Jtev. 30. O Ljubljani,«sredo, dne 7. februarja 1906. Leto xxm rTc-.- HmTOT-ifi-.-j^-r«. ac-vtus matr« Velja po poŠti: ti celo leto naprej K 26'— «a pol leta „ „ 13'— ta tetrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ „ 2"20 V upravniStvu: sm celo leto naprej K 20'— »a pol leta w „ tO-— m setrt leta „ „ 5"— m «n mesec „ „ VI® polil), na dom 20 lin duh mesec. Posamezne Stev. 10 h, Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod iti m.- dvorljfe nad tiskarno). — Rokopisi se ae vraCajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. (JrcdnlSkcga telefona Stev. 74. Političen M zn slovenski narod Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 31 26 h. Pri večkratnem ob-JavlJenJu primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema narolnlno, Inserate In reklamacije. UpravnlSkcga telefona Stev. 188. Bo] zo cerkve. Vsa Francoska je v velikanskem razburjenju. To niso le demonstracije, o kakršnih se bere dandanes vsak dan, in vtisk je mnogo globlji, nego bi se dalo soditi po zunanjosti. To je revolucija vesti, ki bo zapustila trajne sledove v francoski narodni duši. Katoličani zopet niso edini v nastopu. Škofje hočejo, da se povsod le protestira proti krivici vlade, ki sega z h goskrunsko roko na cerkve, ki s« jih katoličani sezidali s svojimi lastnimi žrtvami za bogoslužje, ne pa zato, da bi jih vlada vzela in za denar prodajala v druge namene. Ljudstvo pa, ki je mirno pustilo da s« se sklepale bogoskrunske postave, se čuti užaljeno sedaj, ko vidi, da začenjajo te postave tudi brutalno izvrševati. Ločitev cerkve od države je bila le fraza, podobno kakor .Vera je privatna stvar". A zdaj, ko vidi ljudstvo bogoskrunske posledice, je razkačeno in iz-kuša preprečiti izvršitev postave, katere kri-vičnost vidi zdaj jasno pred sabo. Zanimive podrobnosti priobčujejo pariški listi o dogodkih zadnjih dni. V „Echo de Pariš" popisuje pariška aristokratinja, kako je bilo v cerkvi Saint Pierre de Gros-Caillou. Ne morem popisati, pravi madame Jeanne Lerolle, kaj smo čutili, ko smo se zbrali okoli tabernakelja v cerkvi sv. Petra. Skozi dve uri smo slišali, kako so s sekirami razbijali po cerkvenih vratih. Ta čas so mladi možje znesli skup spovednice in naredili celo trdnjav« iz klopi in stolov, a te barikade so zavračali stražnike in nesrečne ognjegasce, ki so bili obsojeni k sramotnemu delu tega popoldne. Naši branitelji so metali na napadavce vse, kar jim je prišlo pod roko: razbite klopi, kovine in les. Udarci sekir so pa grozno odmevali po cerkvi, pretresuječ naša srca. Mirno so stali duhovniki okoli oltarja in so molili ter nas tolažili in mirili. Mislili smo, da, ko razse-kajo glavna vrata in pedero barikado, planejo na nas z bajoneti ter nas pomore Pa ko so vdrli vladni sluge v cerkev, so se ustavili, in videlo se jim je, da se sramujejo, da se tako zlorablja njihova služba. Ce hočejo framasoni izvesti svoj naklep do konca in nas oropati naših cerkva, poj- demo tudi mi še dalje, tudi če kri teče v potokih. Revolucijo so oni naredili, ne mi! Drugi udeležnik piše v »Gauloisu": Bil sem v bitki pri Reishcffenu, kjer je bilo prav vroče, a bolj me je razburila ta bitka v cerkvi. Ko s« vdrli v cerkev nasprotniki, se je vnel boj, v katerem so se bili s palicami in s puškinimi kopiti, stoli s« leteli po zraku, moški in ženske, vse se je borilo v gneči. Kriki ogorčenja in ječanje ranjenih je odmevalo po cerkvi. Bil je strašen prizor: Cerkev izpremenjena v bojišče! Berili so se z izrednim pogumom. Orožniki so naskočili cerkev kakor sovražno trdnjavo. Katoličani so napade dolgo odbijali, zlasti ženske so branile cerkev z največjim pogumom. Udarci so leteli na desno in levo in videl sem marsikaterega orožnika, ki se je valjal po tleh z našimi branitelji, katerih mnogi so imeli že vso strgano obleko. Ko je vladni komisar dal slednjič s silo izpraz niti cerkev, je bila v groznem stanu: Vse je ležalo razbito po tleh. Več ženskih je bilo nezavestnih; odnesli so jih v zakristijo. Duhovniki se niso udeležili boja nikjer, podali s« na zapisnik le protest proti vladnemu početju. Abbč Gayraud, znani bretonski poslanec, izjavlja v »Universu": »Jaz osebno ne obsojam izrazov zakonitega ugovora katoličanov, ki vidijo v vladnem početju cerkveni rop, ne odobravam pa na-silstev, ki so se izvršila zoper vladne organe, zlasti pa nepokorščino, katere so krivi nekateri pregoreči proti duhovnikom, ki so heteli zabraniti nasilstva." Gotovo bi bilo bolje, če bi bilo ostalo le pri mirnem protestu, kar so tudi nameravali škofje. A kdor pozna živahni in vznemirljivi francoski značaj, b« razumel, da se niso mogli brzdati. Francoz pretirava vsako stvar, in če vidi, da se mu godi krivica, udari takoj brez premisleka. Politika je na Francoskem vedno revolucija — to je že stara tradicija. Kako vse drugače bi pisali nasprotniki, če bi se taka krivica zgodila socialnim de-mekratem ali framasonom! Slavili bi jih kot junake, ker so se borili za svoje pravica. Kadar s« demonstrirali socialisti, ki so često poškodovali tuje imetje in provzročali javne nemire, se je vlada vedno umaknila in prepovedala orožnikom nastopati preti njim, da jih ne »razburijo". Proti mirnim ljudem, ki prihajajo v cerkev molit, pa so poslali v boj oborožene čete. Ce se tudi ti razburijo, ni čudno! Kjer so postopali vladni komisarji taktno, se je inventura tudi mirno izvršila. A marsikateri zagrizen framason je hotel tri-nmfatorično priti v cerkev, da pokaže na žaljiv način katoličanom, da ima en oblast v rokah in jih lahko spodi iz njihovih cetkva. Tega pa tudi marsikje drugod ljudje ne bi mirne prenašali. »Gaulois" pravi v tem oziru: Vlada, ki je pe vseh župnijah povzročila tak« ogorčene prizore, ki se bi jim bila lahk« »gnila, je tudi najmirnejšim državljanom pokazala, da je Briandov zakon — zakon preganjanja ne pa svobode. Kadar pošljejo v«jašk« ekspedieijo v deželo divjakov, se najstrožje naroča poveljniku, da mora kazati spoštovanje do verskih običajev divjakov, ki si jih hoče podvreči. Ko je general Dodds prišel v Abomej, je čuval, da ni razžalil verskih čutil Daho-mejcev, ki molijo kače in ostudne malike. Pri nas pa imajo manj obzirnosti proti veri v pravega Boga Ne boje se užaliti velike večine vsega francoskega naroda, ki je katoliške vere. Frivolno razburjajo deželo in hujskajo na kristjane, in že je eden oflciel-nih časopisov vladnega bloka, »LAction", pozval apache (poulične barabe v Parizu), da naj vdro v cerkve in začno pretepati katoličane, ki v njih molijo. S hvalevredno odkritosrčnostjo je povedal poslanec Sembat, da s« vsi oni, ki napadajo sedanjo družbo pod rdečo zastavo, pripravljeni podpirati vlado pri izvršitvi njenih grdih nakan. Apachi so telesna straža vladnega bloka in najvišja nada framason skega Velikega Orienta; oni bodo poslušali svet, ki jim ga daje l'Action, in če bo vlada šla tako dalje, bemo doživeli še krvave bitke, ker o tem ni dvoma, da se bodo katoličani, če bodo izzivani, tudi upirali. — V svojih cerkvah so katoličani doma in branili bodo pravice svojih cerkvi z odločnostjo, ki je nito vedno kazali, kadar se je šlo za njihovo lastno brambo. »Gaulois" je glasilo monarhistov — ti so najhujši. Bolj premišljeno piše » F i -g a r o " : Pripominjamo, da bi oni, ki se s silo upirajo, morali počakati, kaj poreče Sveti oče, ki še ni izjavil svoje volje in bo morda celo priznal zakon o ločitvi. Tudi se ne ezirajo na navodila škofov, zlasti ne na besede prevzv. g. nadškofa pariškega, ki je ukazal, naj se sestavijo le pravni ugovori, a nikakor ni nasvetoval nasilne brambs preti vladnim zastopnikom. Vendar pa se niso dali voditi ljudje ed premisleka, ampak od svojih čuvstev. Radikalne socialistični poslanci, ki so glasovali za ločitev, so zaničevali občutnost verske zavesti Opominjani s« bili, da be njihovo početje kalil« mir duhov in morda tudi ulies. A niso hoteli tega verjeti. Zdaj se vidi, da so bili ti opomini opravičeni. A to še ni vse: Cez nekaj let boste videli, kaj bedo posledice teh zakonov vse povzročile ali — razbile! Radikalne časopisje pa zaradi teh dogodkov hujska vedno huje. »Lanterne" upije: »Zaprite vse cerkve!" Seveda bi to povzročilo še hujši odpor. Ko čitam« ta poročila, se pač vprašamo: Ali je tega bil« treba? Kat«lidani imaj« drugo orožje, da se branijo: Politično organizacijo in volilni listek. To s« moderne barikade, in če pridejo francoski katoličani po teh žalostnih izkušnjah do tega izpo-znanja, potem s« tudi bitke v cerkvah imele svojo dobro stran. Državni zbor. Dunaj, 6. feb. Vojaški begunci. V ponedeljek smo objavili interpelacijo posl. Žitnika in tovarišev glede vojaških begunov. Enak« interpelacijo so vložili poslanec D e 1 u g a n in njegovi italijanski tovariši. Včeraj je na obe interpelacije odgovoril minister za deželno brambo, fcm. Schdn-aich, rekoč: Paragraf 45 d«I«ča kazni za one, ki se odtegnejo vojaški službi. Kazensko postopanje v takih slučajih imaj« v rokah redna sodišča prve instance. Ta edina so poklicana razsojati, ali se je ta ali oni pregrešil proti zakonu. Vlada, ozir. bram-beno ministrstvo ne more prav nič vplivati na sodišča. Kar se tiče izseliencev, pravi minister, je vlada že marsikaj ukrenila, kar olajša izseljencem vojaške dolžnosti, zniža troške in okrajša zamude časa. Tako dopušča § 27 brambenega zakona, da morejo izseljenci udeležiti se vojaških naborov t najbližjem nabornem okraju. (Ta določba pa je za izseljence v Ameriki brez pomena. Op. ured.) Dalje dopušča § 108, da se morajo izseljenci v tujini oglašati pri konzulatih, LISTEK. it. »Cigan Malomestna izvirna šaloigra s petjem v treh dejanjih. Slovenska izvirna dramatska literatura je med vsemi literarnimi strokami najbolj zaostala. Se sicer pokaže semtertam kak dramatičen proizvod, ki brenčeč prekriža literarno dramatično ozračje kot svetel meteor, a se zarije v zemlje kot — navaden črni kamen. Svoje dni smo videli dr. Vošnjakova dela; — vprizorile so se po enkrat, — sedaj krasč prašni arhiv. Le njegova priložnostna igrica »Svoji k svojim" se še včasih pokaže na kakem manjšem odru. Prišel je Gangl, a se ni mogel obdržati; — nastopil je Cankar, a bil je za nas preveč tuj, nismo se umeli, in sedaj se noče več pokazati. Medvedove zgodovinske drame, so odrinili, da se naredi le prostora ložjemu blagu. Poleg Finžgarjevega »Divjega lovca" je edini Govekar, kojega dela se drže na repertoarju, pa ta ne ravno zaradi visoke estetske vrednosti... No, če omenjamo še g. M i 1 č i n s k e-ga, čigar veseloigra »Brat Sokol" se je uprizorila preteklo sezono, potem so naši dramatični pisatelji, ti — rari nantes in gurgite vasto — menda vsi tu. Vsak nov pojav dramatičnega izvirnega dela nas razveseli, Saj ne pričakujemo, da nastopi kak slovenski Shakespeare, niti Su-derm n niti Ibsen; mi Slovenci sm« zadovoljni, da dobimo vsaj nekaj, toda — nekaj pa mora biti! — A če ni? — Potem se pa nam očita, da hočemo zadušiti vsak pojav domače dramatske literature, kot se je to zgodilo pri zadnjem občnem zboru Dramatičnega društva. Slabo del« se samo uniči. Saj radi priznamo, da ima vsak pisatelj najboljšo voljo, teda za nas volja ne sme biti merodajna, ampak delo samo in njegov uspeh. P« tem uvodu ki se nam je zdel potreben, preidemo na šaloigro »Cigani", ki se je včeraj uprizorila. Pravijo, da ji je avtor g. Milčinski. Su-jet igri je vzet iz sodnijskega življenja in posameznih dogodkov, ki so spojeni s sod-nijsko prakso. Dejanje je tako nekako — Nemec bi rekel .plump". To je vlita skupina, neobdelana in neopiljena. Analiza je docela težka, zlasti ker pogrešamo v celi igri vodilne misli, glavnega motiva. T« je največja tehnična hiba vsled katere niti ena oseba v igri ni dovolj jasno karakterizirana. V kolikor je hotel pisatelj persifl rati malomestne sodnijske kroge, to mu še ken-cediramo, da ima nekoliko prav; to bo že sam vedel. Toda aretacija ciganov, njih beg in ne-tamorfoza z ad hoc preoblečenimi cigani po naši sodbi vendar ni posebna snov za gledališko igro. Ravno tako pa tudi ne moremo smatrati Radoslava Zajca ljubezni do najivne Anice kot podlaga šaloigri. Kaj nam še preostaja? Edini sodni sluga Brenk. ki pa je vse prej nego junsk igri, dasi sam zase predstavlja dober, četudi pretiran tip sodnega sluge Da povemo eb kratkem vsebino: 1. Av-skultant Zajec in Anica, hči gostilničarke Puc, se imata rada. Ona posebno želi, kmalu stopiti v zakon. 2. V sadno d /orano pripe- ljejo cigane, ki so obsojeni v zapor. 3. Ravno tja se prideta predstavit člana slovenske drame, ki gostuje v onem malem mestu. 4. Dr. Veselko, odvetnik, obišče prijatelja, av-skultanta Zajca, kateremu razlaga svoje .nazore" o ljubezni in zakonu. 5. Anica pride prosit, da izpuste cigane za en večer, da bi igrali na veselici v gostilni njene matere; sodnik je odpotoval in avskultant to dovoli. To je prvo dejanje, v katerem nimajo posamezni prizori nobene zveze med seboj. Drugo dejanje je v gostilni »Pri kroni", kjer se vrši gledališka predstava »Rokov-njačev". Tu je med gledalci smešna oseba dr. Pacek, ki mu je namen zbijati slabe šale in dovtipe. Kakor vznešeno se čuje odgovor dr. Packa na opombo, da je njegova žena duhovita: „Je še nisem nikoli duhal!" Pojdite se solit s takimi d«vtipi na odru! To je res hrana za naše občinstvo, posebno za parter, ki se reži ob vsaki umestni in neumestni priliki. Pa nazaj — k vsebini! Med predstavo cigani uidejo, Anica in avskultant pa se raz-preta in se tudi ločita vsled intrigiranja dr. VcSčlka. Ticijč dejanje, i. Anica, jc izginila. kjer jih preiščejo zdravniki. Ako so za vojaško službo nesposobni, jim sploh ni treba hoditi domov k naborom. Ako pa so spo-sobni za vojaško službo, morajo seveda priti domov. Večje olajšave imajo oni izseljenci, ki se v Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji ba-vijo s trgovino. Ti morejo nastopiti vojaško službo 1. oktobra onega leta, ko dopolnijo svoje 24 leto. Eaake olajšave se bodo dovolile sploh vsem stalnim izseljencem. (Ti sploh ne potrebujejo olajšave, ako trajno ostanejo v tujini. Op. ured.) Vlada namerava istim osebam, ki si v tujini iščejo zaslužka, ako so v resnici revni, dajati potne legitimacije, ve Ijavne za tri leta Kdor torej dobi tako legitimacijo, sme tri leta izostati v tujini. Med tem časom je oproščen naborne dolžnosti, kontrolnih shodov in orožnih vaj. Seveda po preteku treh let se mora izseljenec vrniti v domovino ter izvršiti svoje dolžnosti, ako je sposoben za vojaško službo. Končno hoče vlada v gotovih posebnih slučajih predlagati vladarju, da se takozvani .beguni" kaznujejo z denarnimi globami, ne pa z zaporom, in da se v izjemnih slučajih oprosti vsake kazni oni izseljenec, ki se prostovoljno vrne in sam oglasi k naboru. To je torej odgovor na interpelacijo. Olaj-Save so torej jako malenkostne in še te le obljubljene. Triletna legitimacija je pač mala olajšava. Toda izseljenci si morejo vobče v treh letih le malo prihraniti. Navadno ostajajo nad pet let v tujini. Ia zato triletna le.'itimaoija nima pomena. Tri leta bode prost, četrto leto je že begun. Te olajšave so le mrvica; treba bode nadalje trkati. Aktivitetne doklade. Finančni minister dr. Kosel je včeraj odgovoril na interpelacijo glede aktivitetnih doklad. Skliceval se je na načrt zakona, ki ga je ravnokar predložil. Načrt zakona določa: Paragraf 15. zakona z dne 14 maja 1896 se izpremeni tako, da bodo aktivni uradniki in profesorji za višjo pokojnino plačevali 3 84 odstotkov v pokojnino vštete aktivitetne doklade, služabniki pa 1 61 odstotkov. To velja za uradnike od XI. do V. plačilnega razreda. L\ uradnike IV. plačilnega razreda, ki dobivajo funkcijske doklade, se je določil za podlago znesek 1200 kron. to je 30% najn<žje funkcijske doklade IV. razreda. Te določbe pa ne veljajo za odpravnine, pogrebnine in vdove, ker bi bili letni prispevki previsoki. Višje pokojnine plačajo torej uradniki sami. Glede višjih aktivitetnih doklad za uradnike v manjših stolnih mestih pa je minister odgovoril, da se življenjske razmere ugodnejše nego v krajih III. ali IV. aktivi-tetnega tazreda. Višji troški bi se ne mogli pokriti iz tekočih davkov. Italija in Avstrija. — Pred važnimi dogodki? Da razmere med »zaveznikoma" Avstrijo in Italijo niso vedno najboljše, je znano. A sedaj se širi po političnem zraku vse polno vesti, ki so precej vznemirjajoče. Baje se gre tu za velik komplot proti Avstriji, kateremu načeluie Italija, a v zvezi so i njimi Crnogora, Srbija, Bolgarija in deloma tudi Ogrska. Balkanske države so med seboj baje že sklenile efenzivno in defenzivno alijanco. Crnagora že gradi nad našo bojno luko, nad Kotorom, novo trdnjavo, s katero obvladuje našo luko. Ob črnogorske-dalmatinski meji grade Črnogorci še več drugih utrdb. Prestolonaslednik Danilo je oa Angleškem kupil veliko število brzo-strtlnih topov. Govori se, da je a v -srijski vladi prišel v roke cel načrt o t e j k c a 1 i c i j i. Ko- 2. Dr. Veselko sedaj nastopi kot zastopnik njene matere proti Zajcu 3. Sodni nadzornik pride nadzorovat sodišče. 4. Cigani so obsodbe oproščeni ter se morajo izpustiti, a ti so bili že pobegnili. 5. Igralska družba in Anica so se preoblekli kot cigani. 6. Sodni nadzornik ima težko nalogo igrati bornira-nega uradnika, ki pravzaprav ne ve, čemu je na odru. 7. Tudi mati Aničina pride z rdečim dežaikom, ki bije po zadnjem delu njenega telesa (Kako fiao!) 8 Končno pride rešilni duh v osebi sodnika, ki prinese Zajcu dekret, s katerim je imenovan pristavom. Ta potem zasnubi Anico ter reši njo, sebe, mater, skratka: vse — tudi nas na ta način da igro konča. In to je še najbolje na vsem! Konec je pa klasičen tudi zato, ker se zaključi z znano narodno pesmijo: „Čuk se je oženil — tralala, sova ga je vzela — hop-sasa!" Tako — flais coronat opus! Igre ne rešijo niti razni vpleteni nemški izreki niti slabi dovtipi. Saj je mogoče, da bo komu drugemu ugajala, — nam ne. G. B e n | § e k bi bil bolje storil, ko bi bil svoj trud, ki ga je imel pri kompoziciji šut i n G a r i b a 1 d i sta baje med seboj v zvez i. Opozarjamo na vojnega ogleduha Centina, ki ga je Avstrija iztirala in ki sedaj predava po Italiji. S tem je gotovo v zvezi dejstvo, da je vlada odvzela tržaški mestni občini vse agende prve poli-tiške instance, da iz tovarn in arzenalov od-slavljajo laške podanike, da se inozemci ne smejo več sprejemat v službo, da mora L'oyd nastaviti za kapitane domačine, a tujce odpustiti. Iredenti sploh bolj gledajo na prste. To je že skrajni čas. Dognano je namreč, da se je zadnji dve leti naselilo v Trstu inPri-morju skoro 25.000 Italijanov iz države. Po gotovem zistemu, ki ga pa nikakor niso prikrivali, so nastavljali na vsa važnejša mesta le Italijane iz Italije. Tudi pri zgradbi turške železnice je bilo nastavljenih mnogo Italijanov. Sedaj so šele dognali, da so bili inženirji laški pionirski častniki; odslovili so jih takoj, a žalibeg že prepozno Vojna uprava najodločneje zahteva, da se Dalmacija spoji z železnico in da se utrdi več mest ob dalmatinski obali. Znano je tudi, da je poslala Avstrija na Tirolsko, Goriško in v Istro več novih čet in mnogo topovskega materijala. Vojnemu mi-b i s t r s t v u j e p a d e 1 bajevroke načrt, po katerem namerava Italija okupirati Trident, Trst, en dalmatinski otok ( V i s ? ) in Albanijo. Našemu vojnemu ministrstvu je nadalje že štiri mesece znano, da nameravajo Albanci meseca marca proglasiti neodvisno s t A 1 banije, kar bi povzročilo, da korakajo avstrijske čete vNo v i P a z ar in naprej. Slednjič pa da misliti tudi sedaj ob pri liki srbsko - avstrijskega koefl kta velika ljubosumnost avstrijske vlade na eni in odpor ter energija srbske in bolgarske vlade na drugi strani. Avstro ogrski poslanik je v Belgradu, kakor smo že včeraj poročali, zahteval, da Srbija takoj ustavi vse gospodarske represalije. Ce jih ustaviti ne bo hotela? Ali bo Avstrija potem izvajala posledice, ali ne pride potem med razne rgsje? Iz Rima se aam poroča: Rimski dnevnik „Vita" priobčuje pismo sina Gari-baldijevega, R i c c i o t a , ki ga je naslovil na »Odbor iredentovske zveze". V pismu se Riccioti norčuje iz avstrijske vlade, ki hoče s policijskimi sredstvi zatreti italijanski živelj v Trstu in s tem le kaže, d a se boji zveze balkanskih na-rodov z Italijani proti Nemcem. Sicer je Riccioti Garibaldi velik fan-tast, toda njegove misli utegnejo biti misli celega italijanskega nareda v kraljestvu. Novi srbski topovi. (Iivirno poročilo .Slovencu'.) Belgrad Komisija častnikov, ki je preizkušala topove po vseh evropskih tovarnah, je dognala, da so najboljši topovi francoske tovarne v Krezou. Srbski topovi se bodo naročili v Krezou. Kakor hitrd be posojilo zajamčeno, se bodo topovi kupili. Srbski knez poveljnik ruske carske garde. (Izvirno poročilo .Slovencu'.) Srbski knez Arzen, brat kralja Petra, je bil pred nekaj dnevi sprejet v av-dijenco pri carju Nikolaju. Ob tej priliki je car prašial kneza, s čim želi, da ga car nagradi v znak carske naklonjenesti in priznanja za njegov« hrabrost na bojnem polju v Mandžuriji, Knez sc je zahvalil carju za pevskih točk, za boljšo stvar uporabil. Skoda za dobro glasbo in za njeno pohvalno proizvajanje od Društvene godbe! Igralno osobje je storilo, kar se je dalo, celo več — preveč! Posamezni prizori se bili bolj podobni nastopu klovnov v cirkusu kot onemu na gledališkem odru. Najboljši je bil g. D a n i 1 o , a njegova vloga ima skoro najmanjši pomen. G. L i e r — kot sodni sluga Brenk — je precej dobre pogodil svojo vlogo, vendar pa je bil le malo prerobat. Nadzornik — g. Dobrovo 1 n y — je bil jako dolgočasen, zakar naj sc tudi zahvali pisatelju. Lepa justica, če bi imela več takih organov in to celo višjih šarž. Dobra je bila gdč. S p u r n a , ki je precej pogodila najivno in neokretno polgospodsko dekle. Ugajal je tudi g. N u-č i č; g. V e d r a 1 ni bil slab, ker mu dela še vedno težavo slovenščina. Poleg g. Danilove ter gosp. Dragutinoviča omenjamo še g. B u k š e k a in gdč. K o -č e v a r j e v o , ki sta v pevskem ia igralskem oziru storila, kolikor jim je bilo mogoče. Gledališče je bile precej dobro obiskano. izjavo, češ, da ne more sprejeti nagrade, ker je vse, kar je delal za Rusijo, delal po dolžnosti svoji za drugo svojo domovine, slovansko matico. Tudi po tej kneževi izjavi je car ostal pri svojem in knez jezahvalivši se carju za toliko blagohotnost, prosil carja, da namesto njega nagradi vernega slugo, nekega Srbina-Crnogorca, ki ga je spremljal na bojišču in mu ob neki priliki rešil življenje. Car je takoj zaukazal, da se iz lastne šatulje daje Črnogorcu vsako leto 4000 rub ljev letne penzije, a kneza Arzena je takoj postavil za poveljnika svoje telesne straže. V Rusiji je več Srbov najvišjih častnikov, ki zavzemajo najuglednejša mesta v ruski vojski, tudi poprej jih je bilo mnogo, a te časti do danes ni dosegel ni ea Srbin, niti sploh kak drugi tujec čehi naskočili „Avstro-ogrsko banko". V ponedeljek je bil na Dunaju jako buren občen zbor »Avstre-ogrske banke". Navzočih je bile tudi jako veliko poslancev, osobito čeških. Iz poročila glavnega sveta je razvidne, da so gospodarske razmere v državi ugodne. Bankovcev je bilo v prometu v vrednosti 1 8 47 milijonov kron. Cisti dobiček se porazdeli tako, da dobe obe drž polovici 2 141 308 K, rezervni zaklad so pomnožili za 486.660 K 94 h, v penzijski zaklad pa 96 332 K 18 h. Letna dividenda za akcijo je 7020 K. Profesor dr. F i e d 1 e r je govoril o poslovanju banke in zahteval pravične zastopstvo za Cehe v bančni upravi. Po jako burni debati so Cehi ostali s svojim kandidatom v manjšini. Bosna - Heroegovina v avstrijskem drž. zboru. Danes sta napovedani dve interpelaciji dvornega sveinika Vukov ča o razmerah v Besni. V prvi zahteva Vukovid, da predloži vlada zbornici bosansko hercegovski proračun za 1. 1902, v drugi pa, naj dela vlada v okupacijskih deželah na stalno ljudsko zastopstvo, na odpravo preventivne cenzure za časopisje in naj vpelje tudi druge ustavne stvari Mažarsko - hrvaška konferenca na Reki. Reka, 6 febr. 19. t. m. bo na Reki shod voditeljev ogrske koalicije in parlamentarnih delegatov hrvaških, dalmatinskih in srbskih. Posvetovanje bo trajalo tri dni. Mesto da banket Upor na avstrijskem parni ku. Iz Bordeauxa se poroča: Moštvo avstrijskega parni ka, ki je vsidran v tej luki, se je uprlo. Mornarji so se dvignili radi slabega ravnanja in še slabejše hrane. A upor je bil zadušen. Kapitan je poslal po polioijo in dal zarotnike zapreti Kriza na Ogrskem. Koalicij sti listi poročajo, da je pričakovati prihodnje dni vladarjevih odredb. Fejervaryjevo ministrstvo ostane. Pred vsem bo nas veto val Fejervary, da razpuste ogrski državni zbor. Drugi trde, da bo zbornica same edgodena in je letos več ne skličejo. Vladni krogi trde, da je zagotovljeno pobiranje davkov in novačenje vojaških novincev. Liberalci upajo, da pride še do miru. Baje namerava grof Tisza združiti vse stran ke, ki odobravajo načela nagodbe iz leta 1867. A resni politiki trde, da je Tiszov načrt neizvedljiv. Koalicija je objavila vse spise o pogajanjih med vladarjem in grofom Andrassyjem. Ogrski ministrski svet je skle nil, da uveljavi 21. t. m. avtonomni carinski tarif in carinske nagodbe. Appony je izjavil, da je blizu trenutek, ko se mora odločiti vladar, ali dovoli ljudske zahteve ali pa uvede absolutizem. Izvr. odbor združene koalicije izda oklic na ljudstvo. lferska vojska na Francoskem. Proti »lad ne demonstracije se bile vBe-stngonu, Auchu in Montpcllieru. Sentroški župnik je naznanil pariškemu kardinalu, da odstopi, ker se se verniki proti njegovi volji uprli inventuri. Vlada postopa jako strogo z demonstranti. Nekateri katoliški listi obsojajo nemire po pariških cerkvah, češ, da bi bili demoa-strantje storili boljše, da bi delali na ustanovitev katoliške politične stranke, kakor pa na demonstracije, ki trajajo le nekaj ur, a nimajo trajnega uspeha. V Rouenu so bili ob inventuri v kate dralki nemiri. Demonstrac je so bile tudi proti rouenskemu nadškofu Fuzetu, o katerem sodijo, da je republikaneo. Pariz, 6. februarja. Odpor proti inventuri vladnih komisarjev se nadaljuje po vsej deželi. V Parizu so postavili zopet mnogo fiseb iz aristokracije pred sodišče zaradi upora. Kardinal R i c h a r d se izreka v svojem oficielnem listu proti resistenci po cerkvah. Še v kakih 30 pariških cerkvah bodo inventirali. Rim, 6. februarja. .Osservatore romano" izjavlja, da sveti oče glede francoskih zadev ni nikomur zadnji čas dal posebnih navodil. Včeraj je sklenil francoski ministrski svet, da se nadaljuje inventura cerkvenega premoženja v Parizu in po provinoijah. V Cherbourgu so bili burni prizori med inventuro v redovniški cerkvi. Zaprli so 7 oseb, med njimi tudi dva mornariška načelnika. Katoličani so protestirali proti inventuri v St. Brieuseu, Toularsu in Agenu, a resnih nemirov ni bilo. V Le Puyu so se spopadli verniki s policijo. Ključavničar, ki je odprl cerkev, je bil težko ranjen. Odkrita socialistična orožarna. Policija v Genevi je odkrila v poslopju socialističnega sindikata zalego orožja. Zaplenili so 210 Mauserjevih pušk in 20.000 patron. V stanovanju nekega socialista pa se dobili veliko revolverjev. Ni še znano, kaj so nameravali socialisti z orožjem. Dnevne novice. Volivna raforma in Štajerski Slovanoi. Graška »Tagespošta" poroča iz Dunaja, da je vlada v vseh točkah odobrila načrt štajerskega odbora za razdelitev mandatov. Glavni temelj v predlogih, ki se jih štajerski nemški poslanci predložili vladi, je, da se ločijo mesta od dežele. Slovenci, ki so doslej imeli štiri mandate (dvorni svetnik P 1 o j v kmečkih občinah ptujskih, R o b i č v kmečkih občinah mariborskih, vitez pl. B e r k s v kmečkih občinah celjskih in po smrti dekana Ž i č -k a r j a izpraznjeni mandat iz splošne ku-rije spednještajerske), dobe pe novi razdelitvi volivuih okrajev šest mandatov s tem, da se zmanjšajo dosedanji slovenski velivni okraji Slovensko prebivalstvo be torej zastopane po 6 poslancih v razmerju 1:30.000. Oba nemška mestna volivna okraja Maribor in Celje vsled razdelitve voL okrajev in pritegnitve severne ležečih krajev sta ohranjena za nem. kandidate. Slovenci ugovarjajo proti temu, da bi se severni kraji pritegnili k Celju ter hočejo celjski mandat za se. Med vlado in nemškim odborom sta glede Štajerske nerešeni še dve vprašanji: Kako razdeliti dosedanje nemške kmečke okraje v nove. Dogovori o tem še niso končani in se bode rešili v posebni konferenci. Drugo nerešeno vprašanje je, koliko mandatov dobi Gradec. Nemški poslanci zahtevajo 4, vlada pa stoji na stališču, da po številu prebivalstva zadostujejo 3. Nemci upajo pregovoriti vlado, da jim vstreže ia d d glavnemu me9tu 4 mandate. — Pripominjamo, da je to poročile iz nemškega vira. Tržafiki ftkof dr. Nagi je odpotoval na Dunaj, kjer ostane nekaj dni. Nova telefonska zveza Trst-Dunaj. Trst, 6. februarja. Voditelj trgovinskega ministrstva je izjavil, da se naredi drugo leto druga telefonska zveza Trst-Dunaj, ki bo stala 400.000 K. Trst se zveže telefonične z Reko ia Opatijo, z Istro pa le, če interesenti prevzamejo 30% stroškov. Dobernig namerava odložiti mandat? Na shodu uradnikov v Celovcu je govoril posl. Dobernig, ki je med drugim dejal, da ne želi več biti član nove zbornice. Morda pa je ta sentimentalnost izvirala odtod, ker je želel zaupnice, ki jo pa ni dobil. Obolela slovenska umetnica. Prvakinja balgrajskega kraljevega .Narodnega pozorišta", naša rojakiaja gospodična Vela N i g r i n • v a , je nevarno obolela in se te dni morala podvreči operaciji. Nevarnost za življenje velike dramske umetnice še ni prešla. — Umrla Je gdčna Mar i j a Gr a d, trgovka v Moravčah. — Poroke. Poročil se je v župni cerkvi sv. Ignacija v Gorici gosp. Leopold Pavlin, nadučitelj v Roeiniu, z gdično Marijo K o v a č i č. — Poročil se je obč. tajnik v Sp. Šiški z gdč. Reziko B^rnik iz Konjio. — Najhitrejša policija v Avstriji je v Solnogradu. Predvčerajšnjim zvečer ob 8 uri je solnograška policija poročala dunajski policiji, da se ji je posrečilo aretirati dve ženski iz Linca, katere sumi, da sta umorili Marijo M&ttausch. V Solno- gradu sc jim menda ni poljubilo pogledati niti v naznanila, kaj se je v ponedeljek na ▼se zgoiai zgodilo na Dunaiu. — Ogenj pri poroki. Zgorela je v ponedeliet 5. t m. »Krog 10. ure pred-poldne hiša Štefana Klobučarja v Tanči-gori pri Drugatušu. V hiši je bilo veselo ženitovanje. Ko so se svatje z muziko vesel« odpravili proti Dragatušu k poroki jn so bili še le kakih 10 minut od doma, za slišj« naenkrat veliko /pitje, se ozrej* nazaj in vidijo, da je nevestina hiša vsa v ognju Večina se jih je vrnila nazaj, ženin, nevesta in še trije drugi ss šli pa vseeno z muziko nanrej, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Hiša jc z vso opravo šn pripravo za pirovanje popolnoma zgorela; k sreči je v nedeljo zvečer padlo nekoliko snega, sicer bi s« vnelo še drugo gospodarsko poslopje in sosednje h>šc Kako je nistal ogenj? Pravijo, da je neki fant, predno je šel z drugimi k poroki zapalil cigaro in vrgel še gorečo žveplenko v slsmo pri hiši. H ša je bila zavarovana pri »Slaviji* za 200 kron. Skoda je seveda veliko večja — Brzojavni in telefonski promet. Znano je, da so brzojavne in tekfonske naprave zelo podvržeie raznim nezgodam in da je radi tega oviran včasih dolgo vsak promet. Trgovinsko ministrstvo je odredilo zategadelj, da se bodo vse poškodbe na najhitrejši način popravljale. Od 1. jan. t 1. morajo vsi uradi, kjer se vežejo važne proge, vsak dan poročati poštni in brzojevni direkciji in obenem poštnemu in brzojavnemu osrednjemu vodstvu na Dunaj, če vse proge dobro funkcionirajo. Posebni organi b»do nastavljeni zato, da takoj odrede potrebno, da se hitro odpravi ovira. S tem bo podana garancija, da se bodo tudi bolj komplicirane ovire hitro in natančno odpravile. Izjem« b» delala menda samo — Ljubljana, kjer vse, telefonske zveze še sedaj niso popravljene in niti telefon ognjegasnega društva še ni popolnoma v redu. — Vlom v iupni&če v Hru-Aici. Iz Hrušice v Istri pišejo: Med popoldansko služb« so bili neznani tatovi ali tat v župnišče v Hoišici. Razbili so cerkveno blagajno in ednesli prbližno 100 K. si Dom za onemogle učitelje bodo s zidali v Sofi.i Mastno zastopstvo je odstopilo v ta nsmen zemlj« brezplačno. — Ilstolet — Avstrija. Včerai je minilo ravno Ilstolet, odkar je bil položen prvi temeii sedanji Avstriji. — Stavka kurjačev v Trstu se mimo nadaljuje. Stavkujoči so napravili po mestu dostojen obhod in se podali k cesarskemu namestniku, ki jim je obljubil svoj« pomoč da dosežejo« t«, kar je v njihovih žel i »h pravičnega. — Goriftki aristokrat grof Attems, sin Sigismunda Attems a iz Podgore pri Gorici se v kapeli dunajske nunoijature oženi z baroneso Štefanijo Biedermann de T u r o n y. — 2. it. »Bogoljuba" nam je pošla. Prosimo gospode, ki so jih morda prejeli v skupnem zavitku več kot jc bilo naročenih, naj nam jih čim preje vrnej«, ovent. na naše stražke._ LlnbUaiiike «1 ce. lj Ljudski koncert v hotelu »Unionu«. Dne 18 t. mes. priredi »Kr ščanslia ženska zveza" združena s »Katoliškim društvom za delavke" v veliki dvorani .Uniona" velik ljudski koncert. O tej priliki stopi izborni zb«r »Katoliškega društva za delavke" pod vodstvom znsnega skladatelja č. g. F. F e r j a n č i č a pred najširše občinstvo in prepričani smo, da si pribori nove slave. — Na programu stoje v prvi vrsti narodne pesmi. Za danes na ta znameniti koncert opozarjamo vse prijatelje lepe slovenske pesmi, ki naj 18 t. m. z«pet slavi v »Unionut zmagovit dan. Obširni, izberni spored še priobčimo. lj Leonova druiba. Opozarjamo na današaie predavanje. Piedaval bo pref. E v g e n J a r c o ljudskih univerzah. Začetek ob pol osmih zvečer. Predavanje se ne vrši v mali dvorani, ampak v novoodprti dvorani za pevske izkušnje zadaj za velik« dvorano. Vhod mimo meščanske sobe skozi garderobo naravnost. li O karitativnem delovanju zlasti z ozirom na berače je predaval sinoči dr. K r e k v »Slov. feršč, soc. zvezi*. Podal je več jako praktičnih misli za naše občine. Poročam« še o po drobnostih tega predavanja. lj Utopljeneo. V Ljubljanici pri izlivu Gruberjevega kanala so našli utopljenega mestnega tesarskega mojstra Miha B e z 1 a j a. Pogrešali so ga že tri tedne. lj Soo. dem. Linhart aretiran. Dobili &mo poročilo, da so danes orožniki pripeljali iz Trbovelj k deželnemu sodišču soc. dem. L;nh»rta. lj Ožbetovemu Janezu, kateri se pripelje z vsem svojim sorodstvom in povabljenimi gosti na veliko maskarado .Ljubljane", ki se vrši v neteiu »Uni«na, se pridružijo tudi fantje iz Pijave gorice na kon)ih. Ves izprehod pomikal se bode po ul eah, katere objavimo. Ta dan bo v .Uni-onuB 200 leklet in fintičev v narodnih nošah zbranih na Jaaezovi poroki. O prihodu v dvoranu zapro fantje Janezu po starem običaji) pot, ter bo moral svoj« nevest« šele odkupiti. Pa sam se ne bo šopiril po tej velikanski dvorani, prijavili so se tudi že drugi, kateri bodo skušali obrniti pozornost tudi nase. Slovansko četrorko, katera bo v Ljubljani prvič plesana, obsegala bo v svojih kolonah zastopane vse slovanske narodnosti. Godba te točke obstaja zgolj iz slovanskih narodnih pesmij. Sploh bo odbor napravil izborno zabavo. Goste z dežele opozarja •dbor že danes na to veliko prireditev. lj 0<*el na po&ti je včeraj popo-ludne pa! s poslopja na cesto tik za neko gospodično. Govori se lahko o izredni sreči, da se ni primerila večja nesreča. Naše mnenje je, da so taki okraski za Ljubljano vedno nevarni, zato bi bilo prav, da jih magistrat prepove. lj Prihodnja javna vinska pokučnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri od pol 8 do pol 10 ure zvečer. Po 9. uri priredi g. Krapež vojaški koncert v kavarni ,Europ»". lj Vesel večer bo jutri v četrtek, 8. t. m. v vinski kleti .Mestni dom";J Cesarja Jožffa trg. lj Slovensko gledali&če. V četrtek, dne 8. feb«uarja se ponavlja izvirna veseloigra s petjem »Cigani". Konec drugega dejanja poje režiser g. L i e r kuplet, ki je na prvi predstavi radi neke zamude iz«stal. — V sobot«, dne 10. febiuarja pa se uprizori prvič noviteta „M a 1 i Lord", v kteri ima naslovno moško ulogo g«spa Kreisova. Proti framasonski gonji. Na Dunaju je katol. ljudsko društvo priredilo velik shod, na katerem so prote stirali proti nameravani razdružnosti zakon ske zveze. Več jutri o tem shodu. Trbovlje, 7. februarja. Danes tu že vse dela. Dunaj, 7. febr. Ministrski predsednik Gautsch in minister notranjih zadev sta bila danes v privatni avdijenci pri cesarju. Dunaj, 7. febr. Zbornica z veliko večino sprejema paragrafe o zavarovanju privatnih uslužbencev. Dunaj, 7. febr. Drž. zbornica je sprejela prvi del zakona o zavarovanju privatnih uslužbencev večinoma po predlogih odseka in odklonila večino izpremenjcvalnih predlogov. — Pri § 2. jc sprejet predlog G č t z o v , da se za zavarovanje za moške in ženske raztegne do 55 leta starosti; dalje Sternbergov« izpremembo, da se mora zahteva na povračilo zavarovalne premije naznaniti v 18 namesto v 12 mesecih, dalje izpremembo da ni treba onemu, ki ima 7200 K dohodkov, samemu plačati zavarovalnine. Dunaj, 7. febr. Graška »Tsgespost* je priobčila neko poročil« o razdelitvi mandatov na Spodnjem Stajarskem ter je tudi pristavil«, da s® s tem Slovenci zadovoljni To ni res. Slovenci slej, kakor prej stoje na stališču, da imajo pravico do osmih mandatov in da se ločitev kmečkih in mestnih krajev »e sme izvršiti. V tem oziru so Slovenci konccndirali le to, naj tvori mesto Maribor z nekaterimi naj-bližnjimi kraji volivni okraj, da pa se severno ležeči kraji ne smej« pridružiti Mariboru kot volivnemu okraju. Ist«tako od lučao protestirajo, da bi tvoril« Celje z nekaterimi nemško pobarvanimi mesti in trgi svoj volivni okraj, kajti t« bi zaačilo Schmerlingovo volivno krivico še povečati. Slovenski poslanci štajarski bi proti taki krivici odločno nastopili in so v tem slučaju spodeještajerski slovenski poslanci vladi odkrito napovedali energičen odpor. Dunaj, 7. februarja. Deputacije ženskih društev so bile danes pri Gautschu z zahtevo, naj imaj« ženske, ki opravljaj« kak samostojni obrt ali plačujejo davek, aktivno in pasivno volilno pravico Gauts:h je dejal, da za sedaj ne more nič obljubiti. De j putacija vdov in sir«t je bila pri fiiančnem ministru s prošnjo za zvišanje pokojnine. Finančni minister je dejal, da ne more nič obljubiti. Nakrat zakriči neka gospa v de-putaciji na ministra : »Torej nam vse odrekate 1" Minister je stopil nazaj in dejal: »Jaz ničesar ne odrekam I*, detičua ženska pa zopet zakriči: »Da, vi se poznate naše revščine 1" Nato se je minister obrnil in odštl. Dunaj, 7. februarja. V parlamentarnih krogih se mnogo govori « nezaupnici, kater« s« sklenili nemški poslanci s Češkega Gautschu, češ, da se je pri razdelitvi vol. okrajev na Češkem premalo oziral na Nemce. Nemška ljudska stranka je imela danes sejo, v kateri je sklenila, naj se ne zavzame nobenega stališča dokler se ne izve avtentičnih številk. Isto bo danes sklenil odbor nemške četvorice. Dunaj, 7. februarja. Morilka Friderika Z e 11 e r se je hotela v zaporu zadaviti. Sedaj jo «stro opazujejo. Trst, 7. febr. Trst ohrani dosedanje število mandatov, torej 5. V svrho volitve se razdeli mesto v 4 volilne okraje, dočim bo tvorila okolica svoj volilni okraj. — Od druge strani pa prihaja verzija, po kateri bi nekateri bližnji deli predmestij (suburbia) odcepili od okoličanskega volinega »kraja ter priklopili k posamičnim bližnjim mestnim volilnim okrajem. Za t« zadnj« razdelitev se je potegnila baje tudi italijanska deputacija. To bi pomenjalo da žitvujej« en skraj Slovencem, videči, da se volilna geometrija vendar ne da tako zverižiti, da bi mogli zmagati v vseh petih okrajih. Polit, društvo »Edinost" zahteva za Trst proporcionalni volilni sistem, ki se pa najbrž ne vpelje. Budimpeftta, 7. febr. Vodje koalicije so odšli iz Budimpešte, da organizirajo narodov odpor. Temeftvar, 7. februarja. V tukajšnjem gledališču se je vsak večer pel kuplet o mažarskem poveljnem jeziku in samostojnem carinskem področju. Vojaški poveljnik je prepovedal vojaški godbi sodelovanj« v gledališču, če se b« ta kuplet še pel. — Vsled tega je kuplet včeraj izostal. V gledališču so bili nato škandalozni prizori in demonstracije. Občinstvo je demonstrativno zapustilo gledališče. Pariz, 7. februarja. V cerkvi sv. Mag da lene nasproti parlamentu se je inventari-ziranje mirno izvršilo, razen nekaterih ugovorov. V Montpellieru je bila stolna cerkev zaklenjena in okoli nje velika množica; vojaštvo je razbilo cerkvena vrata, ki so bila od znotraj močn« zabarikadirana. Skof je protestiral proti vladnemu komisarju. Množica ljudstva je cel popoldan demonstrirala p« mestu z«per vlado. Dvanajst oseb je zaprtih. Sofija, 7. febr. Napetost med Bolgarijo in Turčijo se veča. Turčija zahteva mešano komisijo, da preišče nekatere točke bolgarsko turške trg. pogodbe, o kat rih trdi Turčija, da se jih Bolgarska ne drži. Turčija se pritožuje tudi nad naraščanjem bolgarskih vstaških čet Neapolj, 7 febr. Vezuv bljuje dalje. Cookova železnica je na treh krajih zalita od lave. Četrti tok lave je danes pritekel še globlje. Odesa, 7. V neki predmestni hiši je včeraj ponoči eksplodiralo več bomb, vsled česar je bilo razdejano eno nadstropje hiše, dva otroka sta bila ubita, osem oseb pa je bilo težko ranjenih. Posestnik bomb, ki jc bil tudi težko ranjen, je izjavil, da je imel pripravljene bombe, da izvrši atentat na policijo. Milan, 7. februarja. Ponesrečil se je pri predstavi umetnik z avtomobilom. Zlomil si je vrat 4000 oseb je prisostvovalo strašnemu prizoru. . v'3 mH' l/iii t v ^Sbjklvca. ^v&fc. Ste ■ Rodbina Tome naznanja žalostnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužuo vest o smrti gospodične JVIarije Ofad trgovke ia posestaice katera je umrla danes, dne 7. t. m., ob 2. uri zjutraj po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 72. letu svoje starosti. Pogreb drage ranjke se bode vršil v petek, dne 9. t. m., ob pol 10. uri zjutraj iz hiše žalosti, v Moravčah na ondotno pokopališče. 271 Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Martina v Moravčah. Drago rajno priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Moravčah, 7. svečana 1906 t Rodbini Traunova in Jebafei* nova potrtim srcem javljata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest. da je njih iskreno ljubljena, nepozabna mati, oziroma stara mati, gospa Uršula Traun roj. Zavainlk zasebnica danes, dne 7. t. m. ob 1 >/« uri po polnoči po dolgotrajni mučni bolezni, v 66. letu svoje dobe, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo dušo. Pogreb predrage pokojnlce bo v četrtek, 8. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 7 na pokopališče na Viču. Sv. maše zadušnice se bodo brale C j v mestni župni cerkvi v Trnovem in na Viču. Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in v prijazen spomin. Ljubljana, dne 7. svečana 1906. 270 Žalujoči ostali, V najem se odda takoj pod prav ugodnimi pogoji že veliko let obs'ojcča pekamja z vsem k njej spadajočim poh štvom. Kje — pove upravništvo. 265 3 — 1 Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami v II. nadstropju v Sodnijskih ulicah 4 se odda za 1. maj. Več pove kamnosek Vodni k.223 3-2 fnnumfinif Hiša, njiva, travnik itd. z vsem, kar spada k hiši. sposobna za krčmarsko obrt ali drugo trgovino, novo prezidana, blizu nove železniške postaje, .se iz proste robe proda pod ugodnimi pogoji. Poiasnila daie lastnik M. K. v Nomenju Ifev. S, pošla Boh. Bistrica. 263 3-1 Primerno službo išče c. kr. orožn. stražmojster v pekoju; spreime službo v mestu ali izven mesta na deželi. — Naslov povč upravništvo »Slo- venca" 264 3—1 r Pouk u glasbi. Mojster j a celo, t;af;or tudi druge instrumente, ja lok ali pihala, naznanja tem potom p. n. oblinstvu, da prevzema narolila ja pouk na vsa glasbila, bodisi doma ali ijven doma, posamezno ali v skupinah. — Cene jmeme. — Prijave sprejema in daje pojasnila Oto/^ar 2.us^o Sv. Petra cesta 7, hotel „pri avstr. 266 3-1 cesarju", JJ. nadstr. J Lovski pes prepeličar, velik, rjave barve, z belimi progami, ki čuje na ime „Pazi", se je zatekel. Oddati ga je I. Rozmanu v Vevčah, pošta D. M. v Polju. 260 3—2 Preselitveno poročilo. Pisarna Jos. Zidar žilno ogentun In komisijska trgovina naba;a se od 8. t. m. naprej na Dunajski cesti št 31 (zraven mitnice 269 1—1 Borzna poročila. Ljubljanska (Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 6 februarja 1906. Dva lepa, velika loksils pripravna xa večjo pisarno, skladišče ali tudi prodajalno se za maj - termin oddasta v najem na Radeckega cesti št. 6. — Natančneje se izve istotam. 261 3—2 Kovaške pomočnike kateri so dobro izurjeni v podkovstvu ali pa v izdelovanju kočij, ravno tako tudi vajence ob svoji hrani in stanovanju, proti primerni plači sprejme takoj 253 5-3 Peter Keršič tovarna vozov, Šiška pri Ljubljani. Oskrbnica, 29 let stara, neoženjena, slovenskega in nemškega Jezika zmožna, išče službe. Službovala je kot taka 14 let pri odi. rodbini z večjim podjetjem. Izurjena v vseh strokak hišnega gospodinjstva. 237 3—2 Nastopi takoj ali pozneje pri večjem podjetju, gospodarstvu ali zasebni rodbini. Naslov pove upravništvo „Slovencau. Dober postranshi zaslužeR dobi vsaka oseba (tudi dama) v vsakem tudi najmanjšem kraju na Slovenskem proti neznatnem pismenem opravilu. Gg. učitelji, trgovci, obrtniki in občinski tajniki imajo prednost. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro: „Pismeno opravilo". 208 3—2 Zaloib.nl papirji. 4•/. majeva renta...... 4■•/, srebrna renta..... 47, avstrijska kronska renta . 47. , zlata renta. . . 47, ogrska kronska , . . . 47. , zlata , . . • 47. posojilo dežele Kranjske . 4V/. posojila mesta Spljet . . 4\'i7. . , Zader . . 4\,7. bosn-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 47. . . , ž. o. . . 41;,7, zast. pisma gal. d. hip. b. . 41///. pešt. kom. k. o. t I07. pr. 4\,7, zast. pisma Inneirst. hr. 41/i*/. » > ogr. cen. dež. hr-41/«7. » „ , hip. banke 4V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4\|,7. obl. češke ind. banke . . 47, prior. Trst-Poreč lok. . . 47. prior. dol. žel...... 37. . juž. žel. kup. '/i'/« • 41/«*/. avstr. pos. za žel. p. o. BraSk«. Srečke od 1.1860'/,..... . f » 1864 ...... n tizske....... „ zem. kreditne I. emisije . II- . . , ogr. hip. banke .... „ srbske i fra. 100 — . . „ turške....... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , ... Krakovske , ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa » ... Ogr....... Rudolfova , ... Salcburške , ... Dunajske kom. , ... D *lnlo* Južne železnice....... Državne železnice...... Avstr ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ , .... Zivnostenske ..... Premogokop v Mostu (Briix) . Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Mur4nyi....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. drulbe . . Češke sladkorne družbe . . . Talili, C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severeignu........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji.......... l>en»r 100 05 100 06 100 20 118-30 96 -11460 9960 100-65 100 — 10075 100 — 10016 100 26 106"70 100 60 100 — 100 — 9960 100-60 9990 9960 316 76 100t0 197'— 289-75 160 36 296 50 298f0 264 — 100-150 40 25 50 476 — 79-92 — 6 50 62-33-40 87 — 72--829 50 128 75 668 -1633 -67175 786 78 246-— 658 — 534'— 2644 -633 — 277 — 668' — 160- 11-33 k'09 23-47 23 96 117-325 95 60 250 60 4-84 huko 100 25 100 25 100-40 118-50 96 20 114 80 101--101-65 101-76 10015 100 25 101 25 107 70 101 50 100 90 100 80 100 50 101-60 100 — 318 75 101-60 199 — 291 75 162 35 306 50 30850 273 60 109-60 151 40 27 60 487 — 88-— 99-68.-64-36 30 63-78 80 63960 12978 66J— 1643 — 672 78 787 78 247 28 660 — 636-— 2664-— 634-— 279 -871 -162'— 11-37 19*12 23-66 24-04 117 625 9588 251-25 8.- Stanovanje obstoječe iz 4 sob, verande, kuhinje, kleti in porabo vrta se prav po ceni oddŽ. Gruberjevo nabrežje 6 (vila). 254 3-1 Objava Slavnemu p. n. občinstvu, osobito cenj odjemalcem si usoja podpisano načelstvo najuliudneje naznaniti, da je v svoji zadnji seji, 4. februarja letos, sMenilo z ozirom na splošno pod razen ie v«eh kovinskih materijalij in delavnih močij, dvigniti cene vstm izdelkom iz železa za 10%, vsem kovinskim izdelkom pa za 15%. Načelstvo zadruge kovinskih obrtov 267 3-1 v Ljubljani. _ Naznanilo. V smislu sklepa upniškega odbora z deč 5. februarja 1906 razprodajalo se bode s priv«'i^iem aospoda konkurznega komisarja z dnč 6. februarja 1906 v konkurzno maso M. Zargi v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2, spadajoče blago kot čipke, moderci, robci, Kravate, ženske rbleke i. t. d. v skuoni inventurni vrednosti 9635 K 32 h na licu mesta počenši z dnem 8. februarja 1906 do popolne razprodaje od p 1 8. ure zjutraj de 12. opoldne in popoldne 1 d po-l 2. ure naprej do 6 zvečer za nabavno ceno, odno no tudi pod isto, vendar ne pod inventurno vrednostjo. Iaveoturni zapisnik je v upogled v pisarni podpisanega med navadnimi uradnimi urami. V Ljubljani, dnč 6. februarja 1906. 268 1-1 Upravitelj konkurzne mase: Advokat dr. Ivan Milan Hribar. IftjSr* V kavarni ,,Evropa" v četrtek, dne 8. t. mes. po vinski pokušnji vojaški Koncert. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. 63 63 63 63 63 63 I,Katoliško Bukvama6 u Ljubljani. Postni govori: Schuster, 2 Zyklen Fastenpredigten. I. Der gute Hirt. II. Maria Magdalena. S poštnino K 170. Bellen, Siinde und Siihne. S poštn. K 154. Kolberg, Die Werke der Genugtuung. S pošt. K 130. „ Die Busse in Passionsbildern. S poštnino K —-80. Schldr-Katschner, Fastenpredigten. S poštn. K 2 60. Grundkotter, Sechs Fastenpredigten uber die letzten Dinge des Menschen. S poštn. K —-80. Denifle-Schultes, Die katholisehe Kirche und das Ziel der Nlenschheit. S poštnino K 1-80. Droder, Die acht Seligkeiten Jesu und die moderne Welt. Neun Vortriige fiir gebildete Stande. S poštnino K 2'—. Hofmann, Opfergang des Sohnes Gottes. Sieben Vortrage uber den Kreuzweg in seiner Beziehung zum Hohenpriestertume und zum Opfer des Sohnes Gottes. S poštnino K 154. Bellen, Die letzten Worte des sterbenden Er- losers. S poštnino K 154. Pletl, Kreuzessplitter. S poštnino K 170. Fuhr, Von Gethsemani bis Golgatha. S poštnino K 1-30. Stingeder, Die brennendste aller Lebensfragen. S poštnino K 105. Stingeder, Gottes Antwort auf die brennendste aller Lebensfragen. S poštnino K 160. ,,Eines nur ist noturendig". Sieben Fastenpredigten. K — 95. Huhn, Fastenpredigten in 3 Zyklen. Mit Anhang: Exercitien-Vortrage fiir Manner. Po pošti K 3-10. Hecher, Die sieben Kreuzesworte Jesu Christi. Po pošti K 1-30. Hecher, Frauengestalten am Leidensmrege des Herrn. 7 Fastenpredigten uber die Busse. K 190. Diessel, Fastenpredigten. 10 zvezkov: „ Die grosse Gottesthat auf Golgatha. Š pošt. K 188. Der Karfreitag. Die Erde, Die Heimat des Kreuzes. Der Schltissel zum Himmel. Der Rettungsanker der Siinder. Der Tod der Siinde Sold. Die Rechenschaft nach dem Tode. Der grosse Tag der Ernte. Das Leiden in ewiger Nacht. Das gliickliche Jenseits. 1-88. 1-40. 1-88. 1-88. 1-64. 1-88. 1-88. 1-88. 1 88. I I I I «3 m ga Priloga 30, Stev. »Slovenca" dnč 7. februarja 1906. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 6. febr. 1906. Naznanilo predsedstva. Zupan naznani, da je odpovedal mestni magistrat nemškemu „ E i s 1 a u f v e r e i n u " najemninsko pogodbo drsališča ped Tivolijem z 3 1. marcem. Društvo ni dalo nabiti dvojezičnih napisov, preziralo je tudi slovenščino pri društvenih oglasih ia pri vstopnicah na drsališče Na magistra-tovo odpoved je odgovorilo društvo s polemičnim dopisom. Predlaga, naj občinski svet vzame na znanje odpoved. (Dobro klici.) — Obvelja soglasno. Ureditev plač in služb pri »Mestni hranilnici«. Na nasvet ravnateljstva »Mestne hranilnice" se zvišajo službeni prejemki uredništvu ljubljanske mestne hranilnice. Izboljšanje bo znašalo 7280 kron Uradniki se tudi od-vežejo dolžnosti polagati kavcijo in sc jim izplačajo vplačane glavnice. Ustanovi se novo stalno mesto drugega uradnega sluge pri .Mestni hranilnici". Prošnje. Ugodi se prošnji Marije Peršinove za bremena prosti odpis neke njene parcele. Društvo »Pravnik« namerava izdati nove prevode raznih zakonov. S prestavo zakonov je pričelo 2e L 1902 , izdaja že 20 leto list »Slovenski pravnik". Društvo šteje približno 300 članov in znašajo društveni letni dehedki približno 2500 kron. Da izda društvo prestavo novega civilnega reda, kakor tudi trgovskega in meničnega zakoaa, potrebuje brezobrestnega posojila v znesku 3000 kron, ki naj bi ga dovolila občina iz zaklada za slov. vseučilišče. V svoji prošnji naglaša društvo tudi važnost sloven. ročnih izdaj zakonov z judikati, brez katerih je nemogoča slov. pravna fakulteta. Poročevalec g. obč. svetnik S v e t e k predlaga, naj se nakaže društvu .Pravnik" brezobrestno posojilo 3000 kron, katero vsoto naj vrača društvo v letnih obrokih 300 kron vsakega 30. decembra. Občinski svetnik P r o s e n c pravi, da je v prvi vrsti dolžna država, v drugi dežela in potem šele občina, skrbeti za slo- i venske prevode zakonov. Dr. T r i 11 e r podpira prošnjo, češ, na Dunaju nam vedno mečejo v obraz, kadar zahtevamo slovensko vseučilišče, da še praktičnih ročnih zakonskih izdaj nimamo. Soglasno se dovoli »Pravniku" brezobrestno posojilo. »Slovensko planinsko društvo* namerava prirediti 17. marca t.l. v Ljubljani po učen tečaj za 15 prosilcev, ki bi postali izurjeni gorski vodniki, kar bi gotovo dvignilo našo turistiko. Pouk bi bil brezplačen in društvo povrne obiskovalcem tečaja tudi potne stroške. Stroški bi znašali 600 do 700 kron. Občinski svet je odklonil prošnjo z ozirom na neugodni finančni položaj občine. Registrujoča blagajna za mestno ljudsko kopelj, ki bi stala 1800 kron, je odklonil občinski svet. Na znanje se vzame poročilo o delovanju »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva" v IV. četrtletju 1905, kakor tudi, da se je porabila Matevžetova ustanova v znesku 24 K za Miklavžev večer obiskovalcem šole na Barju. Načrti za poslopje o. kr. državne obrtne šole. Poročevalec Š u b i c naglaša, da je napravilo ministerstro skico, po kateri naj bi se izdelal glavni načrt za poslopje c. kr. državne obrtne šole, ki se ima ustanoviti v Ljubljani. Namignilo je tudi, naj izdela glavae načrte g. ravnatelj Vojteh Dvofak v Brnu. Dvofak je napravil glavne načrte, ki jih je že odobrilo ministerstvo. Poslopje je projektirano poleg že obstoječih oddelkov v Ljubljani, tudi za stavbeni, mehanično-teh-nični in za električni oddelek. Govornik naglaša, da ako zgradi občina poslopje za c. kr. obrtno šolo, bi je brez dvojbe adaptirala država. Vedne težave, da manjka domačih nižjih tehničnih organov, bi prenehale. S popolno obrtno šolo bi dežela brezdvoj-beno mnogo pridobila, Zupan je naglašal v svojem poročila, naj občinski svet poveri tudi podrobne načrte g ravnatelju Dvoraku, ki je, kakor videti, persona grata pri mini-sterstru in ki je naznanil, da je voljan napraviti podrobne načrte 1 45 % stavbene glavnice, kar bi znašalo približno 7200 K. A šolski odsek ni mnenja g. župana in predlaga, naj se poveri naprava potrebnih načrtov kakemu domačemu tehniku, ki mu je znano zemljišče in jih lahko izdela v sporazumu z ravnateljstvom tuk. obrtne šole. Obč svetnik Žužek, želi, da župan pospešuje kar je mogoče hitro rešitev vele vaŽB^^a vprašanja. Župan Hribar pravi, da je za to potrebno skupno delo vseh slovenskih poslancev, ker njegova beseda sama ne bi nič izdala. Nesloga slovenskih poslancev se obra- ča vedno proti nam. Obrnil se bom do vseh slovenskih poslancev, da nastopijo za c. kr. državno obrtno šolo v Ljubljani. Predlog odsekov glede naprave podrobnih načrtov po tehniku domačinu je obveljal soglasno. Zaprtje srbske meje za izvoz živine v našo državo. Obč. svetnik dr. Triller utemeljuje svoj samostalen predlog v zadevi zaprtja srbske meje za izvoz živine v našo državo. S politično stranjo avstro-srbskega carinskega spora se neče pečati. Ta zbornica namreč ni kompetentna, da razsoja vprašanje, jeli postopa naša država modro in pametno, ako zaigrava zadnje simpatije ia svoj zadnji vpliv na Balkanu. Cela zadeva je zlasti za naše kraje jako dalekosežnega gospodarskega pomena. Komaj par dni traja carinska vojska s Srbijo in že se nam obeta občutno podraženje mesa in zabele. Draginja najpotrebnejših živil je itak že neznosna in zategadelj nastane dolžnost za mestno zastopstvo, da dvigne pravočasno svoj svarilni glas zoper vsako iz političnih razlogov izvirajoče otežavanje mestnega aprovi-ziranja. Ce resno upa naše zunanje zastopstvo, da bo rešilo z zaprtjem srbske meje svojo izgubljeno pozicijo na Balkanu, mu tega ne moremo braniti. A zoper to smemo in moramo protestovati, da bi plačalo račun te politike prebivalstvo onih mest, ki so nakazena na uvažano živino in med katere spada v prvi vrsti tudi Ljubljana. To preprečiti je tem nujnejša dolžnost vlade, ker bi bili prizadeti po pretečem zopetnem po-draženju najpotrebnejših živil v prvi vrsti tudi njeni c. kr. uradniki. Pot v to naj si izbere vlada sama, bodi si z lojalnim spo-razumljenjem s Srbsko, bodi si z odprtjem rumunske meje ali kakor že ve in zna. Z ozirom na navedeno predlaga sledečo resolucijo: C. kr. deželna vlada se nujno naproša, da nemudoma potrebno ukrene v svrho, da se zapreči vsled carinske vojske s Srbsko preteče podraženje mesa in drugih živil. Obč. sv. Predovič pravi, da ne pomni take draginje, kaker je zdaj. Že danes se mora plačati 61 krajcarjev za kilo prašičev in to za star »klump". Da se srbska meja ; odpre, je nujno potrebno. Po dr. Trillerju predlagana resolucija obvelja soglasno. Tajna seja. V tajni seji so obravnavali o imenovanju novih uradnikov ljubljanske »Mestne hranilnice" in pa o dovolitvi nagrade nekemu uslužbencu mestnega vodovoda. Bodoči knjižni program .Slovenske Notice". Knjižni odsek »Slovenske Matice" je poveril v seji dne 28 rožnika 1905 podod-seku petoricc iz svoje srede nalogo, naj sestavi osnovo bodočemu društvenemu knjižnemu programu. Omenjeni pododsek je poverjeno mu nalogo v svojih sejah dne 3. in 18. velikega srpana 1905 izvršil in osnovo predložil knjižnemu odseku. Ta je o tej osnovi v svojih sejah dne 20. vinotoka, 14. listopada, 20. grudna lani in 16. prosinca letos razpravljal, jo z malimi izpre-membami sprejel in odboru v odebrenje priporočil. Odbor je njegovemu nasvetu v redni seji dne 18. prosinca t. 1. pritrdil in obenem sklenil, naj se program v časopisih objavi. Njegovo besedilo je sledeče : 1. »zbornik" se kot perijodična knjiga obdrži v ta namen, da se v njem objavljajo krajše razprave strogo znanstvene vsebine. 2. Letopis ostani še nadalje društvena knjiga za objavljanje pisarniškega poročila. 3. Matica izdaj vsako leto eno ali dve monografiji. Kot primerna tvarina tem monografijam sc priporočajo sledeče razprave : a) Zgodovina Ilirije, kot spominska knjiga z ozirom na bližajočo se stoletnico, b) Zgodovina ilrizma. c) Zgodovina reformacijske dobe v Slovencih, č) Bieiweis in »Novice", ob stoletnici pokojnikovega rojstva. d) Zgodovina slovenskega naroda, e) Zgodovina slovenske in ostalih slovanskih književnosti, f) Opis ostalih slovenskih pokrajin. g) Prešernov zbornik, h) Etnegraf ske študije o Slovencih (z ilustracijami), i) Novejše tehnične pridobitve (z ilustracijami), j) Občna zgodovina v monografijah (ilustrirana). k) Zgodovina umetnosti v monografijah (ilustrirana). 1) Kemična tehnologija, m) Bakteriologija in mikroskopija (ilustrirana). n) Narodno gospodarstvo, o) Socializem in socijologija. p) Poučni spisi iz zdravstva. r) Etika, s) Estetika, š) Poetika, t) Astronomija. 4. Leposlovju naj se pridrže vsako leto vsaj po tri knjige pod splošnimi naslovi a) Knezova knjižnica, b) Zabavna knjižnica, c) Iz svetovne književnosti. Kot tvarina prvima dvema knjigama se priporočajo poleg izvirnih leposlovnih del ponatiski izbranih spisov umrlih ali pa tudi še živečih domačih pisateljev. Izdajala naj bi se tudi izvirna dramatična dela in pesniški zborniki. Za prevode v knjigi »Iz svetovne književnosti" se priporočajo pesniške autologije; dalje najboljša starejša in novejša slovanska leposlovna in dramatična dela ter klasična in moderna dela tujih književnosti. Sprejemajo se pa le prevodi po izvirnem besedilu; prevodi iz nemščine se načelno odklanjajo. Vsakemu teh prevodov naj se pridoda kot uvod kratek pregled o avtorjevem življenju in delovanju. Slavno občinstvo se s to objavo opozarja na bodoče društveno delovanje »Slov. Matice". Slovenski pisatelji se prav vljudno prosijo, naj stopijo v kolo sotrudnikov »Slovenske Matice", ako niso že med njimi. Program je tako bogat in raznovrsten, da vsakdo, ki čuti v sebi poklic in voljo, najde v njem obširno in hvaležno polje za sodelovanje. Hvaležni mu bodo za to društvo, odbor in društveniki. Kdor bi se utegnil za program natančneje zanimati, ga dobi lahko na ustno ali pismeno zahtevo iz društvene pisarne. V L j u b 1 j a n i, dne 24. pros. 1906. V imenu odbora .Slovenske Matice": Predsednik: F r. Leveč. Odbornik: I. S u b i c. Stal mM noplce. Stavka v Trbovljah je končana. Trbovlje, 6. febr. Soc. demokraški vodje Linhart i. dr. so bili na Dunaju, da posredujejo osebno pri premogokepni družbi. Toda dosegli niso — nič. Niti k pogajanjem jih niso pustili. Zato so pa danes tudi soc. demokrati sklenili, da gredo jutri na delo Seve brez pridušanja in hudičevanja ni šlo. Tudi »farje" so si privoščili za zadnjo južino. Tako je stavka po 15. dneh končana z zmago »Pazn. in delavskega podpornega društva" in s popolnim porazom soc. demokratov. To si naj zapomnijo ! — Jutri odide orožništvo 120 mož. Vojaštvo še ostane nekaj časa. Ne mirov ni bilo posebnih. Le sodišče bo imelo precej opravka, da poravna osebna žaljena med demokrati in podporniki. Nekaj je tudi aretiranih. š Političen shod na Vuko-skem. Preteklo je že dobro leto, kar nas jareninsko katol. slov. politično in gospodarsko društvo ni zvalo na kak shod. Vendar je sklicalo dne 4. febr. javen političen shod na Vukoskem v gostilni g. Pezdičeka. Zborovalcev je došio čez 100 Opazili smo, da so na shodu imeli večino skoraj vrli kmetski korenjaki od sv. Jakoba; dočim tudi Jareninčani niso zaostali za njimi. Na shod se došli tudi Marječani in celo bentilj je poslal zastopnike. Shod otvori namesto zadržanega predsednika č. g. Ev. Vračko, ter podeli besedo g. dež. posl. Roškarju. Ta viharno pozdravljen, najprvo omenja, da se je z veseljem odzval vabilu in iskreno pozdravlja zbrane kmete. G. poslanec nam živo slika kako slabo je stanje slov. deželnih poslancev v Gradcu, jpoeninja se umrlega poslanca g. Zičkarja (Klici: Nesmrtna mu slava !), ter pravi, da hočejo slovenski poslanci vedno zvesto stati na straži za naše pravice. (Dobro-klici.) Poljudno slika g. poslanec važnost nove volilne reforme za naš kmetski stan. Razpravlja kako za kmeta škodljive trgovinske pogodbe sklepa naša vlada z Nemčijo in Italijo, dočim hoče kljubovati le slovanski Srbiji. Posebno živinorejci, ozir. poljedelci bodo bridko občutili škodljivost teh trgovinskih pogedb z nemško in laško državo. Vlada noče ščititi kmeta, ker vč, da kmet ni organiziran. Kako kvarljiva je n. pr. sedanja domovinska postava, šolski zakon in lovski zakon, kako spi zadeva sle venske kmetijske šole, ter kako bi bilo potrebno, da se že na ljudskih šolah podučuje o kmetskih strokah, vse to nam je g. po slanec jasno razlagal. Priporočal je zbranim tudi naj pristopajo h kmetijski družbi Štajerski, čitajo gospodarske liste ter skrbe za toli potrebno izobrazbo. Organizacija in izobrazba to sta še edino rešilna ključa za našega kmeta*. Ta zares temeljita izvajanja g. poslanca, posebno pa dejstvo, da je govoril poslanec kmet so privabili iz zbo rovalcev burni aplavz in gremovito odobra vanje. — G predsednik odda sedaj besedo namesto zadržanega g. Thalerja, Fr. Zebotu iz St. Ilja, ki v jasnih in kratkih poteznh razpravlja, kako hoče vlada kot varuhinja naših privilegiranih zagrizenih Nemcev oško dovati slovenskega kmeta pri norej volilni reformi Priporoča preustrojitev naše politike na podlagi baijše organizacije, ter z vzgledi dokaže, kako dobro so organizirani kršfi. nemški kmetje na Štajerskem. Navaja pa tudi, da nam vse še tako navdušeno politično delovanje ne bode mnogo koristilo, če se bomo kmetje v gospodarskih rečeh držali starokopitnih načel, ampak za kmeta je neobhodno potrebno, da se predvsem tudi v gospodarskih strokah izobrazuje". Tudi ta govor so zborovalci sprejeli z navdušenjem. Predložene resolucije, kot protest proti nameravanemu prikrajšanju kmetskih volilnih pravic so bile enoglasno sprejete. Po teh govorih pa se je razvnela vrlo živahna debata, v katero se posegali g. poslanec Roškar, jareninski veleposestnik g. Supanič, Zebot od St. Ilja, jareninski kaplan g. Vračko in več kmetov. Nazadnje utemeljuje in predlaga St. Iljski Zebot naj se izreče g. poslancu Roškarju za njegov trud in požrtvovalno delovanje neomajeno zaupanje. Ko da g. predsednik to na glasovanje, se vzdigne vse kot jeden mož in kliče: »Živijo naš kmetski poslanec, živijo g. Roškar!" Mnogo, mnogo lepega se je dognalo na tem shodu, ki ni bil sicer bog-vekako mnogobrojno obiskan, a vršil se je živahno kot malokteri tak shod. Ko se nihče ne oglasi več k besedi se zahvali predsednik g. poslaneu in zborovalcem ter zaključi shod. š G. Groga akof .milostno gnad-ljivi rihtar* šentjakobski so tudi počastili shod na Vukovskem so svojo preimenitno navzočnostjo. No, videli smo, da so gospod oča župan Skof pokazali svojo milostno srce, ki pa bije raje bolj na nemško stran. Povedali so celo gospod oča .rihtar", da so tudi oni bili in še se politik, kakor gospod zajec bombardonist. No, bila je vsaj zabava po ceni ali po gospod županovi »šprahi" — prou fal. š Napad. Železniški čuvaj v Stude-nicah Simon R ti c k e 1 je naznanil orež-ništvu, da je bil zadnjo soboto ponoči napaden od nekega moža, ki mu je vzel de-narnice in žepno uro. š Diamantno poroko sta praznovala v Zgor. Sv. Kungoti Jernej C i -1 e n š e k , rojen 1. 1823 in njegova 86-letna žena Marjeta, roj. A n 11 o g a. Eden od petih sinov je znani slovenski prirodo-slovec in pisatelj prof. Alojzij Cilenšek. š Nemški narodni svet za Spodnji Stajer so ustanovili v nedeljo v Mariboru, kakor smo na kratko poročali. Udeležilo se je shoda mnogo nemških poslancev, mnogo advokatov ter seveda neizogibni W a s t i a n , ki bi se pa bolje imenoval P u s t j a n , ker so njegovi govori tako pusti, da je groza. Shod je otvoril dr. L o r b e r. Govoril pa je dr. Delpin, ki ima posebne zasluge za ustanovitev nem škega narodnega sveta. Povdarjal je, da bo organizacija tega narodnega sveta različna od narodnega sveta čeških Nemcev. V področje mu spadajo vse gospodarske in politične agende spodaještajerskih Nemcev. Narodni svet bo deloval sta to, da ne bodo vedno Slovenci napadalci, ampak, da postanejo Nemci gospodarji v .svoji" deželi (!). Sp. Stajer se razdeli v sledeče delavne okraje, ki ima vsak pe enega zastopnika v .ožjem" odboru: Mesto Maribor, okolica Maribor, mesto Celje, mesta in trgi celj. voliv. okraja, mesto Ptuj, Radgona, Cmu-rek, Ormož, Ljutomer in St. Lenart, Brežice, Slovenji gradeč in Marenbreg, Dravska dolina. Sedež narodnega sveta je Maribor. Slovenci pozor! š Prešernov večer priredi .Čitalnica v slovenski Bistrici" v nedeljo, dne 11. svečana 1906 v »Narodnem Domu". —■ Sodelujeta baritonist dr. Gvidon Sernec in tenorist iur. Ivan Ašič. — Začetek točne ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 v. Vstop je dovoljen le vabljenim. Jiova due- nadstropna ■ v kateri se nahaja gostilna z velikim dvoriščem, kakor tudi prodajalna se pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje gostilničar v Gradišču št, 7, Ljubljana. 222 4-3 ■SSBHBSgH Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škat-Ijic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. & X k Zahtevajte zastonj In Iranko mo| veliki, bogato lluatrovan glavni cenik 2 nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastUi. arebrulll In ulatlh uv z znamko licakopf, liabn, OmoK*, Mcbaffbauaen, (Jlaahiitte kakor tudi vseh vrst solidnih nlatnln in srebrnln po lrrlriiln tuiaruiAkib cenah. Nikel. remont, ura......K 3— sist, Roakopf patent uia cri 4'— 750 7-60 11-50 Crnn lekl. rem. ura Ivic. izvir. Roskopi pat. ura . . Ooldin rem. ura .Luna* kolesje srebr. , , .Gloria" . . , . dvojni plašč . ______, oklep, verižica z rlnčico na pero in karab., 15 gr. težka . 2 50 roško Tula nlkel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem . 9-50 ara s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3— ivarcvaldska ura K 2'—. Za Taako uro ,'lletuo pismeno Jamstvo I Kikak rialkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—61 I Hotel, restavracija in kavarna Trst ^Balkan" Trst K « 603 104-91 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini (f|]llOVIllŠk6 Ollleke v izdelovanje vsakovrstne 1SS1!!!; """"i Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah. 0p3S"° izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji Izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega d rastra šeleznlšklb nradnlkor. P. n.! Radi opustitve trgovine prodajam vse predmete moje zaloge po zelo znižanih cenah. Velespoš tovanjem Ad. Wagenpfeil juvelir iu zaprisež. cenilec. 66 16-9 I Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21. januarja zgoraj omenjene prostore. Poslovanje je popolnoma reorganizirano« Dvigalo, Kopelji, električna razsvetljava, najtočnejJa postrežba, izvrstna 232 3-3 kuhinja, izbrane cene. Za mnogobrojni obisk se priporočata PoČkctj Sc Kogl Ali žeuesteo m I. kranjsko reklamno Z podjetje ■ W. K. NUCIC v Ljubljani, Šelenburgove ulice StJ sprejema 2583 10—9 raznašaoje reklamnih listov, koledarjev in drugega pod jamstvom za resnično raz- nešenje po najnižji ceni. 5000 listov 3 K. Koledarji od komada 2 vin. Veliki lepaki od komada 2 v vin. £ Q> KU Naznanilo in priporočilo Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril nožafsko delavnico iti trgovino z vsakovrstnimi tioii, škarjami in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami. Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja. Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča 36 10-9 ANTON LEBEN, nožar, Stari trg IS. ■ ■ ■ V nisa raa prodaj. Pol ure od Ljubljane pri glavni Dunajski cesti se proda hiša, pripravna za vsako obrt, tako za gostilno kakor tudi za prodajalno. Hiša je v zelo dobrem stanju Več se poizve pri vratarju v predilnici v Ljubljani. 246 4—2 aMMIlllltIMtlilllilllMMIilillllillitlltilltllllllla i Preje: Gradišče št. 1, j ilillMIlliMIIIIIIIIIIIIIIMIMMilllllMMIMItiillMa ) Denarni promet od l.jan. do j j Stanje vlog do 30.no?. = . , . „ .. t | 1905 žez 11 milijonov kron. j be gj '2> ("nadstr. ^ I 30.nov.1905 čez 50 milj. K. Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsigumejša ppilika za štedenjel Ljad$!^a posojilnica telegrafa in telefona 411 brez kakega odbitka, tako, 9 rt sprejme vložnik od vsacih vloženih inni/ x:„i.-u A v cn i, m. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do I. ure popoldan ter jih obrestuje po A I* 100 K čistih 4 K 50 h na leto Stanje vlog 30. nov. 1905: K 11,173,979 02. Donarnl promet od I. jan. do 30, tio?. 1905: 50,407.689-54. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905. Dr. Ivan Susteriif, Josip SUka, knezoSkoIljski iiancelar, predsednik. podpredsednik. 2545 30-20 Odbopnikli Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlln, Karol Kauscheeg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Folju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubl|ani. f rnnjiiek Leskovlc, Ivan Pollak mL, Karol Pollak, Greg. Sllbar, hišni pos. in blag. Lj. pos. lovarnar. tovarn, in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku. Velika zaloga cerkvene oprave in električnih svetili itd. Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni so po želji naročnikov naglo izvršč. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje. 2556 30—15 Velespoštovanjem L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. V izložbi so velike, lepe jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan. Instalacijo hišnega v mestu in na deželi izvrši n:j.jsolidneje in po najnižji ceni firma Fran AntoMcz 2608 12—8 Ljubljana, Stari trg št. 1. Tu se dobe tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižji ceni. Koncesija (Patent) za gostilniško obrt 24S 3—2 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. G O U & W 5 < J < 0 Ci3 m 'tZ < OH 6 N £x3 »4 •NJ M 1 K NRjIFINEJŠE TELEFON 154. BRRVE ZR UMETNIKE DRfl. SCHOENFELDR & KO. V DUSSELDORFCJ FIHE OgriRTE BRRVE ZR ŠTUDIJE DRn' SCHOEMFELDR & KO. V DdSSELDORFU P (PCJŠICR 20 VIN.)---MEČILR, RPRRRTE, BRRVE IN PREDLOGE ZR ŽC5RLMO SUKRNJE VELIKO IZBIRO LESENIM IZDELKOV ZR VŽKSflNJE lh POSLIKRMJE IMRTR TOVRRMR OLM3RTIH BRRV, lLf\L LRKOV in FIRNEŽEV MIKLOŠIČEVR CESTR 6 gUBLJRMR. ČOPlC^. -aBRONCE. - KARBOLINEJ - LlM. m SUKRPSKI PRPIR PLRTflO, ČOPKE in VSE DRUGE POTREBŠČINE , M "P "T* aJi 2 !«•••< isce se takoj v najem. Ponudbe pod ,D. G.' naluDravntitvo,.Slovenca". v najem se d£ sfrojarna z vsem potrebnim orodjem; dobra voda tekoča v strojarno. Tu so tudi stolpe za čreslo. — Več sc izve pri lastniku |VailU Babnlk, - Studenec št. 87|140. 259 5-2 Mednarodna panorama Ljubljana, Pogeiarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. - Od nedelje 4. februarja do vštete sobgte 10. februarja 1906: 231 2-2 ol in Vezuv 2291 61 ^Liubljanska kreditna toainfe Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K Podružnica w CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisom, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Zamen,tava lu ckslomaluj« Daje predujme un vrednostne pa^lrjo. izžrobane vrednostno papirje in vnovčujc Za wa nujo o r e i f« o proti kurzni zapale kupono. izgubi. Vinkuluje In dovlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcijo. JU- Kaknmnt In inkmaaa m