\ Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za v«e leto - . . $6.00 Za pol leta - - - - - $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n I List slovenskih d elavcev v Ameriki, ps d The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays 3 and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0BTLANDT 2876. NO. 52. — ŠTEV. 52. _ Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under tlie Act of Congress of March 3, 1379. TELEFON: COBTLANDT 2876. gEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 4, 1925. — SREDA, 4. MARCA 1925. VOLUME XXXHL — LETNIK XXXIII. VARNOSTNA POGODBA PORAŽENA V ANGLIJI Chamberlaina je porazila večina kabineta, ki daje prednost medsebojni ideji. — Medsebojni varnosti dogovor naj bi vključeval tudi Nemčijo. Ta položaj je prisilil ministra za zunanje zadeve, da je izpremenil fronto. Poroča John Balderston. LONDON, Anglija, 3. marca. — Obupno, a izgubljeno kampanjo je vodil minister za zunanje zadeve, Austen Chamberlain v prilog angleškega za-jamčenja varnosti Francije. Cele tedne, kot obrazloženo v prejšnjih brzojavkah, je zastopal Chamberlain pro-francoske nazore proti odločni opoziciji Winston Churchilla, finančnega ministra; Amery-ja, kolonijalnega ministra ter drugih ministrov. Sedaj je mogoče definitivno ugotoviti, da je Chamberlainova politika poražena. Tekom zadnjih par dni so se pojavili v listih članki, ki nosijo vse znake, da so prišli iz zunanjega urada in v katerih se je povdarjalo potrebo, v interesu evropskega miru, sklenitve varnostnega dogovora med Anglijo, Francijo in Belgijo. V kabinetu samem pa so bili predlogi Chamberlaina odločilno poraženi. Sedanjo stališče večine kabineta se zavzema za medsebojni varnostni dogovor, vključno Nemčijo in jamstva za zapad-ne meje Nemčije v nič manjši meri kot jamstva za zapadne meje Francije in Belgije. Vsled tega stališča je Chamberlain v zadnjih par dneh izpremenil fronto. Mesto da se zavzema za angleško-francoski-belgijski dogovor, ki naj bi sprejem protokola Lige narodov v sedanji obliki nemogoč. Vspričo tega dejstva je naklonjen Chamberlain-osebno angleško-francoskemu varnostnemu dogo- voru. Ministrski predsednik je baje pripisoval nekaj dni temu pismu veliko važnost. Pozneje pa je izvedel, da so nazori Chamberlaina osebni in vsled tega neobvezni. imel svoj" lastni namen, predlaga sedaj, da naj po-menja ta dogovor le uvodni korak k dogovoru, katerega naj bi se pozneje sklenilo z Nemčijo. Zahte-. va ti^di, da naj bi ne bil tak dogovor obvezen za nobeno vlado, temveč da naj bi le angleški, francoski in belgijski generalni štab razpravljali o možni skupni vojaški akciji, kot so že storili pred izbruhom svetovne vojne. Opozicija proti temu načrtu bi bila najbrž preveč močna, da bi je bilo mogoče premagati, posebno izza ugotovil ministrskega predsednika Her-riota, ki pomenjajo, da zavrača Francija katerikoli varnostni dogovor, ki bi ne vključeval Poljakov, Cehoslovakov in Rumuncev. Chamberlain je pisal pred tremi tedni Herriotu privatno pismo, v katerem se je glasilo: Vsled opozicije domini j ev je postal angleški Roman švicarske pustolovke. Pustolovka iz Švice je morala romati v ječo ter bo nato deportirana. Nina Jaeger je izjavila, da bo še nadalje uganjala pustolovstva. — Nina je ženska, ki je očividno rojena za sleparije. Sestra usmrtila brata vikarja. Umorila je brata, da ga odreši bolečin.—Zločin je povzročil v okolici veliko senzacijo. LEICESTER, Ang-Lija, 2. mar-(a. — V vikarijatu Hungerton v Leicestershire se je za vršila včeraj zjutraj seuzacijonalna tragedija. \"rkar William Bettison se je napotil včeraj zjutraj, po božji službi i«i obhajilu v svoje žup-11 j išče. Nato je «el v wo jo študijsko sobo. Kmalu je počil v tej sobi strel. Mifis Bettison, sestra vi-v karja, ki je bila poleg kuharice edma prebivalka hiše, je pohitela v soho. Našla je brata, z rano v jrlavi. ležečega na tleh. Pole-g njega je ležala puška. Ker ne obstaja nobena direktna telefonska zveza, se je napotila Miss Betty na poštni urad ter telefonirala od tam po k 1 ravnika,- ki stanuje štiri miljo od tam. Nato se je vrnila v farovž in v sobo brata, v katero ni pustila nikogar. Kmalu nato je padel v študijski sobi nadaljni strel. Iz sobe je stopila Miss Bettison. — Vprašala sem ga, — je rekla, — ee bo ostal živ. a nisem dobila nobenega odgovora. Videla sem. da umira in da tripi velike bolečine. Nato sem ga ustrelila, da ga odrešim bolečin. Miss Uettison je bila aretirana. Zdravniška preiskava je dognala, da je ML« Bettison blazna in takoj nato so jo prevedli v umobolnico. Mednarodna pustolovka. Nina •Jaeger, ki je bila obsojena na temelju oibdolžitve, da je izvabljala denar pod napačnimi pretvezami, na l?to dni in dva meseca ječe v Auburn jetnišniei, je odšla tamkaj. ne da bi pojasnila skrivnosti svojega pokolenja in svojega prejšnjega življenja. Niti malo ni razočarana, k<>r je bila njena pustolovska karijera na tak način zključeaia v metropoli. Kazen smatra za odpočitek. kot čas miru po presta ni h naporih v preteklosti. Gei bo vstrajala pri svojih, dosedanjih sklepih, ne bo njeno bivanje v ječi izboljšalo njenega značaja, kajti izjavila je, da se bo lotila svojega starega pustolovstva, kakorhitro se bodo odprla pred njo jetniška vrata. — Ko bom prišla ven, — je rekla. — bom delala isto, a s to razliko, da bom • sprejela drugo Ime. C'e bo zmagal sodnik Mancuso. ki je obsodil sleparko. bo Nina po odsluženju svoje kazni deportirana v svojo domačo deželo, Švico in ko je izvedela, da ji preti de-portacija, je Izjavila, da bi rajše izvršila samomor kot pa da bi se pustila od vesti nazaj v Evropo. Mi«s Mabrl Spa-aguo. probaelj-ska uradnica, jf izjavila: — Nina se boji deportaeije bolj kot pa ječe. Pripovedovala mi je pogosto, kako je bila aretirana v Nemčiji, ker je bila osum ijena ^pijonaže in o svojem bivali iti v neki francoski ječi, kmalu po izbruhu vojne. Poznala je grozote vojne ter jih znala nazorno likati. Objave glede njenih špi-jonažnih poskusov so napotile Nino k iz^Iiivi v Združene držav?, kamor je dospela leta 1922. Radi svojega poznavanja jezikov je dobila službo pri Travellers Aid Society kot tolmačica ter svetovalka i nožem cev. V tej svoji lastnosti je izkoriščala potnike pri kupova nju železniških listkov in tako dalje. Ko so pričele prihajati v slavnI stan družbe prito-l>e. je bila kratkomalo odpuščena. Nato se je obrnila Nina na gospodarja, pri katerem je stanovala ter izva bl-a iz njega tri tisoč dolarjev. Ni znano, kako se ji je posrečilo storiti to. Tekom ftreiakave glede njenega pr, jšnjega življenja je -čula po-'i'jija o divjih vprizoritvali a- njenem staaiovajiju. a gotove price so izpovedale, da niso bili to ni-kaki bakhanali. temveč da so gostje poslušali radio ter pili kavo in jedli slaščice. Glede svojega izvora je izjavila Nina. da prihaja iz*od!ične švicarske družne, da je ena njenih sestra odlična adravnica v Švici in nadaljna sestra žena visoikega uradnika. NAGRADA ZA VELIKO UDELEŽBO UNDERWOOD. N. v. Lanskih predsedniških volitev s« je udeležilo procentualno največ volileev v državi Wyoming. Skopo vsak volilec storil svojo dolžnost ter oddal svoj glas za tega ali onega kandidata. V znak priznanja je dobila država od Collier «£ Company v Cheyenne lep kip. ki predstavlja ameriškega orla, stoječega na volilni . skrinjici. KONEC ROMANTIČNE SENATORJEVE KARIJERE V starosti Šest in osemdesetih let je umrl prejšnji senator Združenih držav, Clark na pljučnici. — Njegovo premoženje cenijo na $75,000,000. — Bil je voznik, rudar, trgovec in gradilec železnic. Prejšnji senator Združenih držav, William Andrews Clark, znani kralj bakra, je umrl v svojem domu na Fifth Avenue v New Yorku. Bi lje star šest in osemdeset let ter je bil bolan le par dni. Prohibicijonisti so 'Družinska . izgubili bitko. Obstrukcija v senatu je ubila odredbo, ki namerava ustanoviti neodvisen prohibicijski urad Polna galerija je poslušala debato. tragedija. Zdravnik j e zastrupil svojo lastno bolno hčerko ter skušal nato izvršiti samomor. Kardinal O'Connell navdušeno sprejet. ^.. a i RIM, Italija. 3. marca. — Danes popoldne se je pripeljal v avtomobilu iz Naipolja ameriški kardinal O'Connell. Spremljal ga je ba>ton» izpremenilo sedanji •■tatns proliibioijflkega urada. Pro-lihieijjJii urad. ki je d o seda.j privesek carinskega urada, naj bi postal .samostojen urad. Kontro-'o razpeeavanja iiuliLstrijalnega alkohola naj bi se poverilo probi-bicijskemu ravnatelju me-ro carinskim uradnikom. Protest izdelovalcev parfumov ter sli en i h proizvodov je bil odgovoren za poraz predloge, a postopanje v senatu je bilo ustavljeno vsled obštrukcijskih Taktik št e vi In ill senatorjev. Galerije so bile natlačeno pol-,ne. Vsaka prohibieijska organizacija je bila zastopana. kajTi vst-so hotele biti priča zmage Antisa-lonske Lige. ki je izjavljala, da bi Cramtonova preti loga zamašila vrzeli tesr dejanski izvedla nro4ii-bicije. Mesto tega pa so bile te organizacije priča neprijetnega prizora, ko je senator Sterling i7 North Da kote po treh urah napadov izjavil, da h:> umaknil celo predlogo z izjemo ene sekeije ki določa, da se stavi prohibieij-ske agente v civilno službo. Tudi ta odredba pa »je bila ko-nceno zavrnjena in ker ima senat le še en dan časa. je seveda pokopana. Ta dogodek je bil precej viharen. Že več let ni doživela prohi-bicija takega poraza kot je bil ta. Senator Bruce je objavil, da ni niti enega njegovih znancev, ki so serviral iv časih mokrote svojim gostom vino in cocktaMa. ki bi tudi sedaj ne delal istega. Govoril je o sodnikih, ki obso jajo ljudi na zaporne kazni radi kršenja probibieije ter gredo na to sami v gotov lokal, kjer dobe zaželjeno pijačo. Xato se je seve da tudi razpravljalo o senatorjih ki so glasovali za sušo, a še vedno pijejo. DENVER, Colo.. 1. marca. — Kakorhitro je spoznal, da je bil strup, kat: roga je dal svoji olirom Ijeni hčerki. uspešen, je skušal dr. 11. Jttaz r. >tar t no in šestdeset let. izvršiti samomor Ter se nahaja v bo'nlei. kjer čaka smrti. Policija m na vse mogoče načine pr za drva. da bi rešila njegovo življenj da ga bo lahko mogoče P'-sevati na odgovornost za dejanje. katero je smatral za usmiljeno. Preiskovalci so izjavil!i, da jc la.l dr. Balzer -trupa svoji hčer. ki. dva in tri ieset let. stani Hazel Blazer, ki je bila kronična inva-lulinja, da prepreči možnost, da Vi posta.la predmet javno dobro-lelnosti v slučaju, da bi on ne mogel več skrbeti zanjo. Po za-strupljenju je vprizovil tri poskuse. da izvrši samomor, so dostavili preiskovalci ter izjavili, da so nar.i njegovo poslanico, katero je najbrž spisal pred svojim nrvini samomorilnim poskusom. — Izmučen sem ter v velikem s1 rahu. da bi bil naenkrat odpoklican in da bi pustil ITazel samo. Ne plačajte pogrebnikn več kot to in potrebno dužbo za naju oba. Pred več leti sem sklenil ne zapustiti je. da bi Tostala breme kakega drugega. Ona je breme, neglede na to. da jo ljubimo. Pivo in tobak se bosta podražila v Nemčiji. Senator Clark, kojega bogastvo se cen i približno oil ^To .000.000 do -š 1 GO.CGO.OGO. je aktivno nače loval svojin^ obsežnim poslom skoro prav do zadnjega. Do de-j cemhra meseca pretoklega leta je kljub visoki starosti vsak dan p> iše: v svoj urad na Broadway-iT ter se posluževal pri tem podulič-ne železnice. Ni sieer rad potoval na tak način ter -!t-/.n;er le raditega. ker se im hotel izpostavljati riziku, ki j.* zvezan z avnonn-bilsko vožnjo ^redi vi-likr.mestnega prometa. Mogoče je bil:, posledica dejstva, da j.-delal v i v" h t kot rudar v soraz-r.terni tišini Montane. Po božičnih praznikih je čutil, da ni več Tako svež kot ponavadi in sklenil je opravljati svoje posle doma. To je delal do prešnjega t»d-na. ke je zbolel. Pred par i« njegovi smrtni postelji s:» se nahajali številni njegovi pri-iJ.deiji, poleg članov družine. Načrt pegrt-ba l.o objavljen pozneje. /'.:mrli sena t-.r bo najbrž pokopan na Wrodlawn Cemetery, kjer ima njegova družina mavzolej. Čeprav je prrživel dosti svojega časa v New Yorku in Parizu, je smatral senator za svoj pravi c*c,m Butte, Montana. Tokom s.-o-loga dolgega ž-ivljenja ter svoj*: pestrobarvne karijcrc, je bil vedno v stiku s svojo domačo državo. Bil je senator i7. Montane od leta 1901 <1 o 1907 ter ena najbolj odličnih postav v Washingtonu. Rodil se je v Coraiicllsville. Pa. leta 1S3.9, študiral pravo in po zaključenih študijah M ni izbral pro-fesijonalne karijere. pač pa po--1;?) šolski učitelj. Prijela se ga je zlata mrzlica in odšel v je Colorado in pozneje v Idaho. V B011-nack, Idaho, je prišel leta 1803 s kapitalom petih dolarjev, po potovanju. ki je trajalo pet in šestdeset. dni. Tam je postal uspešen kot voznik. rudar, trgovec, gradilec železnic in kapitalist. Bil je zmožen oh istem času iz-vrševati vse mogoče posle. Za šlr>0.0C0 je kupil CniTed Verde bakreno zemlje, ki mu j<* pričelo kma'u prinašati milijone. V poznejših letih je pričel graditi železnice in pričel je Judi na hirati umetnine. Preživeli so ga njegova dnu a žena ter petero otrok. Ni š.* znano. kako bo razdeljeno njegovo veliko premoženje. Srbija priznala, cia je kriva umora nadvojvode Ferdinanda. LONDON. Anglija. 3. marca. — Arthur Ponsoby. ki je MaeDonal-dov podtajnik za zunanje zadeve, je objavi! v nekem tukajšnjem listu senzaeijonalen članek v katerem pravi dobesedno: — Predsednik srbskega parlamenta je sedaj pismeno prizna:, d.i je srbska vlada naročila umor bivšega, avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ftiior se je izvršil pod vodstvom inleiigenčnega oddelka srbskega genera'nega štaba z odobren.Kin :-rli.skega ministrskega ]>rcdsed-niica. Inavguracija predsednika. WASHINGTON. D. C.. 3. marca. — Velikansko število tujeev je dospelo semkaj, da se udeleže ina vguraeijskih slovesnosti ]ired-sednika. ki se bodo vršile jutri. Ascfuith zahteva odpoklic čet. J^ONDON, Anglija. 3. marca. Danes popoldne je govoril v zbornici lordov bivši angleški ministrski predsednik Asqnith. V .svojem govoru je. resno pozival zaveznike. naj prejkomogoče od poki • čejo svoje čete iz zasedenega ozemlja. BERLIN. Nemčija. 3. marca. — Finančni mini-.ter je izdelal novo davčno predlogo, ki doloPa -plošno povišanje davkov na pivo Ln tobak. Minister je izjavil, da bo ran. »oče v tekočem in prihodnjem letu smatrati državne finance kot varne, da pa n^ preostaja nič lrugega kot povišati uulireiktne. davke, da se ohrani ravnotežje v proračunu. Vsled tega so predlaga pod volitev davka na pivo. Davek na tobak in smodke naj se poviša za 20 do 2o odstotk.-v v predla ji na drobno^ davek na cigarete in fino rezani tobak za 40 do 50 odstotkov in davek na nuhalni to3>ak za deset do 15 odstotkov. Da se zavaruje domače proizvajalce tobaka, naj se poviša uvozno carino od trideset na osemdeset mark za surovi impor-tirani tobak. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, IT A T.T JI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dftnea po nale cene tledvS«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din--$17.30 2000 Din. — $34.40 §000 Din. — $85.50 totehtj 200 lir 300 lir Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot kot en tiaoi dinarje? lf centov za poštnino in druge stroške. Razpo&ilja na zadnje pošte ln IzplaCnJe "Poštni čekovni arad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. ....... $ 9.20 500 lir..........$22.00 ....... $13.50 1000 lir..........$43.00 Pri naroiiiib, ki znašajo man£ kot 2M lir rafimz— posebej po 18 eeatov za poštnino ln drnjce stroške. Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje Ljubljanska kreditna Wnirm ▼ Trstu. Za poSUJatve, ki presedajo PETTISOČ D1NARJRV ali pa DVATISOČ L.IR dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben popust, rrednost Dinarjem In T.fraia seda) al aaja ss nftnt la mpet akoTano; Is tega raziofa aam al »oco«e podati natančne eene vnapr« sftnww p* eenl tistega dne, ko naai pride psslanl denar t roko. *OŠHjJATVE po BRZOoAVNEM pismu izvršujemo * f AJKRAJŠEM Času teb kaCunamo za strošku $I. Denar New I je poslati najbolje po Bank Draft. Postal Order ali po FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt 8trert, N»w York, H. T. Telephone: Oortlandt mm GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) J Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" " Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto___$7.00 Za pol leta..............................$3.50 Za niozemstva ta celo leto .... $7.00 i Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda*' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje; . Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nas1 ovnika. G L A S rš A 11 O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. KRIŽARSKA VOJNA PROTI "NEMORAL-NOSTI" GLEDIŠČ. Križarska vojna proti preveč drznim gledališkim igrani ali takim dramam, ki žalijo moralni f-ut puritan-hkili duš. ni nikakor nova prikazen. V sedanjem <-asu se vojuje precej ostro kampanjo proti takim igrani in vprizoritvam. Porota brezmadežnih. a obenem razumnih mož naj bi sodila ter izrekla ko-nečno sodbo. Vse kaže, da se je prijavilo Velikansko število neoporečnih državljanov, ki bi dobili na ta način proste ti-kete za gledišča, v namenu, da ločijo zrno od smeti. Vsled til je ta dan kakor nalašč za to. Prijeten vetrič je pihljal, ptički so veselo žvrgoleli in solnce j t* s i pal o svoje tople žarke na vesele obraze v cerkev stopajočih ljudi. Pra-vo je pogodila, hčerka Mary, ki se je izrazila : Zlata poroka in zlati dan. Pred cerkvijo so nas pozdravili v dveh vrstah stoječi člani dr. sv. Alojzija, št. 52 KSK-T. in dr. Krščanskih mater, kamor tndi. na-«a jubilanta spadirta. V cerkvi je biLa potem slovesna sv. maša. katero je maševail č. g. župnik Čl-■*i k ter jubilanta za nadaljno življenje združil. Poprej pa je a- gin-ijivih besedah obrazložil pomen i:late poroke, pohvalil jubilante za t£(ko zvestobo in še zanaprej spodbujal. Cast zaslužijo pa tudi pevci, ki > v cerkvi tako izvrstno peli. da je bila ta slavnost še bolj popolna. Po končanem opravilu sva z Mr. Glojekom pred cerkvijo slikala vse svate z društven ik i vred. Na sredi sta jubilanta, okoli nju -inovi in hčere, zgoraj svatje, ob straflii pa stoječi društveniki. Potem smo .se pa odpeljali v Sloven-ski Narodni Dom, kjer nas je že čakalo okusno kosilo, katerega -mo se vsi takoj s slastjo lotili. 'Pod.i .za zalivanje je bilo dobro preskrbljeno. Popoldan nas je* mladina razveseljevala s svojo godbo in pet-jrm. Nad vse zanimivo pa je bilo slišati, ko je zapel 71-letni starček s svojim še orjaškim glasom. % njim vred so peli sinovi in hčere. Peli so pesem, ki jo je Kronovšek sam zložil ob prvem povratku v domovino. Oče Kanciau Kronovšek je bil Danes bo v "VVairtimgtonu inav-guriran predsednik Coolidge. Program bo jako pri prost. Coolidge-ov -govor kratek. S pomočjo radio era bodo ljudje poslušali po vsej deželi. Pred starimi leti je bil inavgu- _ . riran Harding kot predsednik rojen na Rečici ob Savmii lota' „. „ , . - i o ;Združenih držav. Na slavnostno tribuno ga je bil 1855. Poročil se je 8. februarja 1.S75. V Ameriko je odšel leta 1889, vrnil se leta 1894 in -zopet odšel v Ameriko leta 1895. Mati. jziroma soproga, Ana Kronovšek. roj. Bcrdovoiik je bila rojena v spremil predsednik Wilson, ki je bil takrat že telesno zlomljen. I AVilson je eapustil svojim naslednikom veliko zapuščino tei naj jo pametno Mozirju v Sav. dolini leta 1857. Jim nar(X'lL Sla je za možem v Ameriko 1902 upravljajo. - otroci. Otrok je bilo osem, med* °ba V& krenila s poti. kate-temi sita dva umrla, š<\st- jih živin™ -i'1 bil on tako jasno začrtal. Annie, omožena > m oxen a Drnaž. Uršula, omožena Gordon Koren. Mary, Združene države niso dandanes Fred. Frank. |niti krop niti voda. Rosenstein in! Wilson je želel, da bi se udej-. styovale v vseh važnih svetovnih Zlata poroka, in zlati dan sta vprašanjih ter s svojim mogoč-minila, a ostal nam bo dragi pri- nim vplivom nagibale tehtnico na iatelj v trajnem spominu. Ako- stran pravice in človekoljubja, favno nas precejšnja daljava lo-1 Wilsonovi nasledniki izvajajo či. vendar duh slovenski živi med politiko osamljenja in sebičnosti, nami. vsi pa upajmo zopetno sv i- J Ko se bodo v dobi let izkristali-denje. A jubilantoma kličemo: šejzirali Wilsonovi načrti, ko bodo mnoga leta naprej do diamantne njegove misli in njegovi nameni poroke. jasni kot na dlani, bo ameriški Zn nedeljsko prijaznost, zaba- narod prepozno izprevidel. da mu vn in gostoljubnost se moramo : ni volil vrednih naslednikov, zahvaliti jubilantoma ter njih j ^ sorodnikom, katerim gre vsa čast j *n hvala, da so tako izvrstno pri- i Kot podpredsednik Združenih redili slavnost. {držav bo inavgurtran danes da je ^ Krištof Kolumb vala moda našega zenstva v teku zadnjih pet m dvajsetih :UBVaden faiQt, ki j« izrabil delo let, moramo priznati, da je naše občinstvo v resnici posta- ;(liekega genijaineea pomorščaka, lo bolj zmerno in tolerantno v tem oziru. Oblasti bodo sicer skušale zatreti par preveč drznih iger, da potolažijo pošast, ki se imenuje občinstvo. Po tem tin Alonzo Pinzon. viharju moralnega ogorčenja pa bodo zapililjale nežnejše j Večina znanstvenih razprav o sapice in končno bo vendar ostalo pri starem. Nikdar [°^kriju Amerike je bila popoino-se namreč ne zaužije tako vroče jedi kot se jo skuha. Ameriko je odkril že davno pozabljeni španski pomorščak Mar- Dopisi. Eveleth, Minn. < če ni romani, katere list Glas Na-l)f!av-.ke razmere so jako slabe, j roda neprenehoma prinaša v vsak-pr»stbn<> v Gilbert, Minn. Ljudje j dan jih izdajah. Jaz in moja so- «ščak Pinzon ma neutemeljena in zasnovana na domnevah, oziroma malo verjetnih pripovedovanjih očividcev. Nasprotno pa je Xash temeljilo preštudiral razne španske in italijanske arhive ter tako podprl svojo trditev z dokumenti. Kakor dokazuje angleški geograf je organiziral smeli španski pomor-eksipedicijo, da od- ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska Rospodin.ia v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zainore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili Članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Štv. 41 Kuharski rerrpti. Domača sredstva. KtU-n najbolj priljubljenih imjfv ' današnjih dni ji» coccanut <-reani pie. V.flno ><• zahteva t.. shišT-if-o. neisli-dc na in. kani trn--t<'. Sladki, orehasti nit-ka kt»kus»veuu mt'- sa prija okusu Moveka. Ka.tar ni ki-k«»-...v ort-h v seriji, ^a Jahk«> ksi- IV h-«Vl»» odstraniti ielo nim-no jxikrove s st«'kh*ni<- :ili lončenih ik>-s-><1. fxtslu/Jte tir<»bil« a nrrintv. t'o hi m" t> t o ixlstraiiit.i ina*U*£<' na Ktfiiah. ]n>v7.nn"«-no o-Pite v kan: kat-ro dobite pri vsa- | ri-!u. s cinij„ n.mi<>0f.no v .k:lijeIlo kem zanesljivem ^nx-orju. Naueite j vapno I:,mijte „ato površin^ g..r- se kako napraviti d-.bor e.K-oannt | k)l Vik1o in milolu lor ul,ri-ito s rrcarn COCOA NT "T t'HE AM PIK 1 kano coeoanut t jcijnt mleka veliko ž.iico koruznega škroba heljake l*»il ejiše sladkorja veliko žlico surovega ma>la Malo žlico yanililje. navadno li L'o nii- i postu vite Ameriški narod je veliko dose-g 'l v znanstvenem in narodno-go-^podaiskcm oziru. Nikjer na svetu ni poljedelstvo tako dobro razvito kot je baš \ Združenih državah. Nikjer na svetu ni tako izbor-nih železnic in tako veličastnih zgradb kot so v Ameriki, je smatral za Indijo. Sancez je Kljub temu je pa povprečen pozneje umri v Kolumbovem do- A meri kanec le povprečno izobra-; mu. V njegovi zapuščini je našel žen. Površno mu je znana le ame-Kolumb mnogo beležk o ekspedi- riška zgodovina in ameriški z«-ciji. Kolumbu je prišel v roke tu-}mljep'.s. Slavnih slikarjev, godbe-di zemljevid, v katerem Sancez 0-=' nikov in (umetnikov imajo Ameri-značil pot svoje ladje. Ker pa i kanci le malo. Najboljšo xch\r\ --am ni imel dovolj podlima in mo-'nisko prakso izvršujejo v Adik-či, da se napoti na ekspedicijo riki tujezemski -zdravniki. Nada-brez spremljevalca je naprosil jlje so inozemci slavili arhitekti, preizkušenega in korajžnega po-• inženirji itd. morščaika Pinzona. 'ki je organizi- i Vodilni ameriški krogi delajo :al potovanje po Sancezovih. na- j načrte in premišljujejo, kako bi 'rtiih. Tako je torej znanstveno' bilo mogoče povečati odstotek dognano, da Kolumb ni odkril, ameriške izobrazbe. N rnerike. Šolski sistem je iziboren, pa ps vsem ne odgovarja svojemu cilju, j Treba se bo xx>temtakem lotita, kakeiga drugega sredstva. Znania stvar je. da je greh vabljiv in privlačen. Čimbolj je kaka s*tva prepovedana, tembolj pri- 1'oloičite na dllu j;ii>;m1> testo ter jia siHt-ite v l."> nutah. Ko je to storjeni testo tia stran. Vlijte mleko v dvojno >•. na jnkrob malo mrz-le^a mleka, zmeša/*«' ki}teeiin ndi-koia ti-r mešajte toliko easa. dokler se iekoeina ne j*:r<-ti. Nato (iodajte sladkor, surovo nia-do in e«n-. anut. iiniijt«' z vrelo voalo. kateri je bib» primešajte tekočini. Vzemite opnja ter dtnlajle dišavi . NaiM>lnite posodi> s testom ter jiecijte v zmerno vroči peei za l!0 minut. Servirajte fist o mrzlo. Nasveti slede kuhinje. l>a se ohrani posode z:i kruli in eak<*se eiste in dohre^a duha. jih izinijte z vrelo vo«Io. kat«*ri je bilo prim«"sane malo navadne so«le. Postavite nato posinlo na solnce za par ur. Težki zimski pudinsri nis.i i .ri -merili za spomladanske deserte. Iiolj mikavni so slailoletli. navadno sadje ali eustardt. Kos povoščenepi j»apirja. poloiien na im»so«Io. ki vsebuje ruienjake jaje. bo preprer-il osušitev. je itarnfiu na vrlin steklenie aTi jiosod v. j"elly-jeni prevolik. da se ^a vzame veli eeh'jura. Merite nož in izrezeli hoste laliko tako velik k«-s l»arsifina ko( hoeete. Parafin z«ij>et lahko rabite, ee vlijete nanj vrelo v«H1O. Kuhinjski nož je mo^tf-e Ziieasno poostriti, f-e se ^ra nabrusi oh robu ■ r-unjo. namočeno v mrzi lvmli. i V vsakem domu 1*1 morala biti ? medicin>ka oinari« a. založena z ! vsem. kar je |n»tn-b;io za prvo p«> i mor. Majhna jeklena i^ia za krpanj«* svetrov bo I .olj še služila ki tudi mehko. Nasveti /a lepoto. P«uui>lite na {<>. kako ra;.Ii«Vn izraz dobijo « l»i\vni. kadar s«' obleeejo. 1'oteza navzgor ali mivzilol na zunanjih robih napravi veliko razliko. Predebele ustnice' značijo nižji lip človeka. 1'retenkc ustnice pa ka- ?.«>j<» iieodkrltosr«"nosi . s«-biiuueva človek v njih omenjene slabe poteze, ker ne znajo uporabi«i pravih sredstev, t V imajo \ a>e us.-nice prij«'tno obliko, s«- držite narave. Ce ne. se ]»oslnžite lipsticka ter izpretnenite ustniei, ee piv- iteebli. Osebno zdravje. lam najbolj priljubljenih koristnih stvari v vsakem domu je sol. Sol pa se railikuje o«l soli v dveh o/.v rib. prve«"- ^l«-«le či>tce in drugič uic-de ustroja zrnjev. vse -vrhe bi morali rabiti tako čisto s;>! kot j>> le morete kupiti. Tudi v bolniški sobi je sol v številnih ozirih k««rist na. fuete o«~i se l;ol ter jo položite na svežo železnega lijaka ali lesenih st«ipnjic. i rano. kajti !>«> pre]»n-čilo mehurje. Mi priporočamo naslednje izdelke: Vsaka gospodinja jiotrebuje v svoj" jkuhinji razne potiebščin • in vsa-i:a gospiMlinja jih lahko dotd povsem brezplačno, č«' kupuje star & Magnolia kondcjizimno lulrko. ki daje «lragoc«'na darila za svoje tabelne, pole:; teira pa vs.-bu.je tu«»i najboljše tul«-kc> in >la«lkor. yro'-erji prodajnjo te vrste kondonziraiioiia mleka. Žena pred ogledalom. Visoke francoske ponudbe za rstanovitev Francoske ruske banke v Parizu. V nekem listu beremo sledečo zanimivo statistiko: Deklica zapravi oil 7. do 10. leta pred ogledalom dnevno 10 minut časa. o 1 10. l.">. leta je pred ogledalom vsak dan ]>o četrt ure, od 15. do 20. leta dnevno po 22 minut, ou "JO. do 25. leta dnevno 25 minut in od 25. do :*0. leta stoji žena pred ogledalom vsaj pol ure vsak dan. V tem času je dosežen vrhunec ženske neeimemosti. Od 30. do 35. leta stoji ženska pred ogledalom po 24 minut, naslednjih pet i let po IS minut, od 40. do 50. leta po 12 minut in od G0. leta na-prej ji zados'a na dan (j minut ogledovanja same sebe. Potemtakem zapravi žena pred ogledalom okoli -_>r>0 dni ča^a. Škoda, dn ni j si at ".stik objavil tudi. koliko časa j je potrošil sam z;i ta nepotreben ' račun. Predsednik banke za zunanjo... ., . . , m . , . . f vlaeno silo ima. trgovoio v Moskvi, Taratutov, ki^ ^ ^ . se je s poslanikom K^asmom \t-nil iz Pariza, je predložil sovjetski vladi štiri ponnd'be odilčnih francoskih bank za ustanovitev t /ko čakajo, kdaj se bo kaj na proga vsak dan najprej prebe-boljše obrtiilo. lTpam. da se bodo j reva nadaljevanje romanov in tež-b prihodom sjimnladi tudi delav- j ko pričakujeva prihodnje izdaje, fike razmere izboljšale. Vreme je Samo romani so vredni naročni- jako slabo. Sever brije kakor na Krasu in no^i sneg kot da bi imel ne. brez dnigih poročil. Nadalje moram tudi priznati, ž njim podpisano pogodbo. Sedaj;da mi ni nobena povest tako osta- jloranje zcflo izmučilo, je svetoval [Kolumbu, naj nadaljuje njegovo krije Ameriko. V doslej znanih poročilih je omenjeni Pinzon ,kot mlad pomešeak, (ki je prvi opazil iz opazovalnice na jamboru novi s^et ter "obvestil o tem svoje tovariše. Ker ga je pa naporno po- obiskujem tukajšnje rojake ter s« . -a v spominu, kakor mi je "Mor jim zahvaljujem za naklonjenost, j sk.i jastrebkateri je izhajal Z vašim listom so vsi jako zado- : preteklo leto v Glasu Naroda. Par voljni. Pravijo, da jitn je najboljši prijatelj in da ne morejo biti brez njega. Pozdrav! Lrouis Vessel. Barberton, Ohio. Glede lista Glas Naroda Vam moram izreči posebno pohvalo. Najbolj zanimivo čtivo so priob-še videl v slikah IL4A * />U«4V1. . > * tednov potem, ko je bil priobčen, je pa tukajšnje kinogledališee kazalo označeni roman v premikajočih slikah. Takrat sem imel največji užitetk, odkar poznam gledališče s premikajočimi slikami. Roman sem naj prvo prebral od kraja do 'koraca, potem sem ga pa) ekcspedicijo. Nash trdi, da je bil pravji organizator ekspedicije Alonzo Pinzon, d očim je bil Kolumb samo navaden mornar ns njegovi ladji. Idejo, da se poišče Indija v za-padni smeri, je pripisoval po mnenja, angl. učenjaka Špancu Alvonzu Sancezu, ki je že pred Knzonom in Kolumbom s svojo Bazumei sem ladjo dosegel ameriško obalo, a jo Francosko-rusike banke v Parrizu. Gotovi franeosjki finančni krogi bi bili pripra\fljeni. dati tej banki polovico potrebnega kapitala na razpolago in ji zagotoviti tudi znaten kredit. Enaka udeležba obrh držav bi omogočila tudi pridobitev ameriškega kapitala. So-vjetsko-rimki banki za znimanjo trgovino so francoske banke zajam--čile tudi kredit, ki bi omogoči! takojšnje uvozne in izvozne kupčije. Ludendorff se iz politič- nega življenja. General Ludendorff se je baje odločil, definitivno izstopiti iz političnega življenja. Povod za to je predvsem stališče oficirskih or-ganizaewj. ki hočejo za vsako ceno priti iz spora, 'ki je nastal zanje med Lmdendorffom m bivšim bavarskim prestolonaslednikom Ruprechtom. Ze v raju je bito s jsvetopisem-sk m jabolkom potrjeno to dejstvo. V Ameriki so strogo prepovedana 'omamijiva sredstva. Ni ga ].a skoro dne, da ne bi prišli na sled velikim tihotapstvom opija, heroina, morfija in druge podobne štupe. Pred par leti so vzgojitelji in Koeijologi dokazovali, da se ženskam ne spodobi kaditi. Posledica tega je. da kadi že skoro vsaka petnajstletna frklja. Prohibicijonisti so dosegli, da je vlada s posebnim amendmentom prepovedala izdelovanje, prevoz, prodajo in pitje alkoholičnih pijač. Kakorhitro je bila izdana ta prepoved se je začel ameriški narod vtapljati v pijači. Ali bi ne kazalo na podlagi teh vzgledov prepovedati a- Ameriki izobrazbo ? Stavam, da bi v tem «tučaju ne mrrtUo dvajset let. ko bi bil amt^ riški narod najbolj izobražen izmed vseh na svetu. VELIKA N0C - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA' 99 gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljate v takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. -tsk fiJBtiKefedfc*. ..- ! * & r ~r '"->"" liii ''y. -^T-rZ Si**-;.:•. A4 i-.-.' 'SŠ&Sh OLAS NARODA. 4. 'MARTA 1925 K SMRTI FILIPA DAUDETA Nedavno je bilo poročano o tragični smrti mladega Filipa Daudeta, sina pisatelja in tedanjega poslanca Leona Daudeta. Po policijskih verzijah se je ustrelil v avtomobilu med vožnjo po Parizu. Ta 'samomor je vzbudil 'v pariški javnostii splošno senzacijo, ^aj je bil nesrečni mladenič star komaj 15 let. Poleg tega je bil Pariz takrat priča mnogih večjih in manjših atentatov. Javnost je presenetila tudi izjava samomoril-čovega očeta, 'ki je nekaj dni p° katastrofi vlažil tožibo proti neznanemu morilcu, češ, da je bil njegov e*in zavratno umorjen. Sedaj prihajajo na dan zanimive podrobnosti te tragedije. Znana morilka tajnika lUta "L' Action Francajse", k>i je pred par meseci skušala izvršiti fingi-ran samomor, je namreč označila umorjenega Filipa Daudeta za svojega ljubčka. S tem je bila pariška javnost znova opozorjena na to afero, ali sodna preiskava je šla svojo pot. Preiskovalni sod-ršk sc ni oziral niti na domnevo, da se je Dandet sam ustrelil, niti na trditev njegovega očeta, da je padel mladenič kot žrtev zavratno ga umora. Leon Daudet navaja v svoji obtožbi pet imen. Trije osumljenci pripadajo policiji, eden naj bi bil bivši šef .javne varnosti. ki je postal pozneje prcfekt na Korsiki, petega pa vidi nesrečni oče v knjigotržcu Le Flaoute-ru, v čigar trgovini je bil glasom obtožnice izvršen umor. Ta Flaon-t r je zelo sumljiv. Ni namreč dvoma .da je bil nesrečni mladenič v njegovi prodajalni isti dan. kc je tako tragično končal svoj* mlado življenje. Po uradnih verzijah prijateljev — anarhistov, torej k anarhistu. Preiskava je dognala, da je imel Flaouter stike tudi s policijo. Nedavno je bil namreč obsojen radi kolportaže pornografije, pa mu sodiššče ni moglo do živega, ker je nenadoma izginil. Dva dni predno je Leon Daudet vložil tožbo, je priobčil "Le Quotiden" članek, podpisan z začetnimi črkami glavnega ured rfika. Naslov članka je bil "Zahtevamo pojasnila''. List je Daudeta kot poslanca vedno napadal, ali to pot je iz nerazumljivih razlogov opozoril javnost na to, da navaja oče umorjenega sina več okolnosti. ki jih je treba upoštevati . . . Sodna preiskava je dognala o umoru Daudeta tele podrobnosti: Ko je šofer začul strel, je ustavil avtomobil in odprl vratca. Našel jo mladeniča umirajočega v mlaki krvi. Na licu mesta se je zbrala takoj množica radovednežev, ki so opazili veliko mlako krvi. Sledovi krvi pa so se poznali tudi na tlaku. Orožje, s katerim se je Filip baje ustrelil, je bil Browning. V magacinu so bili še naboji, do-čim je bila cev prazna. Nemogoče je torej, da bi se bil listrelil mladenič sam, ker bi moral biti nov naboj v cevi. Tudi praznega naboja niso našli v avtomobilu takoj, nego šele dva dni pozneje. Avtomobil ni bil ta čas zapečaten n je zato zelo verjetno, da je za-vratni morilec sam vrgel vanj prazen naboj. Iz vsega tega 5e razvidno, da je sum nesrečnega očeta upravičen in da se preiskovalnemu sodniku morebiti kmalu posreči izslediti Daudetovega morilca. Predniki vsakega predsednika Zdru ženih držav so bili priseljenci. Pred davnimi, davnimi leti je dospela k ameriški obali ladja. Na nji so bili moški in ženske. Med njimi sta bila tudi oče in mati, kojih naslednik je imel postati predsednik Združenih držav. Ne samo enkrat, pač pa večkrat se je to pripetilo. Resnica je, da je vsak predsednik Združenih držav potomec moškega in ženske, ki sta dospela kot priseljenca iz tuje dežele semkaj. Oni mož in žena nista vedela tega nič bolj kot vedo to današnji priseljenci. Lahko ce reče, da prihajajo v Ameriko vsak dan novi ljudje, kojih otroci in vnuki bodo odločujoč faktor v ameriškem življenju. V tej deželi ima vsak možki in vsaka ženska enako priliko. Toda razviti se jim je treba. To pomeni, da največji razum lahko največ doseže. Toda ta veličina mora živeti v močnem in zdravem telesu. Mati, ki hoče dati svojemu ctreku priliko v Ameriki, ga mora začeti pravilno duševno in telesno vzgajati. Kot je dobro mleko živijenska hrana, tako je Bordenovo Eagle Mleko priznano kot najboljše mleko za hranjenje otrok. Ime Borden jamči za prvovrstnost mleka. Sloves, ki je za Bordenovim imenom na mleku, jo uspeh dolgoletne resnične službe. Čiovek, ki hoče postati nekaj velikega v Ameriki, se mora v tej ali eni stvari izkazati. Istotako mora nuditi nekaj vrednega mleko, ki prednjuči vsem v tej deželi. « Izbirčna ameriška javnost, ki lahko kupuje vse, kar hoče in kjer hoče, je posvetila svoje misli velikemu problemu mleka in večina jev spoznala tekom dolgoletne izkušnje, da je Bordenovo Eagle Mleko edino mleko, ki vzreja otroke v močne in zdrave moške in ženske. Da boste vedeli, kako je treba z Bordenovim Eagle Mlekom hraniti vašega otroka, smo natisnili v vašem jaziku navodila, kako ga je treba pripravljati za otroke vseh starosti in kako je treba hraniti otroke, ki so slabo in premalo hranjeni. Če hočete ta navodila, izpolnite kupon ter ga nam pošljite, nakar vam jih pošljemo mi brezplačno. THE BORDEN COMPANY Borden Building, New York MODERNA ŽENSKA IN ŽENSKOST V eni zadnjih številk lista 'Tolas', izhajajočega v Heilbronnu mzpravlja Annie France - Harrar o čedalje "opaznejšem pomnoževa nju nekaterih žensk, ki se sicer ne strinjajo r. tem, kar je zdravegr. in dobrega v moderni emancipaciji žensV, vendar se pa ravnajo po principih tega pokreta in izgubljajo čedalje vae ženskosti, ki je največja vrednota ženskega spo-Njene pritožbe niso brez pomena in želeti bi bilo in v interesu zdrave družbe, zlasti pa rodbinskega življenja, da bi našel njen klic "Nazaj k ženskost L" odmev j nežna roka. ne bo nikoli posnema Ali je zdravo spati v hleva? Tudi v Švici na deželi spijo ljudje radi v hlevu, kakor pri nas. Pravijo, da je zdravo spati v hlevu in da je posebno priporočljivo v kravjih hlevih spanje ljudem, ki imajo slaba pljuča. Neki zdravniški strokonjak pa prihaja po svoj eon dolgem opazovanju ljudi,1 ki spe v hle-vih, do zaključka, da je apanje v hlevih škodljivo. Do-tični strokovnjak je natančno pre-iskal najmanjše dele u hJevnega zraka potom mikroskopa in je a-videl, da zrak v hlevu, ako se dol-*B»e pijač ali lu, bodisi da je njegov poklic stro go naučnega ali pa splošnega značaja. Vendar pa ne bomo posfcavi- se ni bilo t^eba boriti za vsakdanji kruh. Ženska s svobodnim poklicem ceni svojo materijatno svobodo, iz katere izvira tudi moralna svoboda, samo zato, ker lahko svobodno odloča o najvažnejšem -problemu — ženskega življenja, o svojem srcu da 'lahko pokloni svojo ljubezen kot dar svobodno in brez pritiska od zgoraj ne pa zato. da bi skrbela na starost za roditelje žensk izneverila svoji najsvetejši nalogi, da moderna ženska noče i-meti otrok. Vprašanje samo po sebi je zelo važen problem in spada med posledice povojnih gmotnih razmer. Današnja ženska, ki pOz-na vse težave življenja, nima vele poguma spraviti na svet nove pro letarce, za čijih bodočnost bi ne mogla ■skrbeti. Tu ne pomaga nobena tolažba starejših ljudi, da bo dal Bog tudi kruha, če da otroke. Modema žena ne prenese zavesti, :da bodo morala nedolžna bibja tr- da bi si zasigurala eksistenco. Ce _ v intimnem trenotku zataji svojo i peti za grehe svojih roditeljev. osebnost in individualnost, stoji; Natvizlie vsem tem pomislekom to prostovoljno, iz čistega nagiba, j enakopravni član človeške druž- ba§ v ie n*ena plemenitost be m rodbine, nego stoji celo nad jVPS n-ien ženski čar. njim. Če hoče doseči ta cilj, mor& i Kar se tiče pretirane emancipa biti poštena, dosledna, zlasti pa j cije in ženskah ekstravaganc, je i turnem ženstvu, k harmoniji du-ženska v onem pomenu besede, ki krivda tudi na strani moškega.' ha in teleea. oa mora biti geslo moderne žen-nazaj k ženskosti, k prave-jmu. čistemu, izobraženem in kul- 35 obtožencev je bilo obsojenih zaradi vohunstva v prid Rdečega generalnga štaba. Vsi so nekdanji ruski, oziroma ogrski častniki iz uglednih besarabskih in sedmograškeh rodbin. Bol.iševi-kov po prepričanju ni med njimi, toda vsi ti sinovi veleposestnikov, uradnikov in generalov sovražijo rum/unsko gonjo proti ruski, nemški, ogrski šoli, cerkvi in agrarni lastnini. Pri dijakih v Aradu, Bukarešti, Kogulu so oblasti zaplenile boljseviške ileftake dunajskega izvora in ostro nacijonalLstičnc vsebine. Sovjeti so podpirali v tem primeru protižidovsko gibanje. V Brašovu (Kronstadtu) so podpirali ikomunisti misel ogi-skega—bloka, ki izhaja iz krogov veleposestniko v-ma gnajto v, prizadetih po agrarni , reformi. So- vjeti "so torej v gotovih primerih tudi za nacijonalistično irre-dento in podpiuirajo celo nazadnjaške struje. Načrt bloka pa je propadel vsled na&prosrtva ogrskih demokratov in socijalistov. V Besarabiji nastopajo boljše-viki kot branitelji starega koledarja, češ, da je novi koledar prvi korak na poti do kartolištva. Boljševiki so zopet branitelji pravoslavja! Rum vinsko volitve so še bolj strastne nego naše. Vsak kandidat ima celo spremstvo agitatoT-jev. To je posel stotin in stotin I mladih ljudi. V primeru zmage jih poslanec nagradi s protekev-jo in jim pomaga na e mu je to po-sreč lo na način, ki se čita bolj kot kak roman nego kot resničen dogndjaj. Schurz in Kinkel sta zbežala na škotsko. Leta 1852 je Shurz priš«*! v Združene države ter se najprej nastanil v Pliiladelphiji in konečno v državi Wisconsin, kjer je kmalu začel izvrševati velik vpliv na javno življenje. Pridružil se je 'Republikanski' stranki in zastavil ves svoj vpliv, da se Abraham Lincoln 'kzvoli za predsednika V znaku pripoznanja njegovih zaslug ga je Lincoln leta 18G1 imenoval za ameriškega jk>-slanika na Španskem. Schurz pa se je že isu-ga leta odpovedal t^ službe, da vstopi v vojsko in se •udeleži civibic vojne. Dobil je leta 1862 ša.ržo general-brigadirja in poverjeno mu je bilo poveljništvo neke divizije v armadi generala Franz Sigel-a. onega samega, ki je leta 184$—10. poveljeval nemškim revolucijonarjem. Kasneje j<» Kari Schurz postal "major-general". Po civilni vojni je bil SI gel prvi general. ki je odložil svoje častništvo, Schurz pa drugi. Xa to se je posvetil žumaliz-mu. postal urednik lista "Post" v Detroitu in nemškega lista " West lic he Post" v St. Louisu. Leta ^69 je bil izvoljen za kongresnega senatorja za državo issouri. Tri leta kasneje je predsedoval narodni konvenciji liberalcev. ki je imenovala Horace (}reeley-a iza predsedniškega kan-ddata. Kari Schurz je bil sploh prvi politi,"ar v ^Združenih državah. ki je začel neodvisno politično akcijo. Pod predsednikom Haves j«' bil imenovan za tajnika Inotranjih zadev iai je bil eden iz-•med najsijajnejših Secretary of the Interior v Združenih državah. Začel je mnogo reform; on je bil r>rvi. ki ie zače". stalno izvajati nač-lo staln^ea uradništva v javnih službah (Civil Service) brez ozira na politične spremembe, in je bil tudi prvi vijoki uradnik, ki j«> začel omejevati potratno rar.eozdovanje Schurz je bil eden izmed najboljših govornikov svoje stranke. Govoril je angleščino in nemščino z isto dovršenost jo. Nekoliko let je bil tudi urednik ne\vyorške»ga lista "Evening Post*' \ Ponovno je bil izbran za predsednika vsenarodne organiza-eije za reformo državnega uradništva. Njegova glavna literarna dela so bila življenjepis Henry Clay-a. proslavljenega ameriškega državnika in govornika, in njegovi "Spomin: iz dolgega življenja", v katerih opisuje svojo delavno in burno življenje. Ta znameniti tujerodec in veliki ameriški patrijot je umrl leta 1906. 9. marca 1862. — Tega dne se je vršila znana slikovita bitka pri Hampton Roads med bojnima ladjama "Monitor" in "Merri-mac", enai zmed najznamenitejših morskih bitk v svetovni zgodovini in v zgodovini te dežele. "Monitor" ki je bil zgrajen v treh mesecih po načrtih švedskega ii^žinirja John Ericsona-a, je odplul iz, npwyorske luke dne 6. jnaTca 1862 in je po svoji viharni začetni vožnji prispel v Hampton Roads v Virginiji dne 8. mai- "Merrimaev južnih Konfeden-rancev več ali manj uničila lesene fregate, ki so spalala k severnim državam; le noč je rešila tri izmed teh ladij. Rano v jutru dnb 9. marca je začel dvoboj med iz Juga in "chees- box" (zaboj za sir) iz Severa, kakor so v šali nazivali oklopnjačo "Monitor". Bolj čudne bitke ni bilo gotovo nikdar na svetu. Po 41 strelih iz dveh Dahlgren topov (tudi švedska iznajdba) na vrtečem se stolpiču ladje "Monitor", se je hudo poraženi "Merri-mac" umaknil. Izid tega dvoboja je izzval ogromno zanimanje po vsem svetu, ker je brzojav — tedanja novotarlja — raznesel vest vsepovsod. 11. marca 1832. — Prvi naseljenci so se spravili na pot proti Zapadu. 21 pijonirjev pod vodstvom Nathaniel AVyetha-a. je tega dne zapustilo mesto Boston in se spravilo na pot proti skrajnemu Zapadu preko Baltimore. Pittsburgh. Cincinnati, St. Louis ,in zapadne poti. ki je kasneje do- šil svoj prvi potopni. po9kns v Staten Island Sound-u oh vhodu V newyorsk© luko,- ime temu prvemu uspešnemu podmorskemu čolnu je bilo "Holland No. 9" po njegovem iznajditelju Johnu P. Holland iz Newarka. New Jersey. 18. marca 1837. — Rojstni dan Grover Clevi»land-a, 24. predsednika Združenih držav. Rodil se je tega dne v Caiidwell. N. J., od koder se je njegova družina kasneje premestila v Clinton, N. Y. Leta 1855 je začel pravniške študije in štiri leta kasneje je bil sprejet v seznam odvetnikov. Leta 1881 je bil izvoljen, za župana (mavoT) mesta Buffalo kot kandidat Demokratske stranke. Prihodnje leto je sprejel kandidaturo svoje stranke za governerstvo države New York. in je bil izvoljen po ogromni večini. Tekom svoje vlade na čelu države New-York je veliko prispel k temu, da ie bil sprejet zakon o organizaciji državnega uradništva (civil service). Leta 1884 ga je. Demokratska stranka postavila za svojega kandidata za predsedništvo Združenih držav. Nekoliko dni je bil izid volitev v dvomu, ali končno je bil proglašen izvoljenim. Kot predsednik Združenih držav je pokazal veliko neodvisnosti s tem, da ; se je p o gostom a posluževal svoje bila ime "The Oregon Trail". Le, . , ... . . . pravice do "veto' , t. j. neodo-osmonca izmed njih je dosegla' . . . reko Colombio koncem oktobra!britve ^^esnih sklepov. P.d je Istega leta. Ti so bili prvi beli na- i gornik svobodne trgovine , ■ , , . 1 (free trade), t. j. uvoza brez ca- sel.ienci severnega zapada, ki so' . . , prišli iz vzhoda. j rin" 111 zlastl radi te"a jasama 15. marca 1767. - Rojstni dan> bil *eta kasneje ob ponov- Andrew Jackson-a. - Jackson.( volitvah porazen od "republi- , , .... .kanskega' f,na izmeti najpomembnejših ti-i ^ __ . i • • ■ mamma Harrison, gur v ameriški zgodovin, se je? . , „ , 1M xrr i .i r. n- i je bil zopet kandidiran ro lil v Waxhaw, North Carolina.!*! T, . . . , & i i - rje Ilariusona in je zopet pastal dne 1;j. marca l/G/. Šolske jz-J -, - , . ... ... -r^ - i 1 predsedn'k Združenih tlrzav po ohrazbe ni imel veliko. Ko je bil;',,. , m -, . porazen ott "republ protikandidata., Be-Ali leta 1892 porazil 4 let star. je vstopil v vojsko ameriške revolucije in je bil vjet od Angležev. V 17. letu svoje starosti je začel študirati pravo in tri leta kasneje je bil odvetnik. Preselil se je v Nashville, Tennessee, kjer jc bil leta 1790 imenovan za federalnega pravdnika dotičnega okraja. Postal je tedaj pristaš političnih nauk Thomas Jeffer-14 let star, jc vstopil v vojsko ame-r ske demokracije. Kasneje je postal sodnik višjega sodišča v državi Tennesse. Leta 1812 je izbruhnila vojna z Anglijo in čudno je. da edini vojaški poveljnik, ki je v tej vojni trajno zaslovel, je bil Andrew Jackson, kateri sploh ni imel nikakega vojaškega šolanja in tudi jako malo splošne' izobrazbe. Ali izkazal s? je bil za^ velikega bojevnika proti Indijan- j eem. Jackson je zmagal nad An-sleži v bitki pri New Orleansu. kateri dogodek je tembolj znamr-nit. ker se je bitka vršila 15 dni štiriletnem odmoru. Tekom njegove druge administracije je nastal resen razpor v Demokratski stranki med skupino, ki je bila v prilog prostemu kovanju srebra (Free Silver), in skupino, ki je zagovarjala zlato valuto (Gold Stamdard). Predsednik Cleveland ^e bil na čelu te druge skupine. Srebrn jaški demokratje (Silver Democrats) so trdili, da je zlata podlaga valute kriva vsega gospodarskega zla. na katerem ljudstvo trpi, in zagovarjali so rabo srebra kot podlage valute v razmerju IG. k 1 (t. j. IG enot srebra naj se potom zakona proglasi kot enakovrednih eni enoti zlata). Ta spor je tedaj velika razburil duhove in je končal s tem, : da je bil zlati standard defintiv-no sprejet; stvar je dandanes le zgodovinskega pomena. Izmed vseh predsednikov Združenih držav je bil Cleveland eden izmed najmočnejših značajev. Držal se % • u-i • - j • f je trdno starih tradicionalnih napoteni, ko je bil mir ze podpisan, „ , ■J . • cp-l cvnifl ctrflnlro talm Ha ca Ca vesti so tedaj potovale jako počasi. Britanska armada je o-bsto-; jal a iz 12.090 izurjenih ancrleSkih t veteranov, Jackson je poveljeval1 nad 6.000 možmi, od katerih le 'čel svoje stranke, tako da se že |danes rabi fraza "a Cleveland Democrat". da se označi demokrata ; starega kova. 23. marca 1775. — Tega dne je 600 so bili redni vojaki, drugi paiPatrick Henry držal svoj zgodo-so bili pijonirski naseljenci. Dne govor. Leta 1775 se je se- 8. januarja so v tej bitki trpeli Anjreži odločen poraz, ker so izgubili 2600 mož. dočim so Ame-rikanei le iagubili osem. Vsled te 'zmage je Jackson postal popularni junak. Leta 1824 je bil imenovan za predsedniške- ga kandidata s strani Demokra- sPr»tovali tej resoluciji, češ, da tične stranke, nove skupine iz prejšnje Demokratično - republikanske stranko. Dobil je največ glasov, ali ker ni imel absolutne večine, je izvolitev predsednika prešla na poslansko zbornico kon-srresa. katera je izvolila John Quinev Adams-a. Leta 1828 je bil Jackson ponovno imenovan in tudd izvoljen za predsednika Združenih držav. Štiri leta kasneje je bil ponov* no »izvoljen za drugo četrtletje. Umrl je 8. junija 1845. Andrew Jackson-a smatrajo za ustanovitelja sedanje Demokratične stranke. On je pa tudi začel oni sistem v ameriški politiki, po katerem zmagovita stranka zaseda vsa važna mesta s svojimi pristaši, tak oz van i "spoils system" (sistem plena), češ, da plen spada k zma govalcu. 17. marca. 1898. — Tega dne je prvi podmorski čoln ameriške vojne mornarice in sploh prvi iz- ca. Tega dne je bila oklopnjača med modernih suiwnarinov, izvr- stala druga revolucijonarna konvencija države Virginia in Patrick Henry, ki je že slovel kot izvrsten govornik, je predložil resolucijo za oboroženje virginij-ske milice. Bolj konservativni člani so na- ni še prišel čas za tak korak, na kar je Patrick Henry izustiil oni sloviti govor o svobodi, ki ga vsak ameriški šolski otrok pozna na pamet, in ki se zaključuje z besedami: "Ali je življenje tako dragoceno in mir tako sladek, da ju kupimo za ceno verig in suženjstva? Bosr ne daj. Ne vem. kako se bodo drugi ravnali, ali, kar se mene tiče, dajte mi svobodo ali dajte mi smrt!" (Give me liberty or gijsce nie death!) Resolucija je bila sprejeta. Izvzemši Webster-ja, je Patriek Henrv bil morda najslavnejši ameriški govornik. 25. marca 1634. — Naseljen je Marylanda. — Cecil Calver, s plemiškim naslovom Lord Baltimore, je dobil od angleškega kralja Charles nekoliko ozemlja ob reki Potomac. Čim je dobil to darilo fsrrant). je njegov brat. Leonard Calvert, zbral 20 " gentlemanov dobre vrste" in 300 ''delavskih mož'' ter z njimi odplul v novo po krajino, -da ustanovi tam kolom,, jo. N»to kolonijo so krotili s ime- nom Maryland v čast Henrijeti Mariji, angleški kraljici. Kolonisti so dne 25. marca 1634 dospeli na rtič Point- Comfort. Virginia, in dva dni kasneje so začeli graditi kraj ali mesto St. Mary'd ob St. Marv s reki. Lord Baltimore in večino kolonistov so bili katoličani. Leta 1642 je precejšnje število Puritancev, ki niso našli verske svobode v Virginiji. prišli v Maryland in se naselili nedaleč od naselbine izvirnih kolonistov. Kmalu je prišlo do prepirov med obema skupinama in v zmedi. ki je nastala, so Puritanci iztrgali vlado iz rok Lorda Baltimore in sprejeli zakon. .> katerim se odvzemajo vse svoboščine rimskim katoličanom in članom angleške carkve. Ali kmalu zatem je Lord Baltimore pridobil nazaj svojo pokrajino in poslal iz Anglije zakonik, obstoječ iz IG postav. Ta zakon je določal, da je vsak krstjan svoboden častiti Boga na način, kot mu njegova vesa veleva. S tem je bila kolonija Maryland prva kolonija, ki je uvedla versko strpnost. Dne 27. marca 1513. — Odkritje Floride. — Spanec Ponee de Leon je odplul iz otoka Portorico. da najde čudotvorni otok, kjer se baje nahaja "studenec mladosti". Dne 27t marca 1513 je odkril novo pokrajino — Florido. Bila je onega dne Cvetna nedelja in ves kraj je bil v cvetju. Zato je Ponee de Leon pokrstil novo pokrajino z imenom "Pascua Florida". Florida v španščini pomenja "cvetni". Dne. 29. marca 1638. — Nase-ljenje Dejaware-a. — Delaware je bil izvirno švedska naselbina. Leta 1637 je Axel Oxenstierna. veliki minister kralja Oustava Adol-fa, oživel stari načrt svojega pokojnega kralja, da 'bi se ustanovila švedska zapadno - indijska družba. Za to je poslal Petra Mi-nuit v novi svet. da osvoji in naseli kako pokrajino ob ameriškem obrežju. Minuit je dne 29. marca 1638 pristal ob obrežju in si izbral za naselitev oni polotok, na katerem danes stoji mesto Wilmington. Zgradil je fort, ki ga je liazval Christina v čast švedski kraljici-dcklici. vso pokrajino pa je nazval Nova Suecia ali Novo Švedsko. 30. marca 1842. — Dr. Charles T. Jackson iz B?stona je tega dne prvič rabil eter kot anestetik (omotilno sredstvo pri operacijah). 30. marca 1867. — Tega dne je bila podpisana pogodba med Zdr. državami in Rusijo, po kateri je poslednja Združenim državam odstopila Alasko za $7.200.000 v •zlatu. Posledice vojne podiv janosti. V Evropi se neprestano pojavljajo slučaji, ki so v gotovih ozirih podobni Haarmanovemu. Aretirali so dva človeka, ki imata na vesti vec umorov. Dve trupH so oblasti našle, ostala pa iščejo. Človeško meso sta morilca prodajala. smrad, da so morali delo ustaviti. Dvora ček je ponovno izjavil, da so trupila poljskih. Židov sigurno pod mlinocni. Kopati so začeli tudi na dvorišču čevljarja Josefa Kmeta, o katerem je znano, da je koncem vojne prodajal mnogo mesa. Dejal je, da je to meso svinjsko, včasih se je pa zmotil in priznal, da je pasje. Oblasti imajo moža na sumu. da od-zemne prostore. Ko preiščejo tudi ta hodnik, pride na dan. kdo jc imel prav — ali Dvorak, ki trdi. da je pet trupel v kanalu, ali pa brat. Fejt. ki sta izjavila, da so trup'a v reki. Dvoraka so prepeljali iz Trebiča v zapore okrajnega sodišča v Jihlavi. odkoder ga pripeljejo n«izaj šele po tem. ko najdejo trupla. Kmentovo ibajto in dvorišče straži noč in dan orožništvo. Zvečer se je vršila v bolnici obdukcija umorjenih bratov Po-iliekych. Bartolomeju se poznajo •na glavi smrtne rane, telo jc še Idobro ohranjeno, razen nog in poročilo o rezultatih obdukcije bo izdano pozneje. Pri okrajnem sodišču v Jihlavi se je pričelo zasliševanje udeležencev trebiških mi na črepinjah. Koanisija je ugo- umorov. Preiskavo vodi sodnik ; to vila, da sta bila ubita s sekiro, j Netoliczka. Aretirani Josef Pejt Orožnik je pripeljal Dvoračka jje izjavil, da je umorila j k truplom. Na vprašanje, da-li po-• zna žrtve, je odgovoril trdilno. , Preiskovalni sodnik ga je vprašal, Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Slane 40 centov. Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York ni sodnik v Jihlarui zaslišal ponovno Karla Dvoračka. Morilec je v celoti ovrgel svoje prvotno priznanje in trdi, da je bil k temu prisiljen z brutalnimi sredstvi. Priznava sicer soudeležbo pri nekaterih tatvinah, toda o urno. rih noče ničesar vedeti. Tudi njegova žena Ana noče priznati soudeležbe pri umorih. Oba so kon-frontirali z Josipom Fejtom, vendar pa sta vstrajala pri svojih trditvah. KJE LJUDJE NE MRO V vasi Salecchio blrzu Domodo-sole v Italiji že tri leta ni umri no ben človek. Te dni je obiskal omenjeni kraj neki novinar, hoteč povprašati župnika, zdravnika, lekarnarja i:i pokopališnega čuvaja, kako je to, da vlada v občini tako železno zdravje. V pogovoru mu je povedal župan predvsem, da nimajo ne zdra vnika ne lekarnarja. 4*Vsi smo zdravi in ju ne potrebujemo. Pri nas je zrak najboljši, voda je čista. jemo zdrava jedila, zelo pri-prosta. ne pijemo vina in ne kadimo, vsi revni in si ne moremo privoščiti nikakega razkošja. Obleko imamo volneno, spat ho dimo zgodaj in vstajamo še pred solnčmim vzhodom. Tako živimo dan na dan. leto na leto, in tako se počutimo zdrave in zadovoljne. Pripeti se, da kdo pade, ko sledi kozam. V takem slučaju pokličemo na pomoč zdravnika iz kakega bližjega kraja. Duhovnika sedaj nimamo. Bil je pri nas nekaj časa neki mladi gospod, pa mu je bilo dolgčas in je odšel. Sedaj iščemo starejšega duhovnika. Med seboj živimo v ugodnem bra-stvu in si pomagamo drug drugemu. — Naš kraj je osamljen in o Preiskava in razkopavacije podzemnih prostorov stane državo že 3000 čehoslovaških kron. Občinstvo spremlja to akcijo z nape- | v katerem truplu spozna Matou-• ša in v katerem Bartolomeja. Morilec je pokazal Matouša. Poznal ga je po dolgih laseh, ki jih pa na truplu spioh ni bilo. Sodnik ga je opozoril, da je še prejšnji dan do-lpoldne trdil, da so -bila trupla o-*beh umorjenih bratov razsekana in pokopana za samostanom. Dvoraček je odgovoril, da je izjavil to samo slučajno, ker ni vedel, kje je njegov pomočnik zakopal trupla. Vprašanje je zdaj, kje so ostale žrtve. Po novejšem priznanju morilcev jih je namreč še pet, in sicer neko židovsko dekletce, en mlajši in trije starejši Židje. Bržkone so zakopane tudi te žrtve na onetn kraju, kjer so našli umorjena brata Polička. Ko konr ča preiskovalna komisija svoje delo m ugotovi vse okolnosti prvih dveh žrtev, bo iskala dalje, da najde se ostalih pet žrtev. Oblasti so zadnje dni z vso vnemo nadaljevale akcijo, da faajdejo ostala trupla. V Kofeno-vem mlina so dokop«U do gnoj? ne jsme, kjer so naleteli na tak brate Fejt so pa enega bratov Polickvh žena Karla Dvoračka. Dvoračkova pa uporno taji svoj zločin in skuša z argumenti! dalJen drugih, pa smo se nave-dokazatu, da je nedolžna. Dasi so ! 7'ali dru2 na drugega in živimo jo s Fejtom konfrontirali, vztra-1 -^ečn^ tako, da si ne želimo nika-ja na svoji prvotni trditvi, da kih Sprememb. Pri nas ni prepi-ona ni morilka. rov. najbrže radi tega, ker se ne točijo alkoholne pijače. Tatvina je pri nas neznana. Redki so smrtni slučaji v občini, pa tudi redki porodi in poro- tim zanimanjem. Na lieu mesta, K&j hočete? Naš zrak je mrzel kjer so našli umorjena brata Po-!'11 to vpliva na značaj človeka, licky, se zbirajo množice rado- i Dekleta čakajo brez nestrpnosti, vednežev iz okolice, novinarji, fo-! Ako se poroče, so dobre žene. ako to grafi in dr. Zadnje dni so začele oblasti sumiti, da je banda zločincev umorila več slovaških in karpatom-sk»ih trgovcev z usnjem. Karel Dvorak je v zaporu miren in odgovarja hladnokrvno na vsa vprašanja sodnika. Ko ao mu dejali, da dobi za svoje zločine vrv za vrat. je cinično odgovoril: "Saj me ne bo bolelo". Po izpovedi aretiranih bandi-tov je bil glavni organizator u-mora poljskih Židov Josef Kunst. ki je vodil tudi zloglasno družbo deserter jev v Tretoiču. Kunst je umor organiziral. Dvoraček in ne, pa se udajo svoji usodi in vrše svoje vsakdanje delo dalje in vedno z enakim veseljem. Botorske ladje. Hamburško-ameriska paroplov-na družba je naročila deset je-dernlts, ki bodo opremljene s Flettnerjevim motorjem. Te ladje ibodo voeile med Hamburgom in Rio de Janeirom v Južni Ameriki in pa na vzhodnoazijskih progah. Računajo, da se ho z uporabo pasa*u& in mouaiamBkih vetrov dalo ha kurivu prihranki 40 do izvršili načrt.'60 odstotkov. V. M. Garšin. Nadezna Nikolajevna. (Nadaljevanje.) Bolje je, da se najpreje umirim in' Ne, napisal bom vse do konca. --j šele potom odločim, kaj naj v tem Prvič: Sonja mi je poslala pis-j slučaju storim, mo s popisom razgovora med njo j Ostai sem pri tem in v pričako-in materjo Beszomova. Starka j« vanju Nadežde Nikolajevne poiz-včasi ob sprejemnih urah zašla k kušai napraviti neke malenkosti njej -v institut, spominjajoča se! na *iiki. misleč, da se bom pri de-IM-ijateljskJh vezi, ki so vedno ob-j lu umiril; a čopič je skakal po .Stojale med njo in njenim sinom plaJnu in oči niso videle barv; o-tia eni ter »Sonjino materjo na dru gi strani. Po sestri i činih besedah je to pot prišla z vznemirjenim in ta j ins? veni m izrazom na obličju in j>o nekoliko nerodnih, uvodnih] besedah odkrila, č. mu je pravza- odprtih očAh prav pri3.a. Sergej Vasiljevič ji je podrt bno pUal o vsem, kar »o je dogodilo pri nas. Trudil se je poka/ali vso .stran kolikor mogoče <"-rr>o. Sicer ni prosil matere, da bi o vsobini pisma izpregovorila s blekel sem se. da bi odšel ven in se osvežil na zraku. Ko pa odprem vrata, zapazim, da pred njimi stoji Nadežda Xikdlajcvna bleda, zasopla, z izrazom groze na široko XVIII. (Beszonovega dnevnika.) Gorje! To gorje me preganja, čeprav se trudim, kjerkoli sem in Sonjo a stanka sama se je iz hva- ka: koli delam, da bi ga pozabil a- ležnosti odločila iti k njej in ji povedati. kako me Sonja še pravočasno lahko reši. Zelo je bila začudenji. ko je izvedela, da je sestrič-ni že vse zna-no. Vznemirila se je. Njo. staro žensko, je bilo sram govoriti o takih stvareh z mlado deklico, pa še institutko povrhu; a kaj j«> mogSa narediti? Treba je rešiti nesrečnega Andreja, pa naj velja, kar hoče. Na Sonjinetn mestu bi odšla iz instituta in se takoj odpeljala v Potrograd. da bi mu odprla oči. "Sergej Vasiljevič. — je pisala Sonja — "igra v tej povesti čudno vlogo. Ne verujem, da bi pisal vse to materi, če si ne bi s vesti, da bo gotovo sporočila vse meni ali se bolje, če ne l>i želel, da ni i mati vse pove. To pismo me je razburilo, a dingo. dolgo in anonimno, ki sem ga p rejeC takoj za tem. je zvrhalo to kupo. V bombastičnih, visoko-done-čih izrazih me je neznan avtor opo 'zarjal na žalostno usodo vseh mla dih ljudi, ki se slepo predajo strastem ter ne vidijo nedostatkov bitja, s kakršnim nameravajo stopiti v zvezo, ki je izprva le lahka in neo pazljiva spona, a --e pozneje izprcmeni v t"žke okove, podobne tem, ki jih vlačijo katoržniki za stiboj. Tako se je izražal neznani avtor pisma . . . "Verujte iskreni besedi iskušanega starca, gospml Lopat in. da je neenakost v zakonu zelo sara-šna stvar. Ta je ugrabila svetu mnogo velikih taleai-tov : prosim, uvažujte to. gospod Lopat in ..." N'ato je slevlil cel obtež,?.en akt napram Nadeždi in njeno dušo je nazival celo "plen pekla" (tu seen spoznal kapetano-vo roko). Obtoževal jo je dolge- li utešil. Oči so se mi slednjič odprle; preteklo je mese edni, odkar ničesar ne pišem v ta dnevnik in v tem -mesecu se je odločalo vse. Kje je tisti hvaljeni filozofski mir ? Kje so noči, ki sem jih prečni in prebil pri delu? Jaz, tisti, ki sem se ponašal s tem, da imam ka raleter v naši brezkarakterai dobi. sem strt in uničen od burje, ki je pivreta nadme. Kakšna burja? Mar je to burja? Preziram sebe. preziram zavoljo svojega prejšnjega ponosa, ki me ni oviral, da ne bi podlegel prazna strasti; pre- Vseeno: če vržem tudi proč pero in zvnzek. ta strašni dan bom preživljal še tisočkrat: tisočkrat bom še čutil grozo in pekočo vest in bolezen zaradi izgube. Tisočkrat pojde mimo inene prizo^ki bom sedaj pisal o njem, v vseh svojih podrobnostih.. in vsaka izmed teh podrobno* sti mi bo legla na srce kot -kamen. Nadaljeval bom in dokončal. Pripeljal sem Nadež^o Nikolaje-vno v sobo; komaj je staila na nogah in tresla se je, kot da ima mrzlico. Neprestano z istim prestrašenim pogledom me je gledala in v prvem hipu ni mogla ziniti niti besede. Posadil sem jo na stol in ji dal vode. — Andrej Nikolajevič, bodite oprezni. Zaprite vrata ... ne pustite nikogar v sobo. On bo takoj prišel. — Kdo, Bescconov? — Zaprite vrata, je šepetala. Polotil se me je gnjev. Ni mu bilo zadosti anonimnih pisem : zdaj začenja z nasiljem. — Kaj vam je storil ? Kje ste ga videli* Umirite se. Pijte še vode in potem govorit^; kje ste ga videli? — On je bil pri meni . . . — Prvič? -- Ne. ne prvič. Bil je že dvakrat. Nisem vam hotela povedati, da vas ne -bi razburjala. Prosila som ga. naj preneha zahajati k meni ; rekla sem mu. da ga težko ele- ziram zato. ker sem pustil, da ta j dam. On je molče odšel in ga ni bi-bil v I vrasr v ženski podobi -zavlada mo- j \0 tri tetine. Danes je pa prišel zgo-1 ji duši. Da. če bi imel vero v nad-j daj in počakal, dokler se nisem ob-naravnost, si pač ne bi mogel dru-']ekla . irače razjasniti tega, kar se je zgodilo, kakoT tako, da ima tu vrag svoje prste vmes. Prečital sem napisane vrstice Obmolknila je; težko ji je bilo nadaljevati. — No. in potem dalje? — Nikdar ga nisem videla take- . . . kako ponižujoče, jadne tožbe! j ga. Izpcva je govoril mirno. Govo O. kje -si, moj ponos, kje ti, sila vo j ril je o vas; pa nič slabega. Rekel lje. ki si mi dajala možrno«rričan. izvlekli iz nieneea pa ? Le nejasno domnevanje, ki ga i li. je povzročila brezumna ljubosum-i Smehljala se je in jokala, polju-socija/nega položaja, a po narav nOSt* me oStMiega človeka, ki se lr<^a so JP bil'0 SatllO skloniti in jo s eer ni odlikoval toliko nadar- Parati. Jaiz se nisem hotel skloni-ienOHtjo kotf recimo vi. vendar iz-]xl *ele sedaJ razumem to, ko mi sr-vrstnega človeka, ki je zaslužil na'ce krvavi ljubezni do nje. Ljubez-mesee petdeset rubljev in imel u- ni: to ni ljubezen, to je že bre- Najnovejše nemško orožje. Jugoslovanska kraljica okradena. Tik pred koncem vojne so nemški kemiki iznašli j Aretirali so postajenačelnika in njegovo ženo, ker nov plin, ki ima strahovito uničevalno moč. Vojne! sta ukradla kovčeg jugoslovanski kraljici Mariji, žrtve bi se za par tisoč povečale, če bi ne bilo v zad- j Postajenačelnikova žena je kovčeg odprla ter njem trenutku izdano povelje, da se plina ne sme ne- uporabiti. Francozi očitajo Nemcem, nem še vedno izdelujejo ta plin. da na taj- kaj predmetov darovala svojim prijateljicam, o-stale je pa ohranila zase. — Kako se je završila tatvina. V poslednjem času francoski li-;bardirat francoske postojanke, j Pred senatom v Ogulinu se je pazil, ker je imel dovolj druge-ga st: mnogo pišejo o strašnih plinih.! Rezultat je bil strašen : na povr-! vršila razprava proti Vatroslavu ' posla. ki so jih baje Neme i iznašli terjšju treh kvadatnih kilometrov je plulvanu. šefu železniške postaje! Pavla Bul van je priznala, da ie jih namerava jo porabiti za bodo-j bila pokrajina popolnoma opusto-! v Bakru, in proti njegovi soprogi odnesla kovčeg v svojo -oho. Bil čo revanživojno proti Franco- šena. j Pavli, rad: zloč-n.i uradne pro- je ves uniaean. in hotela sra je oči- zr.-ni. Ker s? j- začela spričo teh! Dalje je Tai/nger izjavil, dajn^Vfrb«*. <-dno--n> soudeležbe. jZa'stiti. Priznala je tudi. da je neka-vesti vznemirjati široka franco-j je vojipp ministrstvo, čim je Za-| ra:'iravo J1' vladalo v Ogulinu o-'t ere predmete darovala prijat^lji-ska javnost, je po-lal pariški "Ma-1 ^najo o teh plinih, začelo v naj- ?roill!i° zanimanje. Sodnemu se- cam in ssorodnikom. Ivovčeg ji ,i« tin*' svojega poročevalca k po- ve"-;i tajnosti poizvedovali o njih natn je predusedoval sedni svetnik odprl ključavničar Pam-šič. Vse siancu Taitingerju. ki je prvi pr>- t r se je baje o resničnosti njego-,Goršič, votanti so biLi svetniki Bi- to pa je napravila "po nesreči m nesel gornjo v »-.-t v javnost, da ga vlh «dkriiij dodobra uverilo. Po-:viuI>ec- Vurd. Ija in Jelošič. obto- nehote, povpraša, koliko je na'stvari res-• -lanee je mnenja, da bi bito do-!ž^° Je zastopal drž. pravduik- ^li- Zaslišanih je bilo na to več nice. p ro, poučiti javno** o preteči o- ■ kašinovič. Obtoženca sta zagovar-j nrič, ki so razmeroma izpovedale Omenjeni li-: poroča: jpasnosti, da se bo vsakdo vedel v ^ a odvetnik dr. Kosulj iz Zagre-|v prilog obtožencev. Razsodba je Taitinger je izjav.C. da so nje- -Ineaju iizbrniha nove vojne varo- "i odvetnik Horvat. Obtd«nica S bila proglašena dne .11. jan. Sicer gove informacije popolnoma toč-|va^>- j očita Vatroslavu Bulvanu. da je "c bil Vatioslav Bill van rešen ob ne. Nemci so iznašli plin. s kate-j TaLtingerjevi izjavi dostav-;kot postajenačelnik v Bakru ti- ri m bi mogli v slučaju vojne v par; !«a <*Hatm,\ da se je obrnil za i kradel iz prtljage N.j V. kraljice urah opu-tošiti vsa večja franco- j informacijie naravnost na-vojno Marije dne 17. aprila 1923.. ko je sko mesta. Taitinger se je nahajal ^ministrstvo, ki ]>a o vsej stvari ni-j kraljica prtovala v Dalmacijo, e-j jena na tri tedne ječe. odnosno s< pred nedavn»:m časom v družbi j ^"esar llc ve- Iz tega sklepa List, da ne?a izmed kovčegov. V kovčegu ta kazen po zakonu o pogojni ob ■ ožbe radi hudodelstva radi uradne poneverbe, niegova soproga Pavla pa ic bila radi tatvine ob-.«> več znamenitih du pri bivšem osdbaiosti na obo-poslancn Provo- go- sra-sil ? njej pojdem in se porazgovo-rim z njo. Zbral bom vse svoje sile sled svoje nagnjenosti raje odbila in bom govoril mirno. Naj izbira ponudbo tega mladega človeka. |mrd menoj in njim. Povedal ji bom gospoda Nikitiina, za zakon, da bi le mogla zopet nadaljevati svoje gnusno življenje. . Pismo je bilo zelo dolgo; nisem ga prečital vsega, ampak sem ga vrged v -zakurjeno peč. Sodelovanje Beszonova pri tej stvari se mi je zdelo brezdv-omno. Čemu naj bi neki kaprtan brigal za spas mojo duše? Vsa »kri mi je bnaila v gla vo in planil sem pokomci, da bi pohitel k Beszonov u. Ne vem, kaj )bi bil napravil z njim. Na kapeta-ina nisem mislil: ta rene » • - ! 1 _______i Buivan je priznal, da je bil pri | j prihodu dvornega vlatka v službi, j Nova velika plesna dvorana v j da pa ne ve. kako je prišel kovčeg Londonu. v njegovo pisarno. Kovčeg je opa- ;odbi odgodi za dobo petih let. ne z nekim strupenim plinom, kojega učinek je bil nepopisni. Njegova letalska eskadrila je dobila nalog, da ga naj preizkusi pri prvem bombardiranju. Toda v tem se je vojaški položaj izpreme-nil ter se obrnil v korist zaveznikom. vsled česar je nemški generalni štab izdal povelje, naj e.ska-drilja s poskušnjo novega plina še počaka. To povelje je prišlo ta- l-w")8 in so se dajale v njem ra zen ope/-mh tudi dramske, cirku ko ncaadcma. da ga ni bilo mo-jške in varietetne predstave. Za časa vojne je služilo g'.etlališče za skladišče. V njem se je nahajalo '.a t.i seč vagonov pohištva onih hotelov, v katerih so se nastanili razni držami uradi, posebno vojaške pisarne. Royal Operhouse Convent- j ~il šele pozneje, a ni polasrail na to' garden se izpremeni v dvorano za I večje važnosti, ker je bilo tajn več1 ljurske vrireditve. i>ose.bno velike ; siičniii predmetov. Kasneje je u-plese, na katere ima vsakdo do- j gotovil. da je kovčeg last dvorne -top. Poslopje so sezidali leta gospode, ni pa si upal zadeve Drgnenje vedno pomaga! N"e zanašajte s? na m-.-tna mazila, ko nsaici poinb-ijfto liuim.'nt! He g. V S- pri- iaviti. Prtljago iz dvornega vlaka i so prenašali gardisti. Kam. to ni j )t je bil TiJn-i dt-hro sdrarilo. To je n^j- j\ hnejši in naj»»n!> li' iinent. | "-i mort -.e h -):t. « J C-e nima ANCHOll znan t--. I F. AD. R1CHTER & CO. I04-114 So. 4th S:., ltrnuklvn. X.T. y ^ZTT^—^—S. eoee pravočasno sporočiti vsem letalom, in tako se je zgodilo, da ,ie eno izmed letal odk=telo bom- Ameriška kinematografska igralka. __i Kje je -TOHN STER. ki se je na-j hajal svoječasno na 715 East 156th St., Cleveland. Ohio. Jaz st-in vojni invalid in se nahajam že peto leto v bolnici. Zdaj potrebujem od njega neko poti dilo. zato prosim rojake, tla mi poročajo, če kdo kaj ve o njem. Carl Belitch, Ward 10, Main Hospital, National Soldiers Home, Sawtelle, Mich. (2x 4,5) JOHN SIMONCICH KROJAČ 73 ANTHON AVENUE RIDGEWOOD, N. Y. Rojakom v New Yorku se priporočam, da ogledajo nove vzorce za spomladanske obleke. Obleke izdelam natanko po naročilu po najnižji ceni. Gilda Gray v havajski obleki. NAZNANILO. Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem ob-j:-kal naš zastopnik Louis Vessel i z G-ilberta vse slovenske naselbine v želeiznem okrožju Minn. Ro-!.iak Vessel je že naš dolgoletni za-I stctpniik in je pooblaščen pobira-. bi naročnino ea "Glas Naroda", I prodajati vsakovrstne knjige naše. 1 zaloge in sploh opravljati vse v; ;::aš delokrog spadajoče posle, j Rojakom ga toplo priporočamo; m jih prosimo, da mu gredo na roke. Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljen? pisalni itrot "OIJy,ur $20, B strelleo ra slovenske čr ke, č, i. i $25 — >LIVEB PISA.LNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽN; Uprava '' Glas Naroda' pAs&uaj etroj sr »»kAR*. ujiyeuwri Tak«o *c »s?,k piii* Hitrost pijMinj« loh^t-r * Ž5LOVENIC PTJBLISHING COMPAHV & Sortlandi York. I 'GLAS NAHODA". THE BEET JUGOSLAV ADVEBTTBTNr Nove pošiljatve knjig. Prejeti smo veliko zaBinuvfh io poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ie zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v «na.mir»^ ali gotov denar ▼ zavarovanem pisma na: fiLAS NARODA, 82 Corllandf SI., Jlew York Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. koigabna QLAS NAHODA POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik....................|i.23 Kaša zdravila .................................50 Sadje v gospodinjstvu ..........................70 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .76 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................ 500 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani____10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezan? knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statisti&ni in gospodarski pregled in — Zgodovina 8HS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkann. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 8j25 M! plačamo poštnino. a . -i. riš ' - l -' nr.AS NARODA, 4. MARCA 1923 F> A S T SOMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P. NAJBOLJŠI PE>3 V AMERIKI w mii um t ioti iin iiiiiiiiiiwiwwiiiiiii mi ni1, iinss^ag^eaawaBseaBSBaggag^iB^sagggssaa^ssasKs^ "J . (Nadaljevanje.) — To ,ic. Dotični major pa je kljub temu La Fleche sam. In Samoval je vedel to? Sir Terence skoro ni mogel vrjcti. Polkovnik Grant ni takoj odgovoril na vprašanje, pač pa nadaljeval svojo povest: — Se v isti noči srni dal povsem mimo aretirati laži-majorja Naenkrat s. m ga spravil s poti. Njegovi lizbonJci prijatelji domnevajo, da je na poti k Masseni z informacijami, ki so mu jih brez dvoma dali na razpolago. Ma-sena čaka njegovega povranka v Sa-U-manki ter bo še dolgo čakal. Ko ga ne bodo videli ali culi o njem bodo seveda mktificirani in to jp pravo duševno stanje, v ka.tero j* treba opravil i .sovražnike. Številke lorda Liverpool niso bile najbolj zanimiva stvar, katero sem našel na njegovi osebi. -- ln vi mislit«. e je nagla- zasmejal. — Samoval je glavni .agent Souze v Lizboni, najbolj nevarni in pretkani. Njegove simpatije so skozi in skozi francoske. Sir Terence je buli! vanj, prevzet od presenečenja. — To je nemogoče. — je vzkliknil. -- Samovala sem prvikrat videl, — je nadaljeval polkovnik Grant. — v Oportu ob času Soultove okupacijp. Takrat se ni imenoval Samoval in tudi jaz nisem bii polkovnik Grant. Tam je bil zp-1'» aktiven v francoskih interesih. Hočem biti bolj natančen. Deloval je v interesih Napoleona, kajti on je razkril Soultu burbonsko 7i,rot o. ki je podminirala armado maršala. Vam mogoče ni znano da pj ev.'adujejo v družini Samovola francoske simpatije. Mogoče tudi ne veste, da je portugalski lmirkij Alorna, ki je v armadi im-pi i atorja. t»r sedaj z Ma>se.no v Salamanki. bratranec Samovala. — - Moj Ho- — je rekel Sir Terence, cmahovaje. — Grof Samoval je bfcl ied.il obiskovalec v naši hiši tekom zadnjih treh mesecev. — To vem. — je odvrnil polkovnik hladno. — Če bi preje vedel to. bi va< posvaril. Dobro veste, da sem bil na Španskem, po drugih opravili. Spoznati morate nevarnost, če se tak človek suče kroir vas. Sem pat a m kakšna informacija . — K.ir se tega tiče. — ga je prekinil Sir Terence, _ vam 3al« ko zagotovim, da ni padla niti besedica z moje ofieijeme mize. — Ne bodite preveč trdno prepričani, St Terence. O tukaj siijih zadevah se vedno razpravlja. Tukaj ^o vaši tajniki in zens'k« Samoval pa se zna prilizniti žfnskam. Kar vedo one. to ve tudi or stavim kar hočete. — Ničesar ne vedo. — To je preveč rečeno. Sempatam pade vendar kaka beseda Včasih kak migljaj. Take stvari pobira povsem naravna ženska ra do\ednost in brez misli se jih sporoči Samovalu, ki. nastopa kovne t pristas angleške stvari. Samoval pa je pravi vrag pri sestav Jjanju podrobno>ti v smisieno celoto. Premislimo celo stvar. Mogo če niste izdali nikakih podrobnosti, a sempatam ste vendar kni omenili. Pustimo pa to za enkrat ter upajmo, da ni bila storjena š-nobena škoda. Iloeem vas le opozoriti na to, da niso ti obiski S.i movala v vaši hiši le družabno razdvedrilo. S tem, da se je seznami 7. vami in vašo družino, je zafsledoval povsem določen eilj. — On ne pride več, — je rekel Sir Tortnee ter vstal. — To je dobro. Treba pa bo takta, kajti s človekom, kot je Sa m o val, je treba okrajno previdno postopati. -- Prokleto previdno postopam ž njim. nič bati se, _ je rekel Sir Terence. — Lahko se zanesete na mojo previdnost. Polkovnik Ghraut je vstal. — Razmišljal bom še v zadevi Penalva. Ne mislim, da bi bilo kaj mogoče -storiti že sedaj. Glavna stvar je zamašiti vire, poton katerih dobivajo Francozi linformacije in to je moja glavna brige Kako napreduje opustošenje pokrajine? — Postalo je bolj živahno, kakorhitro se je umaknil Souza ir vlade. ^Zadnja poročila pa kažejo, da je opustošenje zopet ponehalo. — Tudi pri tem so na delu. kot vidite. Souza ne bo počival, do kler more bdeti iz osveteželjnosti in lastnih interesov. — Prožil je pribočniku roko. da se poslovi. -- A Si nočete ostati pri kosilu.' — je rekel Sir Terence. — Takoj bomo jedli. — Zelo dobri ste. Sir Terence. Odšla sta na verando, kjer so že sedeli Lady O Mov. Miss Ar my:age, kapitan Treniavno in Carrutheis. V njih družbi je tudi grof Samoval. Dejanski pa je bil grof že celo uro na Monsanto in polovico te ure je preživel zelo prijetno v družbi žensk. Govoril je tako vneto o zqniju lorda Wellington? in o junaštvu angleškega vojaka, posebno pa irskega, da je bil za trenutek vspavan celo instinktivni sun. Silvu je. — In zmagati morajo, _ je rekel navdušeno, z blestečimi oč-nu. Nepojmljivo je, da bi se mogli kedaj vdati Francozom, č -prav govore številke proti njim. — Ali je njih premoč res teko velika? — je v prašala Lad; O Mov./prescniečena ter na široko odprla svoje otročje oči. — Žalibog. od treh do petih proti enemu. Pa kaj bi obupava1 rad:tega? — Njegov glas je vibriral od zanosa. — Teren je teža ven, lahko ga je braniti in ženij lorda Wellington bo izkoristi" vsako ugodno pnilliko. Tako so naprimcT utrdbe v Torres Vedra s — Da, Čula se,m o njih. Povejte nam kaj o njih, grof T — - Povedati vam o njiih, draga gospa? Ali raj prinašam parfun k roži: Kar vam jaz lahko povem, veste" tudi vi in dosti boljše ko' jaz sam. Ničesar ne vem. Sir Terence je naravnost smešno molčeč. — je rekla Una ogorčeno. Spoznala je. da ne postopa mož ž njo ko' z inteligentnim bitjem, katero se obvesti v taki zadevi. Bila je nje gova-žena in nobene prravice ni imel prikrivati ji kako stvar. — R?s je, — je priznal Samoval. — težko verujem, da je stvar res taka. — Vi pozabljate, — se je oglasila Silvija, — da niso te skrivnosti privatne skrivnosti Sir Terenca. To «o skrivno-ti njegovem urada. — Mogoče, — je rekel Samoval. ki se ni dal porazita. _ Če pa bi bil jaz Sir Terence, bi botefl predvsem potolažiti naravni strah svoje žene. Prepričan, sem namreč, da ste v .strahu, dra<*a Ladv O'Moy. ' . (Dalje prihodnjič.) liNOIRWOCO * UHben« Na letni razstavi psov, ki se je vršila pred kratkim v nevvvorškem Madison Square Garden je bil soglasno priznan za najboljšega ameriškega psa "Governor Moscow", ki ga vidite na sliki. Njegov gospodar je znani pittsburški premogovni magnat XI. F. Malonev. P. P.: Prva ljubezen. Nina je imela dve dolgi kiti. ki sta ji padali po hrbtu in če se je burno zavrtela na pe.ti. zaplavali po zraku okrog glave. Poleg tega je imela rdeča lica. Kot četrtošolec. ki iz principe: ip vrag jo je odnesel izpred mojih oči. "Prokleta gos," sem zašepetal za njo. ki je izginila za oglom. Stisnil sem pesti in sem rekel, da je treba to žensko pridobiti, prev- sovraži vse ženske, ker so tako ze-; zetno opico, da bo na vso moč /.rilo neumne, bi se gotovo ne bil t.1 ljubljena, potem pa ji izrivati šop ko hitro zaljubil vanjo, če ne bi las in s»» ji zasmejati v obraz. bila po zimi na ledu padla in to skoro meni v naročje in če ne bi bila tako zapeljivo zardela, ko se mi je zahvalila. Ko sem jo čez tri dni srečal, sem zardel tudi sam, postalo mi je vroče in brez vse potrebe sem se na cr-.vti izpodtaknil. Ninina prijateljica se je na ves glas za-smejala, ona pa je bila rdeča in se ni smejala. Tisti večer me je bolela glava in vso noč nisem spal. Tiščal sem obraz v blazino, se učil na pamet najbolj poetično ljubezensko razodetje tega sveta in sklenil kupiti drugo jutro novo ovratnico. Zjutraj smo pisali v gimnaziji neko nalogo, pri kateri se mi je vse vrtelo pred očmi. Tudi nesreča ni spala. Dobil sem prvo dvojko tisti dan. Prej še nikoli nobeno: takrat pa v grščini, ki mi je bila najljubši predmet. Mili Bog. risal sem na kos papirja tisti dve kiti in koval Nin in monogram, pa ms je profesor poklical. Vstal sem in niti tega nisem vedel, katero poglavje da se ravnokar čita in bil sem rdeč kakor rak ali trnulja in brcnil sem soseda Jožka : Kje smo, za vraga, odpri ven-da r gobec!'' Lopov mi je res povedal, toda tako tiho. da nisem ničesar razumel. In potem sem dobil dvojko. Prva je bila in pogrela me je y Sel sem vase ter začutil klasično resnico, da so ženske reis neumne gosi in da niti Nina. ni izjema. Sklenil sem. da je sploh ne pogledam več, da si izbijem stvar iz glave in ostanem možak in sovražnik žensk. Toda drugo jutro, ko sem jo srečal, je nesrečna deklica zopet zardela, ko me je ugledala, in pogledala v tla. Ko sem jo pozdravil, da sem bil na vso moč liri pa v Zjezilo me je. in rekel sem si: še-ma! Zvečer sem Jožku, ki se je norčeval iz mene, prisegel, da jo koj drugi dan ulovim in ji maka-ri na sredi eeste razodel em ljubezen in jo poljubim. Res sem jo ulovil dritgi dan in ko sem videl, kako je sramežljivo pogledala v tla, ko sem jo pozdravi!, mi je začelo tolči srce in sem hrabro odprl usta.. Toda namesto da bi rekel, kakor sem se bil pripravil ; "Gospodična dovolite, da vas spremim do Šole," sem rekel nekaj čisto drugega in sem pri tem tako zelo jecljal, da je*vpra-šala: "Ali niste nekaj rekli?" Jaz sem zakašljal. se izpodtak-nil in vprašal, koliko je že ura. "Pol osmih." je rekla jadra o Ogibal sem se je ves teden, toda zastonj. Zaljubljen sem o£kropil z parCtunom in opremil y ■ - y. znamko. Notri je stalo, da mi brez nje sploh ni mogoče živeti in da me je zastrupila s sojimi črnimi očmi. In sem pismo vtaknil ^ Cezarja ter šel v šolo. Ko sem v pavzi med tretjo in četrto uro pristopil h gruči šošol-eev. ki so v kotu hodnika stikali glave in se krohotali. sem čul. da moj sovražnik B. nekaj glasno čita in da se tistemu "nekaj" drugi smejejo. Cul sem celo 'besedo: Zastrupila s svojimi črnimi očmi. Z obema rokama sem besen t. daril po glavah, o-breal B-ja in mu vzel polovico pisma, din go so raztrgali. Bil je velik kravad in B. in jaz sva prišla v razredno knjigo, ker sva se "brcala kakor dva konja na paši." Drugi dan sem sn* '•al. Nino. Pogledala me je kakor užaljena Minerva in ni več zardela. Obrnila m/i je na pozdrav hrbet. in ko< sta s prijateljico krenili za ogal. sem čul, da se mi smeji-ta. Vedela je vse. . . Tudi njen brat je čital moje pismo. . . ^Zatrl som tisto ljubeize.n, kakor se spodobi čet.ntošolcu in dve leti Nine nisem ve videl. O počitnicah med sšesto in sedmo pa me je njen brat vlekel k sebi na dom; tam je pri klavirju sedela Nina in jaz -em na svojo veliko jezo postal rde'!*.. Kazal sem ji neke fotografije. ona pa me je prosila._ naj jo slikam. Popoldne smo na vrtu obesili na sušilno polico sivo plahto za o-} žadje, postavil pred plahto stol in tako dalje. Vsi so odšli. Nina je sedela na stolu in meni ie tolklo srce, dase m bil ves vznemirjen. Spomin v potopu mine. ljubezni bolečine,. . . "Prosim, malo višje glavo!" Moj Bog, kako mična usta je i-mela ! "Se malo bolj v levo, prosim!" Neverjetno sladka usta ! Ko sem ji ravnal glavo, se mi je vrtelo v glavi. SAMO 6 DNI PREKO _* oeromnlmi parniki na olje FRANCE —21 . marca PARIS — 28. marca Havre — Pariško pristanišče. Kabin a tretjega razreda z umivalniki in tekočo voda za 2, 4 a.11 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. Cj cfreneh J^rie E S 4 19 STATE ST.. NEW YORK lokalni agentje. Kretanje parnikov • Shipping New*. ZIVLJENSKI POKLICI V VELEMESTU Tako-le, prosim, ? Poljubil sem jo. Ne vem, kam je baš priletelo, nekam na nos ali kam. In potem je biLo konec. Nina jt vstala in mi dala takšno klofuto, da odtlej nikoli več nisein rekel "slaibotni spol", če sem mislil na ženske. Ampak ozdravila me je. Nič več nisem bil zaljubljen po tem dogodku. " Novi sovjetski vojni komisar za osvojitev Besarabije. Novi sovjetski vojni komisar, Mihajlo F\runse, spada, kakor javljajo angleški listi, meti one bolj-ieviške politike, ki so vedno z: vso odločnostjo narftopali za vojno >. Rumunijo v svrho zopet ne pridobitve Besarabije. V Rusiji so se izvršila zadnje čase večja premikanja čet, ki imajo namen, ojačiti garnezije oh be-sarabski meji. Življ enje velemesta je intere-santno. naj si ga ogledaš s katerekoli strani. To je pravzaprav čudno. Na deželi, ki je redko obljudena. pozna človek svoje so>ede, a-, kaj jedo in kako se oblačijo. V velemestu pa se ne poznajo niti Ljudje, ki stanujejo skupaj v isti hiiši. Vr-j'ed tega vedo maloštevilni. koliko dovtipnosti in humorja razvijajo c* lo zločinci. Vsi zločinci niso nasilni suroveži. Pred kratkem sta neki tenorist in neki violini-: zabavala podnevi, ko so bili moški odsotni. ženske s svojim pt t jem in igranjem tako. da so prišle vse na okna ter poslušale. Bila je izvrstna godba in ljudje so se čndiiii, da sta se muzikanta tako malo brigala za denar, katerega so jima metale ženske na IvoriT.ra. Sedaj pa vedo ženske, lakaj se nista brigaila za denar. Dbčim sta namreč onadva prepevala in godla, so njih tovariši na Iruigi sJra-ii r.dr-i v stanovanja "er odnesli vse, kar ni bilo priklenjeno ali pribito. V čednem Newarku sta dva :ioika ustavila na etišti poštenega nešeana ter mu rekla: — Neki ii'.' meno van .dobrotnik je dal $30.000, da se jih razdeli med reveže -tega mesta. Nekdo jih mora rezdeliti. Vi lahko storite to, a morate položiti jamščino. Zelo vradoščen jc mož res položil jamščino. B tem pa se je tudi končal dovtip. Trije pro-hibicijski agenti so prišli v hišo nekega uglednega meščana ter mu rekli, da morajo zapleniti ve'liko zalogo žganja v njegovi kleti ter moža aretirati. Namignili pa so, da bi se daio t va.r £sf.ksati" namreč za $2000. Mož pa je imel le $1500 na razpo-'ago. Dali so se omehčati." Šel je 1 njimi na banko, dvignil $1500, iih izročil agentom ter bil vesd1 njih nasveta: — Sedaj pa spravit? svoje žganje kam druga-m. Naznanjeni ste Ln lahko vam pošljejo na vrat •druge agente. Meščan se je poslovil ter izgi-ivl. Ko je dospel domov, je zapazil, da je žena zelo slabe volje. V I nj?govi odsotnosti so spravili namreč drugi prohibicijski agenti vso zalogo žganja iz kleti, jo na^ ložil/i na avtomobil ter se odpelja-[ li. Niti prvi, niti dragi, pa niso imeli nobenega posla s prohib:-cijsk'm uradom. V velemestih, je tudi dosti ljudi, ki profesijonalno prodajajo svojo kri. Tudi -ti so vpisani, a ne pri gledaliških agentih, temveč v bolnicah, kojih vodstva jim spo-roče, kadar jih potrebujejo. 5. marca: Clevland. Boulogne in Hamburg; Minnekahda, Cherbourg in Hajnbui*. 7. marca: Olympic. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen; Conte Venle, Gfnoa. 10. marca: Bremen, Bremen: America. Cherbourg in Kromen; Westphalia. Hamburg. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp: 14. marca: Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre: George Washington. Cherbourg in Bremen: New Amsterdam Boulogne in Rotterdam. 16. marca: De Grasse, Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg in Hamburg. 19. marca: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg: Ma jestlr.* Cherbourg; France. Havre; Conte Rob-so Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trat. 25. marca: m Berengaria. Cherbourg. 26. marca: Thuringia, Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1. aprila: Mauretania, Cherbourg. 2. parila: Deutschiand Boulogne In Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $108.50 do $2l£50 Veliki parn,Ki za vas,— vključno Majestic "največji parni k na svetu", Olympic. Homeric, Beigen-land, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, MinnakalKia itd. Vi lahko obiščete domovino t**r so vrneta v Združene države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vi>ra-poobla/Vx-sie rgente ali WHITE STAR LINE BED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK tako pritožujejo kakor njihovi moški kolegi in zato često opuščajo svoj poklic. Te dni so se odločile štiri mlade dame, odložiti odvetniški talar in baret ter se posvetiti plodonosnejŠemu poklicu, na bo odprla modni salon, druga pojde h gledališču, tretja hoče biti dekorativna umetnica in četrta bo manekinka. Kje je JOŽE KOŠMERL, doma iz Loškega potoka pri Ribnici. Če kdo izmed rojakov kaj ve jzfi njem, naj mi poroča ali naj se sam oglasi. — Frank Laurich, P. O., Klein, Mont. C6x 2—7) Oropan blagajnik. Te dni so napadli roparji v Iv-ryju v ibliiini Pariza blagajnika neke tvormce, ki je dvignil na banki 134,000 frankov. Nenadoma so prijeli in mu nasuli peska v oči, da ni mogel ničesar videti. Iztrgali so mu iz rok vrečo z denarjem, skočili v pripravljen avtomobil in pobegnili, predno so se Ijrdje, ki so ves prizor videli, splrfh zavedli. Policija je odhitela za roparji, a vse zaman. Izginili 80 kot kafra. Modist&e s pravniško izobrazbo. Na Francoskem tožijo advokati, da so slabi časi, ker je malo pravd. Pravijo, da advokatski stan tiF more več preživljati nikogar. Sicer se množijo ženski zagovorniki, a tudi ženske se prav Slovensko Amer, Koledar za leto 1925