na hrbtni strani oktobrskega Galeba. IK O Spomini, lebdeči v duši (2) Fant z veverico Druga številka mladinske revije Galeb Pisanost pripovedi in pesmic vabi k branju