PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OS V O B O O I L N E FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
UREDNIŠTVO In UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - -
_Teb_štL:_Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi re ne vračajo
lJto 3. štev. 509 - Cena 5 Ur - 3 jugollre - 2 din	TRST,	sreda,	29.	januarja 1947 uredništvo in uprava, piazza goldoni k. i - i
------------------------------------------------ Spedlzione	in	abbon.	postale	»	i	J	J	Tel,	št.:	Ur.	93806.	93808	-	Upr.	93807.	Rokopisi	re	ne	vračajo
Jugoslovanska	spomenica
mm ZAVEZNIŠKA POLITIKA V NEMCIH
predstavlja temelj uničenja nemškega imperializma in napadalnosti
London, 28. — Jugoslovanska de-isgacija pri zasedanju namestnikov Vnanjih ministrov je danes pred-loiila spomenico jugoslovanske vlade o nemškem vprašanju.
Spomenica pravi, da je dolga doba okupacije m zavezniške kon-lrole osnovna točka pri reševanju vprašanja povojne Nemčije. Okupacija Nemčije je .osnova skupne zavezniške politike, ki mora teme-Ujti na gospodarski enotnosti Nem-v skladu s potsdamskimi sklepi. 'Zlasti na gospodarskem polju je skupna politika bistveni predpogoj a denacifikacijo in za čiščenje na. cistov iz nemškega gospodarstva s tem za uničenje gospodarskih temeljev nemškega imperializma in napadalnosti. S tem pa je tesno Povezano uničenje kartelov, trustov at drugih monopolističnih udruženj P likvidacija veleposestev, gospodarske osnove junkerjev. Spomeni-01 opozarja na dejstvo, da je obve-81 zaveznikov določitev oblik skupna ^ politike in gospodarske kontrol« in postopna pritegnitev nem-*kpga ljudstva v upravni sistem,
5.	bo dal možnost samouprave na n^jih stopnjah.
Spomenica se zavzema za likvidacijo prusaštva in poudarja, da bo flavni udarec pruski tradiciji uničuje nemške oblastj na poljskih Remijih vzhodno od Odre in Nise. "Pamemca podpira poljske teritorialne zahteve in pravi, da so tudi 5Skos;ovaške zahteve po izravnajo meja upravičene iz varnostnih Glogov.
V vprašanje likvidacije nemške napadalnosti mora biti vključeno n<H vprašanje nemških manjšin v /~'odni m jugovzhodni Evropi; sto-isoč Nemcev, ki danes že žive v Jugoslaviji, je treba preselitj v Nemčijo. Sklep v tem oziru bi se “kladal s potsdamskimi določili o “Kriških manjšinah na češkoslova. (k‘m, Poljskem in Madžarskem. Jugoslovanska vlada Je naklo-
njena zahtevam Francije, k; je bila v 80 letih kar trikrat žrtev nemškega napada; jugoslovanska vlada bo tudi podpirala pravične zahteve drugih zahodnih velesil do Nemčije.
Proti zavlačevanju plačevanja reparacij
Jugoslavija zahteva Jasno in dosledno politiko glede reparacij v skladu s sklepi zavezniške kontrolne komisije v marcu 1946. Jugoslovanske zahteve po reparacijah vključujejo;
1. da se takoj določijo industrije, ki bodo izročene na račun reparacij ;
2. da se takoj prične izročanje nemških tovarn v celoti in industrijskih naprav;
3. da se postavi ostanek trgovske in rečne mornarice na razpolago za reparacije;
4. Imenovanje posebne preiskoval-ne komisije, ki naj prouči stanje likvidacije nemških investicij v nevtralnih deželah;
5. naj se postavijo nemška dobro-imetja v zahodnih zasedbenih področjih Avstrije na razpolago za pla. čevanje raparacij;
6. naj se zadovolji nujn; potreb' po reparacijah, kot to predvideva pariški sporazum: posebno kar se tiče tekoče proizvodnje;
7. da se čimprej vrne zlato, ki so ga Nemci naplenili.
Jugoslovansko spomenico je predložil član delegacije dr. Mladen Ivekovič, ki je izjavil da kljub krim. skim izjavam o reparacijskem načrtu še ni bilo storjeno skoraj nič za izvrševanje tega načrta. Zasedbene oblasti v zahodni Nemčiji zavlačujejo izvrševanje reparacijskih dolžnosti in to celo glede nemške industrije ter preprečujejo demon-tiranje onih naprav, ki jih je določila zavezniška kontrolna komisija v Berlinu.
Jugoslavija zahteva
reparacije od Avstrije
London, 28. — V imenu vlade LRj je na temelju odgovornost; Urije za vojno škodo, povzroče-j10 Jugoslaviji, 'izročil sef jugoslo-
''5Uske delegacije dr. Joža Vilfan
konferenci namestnikov zunanjih ^-nistrov spomenico o zahtevah Ju Sosiavije glede reparacij od 'tr;je,
Av-
čugosjaviija je opisala dejstva o “čriežbi Avstrije v hitlerjevskem "'“Padu in okupaciji Jugoslavije v spomenici o slovenski Koroški n v dodatku k tej spomenici. Skle-j5® k Umske konference, ki postaval0 pravico do odškodnin«, je tre-/*■ v primeru Jugoslavije uporabiti todi glede Avstrije ob upoštevanju Jbsega avstrijske krivde za opusi o enle Jugoslavije.
Lele* Avstrijcev v vojaških for-r^cijah pri napadu in okupacij’ UfUelavije »e je povzpel mnogo nad 10%, kolikor Je znašal delež “vstrijskega prebivalstva v prebi-a'lstvu Nemčije. Vojna škoda v Ju-°^s-av"ji zaradi hitlerjevskega ns-ča znaša v zgubi narodnega bo-*astva 7.120.000.000 dolarjev, v i ir aiarodnega dohodka 3 mttijar-* ^50.589.461 dolarjev, v okupacijah in drugih stroških 37.484.849
in rezerve denarnih zavodov eo prenesli na Dunaj, Na tem majhnem in poljedelsko siromašnem področju so odvzeli in odpeljali v Avstrijo 4460 vagonov koruze, 12.770 vagonov pšenice in 6910 vagonov ostalih žitaric, dalje 65.675 glav goveje živine, 51.170 svinj itd. Odpeljali so 1.953.860 kub. m. lesa. Ogromno 'škodo so prizadejali s porušen jem mostov v dolžini 3490 m in z odvažanjem instrumentov. Zaradi germanizaciji so uničili šolske in muzejske zbirke, rokopise in zgodovinske predmete.
Skoda v severni Sloveniji znaša v izgubi narodnega bogastva 408 njilijonov 670.788 dolarjev, v izgubi narodnega dohodka pa 129,160.901 dolarjev. Poleg tega je bilo na tem področju ubitih 29.333 oseb, za delo onesposobljenih 18.855, oropanih svobode pa 92.498.
Poseben delež v odgovornosti Avstrije pri hitlerjevskem ropanju v Jugoslaviji !ma avstrijski kapital v teh deželah. Zaradi te zasužnje-valne in napadalne politike avstrijskega kapitala v Jugoslaviji je neumestno vsako razlikovanje med avstrijsko in nemško im o v'no.
«01;
arjev, torej v celot; 11 683.644.621
olarjev. Poleg te škode j« Jugosla utrpela tudi človeške žrtve In •tce- 1.236.303 mrtvih zaradi hftler-Kvskega napada.
C Avstrijska odgovornost 'tZa Škodo v severni Sloveniji
Avstrij* nosi posebno odgovor-za vojno škodo v severni Slo-z nad 800.000 prebivalci, ki biia takoj po okupaciji nepo-®dno priključena avstrijskem po-j^jinam fitajerski in Koroški. Iz 'jb področj'h je bila deportirana U^tina prebivalstva; streljali so a-ce, ubijal!, odganjali v koncen-^bhjska in kazenska taborišča ter in rušili cele vasi. Požga-. b, Porušenih ali poškodovanih je poslopij. Rudniki in indu-< leka podjetja so neusmiljeno iz
med vojno so odpeljal' Jomo ix rudnika Trbovlje, pet m’ll-b°v ton premoga v Avstrijo. Iz
Avstrija mora plačati
Vojna škoida v Jugoslaviji zaradi nemško-avstrljskega nacističnega
določena s 6.6% v kategoriji A (nemška dobrolmetja v inozemstvu in tekoča proizvodnja) tin z 9.6% v kategoriji B (industrijske naprave 'n trgovsko brodovje). Pri tem ni bil upoštevan posebni položaj Avstrije nasproti Jugoslaviji glede avstrijske odgovornosti za vojno škodo.
Na temelju navednih dejstev zahteva vlada FLRJ:
1. naj se Avstrija z mirovno pogodbo obveže plačati Jugoslaviji del vojne škode;
2. globalna vsota, ki jo naj Avstrija plača Jugoslaviji, naj bo določena v ameriških dolarjih in naj upošteva škodo v Jugoslaviji stop njo odgovornosti in plačilne možnosti Avstrije;
3. nemško imovlno na ozemlju zapadnih področjih Avstrije je treba razdeliti med 18 držav, ki bi naj dobile nemške reparacije v skladu s potsdamsko deklaracijo In z sklepi pariške reparacijske konference;
4. z izpolnitvijo repracijskih obveznosti nasproti Jugoslaviji bo
Avstrija nedvomno prispevala k pravilnemu razvoju bodočih sosedskih odnosov med obema državama.
GENERAL VELEBIT
Avstrijska vlada
zadržuje izvajanje zakona proti nacizmu
Beograd, 28. — «Borba» objavlja danes članek, v katerem poudarja, da avstrijski zakon o nacizmu, ki je bil izglasovan pred s’estimi meseci v parlamentu, še ni stopil v veljavo.
Dopisnik »Borbe* podčrtuje, da je od pol milijona Avstrijcev, članov Hitlerjeve stranke, med katerimi je najmanj 100,009 nacistov in vojnih zločincev, bilo do danes kaznovanih samo 1600.' V svojem poročilu v parlamentu na koncu lanskega leta je izjavil pravosodni minister, da so ljudska sodišča do tedaj sodila 422 obtožencev. Kljub tako pičlemu številu obtožb je bilo' oproščenih 284 obtožencev..
Angleške oblasti so krive
za umor konzula Gluneiča
Beograd, 28. — Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra, general Velebit je izjavil predstavnikom tiska, da so za umor konzula Glunčiča po četnikih v taborišču pri Neaplju popolnoma odgovorne angleške vojaške oblasti. Dejal je, da bo jugoslovanska vlada pri angleški vladi ukrenila vse potrebno, da se kaznujejo izvršilci zločina in da se izvede preiskava.
Velebit je dalje izjavil, da je bil Glunčic v osvobodilni vojni borec in da je bil med borbo tudi ranjen. V taborišču Eboli, kjer so Glun-jča napadli, je mnogo vojnih zločincev, katerih izročitev je Jugoslavija že zdavnaj zahtevala. Incident ne bo vplival na odnošaje z Italijo, ker nima italijanska vlada z njim nič opraviti.
tElKOSlOVAJKO 5TALISCE
enotnost Nemčije, nacionalizacija, agrarna reforma, razorožitev in stroga kontrola
London, 28. — češkoslovaška vlaw da je predložila namestnikom zunanjih ministrov spomenico o Nemčiji. Spomenica poudarja, da Nemčije ne bi smeli razdeliti na posamezne države, pač pa, bi morala ostati enotna pod osrednjo upravo, ker bi bilo v federativni Nemčiji težko izvajati zavezniško nadzorstvo in bi to ustvarilo ugodna tla za nov «anšlus».
Češkoslovaška zahteva dalje nacionalizacijo podjetij, ki so bila last nacistov in razpust vseh trustov. Potrebno je tudi izvesti agrarno reformo, da se s tem popolnoma zatre junkerstvo. Glede denarja, predlaga CSR enotni denar za vso Nemčijo, ki bi bila pod nadzorstvom in nadzorstvo nad inozemskimi krediti.
Nemško razorožitev bi bilo treba trajno in dejansko nadzorovati. Glede Porurja in Porenja predlaga spomenica naj postavijo to dve pokrajini pod nadzorstvo zasedbenih sil, pri čemer zahteva Češkoslovaška udeležbo pri nadzorstvu skupno s predstavniki drugih zavezniških držav.
Spomenica ne omenja vprašanja Posarja. Češkoslovaška postavlja sledeče ozemljske zahteve proti Nemtiji: razveljavljenje monakov-skoga dogovora in popravek meje zahodno od Neise. CSH zahteva tudi povratek približno 25.000 Ceho-slovakov. Želela bi tudi dobiti pravico tranzita do morja in ustvaritev prostih področij y Hamburgu m Bremenu ter razne olajšave za plovbo po Elbi in Renu.
Polreba Čiščenja v Avslriji
London, 28. — Danes je češkoslo. vaški delegat dr. Lisičky ipred namestniki zunanjih ministrov izjavil, da se želi CSR pogajati neposredno^ Avstrijo o nekaterih popravkih mej. Izjavil je dalje, da je CSR spričo izkušenj iz preteklosti mnogo na tem, da postane Avstrija svobodna, neodvisna in demokratična. Zato se CSR pridružuje vsem pogojem, ki jih bodo predstavniki velesil vnesli v načrt mirovne pogod-
n&pada še daleč ni pokrita, z deležem reparacij, ki so b'le priznane Jugoslaviji, n’ti z likvidacijo nenv ško-avstrijske imovine v Avstriji. Udeležba Jugoslavije glede sprejemanja nemških reparacij je bila
be glede zagotovitve avstrijske neodvisnosti. To bo možno doseči s popolno epuracijo avstrijske uprave in gospodarstva od nacističnih elementov m s prepovedjo širjenja nacističnih idej.
Namestniki so se nato sporazumeli o pozivu, ki ga bo vsak namestnik poslal predstavniku svoje države v nadzorstvemu svetu na Dunaju, naj poroča in stavi predloge o razpustu vojaških enot, o demilitarizacij; Avstrije in omejitvi njenega vojnega potenciala kakor tudi o razseljenih osebah, ki so sedaj v Avstriji.
Češkoslovaški zunanji minister Masaryk je danes v Londonu izjavil, da se CSR strinja s poljskim predlogom, naj Nemčija postane politična enota. Glede Avstrije je poudaril željo po neposrednih pogajanjih za popravek meje. CSR vztraja tudi na jamstvih, ki naj preprečijo nov nemški napad. Ma-saryk je dejal, da je v Ameriki opazil, da tam preveč na lahko jemljejo nacistični napad, toda mala češkoslovaška država, ki je sama izkusila ta napad, ne more tega tako hitro pozabiti.
Avstrijski kancler dr. Figel je na poti v London dospel v Pariz, kjer je seveda izjavil/da bo Avstrija vztrajala na mejah iz leta 1937 in da se bo uprla jugoslovanskim zahtevam po slovenski Koroški.
Tudi albanski delegaciji grška vlada noče dati vizuma
Tirana, 28. — Ker grške oblasti
niso dovolile prehoda albanski delegaciji, ki je dodeljena kom*»ji Varnostnega sveta za preiskavo položaja v Grčiji, je general Hodža, predsednik albanske skupščine, poslal protestni brzojav tajniku OZN Trig-v-e Liju, v katerm zahteva Intervencijo mednarodne organizacije.
Jugoslovanski zunanji minister energično demantira vesti, po katerih naj bi bili izdani vizumi jugoslovanski delegaciji, ki bo sodelovala v raziskovalni komisiji OZN in trdi, da do sedaj ni bil izdan noben vizum jugoslovanskim delegatom.
Zavezniške čete v Italiji se bodo umikale preko Trsta
Rim, 28, — Predstavnik glavnega Štaba zavezniških sil je izjavil Reuterjevemu dopisniku, da bodo takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo izvedli načrt za urrik vseh zavezniških sil iz Italije. Umik se ne bo pričel 10. februarja, ko bo pogodba podpisana, pač pa po njeni ratifikaciji. Britaaiske čete bodo umaknili preko Trsta in Benetk, ameriške pa se bodo vkrcale v Livornu.
Pričetek trgovinskih odno-šajev med Jugoslavijo in Italijo
Rim, 28. — Jugoslovanski predstavnik v posvetovalnem odboru za Italijo dr. Smodlaka je službeno izjavil, da je jugoslovanska vlada pooblastila otvoritev trgovinskega u;ada v Beogradu v zameno za jugoslovanski trgovinski urad, ki je bil otvorjen v Milanu.
Razdelitev sedežev na Poljskem
Varšava, 28. — Zadnja poročila o poljskih volitvah pravijo, da je vladni blok dobil 394 sedežev, Mi-kolajčkova kmetska stranka ca 28, delavska stranka 12, skupina Nowe Wyzwolenie 7 in neodvisna katoliška stranka 3 sedeže.
Moskovski patriarh ne sme na Japonsko
Moskva, 28. — Glavni stan generala Mac Arthurja je odbil vizum moskovskemu patriarhu, službenemu predstavniku, ki j? bil povabljen od sinc-da japonske pravoslavne cerkve.
Seja Varnostnega sveta
Sovjetski predlog
o pripravljanju pogodbe z Nemčijo
V Londonu so prejeli tudi sovjetsko spomenico glede pogodbe z Nemčijo. Sovjetska zveza predlaga, naj se tudi glede Nemčje uvede isti način dela, kakor pri pogodbah z ostalim: petimi državami. Ko b; fetirje zunanji ministri izdelali načrt pogodbe, in ko bi vse države, ki so se borile proti Nemčiji,.podale svoje mnenje, bi — po sestavi nemške osrednje vlade — sklicali mirovno konferenco, kjer bi tudi nemška vlada lahko obrazložila svoje stališče, nakar bi štirje zuna. nji ministri izdelali dokončno pogodbo, ki bi jo podpisale vse države, ki so se udeležile vojne z Nemčijo, in tudi Nemčija sama.
Voditelj nizozemske delegacije je predložil glede Nemčije namestnikom tri predloge.
Kar se tiče gospodarskih vprašanj, je Nizozemska mnenja, da je treba Nemčiji pustiti zadostnih virov, da bo lahko živela, ne da b; potrebovala pomoči od zunaj.
Po prekinitvi pogajanj
LABURISII IH KOHZEHVATIVCI
skupno proti egiptovskim težnjam po neodvisnosti
Kairo, 28. — Na zasedanju egip- Zunanje ministrstvo b; prevzel se-tovske poslanske zbornice, ko je'danji finančni minister Daiton, ki Nokraši Paša napovedal prekinitev bi ga nadomestil sedanji trgovinski
So trgovska podjetja, denar
M
mmr
»Izvedenci* (mrgoli jih
'kepovsod) so ugotovili: ** milijard dohodkov, 15 pilila,rd izdatkov; torej, milijard deficita. To fbmeni: z vsem svojim Poletnim delom prispeva 'sak prebivalec k lefcne-proračunu v višini ‘4.285 lir; stroški na ose-
bo
pa znašajo 42.850 lir
ktno.
Očividno tu nekdo pase čiiobo; in število parazi-°v mora biti izredno vi-Sol{o, če je po <izvedencih» Predvideni proračun tako Msok!
pogajanj z Veliko Britanijo, so po-slar.cfl rabili ostre izraze nasprot Veliki Britaniji. Ministrski predsednik je moral jasno izjaviti, da sedaj ne velja nobena obljuba več, ki so jo daJi med pogajanji. Obvezal se je tudi, da ne bo pristal na nobeno »pravo, ki b, lahko veljala za koncesijo angleškim zahtevam, in da n kakor ne smejo več odlagati umik čet z egipčanskega ozemlja.
V angleških političnih krogih pažajo, da opozicija ni sovražno
stopla, ko je Bevin v spodnji zbornici javil propad anglo-egiptovskih pogajanj, V tem obnašanju V.d jo politični krogi dokaz, da se laburi sti in kontervativci Strinjajo s tem, da pustijo glede anglo-egiptovsk h od noša jev Bev.nu proste roke. Churchill je včasih ostro kritiziral dejstvo, da se je Bevin sploh pogajal Egiptom.
List -Soir Star* piše, da bo v a-
m’Ulster Stafford Cripps.
V Aleksandriji so dijaki priredili veliko demonstracijo prot; ravnanju Velike Britanije ž Egiptom. Policija je napravila številne preiskave in odkrila večje količine orožja.
Dijaki srednjih šol in univerze, ki še vedno stavkajo, nadaljujejo manifestacije po aleksandrijskih ulicah. Policija je aretirala mnogo dijakov. Tudi ranjenih je bilo precej ljudi.
Demanti Tassa
Moskva, 28. — (Tass). Nekateri kairski časopisi javljajo, da je Molotov, minister zunanjih zadev ZSSR, povabil pred kratkim egiptske-ga opolnomočnega ministra v Moskvi Bendari Pašo ter da mu je izjavil, da je bila Sovjetska zveza pripravljena podpreti dežele, član!ce arabske zveze, katere bi sr obrnile na OZN; Sovjetska zveza je b:la
prilu prišlo do preobrazbe angleške pripravljena podpreti Egipt v Su-vlade in zatrjuje, da bo Bevin za- danskem vpreš«-<hi. pustil svoje mesto, čeprav želi prej j Tass jo pooblaščen demantirati roiiti vprašanje evropskega miru. j gornje veati, ker nleo resnične.
KRIZA V ITALIJI
Demokristjani
morajo opustiti hegemonistične poskuse
Rim, 28. — Medtem ko »e vladna kriza v Italiji nadaljuje, je vendar razvidno, da je bil storjen včeraj znaten korak k rešitvi po razgovorih, ki jih je imel De Gasperi s Togliattijem in Normi jem.
Veg rimski tisk priznava, da je bil dosežen znaten napredek, toda desničarski listi so nezadovoljni, ker je De Gašper; moral opustiti svojo zamisel čisto demokristjan-ske vlade, in se znatno približati načrtom komunistov in socialistov. Ti listi priznavajo, da zavzema komunistična stranka naj doslednejše stališče in »e nad tem dejstvom pritožujejo.
Togliatti je objavil članek v listu «Unita», v katerem vztraja na zahtevi po sodelovanju komunistov in opozarja demokristjane, naj ne poskušajo doseči v vladi večjega vpliva, kot jim pripada. Nova vlada, bi
bila znatno oslabljena zaradi poskusov ene same stranke, ki si poskuša s tujo podporo ustvariti umetne prednosti in hegemonijo, kar ne odgovarja dejanskemu stanju in duhu ljudstva.
Socialistični list «Avanti» pa piše da je vladna kriza samo del splošnega italijanskega problema, rešitev tega problma pa lož1 v volitvah, ki naj pokaži jo dejansko politično razmerje sil v Italiji.
Finski parlament odobril mirovno pogodbo
Helsinki, 28. — Finski parlament Je na včerajšnjem zasedanju eno. glasno sprejel mirovno pogodbo z zavezniki. Ta sklep pooblaiča vlado, da podpiše mirovno pogodbo v Parizu. 10. februarja, ko bodo pod-, pisane vse mirovne pogodbe t bivšimi nemškimi sateliti. Besedila štorih mirovnih pogodb s satelistkimi državami Nemčije, ki so bila odposlana iz Wash;ngtona, niso prispela v London. Menijo, da se nahajajo nekje na Atlantiku, ker nihče ničesar ne ve o njih.
Službeno je bilo javljeno, da Bevin ne bo podpisal mirovne pogodbe s satelitskimi državami pred razpravo v parlamentu o zunanjih zadevah, ki se bo vršila v pričetku februarja.
New York 28. Na današnji seji Varnostnega sveta je bila na dnevnem redu britanska pritožba proti Albaniji glede min v kriškem pre. livu. Sovjetski m-poljski delegat sta zahtevala odgoditev razprav do prihoda albanskega predstavnika v New York. Varnostni svet je prekinil zasedanje, dokler ne dobi nadaljnjih informacij od albanske vlade.
Zvišanje obrokov v sovjetskem deluBerlina
Berlin, 28. — Na sovjetskem zasedbenem področju v Berlinu bo prebivalstvo od 1. februarja dobivalo 50 gr kruha poleg normalnega obroka. Neki nemški uradnik na sovjetskem področju Je izjavil, «da bodo tako shajali do naslednje žetve. Zaloga žita so zadostne, tako da se bo moglo od 1. februarja deliti 250 ton kruha yeč, 50 ton mesa in 15 ton maščob.)) V tem delu Berlina ho najnižji obrok za nede-lavce 400 gr kruha.
Turškorisirski spor
Damask, 28. — Sirijski ministrski predsednik je sporočil angleškemu odpravniku poslov, da se je sirijska vlada odločila predlcfiti svoj spor s Turčije glede Cilšcije in Aleksandrette merodajni mednarodni organizariji — verjetno ZN.
ZDA OJACUJEJO OPORIŠČA
na Islandu in Gronlandu v okviru svojega strateškega načrta na Arktiku
Moskva, 28. — Radio Moskva je nocoj javil, da ZDA na noben način ne nameravajo odpoklicat; svojih čet z Islanda m Groenlanda ten da Amerika poskuša z vsemi močmi ojačiti lastna oporišča v teh krajih kot del splošnega ameriškega vojaškega načrta v Arktiku.
Radio Moskva je dodal, da ameriško zunanje ministstvo odkrito kaže ves svoj interes za Island in Groenland. Pred kratkim Je danski list «Extrabiadet» objavil dokument, po katerem namerava ameriško vojno ministrstvo v tem letu izvesti celo vrsto akcij, da bi ojačilo in razširilo svoja vojaška oporišča v severnem Atlantiku, posebno na danskih otokih Grocn-land in Island. Ta dokument očito dokazuje sedanje simpatično držanje v razgovorih med Dansko in ZDA. Radijski komentator Isakov je izjavil, da kaže ameriško vojno ministrstvo v zadnjih časih posebno aktivnost v arktičnih krajih.
Ze lani so poslali v Arktik ekspedicijo na letalonosilki «M.dway, ki ji je sledila še ena z letečimi trdnjavami, ki so jo spremljale podmornice in druge vojaške priprave.«
«Prav v tem času«, pravi Isakov, Je pričela Amerika konkretizirati svoj minimalni načrt na Groenlan-du in Islandu. Vojaška aktivnost ZDA se je še posebno ojačila v preteklih mesecih.*
»Ameriški vojaški ukrepi v tem delu sveta,* nadaljuje Isakov, «so predvsem tesno povezani z delovanjem Kanade, česar ni bilo na začetku prejšnjega leta. Tedaj so obstajale med Ameriko in Kanado
Enega ugrabljenca v Palestini so izpustili
Jeruzalem, 28. — Uradni poročevalec židovske agencije Cershon Ilirsch je nocoj izjavil tisku, da so izpustil; na svobodo bivšega majorja H, T. flollina, to je er,.;„mod clvih Britancev, ki so ju ugrabili teroristi.	j
v teh krajih bistveno razlike v nekaterih načrtih'm pripravah, medtem ko sedaj kanadsko ;n ameriško vojno ministrstvo skupno delujeta v različnih vprašanjih, ki sta jih predhodno razpravljala.*
((Kanadsko pristanišče Forte Churchill*, pravi Isakov, »polagoma postaja velika trdnjava ameri. ške vojaške strategije v Arktiku.*
KRATKE VESTI
BARD ON ECCHIA, — Karabi-nerji v Bardonecchiji so prijeli obvestilo, da kličejo v gorovju blizu meje na pomoč ljudje, ki so se v sr.ežni nevihti zgub li. Po dolgem ifkanju so našli v sneženih zametih štiri ljudi, kateri so se tajno vračali iz Francije v Italijo.
ANKARA. — V najkrajšem času bo v Turčiji zopet dovoljen pouk muslimanskega veronauka, Ta sklep je prinesel direktivni odbor .republikanske stranke sinoči po desetdnevnem razpravljanju.
DUNAJ. — Kakor javlja list «Neues Oesterreichv, se bo spomladi pričel promet po Donavi. Promet Aed Dunajem in Beogradom ter med Bratislavo in Bukarešto bodo vzdrževale madžarske ladje.
'ŠANGHAJ. — Danes popoldne so proglasili, da se je med Hankowom in Čungkingom ponesrečilo nadaljnje letalo kitajske narodne zračne zveze, ki je imelo na krovu 24 poto nikov.
CARIGRAD. — Po nalivih ata v zadnjih 24 urah reki Toundja in Arada izstopil; in poplavili večino področja Dr;nopolja v turški vzhodni Traktji. Utonilo je nad 20 oseb. Tudi železniške zveže so zaradi poplave razdejane.
ZUERICH. — švicarska poročevalska agencija označuje kot neresnična poročila,*češ da je v švici dobilo zavetišče 72.030 nemških nacionalistov in nacionalnih socialistov.
NEW YORK. — Po poročilu, ki ga je izdal «Lloyd Register*, sta bili Velika Britanija in Irska na koncu leta 1946 največji graditeljici ladij na svetu z 52,7% tekoče svetovne proizvodnje.
MONTBELIARD. — Po vzajemnih poizvedovanjih švicarske in francosko policije »o aretirali v MontbeHardu 15 ljudi, k, .-o razpečavah ponarejene bankovce za tisoč švicarskih frankov.
Jugoslavija je pripravljena dobavljati Trstu 89% živil, tako da bo prehrana Trsta s strani Jugoslavije zagotovljena, razen nekaterih kolonialnih proizvodov.
TRŽAŠKA INDUSTRIJA
JE DELO ZALEDJA
Kako so skedenjski plavži prišli v italijanske roke
V zvezi z našim naglašanjem, da tržnika industrija predstavlja zelo važen dinitedj tržaškega gospodarstva vn da bi bilo povsem zgrešeno graditi bodočnost Trsta pretežno na trgovini in tranzitu, se je v italijanskem nacionalističnem tisku pojavila trditev, da je tržaško industrijo zgradila Italija. Tržačanom je resnica predobro znana, da bi se dalo zapeljati od tega bahaštva. Za časa fašistične vladavine je bila res ustanovljena teritoiialno preoej obširna «tn-dustrijska cona*, v kateri je nova industrija uživala nekatere ugodnosti — kakor na primer oprostitev carine na uvožne stroje — toda rezultat te akcije,, ki je imela namen ublažiti\ gospodarsko krizo v Trstu, je bil v glavnem negativen. Če izvzamemo rafinerijo «Aguilat>, postavljeno z ameriškim kapitalom in preureditev nekaterih tovarn, da bi bolje ustrezale novi gospodarski konstataciji ter avtarkičnim oiljem in oboroževanju fašistične Italije, je vse ostalo pri starem. Resnica je, da je tržaško Industrijo ustvarilo zaledje pred prihodom Italije in da so se te industrije polast'li italijanski kapitalisti, oz. italijanska država (I.R.I.), izrabivši politični pritisk za časa fašistične vladar vine. Zgodovina škedenjskih plavžev je prav nazoren primer tega razvoja.
Železarna v Skednju pri Tr»tu je bila zgrajena proti koncu mu-nulega stoletja. Zgradila jo je »Kranjska industrijska družba*, delniška družba s sedežem v Ljubljani v izpopolnitev svojih železarskih obratov na Jesenicah in na Javomliku. Razvoj železarske industrije v Podonavju je tedaj sprožil vprašanje, kako naj se naraščajoči proizvodnji železa in jekla zagotovijo pri zmernih cenah zadostne kol’čine surovega železa. Proizvodnja te važne industrijske surovine v mejah takratne a. o. monarhije je bila namreč nezadostna, tako da se je surovo železo moralo uvažati; cena surovega železa je bila razmeroma viSoka, kar je oviralo ves gospodarski razvoj. Ta problem je Kranjska industrijska družba hotela reš't' na povsem svojski način, želeč Izkoristiti gospodarsko funkcijo, ki jo je v vedno večji meri že vršilo tržaško pristanišče v interesu zaledja.
Za investicije potrebni kapital sf je družba zagotovila deloma s tem, da je večji del svoje gozdne posesti na Gorenjskem (nad 27.000 ha) prodala verskemu zakladu, deloma pa s povišanjem svoje delniške glavnice. Družba je kupila primeren kompleks zemljiških parcel v Skednju ob morski obali in povečala to svojo posest v teku let z nasipanjem. Leta 1896. je na pridobljenem zemljišču pričela graditi pivo visoko peč, dne 24. nov. 1897. je ta peč dala svoje prvo surovo železo.
Sistematično in načrtno je nato Kranjska industrijska družba nadaljevala svoj program. Do izbruha prve svetovne vojne je postavila v skedenjski železarni 3 visoke peči z vsemi za te plavže potrebnimi instalacijami in koksarno, ki je sz uvoženega premoga izdelovala koks za lastne obrate in svetilni plin za tržaško plinarno, ter dve martinski peči za proizvodnje jekla in moderno valjarno za debelo pločevino. Obenem je družba zgradila ob svoj; obali pristanišče in razklada,Ine naprave, da »o se za obratovanje potrebne surovine in ostale potrebščine lahko dovažale z ladjami do samega mesta uporabe.
Skedenjska železarna se je zalagala tedaj z železno rudo iz severne Afrike, Španije in Grčije, deloma tudi !z Bosne, s premogom pa večinoma iz Anglije. Vse te potrebščine so bile, ker so se nabavljale na veliko in ker so prihajale po morju, razmeroma poceni, tako da je Skedenj predstavljal zares ekonomsko ugodno in zelo racionalno rešitev problema, Mi je dal pobudo za izgradnjo tega podjetja.
Nacionalno ekonomski pomen Skednja za vse tržaško zaledje bi se bil sčasoma pokazal še v mnogo večji meri, ker bi ta važna surovinska baza pospeševala ne le železarski sektor, temveč vobče vse gospodarstvo v velikem delu Podonavja, da ni krivična razmejitev po prvi svetovni vojni odrezala Trsta od njegovega zaledja, in s tem tudi Skede-njsko železarno od gospodarskega organizma, ki jo je bil ustvaril, ker mu je bila potrebna.
cije, večinoma slovenskega porekla je pa bila tudi živa sila človeškega uma in krepkih delovnih rok, ki so mrtvi materiji dale življenja in ki so novemu podjetju zagotovile napredek in razvoj.
Z italijansko zasedbo Primorja po prvi svetovni vojnC in z razmejitvijo v korist Italije so nastopile za Kranjsko industrijsko družbo in za škedenjsko železarno usodne izpremembe. Italijanski kapital je izkoristil položaj in u. godno priliko, ki se mu je nudila. Poseben konzorcij, kj »e je osnoval na pobudo italijanskih vladnih krogov, je za razmeroma nizko ceno (približno 26 mlilijo-nov lir) s posredovanjem dunajskega bančnega zavoda (AUge-mein-e Bodenkredrianstalt) meseca avgusta 1919. kupil od raznih delničarjev KID 61.000 delnic te družbe in si s tem večinskim paketom zagotovil v podjetju odločilen vpliv, Skedenjsko železarno je ta konzorcij najprej vzel v zakup, potem pa osnoval za njo posebno delniško družbo (Alti For; hi e Acciaierie della Venezla Giu-lia) z delniško glavnico 9 milijonov, lir. Ta italijanska delniška družba — ki je bila v bistvu istovetna z italijansko večino deln'-čar jev KID —- je ne koncu leta 1924. Skedenjsko železarno kupila za 2 milijona lip- Nekaj let zatem je označena italijanska skupina, ki celo na KID po ugodni pridobitvi Skednja na imela več pravega interes«, ves svoj več’nski paket ugodno prodala konzorciju Avgusta Westna v Celju. '
V koliki meri so Italijani izkoristili svoj položaj pri KID, da so kupili . skedenjsko železarno za smešno nizko ceno 2 milijona Ur, se vidi jasno iz podatkov o vrednosti investicij, ki jih je Kranjska ind. dr. izvršila v škedenjski železarni, jsteden je ta železarn* prešla v italijansko posest.
Celokupna vsota teh investicij v dobi od leta 1895. pa do 30.6 1919. 1., ko je italijanski konzorcij prevzel škedenjsko železarno v pakup je znašala 24.692.000 zlatih kron.
Ce upoštevamo, dt; so stare solidna industrijske <lružbe, kakršna j« bila KID, <z previdnosti vedno znatno več odpisovale kakor bi to zahtevalo dejansko izrabljanje instalacij, smemo trditi, da je čista vrednost škedenjske železarne leta 1919. s 14 do 16 mi-lijoniv zlatih kron nizko ocenjena.
Od 30. 6. 1919. 1. do konca L
1924., ko so Italijani škedenjsko železarno kupili, je res minilo pet let in pol, toda železarna v Skednju v tem razdobju ni obratovala in naprave se niso obrabljale. Pa tudii če bi odpisali za to dobo polovico vrednosti, ostane še vedno 7-8 milijonov zlatih kron kot vrednost železarne na koncu 1. 1924. Italijani so pa plačali zanjo 2 milijona papirnatih lir!
Pomen škeaenjske železarne je označen najbolje s tem, da znaša zmogljtvost njenih visokih peči približno 200.000 ton surovega železa na leto, zmogljivost marti-name pa približno 60.000 ton surovega jekla. Pri polnem obratovanju bj bilo zaposlenih v železarni okrog 2000 delavcev. Italijanska delniška družba, Idi je bila ustanovljena, da je kupila škedenjsko železarno od Kranjske industrijske družbe, je izkoriščala železarno do leta 1931. V tem letu je prevzela železarno italijanska družba «ILVA» (Altlforn; ed acciaierie dTtalf.a), kapitalistično velepodjetje z delniško glavnco
1.250.000.000 lir s sedežem v Genovi,
Skedenjska železarna je nastala na pobudo tržaškega zaledja in se razvila v organlčni gospodarski zvezi z njim. Glede na to je naravno, da danes, ko se je rešila oklepa Italijanskega gospodarstva in italijanske države, prične zopet, delati za zaledje, predvsem za Jugoslavijo, ki ji je potrebna pri gospodarski obnovi in ki nudi tud; vse pogoje za nemoten razvoj, predvsnem surovine.
Skedenj je plod slovenskega
dela- Slovenskega porekla je bil mrtvi kapital, lii je orno- j čil velike ikedenjske investi-j
Rumen sneg v Beograi
• Beograd, 28. — V nedeljo 26. m, je v Beogradu okrog poldni padal rumen sneg, Pi vi rumen si so zabele?)li v Beogradu leta IS Rumena barva snega* prihaja pustinj severne Afrike. Depresij; severnem Jadranu in Sredozem je. privlekla velike količine tople zraka iz Afrike, ki je povzročil r šanje rumenega peska in snega, Je padal tudi po drugih krajih , goslavije.
Pariški gasilci so mobilizvali i oddelke za slučaj požarov, ki nas jajo zaradi pre razgretih peči. istem času siromašne ljudstvo 1 ri pohištvo in pode, ker nima n potrebnejSega kurivi.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
$3. janu%yfo, 13*5
TRŽAŠKI DNEVNIK
Ven z razdiralci delavske enolnosti
Enotni sindikati razkrinkali zdražbarskega hlapca zatiralcev vsega primorskega delovnega ljudstva
Zastopniki tržaške Delavske zbor. nice v Osrednjem cdboru za sindikalni sporazum nočejo zavzet: odločnega stališča glede ponovnega zločinskega razdiralnega rovarjenja, ki ga don Marža; i skuša vnesti v sindikalno organizacijo. Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov prevzema zato vso odgovornost za sledeči proglas vsemu primorskemu delovnemu ljudstvu:
Tovariši delavci!
Julija 1945 je zdražbareki politikant in orodje kapitala, don Mar-zari zasnoval sind kal n j, jazkol med tržaškimi in primorskim; delovnimi množicami ter ustanovil Julijske sindikate z zločinskim namenom, da oslabi razredno borbo.
Kljub temu so naše delovne množice pod vodstvom svoje prave razredne organizacije — Enotnih sin-A katov — nadaljevale boj in dosegle zmago v raznih borbah, kakor ra primer v velikih in sijajnih gospodarskih in političnih borbah, med katerimi je najvažnejša ona v preteklem juliju, ko sta bili tržaška in primorska reakcija popolnoma poraženi.
Toda danes, ko je naš proletaria* s podporo vseh velikih delovnih množic našega področja na pragu največje in. najvažnejše zmage, sindikalne enotnosti in- ustanovitve enotne sindikalne organizacije, se je zopet pojavil don Marzart, žalostna reakcionarna figura ki se zaveda, da bi sindikalna enotnost delavstva končno pomenila njegovo emancipacijo in s tem konec izkoriščanja človeka . po človeku.
Neovržen dokaz te njegove zdraž-be je govor, ki ga je imel v cerkvi španskih menihov v ul. sv. Anastazija in v katerem je poz val k ustanovitvi osnovnih sindikalnih skupin krščanskih delavcev, ki naj bi ae borili «proti nemirnemu vzhodu*.
Vse zavedne delovne množice so izrazile svojo ogorčenost s protesti Osrednjemu odboru za sindikalni sporazum in s stavkami.
Ko je Zveza italijanskih krščanskih delavcev opazila, da je naletela na tako odločni odpor, je izdala proglas, v katerem skuša zatajiti resnico.
Ta nesramni proglas nagovarja voditelje Zveze italijanskih krščanskih delavcev, «ki so glavni steber krščanskega sindikalnega gibanja
NAŠI ČASOPISU
je glasnik vseh teženj, potreb in pravičnih zahtev našega ljucl*,v* ter veren izraz vsega našega življenja in dogajanja. V njem se dan za dnem pise zgodovina naših borb ter uspehov. Obenem pa nas obvešča o vseh najvažnejših dogodkih doma in v svetu. Zato širite in prebirajte naše napredne časopise: «Primorski dnevnik*, «Ljudski tednik* in »Primorsko delavsko enotnost*.
naj obsedijo to nedopustno kršitev sindikalne svobode!*.
Ta dokument trdi, da. je don Marzari v svojem govoru »vzpodbujal krščanske delavce, naj se bolje organizirajo, da poživijo v sindikatih in v podjetjih krščansko idejo in preprečijo drugim gibanjem, da bi jih zadušila.* Torej pomen- sindikalna svoboda don Mar-sarija, da mora biti krščansko smrt kalno gibanje močnejše, čeprav bi zaradi tega nastal nov razkol. In taka naj bi bila sindikalna svoboda!
Tovariši delavci:
Pokrajinski odbor Enotnih sin-d katov poziva vse poštene delavce, pa naj bodo člani Enotnih sindikatov ali Delavske zbornice, naj vodijo do kraja borbo proti nevarnosti novega razkola, kar bi spravilo primorske delavce v ne-
znosni položaj nasproti domačemu in anglo-ameriškemu kapitalu, ki hoče onemogočiti obratovanje naše industrije, pahniti v brezposelnost in bedo desettisoč? delavstva, naše družne in naše otroke, obsoditi tržaško delavstvo na večno suženjstvo.
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov kaže vsem delavcem našega področja pot do resnične odrešitve delavskega razreda: neizprosni boj za sindikalno enotnost, ki mora biti dosežena v interesu proletariata in kljub vsem don Marzari j e m.
To sindikalno enotnost bomo dosegli, ker korakajo tržaški in primorski delavci že danes združeni in strnjeni pod rdečo zastavo razredne borbe.
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov
Prozorna personalna politika
tržaške mestne uprave
Uprava tržaške občine že delj časa stremi za tem, da bi se iznebila dnevničarjev, ki so nameščeni že 20 ali več let, v korist mlajših, ki so uslužbeni komaj nekaj mesecev. Tej akciji skuša seveda dati lepše obeležje. Zato je sklenila' razpisati natečaj. Vsi, zlasti pa starejši dnev-r.ičarji, katere imajo «za -nesposobne*, naj bi položili nekakšne izpite. Dnevničarkam, katere so bile odpuščene v zvezi z ukazom ZVU o skrčenju osebja, naj bi torej sedaj sledili uslužbenci, ki so se usposobili za to delo z dolgoletno prakso in povsem ustrezajo službenem zahtevam. Stare metode torej!
Toda vse to ima politično ozadje. Starejši dnevničarji namreč predobro vedo, kakšni so strokovna usposobljenost in politično delovanje in preteklost slehernega vodje oddelka ali drugega njemu enakega uradnika- Ta okolščina pa je za‘ gospodo okrog personalnega oddelka, ki bi hotela bodočo preure-
L J A
POSTOJNA
Šoferski tečaj v Postojni. Prihodnji mesec bo v Postojni zadnji šoferski tečaj, k; bo trajal od 30 do 45 dni. Vpisovanj? bo v osnovni šoli dne 2. febr. t. 1. Učenci iz Kopra se lahko vpišejo dee 2. in 3. februarja v gostilni «AUe Bandie-re*. Učer.ci iz cone A, ki bi se radi udeležili tečaja, naj se zglasijo v osnovni šoli v Batujah 4. febr. t. 1.
Otvoritev glasbene 'o!e. V soboto bodo otvorili v Postojni glasbeno šolo. Doslej se je že vpisalo 126 članov. Profesorji in učitelji so že imenovani. Težko bo s prenočišči za učne mo’; in tudi klavirjev, ni ve-l’ko na razpolago pri tako velikem številu učencev. Maraikak zasebnik in ustanova bi lahko odstopila svoje klavirje.
Sindikalno zborovanje. V četrtek je bilo sindikalno zborovanje zdravstvene podružnice, v katero je bilo pritegnjeno socialno skrbstvo in zdravstvo MNOO in ONOO, Izvoljena je b:Ia tekmovalna komisija. Podružnica :ma svojo knjižnico. Sklenili so poživeti stenčas. V. nedeljo so vsi člani delali v bolnici, kjer so zelo velike potrebe.
ŠMIHEL PRI ST. PETRU
Pionirska prireditev. Pionirji iz Šmihela se pripravljajo na uprizoritev igre «Ved-ž» jr «Naša zastava*. Pri Leninovi proslavi so nastopili z 2 deklamacijama. Na svojih sestankih čitajo sedaj - knjigo «Zgodbe o Leninu*.
DUTOVLJE
Leninova proslava. V torek 21. t. m. smo imeli proslavo-obletnice Leninove smrti, katere- se je udeležila vsa vas. Po referatu, v katerem nam je bilo prikazano življenje ,n delovanje velikega borca, Je pevski zbor društva «Venček», zapel več borbenih ;n narodnih pesmi. Sledile so deklamacije.
V nedeljo je imelo prošvetno društvo prireditev, na kateri -je bilo
nabranih 2070 lir. Denar bo porabljen za postavitev spominske plošče padlim borcem.
SEŽANA
Obletnici Lebnove smrti. Ob obletnici Leninove smrt; se je sežansko prebivalstvo v velikem številu zbralo na množičnem sestanku. Ob otvoritvi proslave je pevski zoo’- za-pe: rusko himno Nato je predavatelj podal življenjepis in delo velikega Lenina. Ob koncu je pevski zbor zapel še nekaj narodnih pesmi.
GROBIŠČE
Delovanje lena. Zene iz Grobišč niso pozabile sirot padl.h partizanov, zato so izvedle nabiralno akcijo za pomoč sirotam v Domu T. Tomšiča v St. Petru na Krasu. Nabrale so 13 kg moke, 3 kg fižola in 1 kg masti. Napravile so načrt za prvomajsko tekmovanje: imele bodo kulturno prireditev, udeležile se bodo popravljanja poti v vasi in sodelovale tudi pri drugih delih. Pridobile so 55 novih naročnic za mesečnik «Naša žena*.
DEVIN
Leninova proslava. Proslave obletnice smrti prvoboritelja za človečanske pravice se je udeležilo lepo števTo ljudi- Ob koncu proslave so vaščani poslali pozdravno pismo tržaškemu ljudstvu, v katerem ga pč-z vajo, naj še združijo vsi resnični demokrati v enoten blck za očuvanje s krvjo priborjenih pravic.
SENOŽEČE
Ustanovitev pevskega zbora. Zelja vsega prebivalstva je bila že zdavnaj, da bi Senožeče imele svoj pevski zbor. Naleteli so pa na tehnične zapreke. Predvsem jim je manjkal pevovodja. Ssdaj ko so dobili pevovodjo, ki bo hodil poučevat iz Postojne, pričakujemo, da se bo pevsko življenje razgibalo.
Živinski semenj. Da ustreže že-
ljam prebivalstva ssnožeške kotline, je živinorejska zadruga vpeljala, redni semenj za živino, ki bo vsa-, kega 20. v mesecu. Prvi semenj je, bil v ponedeljek 20. t. m. Nanj so. prignali precej plemenske živine in, tudi nekoliko plemenskih prašičev.!
Sindikalna podružnica. V nedeljo? je bila ustanovljena sindikalna po,’ družnica v zdravilišču. Pristopilo j.v r.a novo 32 članov.
KAL
Pionirji se izobražujejo. Pionirji v, Kalu so sklenili, da nočejo zaostajati za najbolj naprednimi. Zanimajo se za svoje naloge in dolžnosti do nove domovine Jugoslavije. Vzgajajo se v tovarniškem duhu ter se pridno pripravljajo. za Prešer-
dltev zasukati sebi v korist, nekoliko kočljiva. Le-to je tudi pravi razlog za zasnovane natečaje.
Dnevničarji so proti takemu postopanju ostro protestirali. Ti edini pošteni elementi na tržaškli občini hočejo stvar razčistiti do kraja in osvetliti vse zakulisne dogodke, katerih glavni pobudniki so znani paraziti, ki so se do teh mest dokopali v času fašizma. Tržaško delovno ljudstvo ne bo dopustilo, da bi ljudje takega kova, ki prav za prav sami spadajo med strokovno nesposobno uradništvo s taktiko nate-fčajev, odpuščali vsestransko usposobljene dnevmčarje. Se več. Demokratično ljudstvo zahteva, da se odpustijo iz službe vsi oni vodilni u-radn!ki, ki so kot politično zanesljivi elementi prišli do službe brez vsake sposobnosti samo zato, da so tlačili ljudstvo in zvesto izvajali naredbe prejšnjega diktatorskega režima. Slovensko in italijansko an-tlfaš'stlčn® prebivalstvo zahteva, da se namesto teh pijavk nemudno zaposlijo tudi slovenski uradniki, kar bi pomenilo praktično izvajanje sklepa pariške konference o obvezni dvojezičnosti.
Slovensko prebivalstvo ima do tega vso pravico, čas je že, da se v narodnostno mešanemu mestu, katerega občinski svet se ima za demokratičnega in povsem nepristranskega (glej predsednikov govor na prvi seji občinskega sveta leta 1945.), pričnejo uradovati tudi v slovenščini. Naj vodilno uradništvo, ki je kakor običajno prti takih plačancih sedaj obrnilo zastavo na «demokraiično» stran, nikar ne misli, da smo še v času fašizma, ko je bilo, za vsakega posameznika zatiranje slovenščine častna zadeva. Sklepa odvoježičnosti, ki so ga sprejel! na pariški konferenci predstavniki velesil, gotovo ne bo mogoče porinik v stran. Slovensko prebivalstvo v Trsta pa skupno z vsemi ostal’mi resničnimi demokra
Nove mahinacije proti našim učiteljem
V sbooto sta okrožni šolski nadzornik za slovensko šolstvo pri ZVU g. Hacin in neki ameriški kapetan hodila po šolah in povpraševa, la. koliko učiteljev se bo izselilo iz tega področja po podpisu mirovne pogodbe z Italijo. V ponedeljek pa o šolska vodstva dobila neko okrožnico, v kateri pozivajo vsakega posameznika, ki hote še nadalje ostati v službi ZVU, da osebno podpiše tozadevno izjavo.
Z začudenjem se vprašujemo zakaj v zadnjih trenutkih pred svojim odhodom vodstvo šolstva pri ZVU pritiska in zahteva neke izja. ve. Kij tiči za tem?
Učiteljstvo se zaveda svojih nalog in do podpisa mirovnih pogodb ne misli podpisati nobenih izjav. Učitelji so mnenja, da je tudi zahteva po pismeni izjavi potsem določena špekulacija, s katero b’i se radi okoristili sovražniki nove Jugoslavije.
Epilog komenskih dogodke?
ob koncu leta
DAROVI IN PRISPEVKI
Rdečemu, kriiu za Trst in pokrajino so darovali Rudolf Glavič 150 lir, Brumat Karel 50 l’r, Kralj Karel 50. Vinicio Gaspardis 29 Ur, Avguštin Miklavčič 20 lir, Lucijan Šuman 20 lir <m Peter Sancin 30 lir.
Za vojne sirote na Proseku je darovala zadružna gostilna namesto cvetja na grob Franca Gruntarja 3000 lir.
Svoje dni smo poročali, da je bil aretiran učitelj iz Komna Ezio Jazbec. Naprtili so mu odgovor aost za znane dogodke, ki so se odigral' v Komnu na Novega leta dan.
Včeraj se je moral tov. Jazbec zagovarjati pred višjim zavezniškim sediščem v Gorici zaradi obtožb, da se je s silo upiral organom civilne policije, da jih je žalil in da se je udeležil nedovoljene plesne prireditve.
Kot prva obremenilna priča je nastopil komandant komenske policijske posadke, seržant Silvester Močnik, ki je oživil burne komenske dogedke, pri katerih je bil sam neposredno prizadet. V Komnu so se na Novega leta dan zbrali vse domače prebivalstvo ter okoličani in pred vojašnico civilne policije uprizorili demonstracijo zaradi aretacije 5 ljudi, ki jih je policija pridržala prejšnji večer. Delegacija se je pedala h komandantu in zahtevala, da izpuste aretirance iz zaporov, na kar je komandant tudi pristal. Kakšnih 250 do 300 ljudi se je nato podalo v Mladinski dom, kjer se je pričelo —- brez oblastvenega dovoljenja — ljudsko rajanje. Policijski poveljnik je hotel skupne
IZPRED SODISCA
policistoma Suličem in Gregoričem zabavo prekiniti, na kar udeleženci niso pristali, marveč j4 pri-1 šlo do prerekanja in pretepanja. Nekdo je z odra vzpodbujajoč* nagovoril ostale z besedami: »Fašisti so nas tepli, a vi nas ne boste! Ven z njimi! Na juriš!* Tedaj je nastal pravcati lov in napad na navzoče policiste, ki so se branili. Poveljnika so vrgli ob tla, ga razorožil: . in pretepli.
Na vprašanje javnega tožilca, kaj je v zvezi s tem zakrivil učitelj; je priča Močnik dejal, da j« obtoženec, ki je učitelj in uživa zato mnogo ugleda v vasi, že s samo svojo navzočnostjo tako vplival na demonstrante, da se niso razšli. Prizadeti Močnik je tudi dokazal z bolniškim spričevalom poškodbe, ki jih je dobil v komenski dvorani.
Nato sta pričala še agenta Sulič in Gregorič. Sledile so priča iz Komna, ki so pričale za učitelja. Ta je bil obsojen pogojno na 30 dni zapora.
„Poiitika“ za vsako ceno
Kaj hočejo izsiliti na procesu Zaninello ?
Narodno gledališče
Zaradi bolezni mnogih članov našega gledališča je uprava SN<~ primorana odpovedat; današnj predstavo: «Tako tudi bo*.
Uprava prosi za blagohotno upoštevanje.
J
novo proslavo. Gojijo tudi fizkul- _________________________    ,_______________
turo in se udeležujejo udarniškega'j ti ne bo dopustilo, da b' se krivične dela.	|	postopanje nadaljevalo v nedogled.
F/ZKULTURA
SMUK Z MATAJURJA
Prve oovojne smučarske tekme
V nedeljo 26. t. m. so bile na Livku prve povojne smučarske tek. me v smuku z Matajurja. Niti hud mraz niti snežni vihar n.sta mogla preprečiti prazničnega razpoloženja. Livek je svečano v zastavah pričakal prvi zimski fizkulturni praznik. Na to prvo povojno smuško prireditev so prihiteli najboljše smučarji z Gorice, Trsta, Kobarida in iz vseh okoliških vasi ter s svojo navzočnostjo dali prired.tvi pravi množični značaj.
Tekmovanje je organiziralo Soško smučarsko društvo pod okriljem koordinacijskega odbora ZDTV za Goriško. Organizacija je bila odiat-na, proga izvrstno trasirana. Pričetek tekem se je zaradi višje s.le zakasnil za 3 ure. V noči med 25. in 26. januarjem je namreč zapadel nov sneg, zjutrij pa je še vedno divjal snežni v.har, ki se je šele proti poldnevu polegel.
Ob 14. uri so staitali tekmovalci nad 18 let na 3 km dolgi progi z višinsko razliko 600 m. Prijavilo se je 20 tekmovalcev, k: so. dosegli slede, ča mesta: 1. Miklavčič Vladimir (Livek) v času 4.4; 2. L.kar Jože (Idrija) v 4.10.2; 3. Majevsček Rado (Idrija) v 4.17.3; 4. Faletič Jo ško (Livek) v 4.19.2; 5. Gnezda Ivan (Idrija) v 4.19.3; 6. Faletič I-van (Livek) v 4.38; 7. Faletič Vlado (Livek) v 4.48; 8. Namar Mirko (Gorica) v 5.19.1; 9. Perat Just (Livek) v 7.44; 10. Hvalič Alojz (Gori. ca) v 11.37.4. itd.
21a njimi so se spustili v dol no mladinci pod 18 let na progi 2 km. Zmagal je Faletič Joško (Livek) v času 2.38.2; 2. Šekli Janko (Livek) v 3.42; 3. Hrast Ludvik (Livek) v 4.8.2. Izven konkurence je progo presmučala Srebrnič Lidija v 4.21.
Odl čne rezultate so dosegli tud; pionirji, ki, so se tekem pdeležili v velikem številu. Prvo mesto si je priboril	Bevcen Edvard	(Gorica)	v
3.50;	2.	Mašera	Dorči	(Livek)	v
4.23;	3.	Mašera	Drago	(Livek)	v
5.48.
Vsi tekmovalci so pokazali odlično tehniko ter dosegli na težavni progi res dobre rezultate. Posebno dobro so se odrezali Livčani in Idrijčani. Zastopniki ostalih krajev so prišli do izraza šele pri tekmovanju pionirjev, kjer’je Goričan iztr. gal domačinom prvo mesto.
Po	končanih	tekmah je bila
slavnostna razdelitev nagrad. Ob tej svečani pril.kV so tekmovalce
pozdravili v imenu KNOO tov. Hrast Simon, v imenu Okrožnega SLAU tov. Ivančič, v imenu SPD Gorica pa tov. Lupine. Nagrajenih je bilo 10 pionirjev, 8 mlad.ncev nad 18 let in 8 pod 18. let.
Tek čez drn in strn v Standrežu
Nedeljskega snega in mraza, ki sta tako rekoč onemogoč.la nedelj, ski športni program, se mso ustrašili fizkulturniki goriškegg. okrožja. Tekmovali so v teku č.z drn in strn v Standrežu za prvenstvo Goriškega, k; ga je organiziral koordinacijski odbor ZDTV za Goriško. Pri. reditve so se udeležili sledeči športni odseki kulturnih drus'tcv: Partizan iz Bilj, štandreža, Ajševice in go-riškega dijaškega doma. Tekel Je tudi zmagovalec tržiškega part z.an. skega marša, tov. Govorčin Grazia-no. član kulturnega društva Sv. I-vana iz Trsta.
■.VV.V.VAV
Vrstni red posameznih prog je naslednji;
Skupina mladincev pod 18 let na progi 600 m; 40 tekmovalcev: I. Berče Emil v 2.42; 2. Lorencon v 2.46: 3. Mavrič Anton v 2.48; 4. Kavčič Darko v 2.50; 5. Gregorič Karel v 2.58.
Skupina mladincev nad 18 let na 2200 m; 20 tekmovalcev: 1. Maks Emil v času 7.24; 2. Budal Slavko v 2.28: 3. Nemec Albin v 7.36; 4. Govorčin Graz.ano v 7.38: 5. Pa-skulin Žarko v 7.42; 6. Gregorič Drago v 7.50.
Skupina mladink nad 18 let na 600 m; 30 tekmovalk: 1. Marinčič Lidija v 2.56; 2. Fikfak Ermelinda v 2.56.2; 3. Kocjančič Jelka v 2.57; 4. Zavadlav Milena v 3.11; 5. Rebula Alma v 3.13.
Skupina mladink nad 18 let na 700 m: 1. Nanut Nenna v 2.24; 2. Nanut Rorr.ana v 2.32; 3. Volk Ernesta v 3.12; 4. Volk Ernesta v 3.22.
Organizacja tekmovanja je bila brezhibna za kar gre vsa pohvala prireditelju. Prireditev sama pa je odlično uspela, kajti kljub izredno slabemu vremenu je tekmovalo nad 90 tekmovalcev in tekmovalk To tekmovanje je najboljši dokaz mno. ž.čne fizkulturne vzgoje, je najlepše spričevalo Zvez; društev za | telesno vzgojo.
Ule bodo jih pričakali
z godbo in zastavami
Ljudstvo ie odklonilo seialce razdora in sovraštva
Približuje se dan, ko bo tudi Soška dolina priključena Jugoslaviji.
Sen vseh onih, ki so padli v. borbi proti okupatorju. in domačim izdajalcem, bo kmalu postal stvarnost.
Kakor da ne bi bilo še dovolj gorja, hočejo isti izdajalci s kampanjo za Izselitev v Italijo • pahniti .može, .žene.in otroke v novo nesrečo, y taborišča bede in lakote, v deželo, kjer je na stotisoče brezposelnih, kjer ne bodo pod svojo streho, kjer bodo občutili vso grenkobo življenja na tujih tleh.
Spričo te kampanje smo se napotili po vaseh Soške doline in se o tem razgovarjalF z ljudmi. V splošnem smo ugotov li. da povzročajo zmedo redno isti ljudje, ki nimajo čiste vest'. Obiskali smo tudi kanalskega dekana g. Semiča. Sprejel nas je in pričel prijazno govoriti o razmerah na Kanalskem. «Ne vem*, je med drugim dejal, «kaj mislijo ti posamezniki, ko tako slepo nasedajo razglasom in propagandi ljudi, ki jim hočejo samo slabo. Mi moramo kot kristjani pomirjevalno vplivati na vse; ne pa podpirati delo beguncev, ki so iz vseh mogočih krajev pribežali k nam, da bi nadaljevali svoje podlo delo.
Ko jim sedaj preti: kazen za z‘loči-ne, ki so jih zakrivili v teku borbe za svobodo našemu ljudstvu, skušajo zapeljati še druge in zbežati v Italijo*. Tako trezno nam je pripovedoval, da smo se mogli tar koj prepričati, kdo so tisti, ki hočejo zapustiti svoje domove. V nadaljnjem razgovoru je pripomnil:
«Naj ne nvslljo ti zapeljane!, da jih bodo tam doli (v Italiji ali drugod) pričakali z godbo in zastavam!!*
Tedaj se je vpletel v razgovor tudi g. kaplan, ki j^ ravno tako zape ljan zbežal jz Slovenije, a je danes že spregledal in se postavil na stran antifašističnega ljudstva. Okusil je grenko izgnanstvo Bil je mnogo let v Ameriki — zato pa' danes svetuje ljudem, ki so bili pritegnjeni v vrtinec in hočejo napraviti ta usoden korak, naj ostanejo. «Jaz bom o-stal. Ne bojlim se ničesar. Bežijo [dobro!*
samo oni, ki nimajo čiste vesti*. In res je tako. Iz kanalske dekanije, ki šteje 2000 družin, jih hoče oditi 23, k} pa so skoro vsi samii »begunci*.
Dekan nanj je omenil tud1! ta-le dogodek. Pri njem se je zglasil nek tak zapeljanec in mu dejal: «Najboljši kristjani' gremo*. G. Semič ga je zavrnili: «Ali jaz, ki ne pojdem, morda n’sem kristjan?* Človek je osupnil in odšel. Naslednjega dne se je vrnil. Bil pa je naenkrat vse drugačnega mner.ja: «Nujno potrebno je, da pomirjevalno vplivamo na zapeljane posameznike, da govorimo resnico* je dejal. «In resnica je samo ta*, je pripomnil «da v Jugoslaviji poštenjak dela In je spoštovan*.
Pogovarjali smo se z njim In s kaplanom delj časa. Ob koncu je izrazil sum, da oblasti s takim postopanjem za' izseljevanje na jbrže nočejo prav mič dobrega. «Kaj hočejo torej doseči vsi ti ljudje, zlasti tisti, ki toliko govore o krščanstvu," ko pa »o sami najslabši? Za tem se gotovo skrivajo drugi načrti. S ta.kfmi gesli mobiTzirajo množice, da bi jih pahnili v nesrečo*, je zaključil.
Popolnoma je jasno, kam guvernerji in njihovi «najdostojnejš!» begunski pomagači merijo. Za vsemu temi razglasi in besedami se skriva samo netenje in razpihovanje sovraštva proti Jugoslaviji. Tem ljudem nti pri srcu sreča ljudstva. On! služijo drugi strani in da se prikupijo svojim gospadarjem, so pripravljeni žrtvovati vse in tudi poslati nedolžne ljudi: v koncentracijska taborišča, na pot nesreče. Za to njihovo podlo delo bi morale trpeti vse družine. To je cilj, ki ga s to gonjo hočejo doseč". Resnica je pa drugačna. Dovolj je, da omenimo samo to, da se je ravno v nedeljo dopoldne preko Trsta vračalo v Jugoslavijo 36 takih zapeljancev, ki so v taboriščih razumeli, kar bodo razumeli tudi tisti, ki bi sedaj odšli: »Jugoslavija hoče nam vsem le
Pri včerajšnji obravnavi proti Za-irinellu so zaslišali še ostale razbremenilne priče, nakar je javni tožilec ponovno zaslišal nekaj obremenilnih prič, da bi pob-1 izjave prejšnjth. To mu namreč dovoljuje anglosaški sodni postopek.
Prva priča Kslner je orisal potek sindikalne seje v Tržiču, ki se je končala 24. oktobra ob 19.55. Tej sej": je namreč prisostvoval Adelmo Zannello.
Priča Ivan Bertos, ki stanuje prt Zarrinellovih, je izjavil, da je Julijan Zaninello 24. oktobra večerjal z družino. Ko je šel ob 19.30 spat, je bil Julijan še vedno v kuh'nji.
JuJijanov brat Valentin je dejal, da je šel onega večera ob 1925 z doma s kolesem, ker,je imel pevske vaje. Ob odhodu je videl Julijana, kakor se je igral z otroki. Povedal je, da se JuKjan ni zanimal za po-T:t"ko, temveč samo za razne zabave. Na tožilčevo vprašanje, ali se družina na splošno zanima za politiko, je Valentin dejal, da so zvečer trudni od dela.in da hodijo zgodaj spat. Valentin Todon, oče Todo-nove. mu je izročil pismo, v katerem je zapisal, da njegova hčerka ni normalna in da njene !?jave niso verodostojne. Javni tožilec je hotel dokazati, da so Zaninellovi to pismo od Todona jzsTlli, toda priča je- povedal, da ga je dal čisto spontano.
Obtoženčev brat Fabij je povedal, kako so ga odpeljali skupaj z bratom v Ventrellovo stanovanje, kjer je služkinja Todon spoznala'njegovega brata kot morilca. Tudi njega je tožilec vprašal, če So doma govorili o politiki. Ko je priča to zanikal, mu je predsednik dejal, da je njihova družina edina v Julijski krajini, ki ne govori o politiki. Tako se je beseda «politika» vlekla skozi Vso obravnavo. Na tožilčeve
ALEKSANDER BEK:
35
V0L0K01AMSKA CESIA
In on j? začel govoriti o kenju. Njegova lekcija je zalegla.
— - Nikar tako, pripovedujte podrobneje.., Kaj vam je rekel? — me je spraševal Panfilov.
— Vrem je to znano, tovariš general... Vedel sem to tul; brez njega...
— Toda vendar?
—i Govoril je o dobrem jezdecu. O tem, kako more dober jezdec nagnat: kor ja. da se vzpne na zadnje noge, da hodi s špansk m korakom ter celo tudi, da pleše... Potem o sredstvih ravnanja, la so, prvič in prvič, vajet; — uzde in pas, gib z mezincem — to je že ravnanje...	•
— Tako, tako... Zelo me zanima,,
— Dejal je, da dober jezdec n koli ne dela gibov s celo roko, niti ne s pestjo... S konjem so surovi samo svinjski pastirji. No, in tako dalje v tem smislu...
— Ne, ne... Nadaljujte. Kaj je še govoril?
Zdelo se je, da je bil Panfilov nenavadno zavzet. Nasmihal se je in gube okrog oči so mu poigravale.
— Govoril je tudi o drugih sredstvih ravnanja... Prenos oporne točke na konjski hrbet — ki je oko ne more opaziti — tudi to je
| -avnanje... A jezdečeva noga — dvajset načinov ravnanja je samo j z estrego — neposreden vbod, počasen vbod, in ostali... Vendar idcLe.- jezdec redko uporablji estroge. Dovolj mu je, da se rahlo [dotakne kor.ja z t^drorn in konj Se razume. Toda kako se to doseže?
— Tako, tako.. Kako se to doseže?
Panfilovljevo zanimanje je okužilo tudi mene. Ze sem navdušeno pripovedoval:
— Da. Kako s* doseže, da konj v trenutku izpolnjuje tudi najmanjše jezdečeve zahteve? Najglavneje je — vztrajnost. Ce ne izpolni kaznuj ga, nikoli ne odpuščaj! Ce naredi prav — ga ohrabri. To ponavljaj ne sto, marveč tisoč krat Vse to mi Je mirno razložil in dejal: »Lahko greste!*
— In vi?
— Najprej nisem razumel, zakaj me je bil poklical. Obrnil sem se in odšel. Toda na pragu, kot da bi me nekdo s sekiro lopnil: »Kaj — človek j? zanj konj? Jaz sem zanj konj?!* Hotel sem se vrniti in zakričati: «Nisem vam konj!*
Panfilov se je, začel glasno smejati. Nikoli ga nisem videl tako veselega. Potegnil je robec ter si obrisal oči, ld so se mu bliščale od solz, nakar je dejal:
— Zanimiv, zelo zanimiv slučaj. Torej pomeni, da so surovi samo svinjski pastirji?
Smejoč se je pogladil Lisahko in vprašal:
— Ali vam ta konjič ugaja, tovariš Momiš-Ull?
— Z:lo, tovariš general.
— Vzemite ga s seboj. To naj vam bo darilo... Naj ostane pri vas v bataljonu,.
— Zahvaljujem	se vam, tovariš general.
Ne da bi čakal	na avtomobil, sem	zajahal	Lisanko'	in jo	mahnil
v svoj bataljon.
Dogovorila sva se že — da ne bom opisoval prirode. Drugi bedo to bolje naredili.
Po vojni nekoč	boste prišli poleti	k meni	v goste:	Videli boste,
kako lep je Kazahstan, opisali boste	okolico	Alma-Ate, vas	Talgar
in burno planinsko rečico Talgarko.	(Se	nadaljujej
vprašanje, ali je vpisan v kako organizacijo, je Fabij povedal, da je član SIAU, kar najbrž ni »obremenilna okoliščina*. Prt tem je tožilec zmagoslavno privlekel na dan neke letake proti policiji in neko pesem, ki jo je zložil Fabij in ki opeva podvige «cerinov» «che sono come quelli di Mussolini*. Vihtel je v roki te letake, kakor so jih nekoč pred Izrednim sodiščem za zaščito državo, ko je bilo trošenje letakov hud zločin. Sicer se pa čas. spreminjajo... Na nekem lističu je bilo govora o krompirju, toda pred-sedn'k je dejal, da ga krompir ne zanima. Ko je priča razlagal, zakaj je spisal pesmico, ga je predsednik vprašal, ali morda ne misli spisat' kake kniige. «Oprostite, dovršil sem samo tretji razred ljudske šole*, je odgovoril Fabij.
Priča Cosolo je povedal, da je družina Zaninello med najbolj poštenimi v Turjaku.
Nato so nastop’le, cbtežilne priče. Ameriški kapetan, vodja (kmetijskega odseka pri ZVU, bi bil moral nastopiti proti Zaninellovim, ker pa je bil prejšnji dan v dvoran', mu predsednik ni dovol’1 pričati. Nato je pričal še zdravnik iz zaporov in nekateri policTsti. Zatem so poklicali Bertozrfja Celesfna, ki ga je, kot smo že poročali tožil veleposestnik in?. Brunner, ker mu ni Izročil polov’če mleka. BertOzZiju so prebrali izjavo s pol'olje, da bi se bil on rad pogod'1 s svojim gospoda-rjam, da pa Adelmo Zaninello, tajnik ES, ni ha to pristal In mu je čelo grozil. Sodniku je Bertozzi povedal, da to rui točno 'n da je na policiji izjavil, kar je pač policija hotela, ker se je je bal, torej so mu izjavo izsilil!. Končno je nastop’l še neki policist iz P'erisa, na kar so obravnavo prekinili. Nadaljevala Se bo danes zjutraj.
DNEVNA KRONIKA
Kadar ni toka, podražijo petrolej
Sedaj, ko se od tedna do tedna vedno bolj poostruje varčevanje s tokom, postaja petrolej vedno t olj dragoeen. Nekateri trgovci so zaceli izkoriščati to konjunkturo in brž navili cene. Ponekod ga prodajajo že po 240 lir liter. V deželi, kjer je črna borza dovoljena, pa čeprav pod spremenjenim imenom. Je to seveda povsem naravna stvar.
„lačni In žejni" tatovi
V noč; od ponedejka na torek so obiskali tatovi gostilno Mihaela Tavčarja v ul. Udme 7. Splezali so na streho odkoder so napravili odprtino na podstrešje. Od tam so se vtihotapili v gostilniške prosto-
Sporcčila in objave
Mnolični sestanek SIAU-ja (5. sektor I. okraja) bo jutri v sredo 29. t. m. ob 20.15 v menzi Doma pristaniških delavcev. Razpravljali buno o gospodarski ureditvi STO-ja. Predaval bo tov. Rakič.
Javite podatke o padlih borcih
MOS v Trstu poziva vse sorodnike padrih borcev iz osvobodline borbe iz tržaške in miljske občine, naj čimprej javijo njihove podatke Zvez, primorskih partizanov na Korzu st. 19. Omenjeni podatki služijo za zlato knjigo, ki jo bo MOS v kratkem izdal.
Enotni sindikati
Lesna stroka. Jutri' ob 19. uri bo sestanek direktivnega sveta.
Km tijskt sindikat vab: vse odbornike in referente, naj se jutri ob 17. uri udeleže sestanka.
SkupSčina pekov bo danes ob 16.30 uri v ul. Conti 11. Dnevni red: poročilo o pogajanjih za mezdno prilagoditev in sklepi.
Rojstva, smrti, poroke
Dno 28. januarja se je rodilo 20 otrok živih in 1 mrtev, umrlo je 14 ljudi, porok pa je bilo 4.
CERKVENE POROKE:	šofer
Artur Davies in likarica Elcna No-eella, mehanik Bruno Moro in zasebnica Karla Manilo, kotlar Manj Siccola in uradnica Lijana Colom-bin, učitelj Angel De Bastiani in zasebnica Jos’pina Francolla.
UMRLI: 14 letna Marija Ingras-sia, 49 letni Marij Oave, 26 letni Karel Cunja, 42 letni Ernest Carli, 40 letni Marij Boccheri, 74 letna Marija Svab vd. Kobau, 21 letni Jurij Vucett., 66 letna Regina Furlan vd. Taučer, 34 letna Bruna Vouk vd. Bcrnardon, 48 letni Josip Jdolinari, 80 letni Ivan Anton Pic-ciola, 63 letni Leopold, Gregorin! Bombardli, 6p letna Marija de Ce-lebrim vd. Svanderllk, 2 meseca stara Air! ja na Marija Madrussom,
re. Odnesli so razne pijače in jedače v vrednosti nad 10.000 lir.
Kubana Amedea, ki stanuje v ul. Sonnino 51 je javila, da so bili pri njej tatovi v noči od nedelje na ponedeljek. S ponarejenimi, ključi so odprli vrata njenega lokala v ul. Tesa 33 in odnesli radio aparat, razne likerje in drugo v vrednosti 70.000 lir. Policija krivcev še ni izsledila.
V nedeljo okrog 1,9. ure so neznanci odnesli Pavli Micca iz njenega stanovanja v ul. Ricci 8 150.000 lir v gotovini. Denar je imela shranjen v moževih kvedrovcih, ki so bili spravljeni v neki omari.
Ker ni imel potrebnih dokumentov, je policija aretirala na glavni postaji nekega Jerneja Zalarja iz Postojne. Izjavil je, da prihaja iz Vidma in je namenjen v Postojno. Zalarja so zaprli.
Splovitev cisternske ladje
Včeraj zjutraj so v Tržiču splovili 9000 tonsko motorno cisternsko ladjo «1385». Splovitvi Je prisostvoval tudi polkovnik Bovvman. Poročilo VZN pravi, da so bili pri tem vsi veseli: delavci, prebivalci, vodstvo ladjedelnic in g. polkovnik.
Nastavili so bombo
Tržitška civilna policija javlja, da so v nedeljo okoli 20. ure neznane: nastavili bombo na dvorišče poslopja CRDA v-Panzanu pr; Tržiču. Ob eksploziji je b.lo razbitih kakih ■80 stekel na oknih, neka deklica pa je bila laže ranjena.
Radijski sporedi
v sredo, 29. januarja TRST II.
6.55 koledar; 7. vesti v slov; 7.15 vesti v ital.; 7.30 zaključek; 11.30 glasbene slike; 12. radijska univerza; 12.15 orgeljski koncert; 12.30 napoved časa - vesti v slov.; 12.45 vesti v ital.; 13. reproduair na glasba! 14. novi svet; 14.10 čitanje sporeda - zaključek; 17.30 glasbeni spored (prenos iz Vidma); 18. svetovna književnost; 18.15 prj klavirju Beno Mojzevič; 18.30 plesna glasba; 19. radijska povest: Milčinski - «Ptič-ki brez gnezda*; 19.15 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 19.45 napoved časa - vesti v slov.; 20. Beethoven: Klavirski koncert v Es-duru; 21. Matej Bor: »Raztrgane!* (tretje dejanje); 21.45 Srbske narodne pesmi poje Almozlin Olga! 22. operna glasba; 22.40 lahka glasba; 23. napoved časa - vesti v ital., 23.15 vesti v ital. - čitanje sporeda za naslednji dan; 23.30 plesna glasba; 24. zaključek.
LJUBLJANA, MARIBOR, SLOV. PRIMORJE
Radio Slovensko Primorje ima svoje redne oddaje na valovih 569 m in 449 m. Vsak dan. opoldne oddaja poročila iz Julijske Krajine v slovenščini od 13. do 13.30 ure i° poročila ter razna predavanja v italijanščini od 13.45 do 14. ure. Zvečer od 19.30 do 19.45 so poroč'la iZ Julijske krajine v slovenščini. Vsako nedeljo dopoldne nastopajo v radiu Slovensko Primorje pevsk-zbori iz Slovenskega Primorja.
6,30 Koračnica, dnevni spored, d, naših časopisov; 6.45 zabavna z'aSr ba; 7. jutranji koncert; 7.30 napoved časa, poročila, objave ih radj' ski koledar; 7.45 pesmi jugoslovanski narodov; 12.30 napoved ča*4 in poročila; 12.45 lahka glasba, mali oglasi in objave; 13. pionirska oddaja; 13.30 skladbe španskih skladateljev za violino in klavir; 13.1" iz opernega sveta; 14.30 napove« časa in poročila; 14.45 medjimursk® narodne pesmi v Floglovi priredb’ poje Dušan Pertot, pri klavir]11 spremlja Mitja Zebre; 18. radi* dnevnik: 18.iy5 pojo »fantje na v4 ri»; 18.45 energijski problemi Slove n!je v zvezi, z načrtnim gospodah stvom; 19. makedonske narodn8 pesmi, igrata na kitari Pavlovič j11 Jovanovič; 19.15 napoved časa l!! poročila; 19.30 lahka glasba, m4*1 oglas: in objave; 19.45 zdravstven4 ura; 20. skladateljsko delo Pavl* Sivica; 20.30 O. Nedbal: Soher«0 capriccioso, A. Dvorak: 1. in 2. st4-vek jz IV. s'mfon!je v g-duru; ”, kar si kdo želi; 22. prenos veab Zvezne postaje iž Beograda; 22.1' ruski tečaj društva za kulturno s0-delovanje Slovenije s SZ (17 lekcija) ; 22.30 reproduciran nočni koncert; 23. konec oddaje.
KIHOPHEDSTAUE?
ROSSETTL 18: «Casablanca», L Bergman.
SUPERCINEMA. 18: «Saludos an'1' gos*. Film W. Disneya v barvah
FENICE. 18: - Zo.rojcvo znan)6" nje», T. Power, L. Darnell.
FILODRAMMATICO. 15:	«B:r4'
ghin», L. Silvi, P. Stoppa.
1TALIA. 18:	«Vedno v inoj1’11*’
srcu*, Gl. Warren; petje.
ALABARDA. 15: »Robin Hood»' Erroll Flinn.
IMPERO. 18: «Arizona», J. ArthU-
VIALE. 18: «Saludos am.igos*.
MASSIMO. 14.30: »Srečal sem te Neaplju*.
GARIBALDI. 14: »Pustolovščina v Maroku*, B. Crosby.
CINE MARE, 18: »Abajeva pesem*' Sovjetski film.
NOVO CINE. 18: «Nabonga». P' Cfubci',
ODEON. 17.30: «Uragan ob zori*' P. Mnnl
ARGENTINA. 15: »Nataša*. So'"
jetski film.
Odg. urednik DUŠAN HRESCA#
------------------
MAL! OGLAS*
DVA ŠTEDILNIKA prodam. Vp1'4' • šati Luša, Trst, Scala S. Luigi 7'
m ITI 11/T 11? 3 Februarja St. Klase JIUIII,lHi VELIK JilVIVI PLES
Godba iz Prvačtne. — Vabljeni vsi na kozarček dobrega terana.
JUTRI ZADNJI DAN likvidacija krzna
ZILIOTTO
Ker so cene brez konkurence
nas obiščite!
TRST . ULICA TRENTO 11 • TEL. 29-374