Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za V:leta 90 din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo
Številka 723.'
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
fZhd/3 vsak ponedeljek,
sredo In pet«*
Liubliana, petek 3. novembra 1939
posamezni 4>CA številki din ■
Hrvatska
lekcija
eMd slovenskimi listi se skuša zadnje čase vodili nekaka polemika, če naj dobi Slovenija tudi popolno gospodarsko in finančno samostojnost. Značilno za naše razmere je že to, da je takšna polemika sploh mogoča, kajti drugod se o takšnih stvareh ne debatira, temveč se skušajo samo izvesti. Iz mnogih razlogov, tudi od nas čisto neodvisnih, nam žal ni mogoče zavzeti k tej polemiki čisto jasno svojega stališča. Zato smatramo za tem bolj potrebno, da opozorimo slovensko javnost, kako se zrcali ta polemika v drugih listih. V tem pogledu je zlasti poučen komentar, ki ga je objavil »Hrvatski dnevnik . V njegovem zrcalu se pa tudi jasno vidi, kako tvegano je voditi polemiko o takšnih vprašanjih pred široko javnostjo, če niso bila ta vprašanja poprej podrobno proučena pred internim forumom.
»H. D.« najprej omenja, da glede samostojnosti Slovenije ni v Sloveniji cnodušnosti. V polemiki, ki se je razvila v Sloveniji zaradi gospodarske samostojnosti Slovenije, se argumentira tudi s številom Slovencev, ki žive izven Slovenije v Jugoslaviji. I’o trditvi ene skupine slovenskih listov je teh Slovencev približno 400.000, po mnenju druge skupine pa jih ni več ko 70.000. Očitno torej hoče ena skupina dokazati, da govori
400.000	Slovencev izven Slovenije proti finančni samostojnosti Slovenije. »H. D.« dostavlja k temu: Če je izven Slovenije res 400.000 Slovencev, potem pomeni to, da Slovenija svojih prebivalcev ne more prehraniti in da morajo iskati zanje drugod kruha. Poleg tega pa pomeni to, da morajo Slovenci voditi takšno politiko, da z namestitvijo svojih ljudi drugod v Jugoslaviji jemljejo domačinom zaslužek. Ne more pa dati narod sebi bolj uničujočega izpričevala, kakor če pravi, da bi mu finančna samostojnost prinesla škodo. Kajti, če bi bilo res tako, potem bi to pomenilo, da hoče ta narod živeti na račun drugih. Na drugi strani pa je zopet čudno, da kažejo beograjski listi simpatije za one Slovence, ki so nasprotniki finančne samostojnosti Slovenije.
Nato omenja »H. D.c, da so nekateri slovenski gospodarski krogi mnenja, da je v Sloveniji ogorčenje proti velikim davčnim bremenom samo bajka, ker da je Slovenija pasivna. Nekateri Slovenci da so celo mnenja, da bi bilo tve gano, če bi Slovenija dobila takšno samostojnost kot Hrvatska. To da se vidi iz plačevanja carine. Ce bi namreč pobirala Zagreb in Beograd carino doma, bi Slovenija po mnenju teh ljudi imela mesečno najmanj 12 milijonov din deficita. Nekdo od teh gospodar skih strokovnjakov je celo utemeljeval svoje mnenje takole: »Ne bomo se zmotili, če rečemo, da plača pri nas posameznik, ki je plačal 100 din državnega davka, še 300 dinarjev banovinskega in občinskega davka. Za teh sto din mu je država zagotovila učitelje, profesorje na gimnazijah, profesorje univerze, poslance, senatorje, orožništvo, finance itd., doČim se banovina in občine za onih 300 din izvedle le javna dela v svoji domovini.«
Tem besedam dodaja »H. D.« »«aslednji komentar:
»Ce bi bile le besede izrečene na kakšnem shodu, in sicer na neslovenskem shodu, bi jih razumeli. To bi bila za nas navadna demagogija, ker je smešno predpostavljati, da obstoje državni dohodki le iz direktnih davkov. Ce bi se vsi državni dohodki krili le z direktnimi davki, bi morala iti država že davno v konkurz. Zato mora biti zelo slab gospodarski strokovnjak, ki je navedel proti gospodarski avtonomiji Slovenije takšne argumente. Takšna argumentacija bi se mogla uporabiti na vseh območjih drž. zajednice ter bi potem prišli do »ugotovitve«, da vsi več prejemamo iz dr-
žavne blagajne, kakor pa ji dajemo, država pa ima najbrže nekega bogatega strica, ki ji vsak mesec pošilja denar, da plača to, kar zapravimo mi kot njeni razvajeni otroci.
Daleč smo od misli, da se mešamo v slovenske zadeve. Nas se tiče to vprašanje le v toliko, kolikor bi nas ev. zadevalo gospodarsko. Po uredbi o banovini Hrvatski moramo dobiti mi finančno in gospodarsko samostojnost, ker smo zavezani prispevati zajcdnici samo za zajed n iške posle in potrebe, med katere pa no spadajo posebne gospodarske potrebe Slovenije. Imajoč le dobre želje za slovenski narod, smo gotovi, da
gledajo prav tako na to vprašanje tudi Srbi, v kolikor so tangirani njih gospodarski interesi. Odrekajoč se gospodarski samostojnosti bi se odrekla Slovenija tudi politični samostojnosti, ker privede vsaka gospodarska odvisnost tudi do politične odvisnosti. Ne more se zamisliti politična avtonomija brez gospodarske avtonomije ...«
Tako »Hrvatski dnevnik«. Mislimo, da se v njegovem zrcalu dovolj jasno vidi, kako je treba presojati našo dosedanjo domačo polemiko o bodoči gospodarski in finančni samostojnosti Slovenije. Brez škode za svoj ugled bi si mogli lekcijo »Hrvatskega dnevnika« prihraniti!
Novi triki krošniariev
Na debeSo se slepari kmetsko Biudstvo
Za neurejenost naših razmer pač ni težjega dokaza, kakor je kroš-njarska nadloga. Kajti če bi se pri nas spoštovali zakonski predpisi, potem te nadloge že davno ne bi smelo več biti. Po teh predpisih je n. pr. krošnjarjenje z manufak-turnim blagom sploh prepovedano. Prav tako je prepovedano krošnjarjenje v obmejnih krajih. Te določbe pa se dan na dan kršijo z največjo neženiranostjo in nihče se ne gane, da bi te grde kršitve zakona preprečil.
Krošnjarstvo, v svoji navadni obliki, je nadalje naravnost tip nelegalne trgovine. 2e samo to dejstvo je zadostno velik razlog, da bi oblastva energično nastopila proti krošnjarstvu in v zaščito legalne trgovine. Če že ne iz drugega razloga, pa zato, da se zaščitijo interesi državne blagajne, ki trebuje denarja in ko bi morala resignirati na davke legalne trgovine. Toda pri nas je mogoča celo takšna neverjetnost, da se blagohotno tolerira nelegalna trgovina, ki ne plačuje nobenih davkov, z vso strogostjo pa postopa proti legalni trgovini, ki v redu plačuje svoje davčne obveznosti. In to celo sedaj, ko država tako nujno potrebuje denarja in ko bi morala oblastva z vso strogostjo gledati na lo, da se nihče ne odtegne svoji davčni dolžnosti, še manj pa, da bi smel s tem uničevati vestne davkoplačevalce.
Ponovno pa smo tudi opozorili oblastva še na druge slabe strani krošnjarstva ter zlasti poudarili, da bi morala oblastva nastopiti proti krošnjarjem že zato, da se napravi konec brezvestni slepariji ljudstva. Tako smo lani s konkretnimi dejstvi opozorili, kako so izrabljali krošnjarji luni nesrečo češkoslovaškega naroda in se izdajali kot iz. Češkoslovaške pobegli tekstilni trgovci, ki bodo prodajali svoje blago skoraj zastonj. Na stotine ljudi je bilo takrat na ta način osleparjenih. Toda trik krošnjarjev na račun ljudskih simpatij do češkoslovaškega naroda se je obnesel, ker pač oblastva niso storila svoje dolžnosti.
Ali je potem čuda, če je sedaj ta trik oživel znova, le še izpopolnjen in še bolj prefrigano izdelan?
Tako nam poročajo iz Savinjske doline:
Te dni se prevažajo po Savinjski dolini z avtom trije krošnjarji. Eden od teh se izdaja za Poijaka ter pripoveduje kmetom, da je pri pobegu iz Poljske pripeljal v Jugoslavijo vagon raznega blaga, ki ga namerava prodati podeželske-
mu ljudstvu. En tovorni avto tega blaga da prispe, že v nekaj dneh v bližnji trg, nakar se bodo prodajali žepni robci po 50 par, nogavice po din 2'—, lepe brisače po din 3'—, po isti ceni tudi namizni prti, razno spodnje perilo pa po din 5'—. Krošnjarji sprejemajo naročila za te predmete takoj, vendar pa ima kupec pravico do naročila le takrat, ako odkupi eden ali več kosov nianufuktur-noga blaga, ki jih vozijo krošnjarji s seboj. Čim več takih kuponov kupec kupi, prodajajo se po 400 dinarjev (1), tem več lahko naroči prej omenjenih predmetov. Kupčije se prav imenitno razvijajo, saj je kmetom mnogo na tem, da si zagotove pravico do kolikor mogoče večje količine nogavic in perila po omenjenih smešno nizkih cenah. Vsi ti kupci pa seveda zaman pričakujejo prihoda napovedanega avtomobila z naročenim blagom, ker tega avtomobila ni in ni. Ta avtomobil je bil le vaba za lahkoverno ljudstvo, ki takoj nasede vsakemu triku in vsaki slepariji krošnjarjev. Z lahkoto so se s tem trikom krošnjarji rešili svojega blaga, osleparjeno ljudr stvo pa zbira kupone in čaka na avtomobil s poljskim brezplačnim blagom. Krošnjarji pa se smejejo ljudski lahkovernosti, ki ne pomisli, da Poljaki pač ne bi reševali iz Poljske v najtežjih okoliščinah blaga zato, da bi ga zastonj darovali po Savinjski dolini.
Glede takoj kupljenega in plačanega manufakturnega blaga pa se je izkazalo, da je vreden tak kos, ki ga krošnjarji prodajajo po din 400'—, največ din 200'—. Zaslužek krošnjarja znaša torej pri vsakem kosu din 200'— ali 100%.
Tako delajo krošnjarji na račun ljudske lahkovernosti mastne dobičke in to v času, ko je bila izdana uredba o zatiranju draginje, ki naj takšno odiranje ljudstva prepreči. Očividno pa ta uredba za krošnjarje ne velja, temveč le za vestne trgovce.
Ali pa se bodo vsaj sedaj oblastva zganila in nastopila proti krošnjarjem in njih sleparijam?
Drugi trik
Pa tudi na druge načine sleparijo krošnjarji, kakor nam poroča prijatelj lista:
»Pred nekaj dnevi se je zglasil pri neki kmetici v Savinjski dolini krošnjar ter jo prosil, da mu posodi 2000 din. Prevzeti ima baje večjo množino blaga na bližnji pošti, pa mu manjka za pre-
vzem prej omenjena vsota. Kmetici je zastavil več kosov manufakturnega blaga ter obljubil, da bo posojeni denar vrnil že takoj drugi dan. Kmetica je krošnjarju izročila 2000 din, krošnjar pa je izginil čez hribe in doline. Kasneje se je izkazalo, da je ves kup zastavljenega blaga vreden največ 1000 din. Da se ne bo mislilo, da je bilo blago pristransko ali prenizko ocenjeno, je ocenil blago krojač v kraju.«
Tako je bila kmetica ob 1000 dinarjev, krošnjar,pa se je s tisočakom v žepu smejal i kmetici i njeni lahkovernosti, pa tudi davkariji, ker mu ni bilo treba plačati od bogatega »zaslužka« niti pare davka. Smejal pa se je tudi uredbi o zatiranju draginje in brezvestne
špekulacije, ker se ta njega splolii ne tiče.
Sleparije ostajajo nekaznovane
Navedli smo dva primera le izl ene doline. Takšni primeri pa so dogajajo povsod po Sloveniji in v vedno večjem številu. Na debelo se slepari na ta način kmetsko ljudstvo in spravlja ob trdo zasluženi denar. A nihče se ne gane, da bi napravil tem sleparijam konec!
Seveda je po izvršeni kupčiji preganjanje krošnjarja zelo težavno, ker krošnjar nikdar ne pove svojega imena. Tudi če osleparjeni ovadi krošnjarja, je ovadba navadno brez učinka, ker je takrat krošnjar že bogzna kje pri novem poslu. Da bi se pa krošnjar zasledil pri samem poslu, je tudi skoraj nemogoče.
Dogaja se pa tudi, da se ljudje boje ovaditi krošnjarje, ker so ti nasilni in ker se boje njih maščevanja. Ta strah je tudi upravičen. Saj je tudi že naš list navedel konkretne primere, ko so grozili krošnjarji s samokresi celo funkcionarjem združenj.
Proti krošnjarskim sleparjem in proti krošnjarski nadlogi zato ni drugega sredstva, kakor da se začne z energičnimi ukrepi zatirati vsako nelegalno krošnjarstvo. Kj'er vozi s seboj krošnjar nianit-fakturno blago, je treba takoj krošnjarja prijeti, ga kaznovati, blago pa zapleniti! Naravnost eksemplarične kazni so potrebne, da se napravi že enkrat tej nadlogi konec! Ne le trgovci, temveč tudi vse podeželsko ljudstvo bo oblastem hvaležno, če ga bodo rešile pred kroš-njarskimi sleparijami!
V Maribor podružnico
Poštne	hra
Sporazum med Hrvati in Srbi je sprožil celo vrsto vprašanj, ki jih bo treba v najkrajši bodočnosti urediti. Predvsem gre za vpraša-i je večje samostojnosti Slovenije, kar že logično sledi ne le iz samega sporazuma, temveč tudi iz uredbe o ustanovitvi banovine Hrvatske. Določila te uredbe se morejo raztegniti tudi na druge banovine in imenovana je tudi že komisija, ki naj izdela načrt za ustanovitev slovenske banovine.
Tudi v slovenski javnosti se že živahno razpravlja o raztegnitvi določil uredbe o ustanovitvi banovine Hrvatske na dravsko banovino. V zvezi s tem so oživela tudi razna vprašanja, ki so jih postavili slovenski gospodarski ljudje že davno in katerih rešitev bi znatno olajšala gospodarski razvoj Slovenije.
Med temi vprašanji je treba tudi omenili vprašanje ustanovitve podružnice Poštne hranilnice v Mariboru. Ta zahteva je bila že večkrat postavljena, a se kljub njeni tehtnosti ni mogla izvesti. Vse pa kaže, da je sedaj čas za uresničitev te zahtevo ugodnejši. Zato so gospodarski krogi severne Slovenije znova postavili to zahtevo ter začeli akcijo za izvedbo te zahteve. To je le naravno, ker je zahteva po ustanovitvi podružnice Poštne hranilnice v Mariboru tako utemeljena, da bi se morala izvesti tudi v primeru, če bi ostala notranja ureditev Jugoslavije popolnoma nespremenjena. Zato je tem bolj naravno, da se je vsa akcija obnovila.
2e večkrat, in celo še letošnjo pomlad, je Združenje trgovcev za mesto Maribor pokrenilo akcijo za ustanovitev podružnice Poštne hranilnice za severno Slovenijo s sedežem v Mariboru. Poštnemu ministru je bila predložena obširna in dokumeutirana vloga o potrebi ustanovitve take podružnice v središču bivše Štajerske. Vloga je poudarjala med drugim, da je Maribor najvažnejše obmejno mesto v Jugoslaviji, vrata na Balkan, ki jih pasira vsak dan velikanska množina blaga in na stotine potnikov, predvsem inozern-cev. Tujski promet se razveseljivo razvija. Vojna je sicer tujski promet zavrla, a to le prehodno, ker pač no bo trajala vedno. Poleg tega je Maribor tudi gospodarsko važno središče. Za sadje je Maribor eno glavnih izvoznih središč, a tudi za izvoz lesa in drugih predmetov največje važnosti. Maribor je končno industrijski center Slovenije in zavzema glede tekstilne industrije vsekakor prvo mesto v državi.
Ce je Poštna hranilnica ustanovila podružnice v gospodarsko mnogo manj razvitih mestih Jugoslavije, kakor v Skoplju, Podgorici in Sušaku, ni dvoma, da je potreba po tako važni gospodarski ustanovi še večja v severni Sloveniji. V Mariboru je poštno-čekovni promet zelo velik. Po zanesljivih podatkih je bilo lani čekovnih in hranilnih vplačilnih enot dober četrt milijona v znesku okroglih 402 milijonov dinarjev. Izplačilnih enot je bilo približno
Perspektive našega gospodarstva
Izjava trgovinskega ministra dr. Andresa
104.000	v znesku 460 milijonov dinarjev. Skupaj je torej bilo čekovnega in hranilnega promeia 862 milijonov dinarjev. Ne manjka nam, kakor se vidi iz teh številk, mnogo, da bo Maribor kmalu dosegel eno milijardo dinarjev prometa. Tega zneska prej omenjene podružnice Poštne hranilnice ne dosegajo. Ze zaradi sedanjega poštno-hranilničnega prometa bi moral dobiti podružnico Poštne hranilnice.
Da je Maribor važna gospodarska postojanka, se vidi tudi iz tega, da imamo že od prevrata dalje podružnico Narodne banke, ki je gotovo ne bi bilo, ako ne bi bilo gospodarsko življenje pri nas tako dobro razvito. Tem manj razumljivo bi zato bilo, če se ne bi ustreglo splošni želji gospodarskih ljudi severne Slovenije in ne ustanovila v Mariboru podružnica Poštne hranilnice.	A.	B.
Navodila trg. ministra za preselitev trgovin iz vasi v mesta
Trgovinski minister dr. Andres je podpisal navodila glede preselitve trgovin iz vasi v mesta na podlagi § 400. obrtnega zakona. Po tern navodilu more imetnik trgovine z mešanim blagom na vasi, ki hoče preseliti svojo trgovino v mesto, opravljati v mestu vse one posle, s katerimi se je bavil na vasi v okviru svoje trgovine z mešanim blagom, če dobi posebno dovoljenje za vsako posamezno stroko. V primerih pa, ko za premestitev obrata zadostuje samo prijava na podlagi dovoljenja za opravljanje trgovine z mešanim blagom, katero dovolilo je dobil na vasi, more v mestu opravljati posle samo ene trgovske stroke. To pa zato, ker po običajih, ki vladajo v mestih in ki se morajo glede obsega posameznih trgovskih strok smatrati kot norma v zvezi s § 140. obrtnega zakona, ni Ilovoljeno, da bi se mogli na podlagi samo enega pooblastila opravljati posli več trgovinskih strok. Imetnik takšnega obrata na vasi ali v manjšem kraju ne more govoriti niti o pridobljeni pravici, po kateri bi smel opravljati svojo trgovino z mešanim blagom. Njegova pravica mu je bila dana same v mejah veljavnih predpisov. V zvezi s prej omenjenimi trgovskimi običaji, ki vladajo danes v večjih mestih, ne bi mogel dobiti trgovec iz vasi tudi pooblastilo za opravljanje enakega obrata v večjem mestu. Zato pa tudi ne more dobiti te pravice s preselitvijo svojega obrata iz vasi v mesto.
Za poglobitev trgovinskih zvez z Egiptom
Tvrdka Albert Seeger, R. Giur-jgevich Suiss. AIexandric, P. 0. B. 2014 ima večjo komisijsko trgo-ivino v Aleksandriji s podružnico !f Kairu. Obrat obstoji v Aleksandriji že nad 50 let in je zato odlično uveden pri vseli trgovskih krogih. Ker je tvrdka zastopala po (večini nemške tovarne, s katerimi •o sedaj poslovne zveze prekinjene, želi navezati poslovne zveze s tovarnami in izvozniki v Jugoslaviji. Lastnik tvrdke je R. Gjur-gjevič, ki se priporoča vsem našim poslovnim krogom za navezanje etikov z Egiptom. Tvrdka dopisuje v srbohrvaškem jeziku.
Iz zadružnega registra
Iz upravnega odbora »Croatic«, zavarovalno zadruge, se črtajo: dr. Vladimir Nikolič, Stjepan Grahor, Mirko pl. Antolkovič, arh. Vje-koslav Heinzl in arh. Janko Holjac, vpišejo pa se: Rudolf Erber, Franc Kukuljevič Sake, Mr. Josip Sallo-pek, dr. Ivo Spevec in prof. inž. Gjuro Stipetič.
ltazdružila se je in prešla v likvidacijo »Zadruga za zavarovanje živine« v Loškem potoku. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva.
Trgovinski minister dr. Andres je sprejel novinarje ter jim podal daljšo izjavo o razvoju našega gospodarstva ter o perspektivah njegovega bodočega razvoja. Med drugim je dejal:
Mesec oktober je bil mesec trgovinskih pogajanj. Od 14. do 24. oktobra je bilo podpisanih nič manj kot 5 trgovinskih pogodb. Tako je bila sklenjena 16. oktobra trgovinska pogodba z Nemčijo, 18. z Grčijo, 21. s Švico in 24. oktobra z Italijo. Z Bolgarsko pa smo v tem času položili temelje za gospodarsko sodelovanje v nekaterih vprašanjih. Istočasno smo pripravili pogajanja z Romunijo, Francijo in Madžarsko. Ta pogajanja se začno v kratkem. Enake aktivnosti dosedaj še nismo nikdar dosegli. Ta pogajanja nam niso dala le jasne slike o našem položaju v mednarodni trgovini, temveč nam omogočajo tudi, da premagamo razne težave, ki so nastale od avgusta dalje. Zato je potrebno, da pregledamo stanje v posameznih sektorjih našega gospodarstva.
Izvoz žita
Letos smo imeli relativno dobro žetev pšenice, a zelo slabo žetev koruze, ki letos ni izvozni predmet. Izvozni višek pšenice more doseči kljub povečani potrošnji doma in ustvarjanja zalog višino približno 35.000 vagonov. Dosedaj smo izvozili že 12.700 vagonov. Poleg tega pa smo že sklenili ugodne zaključke za dobavo
10.000	vagonov pšenice, večinoma v Italijo in Nemčijo. Zaloge pšenice, ki jih je zbral Prizad so torej že angažirane ali za domačo potrebo ali pa za izvoz. Žito se sedaj prevzema živahneje, kar olajšuje položaj dobaviteljev. Ker je ponudba na domačem trgu minimalna, so se cene izravnale z intervencijskimi, v Slavoniji in Sremu pa jih celo prekoračile. Iz tega se vidi, da so bili policijski ukrepi, ki so se predlagali, nepotrebni. Imel sem prav, da nisem teh ukrepov sprejel.
Sadni trg
Proizvodnja suhih češpelj je v državi večja, kakor se je pričakovalo. Moremo računati, da bo dala Bosna okoli 3500 do 4000 vagonov, Srbija pa okoli 3000 vagonov. Z dodatnimi kontingenti srno si zagotovili za izvoz v Nemčijo 2300 vagonov. Zato je mogel začeti nakupovati Prizad češplje in jih je dosedaj že nakupil 960 vagonov. Kljub velikim ponudbam pa so cene v skladu z intervencijskimi, kar je potrdila tudi anketa, ki smo jo organizirali. Brez intervencije Prizada pa bi cene doživele polom. Z zadovoljstvom pa moremo konstatirati, da je kakovost češpelj odlična in da so češplje tudi odlično posušene. Ne pomnimo še, da bi bita pri nas kakovost češpelj tako dobra. To je v mnogem zasluga Prizada, ki je s strogimi pogoji pri prevzemanju blaga ter s postavitvijo sušilnic mnogo pripomogel k zboljšanju kakovosti. Dobra kvaliteta nam bo tudi olajšala plasiranje naših češpelj na novih trgih, tako v severnih državah, Nizozemski in Franciji, ker srednja Evropa ne more prevzeti vsega našega presežka. Pogoje za izvoz češpelj v le države je Prizad že izdelal.
Trg z živino
Pogajanja z Nemčijo, Italijo in Švico so znatno zboljšale perspektive za naš izvoz živine v te države. Ker smo si zagotovili ravnovesje v plačilnem prometu z Nemčijo, je mogel Zavod za pospeševanje zunanje trgovine skleniti ugodne pogodbe, ki nam jamčijo,
da bomo mogli do konca leta izvoziti 30.000 živih svinj, 15.000 zaklanih, 300 vagonov masti, 100 vagonov slanine, 115 vagonov man-galic in 5000 glav goveje živine.
Z Italijo, s katero imamo ugodno plačilno bilanco (naš pasivni saldo znaša nad 130 milijonov din) smo sklenili pogodbo, po kateri bomo izvažali tedensko po 800 goved, od česar odpade 360 glav na lažje živali. Z Nemčijo in Italijo so bili tudi storjeni poskusi, da se omogoči izvoz lažje goveje živine (buš). Uspešen izid teh pogajanj bo znatno olajšal položaj v krajih, ki dosedaj skoraj nič niso izvažali živine. Dogovor s Švico predvideva izvoz 4000 živih svinj, od tega eno tretjino mesnatih. Izvoz mesnatih živali bo zlasti koristil Hrvatski. Izvoz v Češko-Mo-ravsko (po 1000 svinj tedensko) je slabejši zaradi neugodnega plačilnega prometa. Pogodbe, ki smo jih sklenili, omogočajo ohranitev rentabilnih cen. To pomeni, da morejo doseči proizvajalci na domačih trgih za govejo živino najboljše kakovosti po 6-50 do 7 din, za svinje pa od 9-50 do 10 din za kg žive teže. Sedanje cene se tudi gibi iejo v teh mejah.
Lesni izvoz
Razmere za izvoz lesa niso bile najbolj ugodne, poleg tega pa je bil izvoz oviran tudi zaradi pomanjkanja vagonov. V Nemčijo bomo mogli izvoziti v zadnjem letošnjem četrtletju stavbenega lesa za 3 milijone RM. Izvozni lesni kontingent v Italijo je bil povečan od 153 na 195 milijonov lir. Cene, ki jih dosežemo na teh trgih, se morejo smatrati kot ugodne. .le pa tudi upanje, da bomo mogli les izvažati v Francijo, Anglijo in Španijo. Pogajanja s Francijo in Španijo, ki so že na pragu, nam bodo vsekakor prinesla nekaj uspehov.
Vprašanje našega uvoza
V vseh svojih pogajanjih smo si prizadevali ne samo, da zagotovimo izvoz svojih predmetov, temveč tudi uvoz onih predmetov, ki jih potrebujemo. V uvozu so zaradi vojnih dogodkov nastale težave, ki bi mogle otežkočiti našo gospodarsko delavnost. Zato smo morali posvetiti temu vprašanju vso pozornost. V odnošajih s klirinškimi državami je ta problem lem pomembnejši, ker zavisi od njegove rešitve plačilo naših terjatev za naš izvoz. Z Nemčijo je popolno ravnovesje v zamenjavi blaga zagotovljena. Ze sedaj ne povzroča naš aktivni saldo v
višini 10 milijonov RM nobenih skrbi. Nemčija nam bo še nadalje dobavljala vse blago razen tekstilnega. V nadomestilo za tekstilno blago pa bomo mogli uvažati premog, koks, stroje in vozila. Iz Italije bomo mogli uvažati vse vrste blaga in tudi bombažno predivo, kar je za nas zlasti pomembno. Ravno tako smo ugodno rešili vprašanje uvoza z Grčijo. Neugodno pa je naše stanje v plačilnem prometu s Češko-Moravsko, a upamo, da bomo tudi to vprašanje ugodno rešili. Še nerešeno pa ostaja vprašanje uvoza nekaterih surovin kakor bombaža, volne, železa itd. Nekatere ukrepe smo že storili, da zagotovimo te surovine naši industriji, pogajanja z deviznimi državami pa nam bodo tudi glede surovin prinesla zboljšanja. Glede bencina in nafte se začno ta teden pogajanja z Romunijo. Zaenkrat je uvoz nafte normalen.
Revizija kartelnih dogovorov
V tem tednu je bil obnovljen pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov ter je bila s tem uredba o kartelih spravljena v sklad z uredbo o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije. S tem pravilnikom je bil storjen za našo kartelno politiko važen preobrat, ki se kaže v naslednjem: 1. Uvaja se preventivna kontrola nad spremembami kartelnih dogovorov glede cen in prodajnih pogojev. Če se cene dvignejo ali poslabšajo dobavni pogoji, morajo karteli dokazati upravičenost teh odredb. 2. Ustanavlja se odbor, ki predlaga trgovinskemu ministru ukrepe za razveljavljenje neupravičenih ukrepov kartelov. Namen tega pravilnika je, da se prepreči neupravičeno dviganje cen ter da se okrepi kontrola nad delovanjem kartelov in monopolov v državi.
Glede podaljšanja ugodnosti tvornici aluminija
je dejal trgovinski minister, da je ta tvornica izvršila pravočasno vse svoje obveznosti do države ter naročila tudi stroje v tujini za povečanje svoje proizvodnje. Zaradi vojne se ti stroji še niso mogli uvoziti v državo. Država je zelo zainteresirana na povečanju pro-izvoduje aluminija, ki je danes ena najbolj cenjenih kovin na svetu. Povečanje te tvornice se more smatrati kot povečanje naše plačilne kapacitete v inozemstvu.
S tem je minister dr. Andres zaključil svojo izjavo.
©življenje njegove aktivnosti. Značilno je, da se v nemških poročilih iz Rima prvič govori o italijanski nevtralnosti, dočim se je dosedaj označevala italijanska politika kot politika čakanja v strogi pripravljenosti ter se je o Italiji pisalo samo kot o zavezniški državi.
Ustanovil se je francosko-angle-ški parlamentarni odbor, ki bo služil kot izhodišče za sklenitev zavezniškega pakta med obema državama. Obe državi se bosta zavezali, da ne bosta sklenili separatnega miru z Nemčijo. Novi pakt naj bo odgovor na nemško propagando, ki naglasa, da niso interesi med Francijo in Anglijo istovetni.
Chamberlain je podal v četrtek svoje običajno tedensko poročilo. Naglasil je, da je položaj na fronti ugoden, da so Angleži ta teden potopili zopet več podmornic. Zlasti pa je naglasil veliko enotnost vsega britanskega mperija, ki se še najbolj kaže v veliki pomoči, katero čisto prostovoljno nudijo dominioni Angliji.
Nemško vojaško poročilo z dne 31. oktobra pravi, da so nemške čete prodrle na francosko ozemlje in da so sedaj tik pred Maginotovo črto. Kje se je zgodil ta prodor, poročilo ne pove. Francosko poročilo pa pravi, da so Nemci bombardirali nekatere vasi za francosko fronto in da so bila pri tej priliki sestreljena štiri nemška letala. O prodoru ne govori francosko poročilo.
Nemška ofenziva na zapadu je baje odgodena, ker so generali prepričali Hitlerja, da bi zahtevala velikanske žrtve, a dala majhen učinek.
V Moskvi se je začelo v torek zasedanje sovjetskega vrhovnega sveta, ki je nekak sovjetski parlament. Uvodoma je podal Molotov ekspoze o sovjetski zunanji politiki. Poudaril je. da so se zgodile v mednarodni nolitiki velike spremembe, ki se zlasti kažejo v treh dejstvih: Med Nemčijo in Sovjetsko unijo je bila podpisana nenapadalna pogodba, ki da je napravila konec nenormalnim razmeram med obema državama. Med obema državama da so nastali prijateljski odnošaji, ki se bodo še poglobili. Druero dejstvo je vojaški polom Poljske, ki je prenehala obstojati. Tretje veliko deistvo pa je vojna, ki je nastala v Evropi. Vojna med Nemčijo in Franciio ter Anglijo je še v prvi stopnji in se še ni prav razvila. Voina bo brez dvoma ustvarila velike SDremembe v mednarodnem položaju. Stare formule,
na katere smo se navadili, so propadle in tako je dobil tudi oojm napadalec čisto nov pomen. Nem-čUa želi. da se vojna neha, Francija in Anglija pa da hočeta vojno nadaljevati. Vloge so torej zamenjane.
Obnovitev Poljske da je nesmise’ in zato je tudi nesmisel nadaljevati vojno, da bi se obnovila nekdanja Poljska. Ne samo nesmisel, temveč že zločin pa je nadaljevati vojno zato, da bi se zrušil hitleri-zem in zmagala demokracija. Ce vodita Francija in Anglija še nadalje vojno, potem tega ne delata iz ideoloških razlogov, temveč zato, da ne dobi Nemčija kolonij. Pogodba z Nemčijo nalaga Sovjetski uniji, da ostane nevtralna. Pohod rdeče vojske proti Poljski da ne nasprotuje nevtralnemu stališču Sovjetske unije. Na koncu svojega govora je Molotov izjavil, da se bo prijateljstvo sovjetske unije in Nemčije še poglobilo.
Glede Finske je dejal Molotov v svojem govoru, da je Sovjetska unija zainteresirana v Finskem zalivu da pa ne zahteva od Finske Alandskih otokov. Vse govorice o nekih sovjetskih zahtevah proti Švedski in Norveški da so nesmisel. Sovjetska unija želi skleniti s Finsko pakt o medsebojni pomoči, ki ga pa Finska odklanja, ker nasprotuje njeni nevtralnosti. Finska je tudi odklonila sovjetski predlog o zamenjavi ozemlja pri Leningradu za ozemlje v Kareliji. Enako je odklonila odstop nekaterih otokov v Finskem zalivu. Samo nekaj sovjetskih zahtev je sprejela. Sovjeti da niso nikdar ogrožali neodvisnosti Finske.
Vrhovni svet sovjetov je sprejel za sedanje zasedanje naslednji dnevni red: 1. zunanja politika Sovjetske unije; 2. izjava pooblaščenih komisij narodnih predstavništev zapadrie Ukrajine ter Bele Rusije.
Zaradi Molotovega govora se je
napetost med Finsko in Sovjetsko unijo povečala. Finska delegacija je prišla že v tretjič v Moskvo, kjer pa ni mogla priti v stik z vodilnimi sovjetskimi osebnostmi. — Predsednik finske republike je podelil generalu Mannerheimu diktatorska pooblastila za primer vojne.
Pri volitvah v Švici so izgubili komunisti oba svoja dosedanja mandata. Sicer niso prinesle volitve skoraj nikakih sprememb.
Nizozemska je proglasila v nekaterih obmejnih okrajih obsedno stanje.
Folitične vesti
Grški kralj je imel pred novoimenovanimi grškimi oficirji govor, v katerem je dejal: Ce bo treba, se bo grški narod branil na suhem, na morju in v zraku. Pripravljenost grškega naroda, da brani svojo neodvisnost, se vidi iz tega, da je zbral grški narod prostovoljno 600.000 funtov za okrepitev grškega letalstva.
Veliko diplomatično aktivnost razvija Italija na Balkanu. Tako bo v'kratkem podpisana prijateljska pogodba med Grčijo in Italijo. Vest, da bi se pri tej priliki izvršila tudi korektura meje v Albaniji, ni resnična.
Končana so pogajanja zaradi sklenitve nenapadalnega pakta med Italijo in Turčijo. Italija pa se pogaja še z drugimi balkanskimi državami o sklenitvi podobnega pakta. Tako se poroča iz Sofije, da potekajo italijansko-bolgarski razgovori zaradi sklenitve nenapadalnega pakta ugodno.
Velike izpremembe so se izvršile v italijanski vladi, vojski in vodstvu fašistične stranke. Na Mussolinijev predlog je sprejel italijanski kralj ostavko ministrov Lanti-
nija, Alfierija, Guarnerija, Rosso-nija, Bennija, Cobol-Giglia, na novo pa imenoval ministre Rizzija, Tavolinija, Riccardija (za devize in valute), Tassinarija, Host-Ventu-rija in Serena. Odstopil je nadalje šef gen. štaba gen. Pariani, na njegovo mesto pa je bil imenovan maršal Graziani. Odstopil je nadalje gen. tajnik fašistične stranke Starace, ki je bil imenovan za šefa gen. štaba fašistične milice, za gen. tajnika fašistične stranke pa je bil imenovan general fašistične stranke Ettore Muti.
Te velike spremembe v vodstvu italijanske politike se splosno komentirajo kot znak, da se je okrepila struja, ki zagovarja ohranitev nevtralnega stališča italijanske politike ter okrepitev pozicije italijanske vojske. Maršal Graziani velja kot velik prijatelj maršala Badoglia. Bivši ministri Alfieri, Guarneri, šef gen, štaba Pariani in gen. tajnik fašistične stranke Starace so veljali kot vneti zagovorniki najožjega sodelovanja z Nemčijo.
V Nemčiji pa upajo, da te izpremembe ne bodo niti najmanj vplivale na nadaljnje stališče Italije v sedanjem evropskem konfliktu. V Berlinu tudi pravijo, da je treba sedanje spremembe razumeti le kot ukrep, ki naj prepreči birokratizacijo fašističnega režima in kot
MtjioCjša &akovo*t-
maovotjni
udfvmxyčajte tocej:
MAG61
Navodila trg. ministra o poslovanju trgovcev z živino
Trg. minister je na vprašanje, če smejo trgovci z živino, ki imajo pooblastilo za opravljanje trgovine z živino v stalnem kraju, obiskovati živinske sejme izven sedeža njih obrata in tu ne samo kupovati živino, predpisal navodila, v katerih ugotavlja to pravico trgovcev ter pravi:
Ugotavljajoč to pravico trgovcev z živino je treba naglasiti, da morajo takšni trgovci na temelju svojega pooblastila vse svoje poslovanje opravljati v glavnem v sedežu svojega obrata, ne morejo pa na temelju pooblastila, ki ga jim je izdala določena oblast vse svoje poslovanje opravljati v kraju, ki je izven območja te oblasti, ker bi to pomenilo opuščanje poslovanja v mestu sedeža njih obrata in brezpravno opravljanje tega posla v drugem kraju. Smejo pa hoditi na sejme ter tam kupovati in prodajati.
Nadalje je treba naglasiti v zvezi z odst. 3. toč. 2. uredbe o zatiranju draginje, da trgovci z živino nimajo pravice, da bi prihajali na določen živinski sejem, da tu kupijo živino in jo v istem kraju za čas trajanja sejma ali tržnega dne preprodajo.
Le zakaj se ne more izdati takšno navodilo malo bolj jasno?
Načrt nove uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov
Minister dr. Cubrilovie je izjavil novinarjem, da je njegov referat o novi uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov že pred gospo-darsko-finančnim odborom ministrov. Referat je izdelal na podlagi sklepa ministrskega sveta, da pripravi kmetijsko ministrstvo material za revizijo dosedanjih predpisov o likvidaciji kmetskih dolgov. Ta reforma naj bo, kakor je naglasil minister dr. Cubrilovie, dokončna in definitivna. Izhodna točka nove uredbe naj bo, da sta dve vrsti kmetovalcev: v prvi skupini so mali kmetovalci, katerih dolgovi ne presegajo 50.000 din. v drugi skupini pa so srednji in večji kmetovalci, katerih dolgovi presegajo 50.01K) din. Prvih kmetovalcev je 715.847, njih skupili dolgovi pa znašajo 2.189'3 milijona din, drugih kmetovalcev pa je 16.338, njih skupni dolgovi pa znašajo 606'9 milijona din.
Dr. Cubrilovie je naglasil, da se mora vprašanje kmetskih dolgov rešiti tako, da bodo varovani interesi kmetskega kreditnega zadružništva ter interesi malih vlagateljev, da bi se v resnici zaščitila socialna pravica. (Kaj pa je z interesi malih trgovcev in obrtnikov, ki so tudi potrebni, da se nanje vsaj malo ozre socialna pravda in da ne bodo spet oni žrtve kmetske zaščite?)
Naglasa se, da se opaža tendenca, da bi država prevzela vse dolgove malih kmetovalcev. Prav lepo! Toda tudi trgovcem in obrtnikom bi bilo treba pomagati, da jih sedanje težke razmere ne starejo. To tem bolj, ker zahtevajo trgovci mnogo manj in bi bili zadovoljni, če bi jim država priskrbela vsaj cenene kredite, ki pa jih ne bi bilo treba črtati, ker bi jih trgovci poravnali. Upamo zato, da se bodo tudi potrebe malih trgovcev in obrtnikov upoštevale.
Ne pošiljajte živil s pošto v inozemstvo
Devizna direkcija Narodne banke sporoča:
Obveščajo se vsi, ki naslavljajo svoje pošiljke v inozemstvo, da je odbor za izvoz pri Narodni banki v soglasju s finančnim ministrom izdal odlok, da sc prepove pošiljanje poštnih pošiljk, ki vsebujejo življenjske potrebščine in vse druge proizvode, ki so bodisi delno ali pa v celoti tujega porekla. Izrečno je prepovedano pošiljati v poštnih zavitkih kakor tudi v za-
vitkih pod označko »vzorec brez vrednosti« v inozemstvo pošiljke, ki vsebujejo kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, dalje čokolado, riž, milo, volnene in bombažne stvari, tkanine, platno, svilene tkanine, usnjene izdelke itd. Carinarnicam je bil izdan nalog, da vrnejo vse pošiljke, ki so bile poslane v tujino in ki vsebujejo takšne stvari. Zato se opozarjajo vsi zainteresirani, da ne oddajajo na poštah pošiljk s takšno vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in da ne hi izgubljali časa, ker bodo vse takšne pošiljke pošiljateljem vrnjene.
Znižana tarifa za pošiljanje sadja po pošti
Da bi se povečala potrošnja sadja, je znižalo poštno ministrstvo tarifo za poštne pošiljke s sadjem.
Za pakete s svežim sadjem se plača taksa pri teži do 6 kg 5 din, od 6 do 9 kg 8 din, od 9 do 12 kg 10 din brez drugih taks. V težjih paketih od 12 kg se sadje ne sme razpošiljati. Paketi smejo vsebovati le sveže domače sadje kakor češplje, jabolka, hruške, grozdje,
»Finansijski zbornik« z dne 26. oktobra je objavil naslednjo važno okrožnico davčnega oddelka finančnega ministrstva na vse finančne direkcije:
»Davčni oddelek je v zadnjem času opazil, da se je pojavila tako pri davčnih zavezancih kot tudi pri odmernih oblasteh negotovost v vprašanju, katere družbe z omejenim jamstvom so zavezane družbenemu davku, kalere pa pridob-nini. Da bi napravil lej negotovosti konec, daje davčni oddelek po vsestranski proučitvi vprašanja naslednje pojasnilo:
»Po odst. 1. čl. 74. zakona o neposrednih davkih so zavezane družbenemu davku one družbe z omejenim jamstvom s sedežem na ozemlju kr. Jugoslavije, ki so zavezane na javno polaganje računov.
Skladno s 1. odst. pravilnika k čl. 74. ne obstoji dolžnost javnega polaganja računov samo takrat, kadar mora podjetnik javno objavljati svoje poslovne zaključne račune ter jih predložiti v odobritev zboru 'družbenikov ali upravnemu organu, ki je pristojen za zaščito javnih interesov, temveč se smatra, da obstoji dolžnots javnega polaganja računov tudi tedaj, kadar mora podjetnik pokazati poslovne knjige izven družbenikom v podjetju tudi organu, ki je poklican, da ščiti javne interese. To stališče je zavzel državni svet v svoji razsodbi št. 29621/36 z dne 10. aprila 1937.
Iz tega sledi, da niso zavezane družbenemu davku samo one družbe z o. j., ki morajo zaključne račune javno objavljati ter jih predlagati v odobritev družbenikom ter javnim organom v zaščito javnih interesov, temveč tudi one, ki so sploh dolžne, da pokažejo svoje poslovne račune organom javnih oblasti zaradi zaščite javnih interesov.
Z ozirom na takšno tolmačenje pojma javnega polaganja računov v zakonu o neposrednih davkih ter v svrho pravilne uporabe davčne zavezanosti, se morejo družbe z o. z., ki so zavezane na javno polaganje računov razdeliti v naslednje štiri kategorije;
a) družbe z o. j., ki morajo po zakonu o družbah z o. j. kot takšne javno polagati svoje poslovne račune,
b) v one, ki po istem zakonu zaradi narave posla, ki ga opravljajo (koncesioniranega), morajo
marelice, češnje, višnje, kutine, sveže fige, limone in pomaranče ler kostanj, lešnike, mandeljne in orehe v lupinah. Z eno spremnico se lahko odpošljejo trije paketi, če so od istega pošiljalca in naslovljeni na enega in istega sprejemnika. Te tarife veljajo od 1. maja do 15. decembra vsakega leta.
dati zaključne račune v vpogled organom oblasti, ki so pristojne za izdajo koncesij,
c)	v one, ki so po obrtnem zakonu zaradi narave svojega poslovanja dolžne pokazati organom oblasti svoje poslovne račune in
č) v one, ki so zaradi narave svojega posla po posebnih zakonih zavezane, da pokažejo svoje poslovne račune organom oblasti, pristojnim za to po posebnih zakonih.
V skupino pod a) spadajo družbe z o. j., katerih poslovni predmet je bančno poslovanje (zadnji odst. § 22. zak. o družbah z. o. j.).
V skupino pod b) spadajo družbe z o. j. iz j? 3. zakona o družbah z o. j., ki so v smislu predpisa 104. istega zakona dolžne pokazali račune organom oblasli, id so njim izdale koncesijo. To so družbe z o. j., ki se bavijo z želez-niško-prometnimi posli, z izdajo založnic in fundiranih bančnih zadolžnic ter zbiranjem ter odpravljanjem izseljencev.
V skupino pod c) spadajo družbe z o. j., ki so po predpisih § 63. zakona o obrtih dolžne dovoliti vpogled v svoje poslovne knjige organom javnih oblasti. To so družbe, ki se bavijo s posli, našte-
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine oz. oddelek za živino je predpisal naslednje pogoje za oddajo živih goved po SAIB na Reko oz. v Italijo:
Kakovost:
Izročati treba vole I. in II. kakovosti z največ enim mlečnim zobom in največ 7 let stare, z najmanj 600 kg žive teže, ki se tehta ob prevzemu.
Rejeni junci in junice z največ 4 zobmi povprečne teže 500 kg žive teže ob prevzemu.
Rejeni bikci I. in II. kakovosti, ki se še niso uporabili za oploditev z začetno premeno in največ do druge premene zob s povprečno težo 500 kg ob prevzemu.
Cene:
Cene, ki jih bo odobril Zavod izvoznikom, bodo v skladu s cenami, ki jih dobe živinorejci za vole od 4 do 6'50 din, za bikce pa od 3 do 5'30 din po kakovosti.
timi v § 60. tega zakona pod točkami 1., 4., 5., 6., 8., 10., 11., 15., 19., 20., 22., 25., 26., 27. in 31.
V skupino pod č) spadajo družbe z o. j., katerim je zaradi narave njihovega poslovanja po posebnih zakonih predpisana dolžnost, da pokažejo svoje poslovne knjige in račune organom oblasti, ki so določene po teh posebnih zakonih. Takšne družbe so n. pr. družbe z o. j., ki se bavijo s proizvajanjem električnega toka (zakon o elektrifikaciji države itd.).
V navedenih štirih skupinah so torej obsežene vse družbe z
o.	j., ki so zavezane družbenemu davku. Vse ostale družbe z o. j., brez ozira na to, kako velik je njih kapital in kakšna je njih notranja ureditev, so zavezane plačevanju pridobnine.
Ker je na ta način zadosti jasno razloženo, katere družbe z o. j. so zavezane plačevanju družbenega davka, mora direkcija pri vseh neizvršenih odmerah za preteklo leto, a tudi pri odmeri za tekoče leto, za vsako družbo z o. j. na prej navedeni način predhodno ugotoviti, v katero od prej naštetih štirih skupin spada družba V pozitivnem primeru naj družbo obdači z družbenim davkom, v negativnem primeru pa odstopi odinerne akte pristojni davčni upravi, da ta odmeri pridobil ino. Rajonski inšpektorji morajo pri .prvem obhodu direkciji podrejenih davčnih uprav pregledati vse one odmerne akte za družbe z o. j., ki so bile dosedaj obdačene s pridobnino ter bodo one akte, ki po gornjih pojasnilih zavezujejo družbo na plačevanje družbenega davka, poslali direkciji, da ta odmeri davek za prihodnje leto.
S tem pojasnilom se razveljavljajo vsi njemu nasprotni odloki in pojasnila davčnega oddelka glede obdačevanja družb z o. j.
Prevzem:
Govejo živino je treba oddati franko carinska tehtniea Reka, pošiljke pa je treba nasloviti: Traf-fici Fiumani per la SAIB, Fiume, Punto Franco. Pošiljka mora imeti mednarodni tovorni list. Kot pošiljatelj se mora označiti na tovornem listu Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, v oklepaju pa mora biti ime izvoznika, ki dejansko izvaža.
Dokumenti:
Vsi dokumenti (tovorni list, Zavodovo potrdilo, potrdilo o zavarovanju valute) se morajo glasiti na isto ime.
Potrdilo o zavarovanju valute mora brezpogojno priti v istem času ko pošiljka, ker je brez tega carinjenje nemogoče, s tem pa tudi odpošiljatev v Punto Franco. Potrdilo o zavarovanju valute se mora glasiti na isto težo in kakovost, ki so dejansko naklada. Po-
šiljko mora spremljati tudi potrdilo pristojnega veterinarja vi dveh izvodih in na formularjih, ki! jih dostavlja Zavod izvoznikom istočasno s potrdilom. Izvozniki mora takoj po izvršenem nakladanju brzojavno obvestiti Zavod o številu natovorjenih vagonov ter nakladalno postajo.
Prevzem:
Goveja živina se bo prevzemala! na Reki samo od ponedeljka zjutraj do srede zjutraj. Vsaka pošiljka, ki bi se zakasnila samo en dan, bo čakala na stroške pošiljatelja do prihodnjega tedna.
Goveda se prevzemajo po uradnem tehtanju in veterinarsko-poli-cijskem pregledu v navzočnosti zastopnika Zavoda in SAIB. Govedo se ne sme hraniti niti napojiti 24 ur pred prihodom v kraj carinjenja, v nasprotnem primeru se bo zadržalo 24 ur in nakrmilo na stroške izvoznika ter odbilo 12% od teže.
Prevzemajo se samo zdrava goveda. Goveda, ki bi se na pregledu označila kot škodljiva za hrano, se ne bodo obračunavala. Tako nastale stroške trpi pošiljatelj. Pri govedih, ki se bodo spoznala zaradi skritih napak (tuberkuloze ali druge bolezni) kot ne-porabua za hrano, se bo določil ustrezajoč odbitek. Okužena živina se bo dala 24 ur po prihodu pošiljatelju na razpolago. Če bi se okužila od te živine tudi druga živina, trpi škodo poSiljetelj bolne živine.
Po uradnem tehtanju se ugotovi kakovost goveda, če se komisiji ne bi mogli zediniti, se določi kakovost po odstotku izkoriščenja mesa pri klanju, kar se zgodi na ta način, da se določi težina ohlajenih 4 četrti (brez masti) v razmerju proti živi teži.
Za vsako pošiljko se mora plačati prevoznina od nakladalne po-, staje do Reke.
Obračunavanje in izplačilo.
Protivrednosti izplačuje Zavod po obračunih s SAIB, ko dobi poročilo, da so bila goveda v redu prevzeta. Če bi imel SAIB upravičene razloge za ugovore in odbitke, odbije te Zavod izvozniku pri obračunu ali pri prihodnjem obračunu. Od računa se odbijejo tudi vsi postranski stroški do Reke, ko stroški jugoslovanskega carinjenja, veterinarskega pregleda, dezinfekcije vagonov itd.
Splošna določila.
Vsak izvoznik mora izvršiti izvoz po potrdilu, ki mu je bilo izdano. Če tega ne more storiti, mora o tem takoj obvestiti Zavod.
Izvoznik sme naložiti samo živino, za katero je dobil potrdilo. Izvoznik, ki se ne ravna po predpisih, bo brezpogojno kaznovan in. izključen od nadaljnjih dobav.
VELIKA
BLASNIKOVA
PRATIKI
ie izšl 1940
Davčna zavezanost družb	z	omel.
Maina okrožnica vsem iinaninim
direkcijam
Pogoji za izvoz žive živine
Deiarstvo
število vlagateljev v samoupravnih hranilnicah Hrvatske
Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije je objavila podatke o gibanju vlog pri samoupravnih hranilnicah v času od 30. junija do 31. avgusta. Zbrani so podatki 58 hranilnic (brez pelih v severnih krajih). Vloge pri teh petih hranilnicah pa so znašale 1'8 milijona din. Stanje vlog je bilo naslednje:
1939 vlagateljev znesete vlog v mil. din 31. julija	248.559	2.547'9
30. junija	247.804	2.520-2
31. avgusta	248.050	2.5017
Te številke dokazujejo, da se je
stanje vlog v avgustu zmanjšalo.
Po pokrajinah je bilo stanje naslednje;
Hrvatska	71.541
dravska ban. 131.572
1.034-4
1.122-7
166-3
78-5
0-6
1‘8
97-4
■ donavska 7.117 Beograd 31.892 moravska	14
vardarska	375
drinska	5.539
Iz teh podatkov se	vidi,	da	je
Slovenija še vedno na	prvem	me-
stu, da pa jo bo v kratkem dohitela in najbrže tudi presegla banovina Hrvatska.
Z devizami plačano blago se ne sme izvažati
Devizna direkcija Narodne banke objavlja:
Z ozirom na vesti, ki so bile objavljene v nekaterih listih, se opozarjajo izvozniki, da je prepovedan v klirinške države izvoz blaga, ki je plačano v devizah, brez ozira na to, ali gre za izvoz blaga v istem stanju, v katerem so bile surovine uvožene, ali pa v predelanem stanju.
Uradni tečaji za november
Finančni minister je predpisal za november naslednje uradne tečaje:
Za zbolišanie trg. od noša jev z Južno in Srednio Ameriko
Prvi pogoi: sklenitev trgovinskih pogodb
Večkrat smo že v »Trgovskem listu« opozorili na nujno potrebo, da sklene naša država trgovinske pogodbe z južno- in srednje-ame-riškimi državami. Ker nimamo teli pogodb, se uporablja proti našim izvoznikom maksimalna carinska tarifa, uvozniki našega blaga pa morajo plačati devize po svobodnem tečaju, ki je za 20% višji od uradnega. Zaradi tega je konkurenčna sposobnost našega blaga silno znižana. Kako težke posledice nastajajo na ta način za naš izvoz, kaže posebno drastično dejstvo, da je na argentinskem trgu konkuriralo našemu blagu tudi naše lastno blago, ki je bilo pripeljano v Argentino iz držav, ki imajo z njo sklenjene trgovinske pogodbe in se morejo zato poslu-žiti raznih ugodnosti.
K zvišanju naše trgovine z Južno Ameriko pa nas sili tudi velika pasivnost naše trgovinske bilance z državami Južne Amerike. Sedaj pa je tudi izredno ugoden trenutek, da povečamo svoj izvoz v Južno Ameriko. Zaradi nedavnih teritorialnih sprememb v Evropi se nekatere južnoameriške države vzdržujejo od nakupov v nekaterih evropskih državah. Te države bi mogli mi vsaj deloma nadomestiti. Naša Centrala industrijskih korporacij je tudi prejela od mnogih interesentov v Južni Ameriki pozive, da naša država izkoristi to okoliščino. Pri tem bi nam mogle močno pomagati tudi naše kolonije v južnoameriških državah. Po izhrnhu vojne v Evropi pa so
se možnosti za povečanje našega iz- papir, ki ga izvažamo v znatnih
voza v Južno in Srednjo Ameriko še znatno povečale.
Kako zelo smo sedaj pasivni v trgovini z Južno Ameriko, kažejo naslednje številke (v milijonih dinarjev) o našem izvozu in uvozu
z južnoamei	iškimi	državami	v letu
1929. do 1938.:			
	izvoz	uvoz	pasiva
Brazilija	30,05	854,14	824,09
Argentina	123,65	571,09	247,44
Urugvaj	22,06	141,42	119,36
Kolumbija	7,68	84,47	76,78
Peru	0,93	31,18	30,25
Čile	8,40	28,93	20,53
Paragvaj	0,26	8,76	8,50
Venecuela	3,35	6,62	3,26
Ekvador	0,05	3,93	3,83
Bolivija	0.13	0,26	0,12
skupno 396,60 1.730,86 1.334,25
V desetih letih smo torej več uvozili kot izvozili blaga za 1.384 milijonov din, kar znaša na leto povprečno za 133 milijonov din manj. Naša trgovinska pasivnost z južnoameriškimi državami se ni zmanjšala niti v zadnjih treh letih po krizi, temveč se nasprotno še poslabšala. Tako je znašala pasivnost v letih 1936. do 1938. zaporedoma: 119, 120 in 143 milijonov dinarjev.
Tako velika pasivnost nujno zahteva, da se takoj začne delati na to, da se ta konstantna pasivnost vsaj zmanjša, če se že ne bi mogla popolnoma odpraviti. V ta namen je treba ali zmanjšati uvoz ali povečati izvoz ali pa je treba kombinirati obe rešitvi.
Struktura	naše
iz Jušne
1 napoleondor . .	a	din	350'—
1 zlata turška lira .	a		398'30
1 angleški funt . .		9»	220'-
1 ameriški dolar . .	•	99	55 —
1 kanadski dolar . .	•	99	54'70
1 nemška marka . .	•	99	14'30
1 zlot		b	99	8'30
1 betga . » . . ,	m	99	»'30
1 pengii . i . . .	•	99	STO
1 braziljski milreis .	•	99	2'80
1 egiptovski funt .	•	99	228'—
1 palestinski funt .	•	99	225*—
1 urugvajski pezo« .	•	99	18'50
1 argentinski pezos.	•	99	12'50
1 čilski pezos . . .	.	99	1'25
1 turška papirnata lira		99	34'-
100 francoskih frankov	.	99	124'50
100 švicarskih frankov		99	1233*—
100 italijanskih lir	.	99	228'80
100 nizozemskih gold.	a	99	29t7'50
100 bolgarskih levov .	•	99	46'—
100 romunskih lejev .	•	99	30 —
100 danskih kron . .	•	99	1113*—
100 švedskih kron . .	#	99	1285*—
100 norveških kron .		99	1250*—
100 pezet 		•	99	240*—
100 drahem ....	•	99	40 —
100 čeških kron . . .	•	99	150'50
100 finskih mark . .	•	„	108'—
100 letonskih lat . .	.	99	730*—
100 iran. (perz.) rialov	.	99	UK)'—
100 iranskih (perz.) rialov		99	100'—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim. ).
*
Umrl jc Vinko Hudovernik, ravnatelj Mestne hranilnice v p. v Radovljici. Pokojnik je bil odličen gospodarski delavec, znan in spo štovan po vsej Gorenjski. Bil je mož blagega značaja, ki je storil tudi mnogo dobrega. Pogreb bo v soboto ob 3. popoldne v Radovljici. N. v m. p.!
Za namestnika gen. ravnatelja Priv. agrarne banke je bil izvo' Ijen bivši upravnik bančne podružnice v Zagrebu dr. Zuzič.
Drž. vrednostni papirji so noti-rali dne 2. XI. na beograjski borzi takole:	vojna škoda 437-25—438,
4% agrarne 53, 6% begluške 80 50 do 84, 6% dalmatinske 7550—76, 6% gozdne 73—74-50, 7% Blair 89 do 89-75, 8% Blair 90 50, 7% Selig-man 99-— din.
. Delnice Narodne banke so bile po 7000, delnice PAB po 205 din.
Indijska vlada je prepovedala izvoz zlata brez posebnega dovoljenja direkcije rezervnega fonda Indijske banke.
Če pregledamo naš uvoz iz Južne Amerike, potem vidimo, da ie zmanjšanje uvoza skoraj nemogoče, ker mi uvažamo surovine in živila, ki bi jih naše gospodarstvo težko pogrešalo. Med temi predmeti so celo takšni, katere dobavlja edino Južna Amerika. Tako uvažamo: laneno seme (Argentina), kvebraho (Argentina, Urugvaj), soliter (Čile). Iz drugih držav pa uvažamo: kavo, loj, surove kože, volno, riž, konjsko žimo, začimbe, vosek, banane, kamforo, jod itd. Mogli pa bi svoj uvoz še povečati. Tako iz Brazilije in Peruja bombaž, kar je danes posebne važnosti za našo tekstilno industrijo, petrolej iz Veneeuele, kositer iz Bolivije itd.
Naš izvoz
Mogli bi pa tudi povečati svoj izvoz v te države. Predvsem bi morali pospeševati izvoz onih predmetov, ki jih danes že izvažamo v južnoameriške države. S sklenitvijo trgovinske pogodbe bi to tudi mogli doseči, ker potem ne bi bilo treba plačevati maksimalne carinske tarife, devize pa bi se plačevale po nižjem uradnem tečaju.
Glavni predmeti, ki smo jih že izvažali, so bili: žagan les (hra slov, bukov, jesenov, brestov in orehov), frizi, les za izdelovanje dog, doge, sodi, furnirji, celuloza, cement, umetni škriljevec, cigaretni papir, zdravilne rastline,
Naročajte »Trgovski list«!
klobuki, kalcijev karbid, alkaloidi,
kalcijev cianamid, fižol, suhe gobe. oljčno olje, likerji, žganje, hmelj, konoplja, bolhač, puli itd.
Od skupne vrednosti našega izvoza v Južno Ameriko je odpadlo leta 1936. na živila 7%, leta 1937. 7'6%, a leta 1938. samo 2%. V tem sektorju je najvažnejši predmet fižol, dočim je Argentina eden naših najvažnejših trgov za likerje in žganje.
Od vsega izvoza zdravilnih in industrijskih rastlin smo izvozili v Južno Ameriko leta 1936. 7%, leta 1937. in 1938. pa samo po 0'8%.
Najvažnejši izvozni predmet je za nas les, ki je tvoril leta 1936. nad 60 odstotkov vsega našega izvoza v Južno Ameriko, leta 1938. pa celo 687%.
Na izvoz iz industrijskega sektorja je odpadlo leta 1936. 6! leta 1937. 8'6% in leta 1938. 9'8%, kar dokazuje, da izvoz industrijskih izdelkov stalno raste, čeprav je prenehal leta 1938. izvoz kalcijevega cianamida (v Kolumbijo), klobukov (v Argentino, Čile in Urugvaj) in furnirja ter čeprav se je-zmanjšal izvoz metilnega alkohola in alkaloidov (v Čile .n Uru-gvaj je popolnoma prenehal). Iz voz cementa se je ohranil na višini v letu 1937. zaradi izvoza v Vene-cuclo, kjer se delajo sedaj velika javna dela. Posebno mesto v na šem izvozu zavzema eigaretn
količinah v skoraj vse države.
Kakor smo že poudarili, bi se moral najprej omogočiti večji izvoz onih predmetov, ki smo jih že izvažali, nato pa predmetov, za katere je zanimanje na južnoameriških trgih. Po sklenitvi trgovinske pogodbe z južnoameriškimi državami bi mogli izvažati naslednje predmete: emajlirano posodo, papir, pohištvo, konoplje, vrvarske zdelke, svilene tkanine, preproge, nogavice, trikotažo, kavstično sodo, ocetno kislino, alkaloide, kalcijev cianamid, gumbe ter izdelke iz smole in kazeina, stole iz upognjenega lesa, dele stolov, parketne deščice, ročaje, razne lesne izdelke, higiensko blago, proizvode farmacevtske industrije, metilace-tat in druga sredstva za raztopi-tev, razne konzerve, suho sadje, mandeljne, oljčno olje itd.
Pri tem je posebne važnosti, da priborjene pozicije obranimo. Leta 1929. smo izvozili v Čile cementa za 7 milijonov din, ko smo izgubili ta trg, smo izvozili na leto povprečno le za 100.009 din. Leta 1938. sta se pojavila Peru in Bolivija kot interesenta za naš žagan les, dočim je isto leto izvoz lesa Brazilijo popolnoma prenehal. Brazilija je sploh zgovoren primer, kako ne znamo izkoristiti prilik. Predvsem nimamo redne pomorske zveze z Brazilijo, zaradi tega tudi ni mogoče bolj inten-ivno poslovanje s to državo, ki leje nad 45 milijonov prebivalcev in ki ima milijonska mesta. Mogli bi v Brazilijo izvažati celulozo (leta 1938. smo izvozili v to državo 49% vsega našega izvoza celuloze), frize, galanterijske izdelke iz lesa, posebno jeklo, cement, škriljevec. cigaretni papir, zdravilne rastline td.
Zadnja leta se je zelo povečal naš izvoz cementa v Veneeuelo,
Mihelčič Ivan, Ljubij ana
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
BorSInikov trg it. 1 - telet. 27-04 Podružnica - Sprejemališče Tyrieva cesta Sl
Izvršujemo vsakovrstne električne • nstiilneije za luč, moč, signale itd. Dograditve in popravila instalacij, električnih aparatov, motorjev, likalnikov itd. Vse formalnosti, prijave in naprave načrtov izvršimo za stranke za priklop na omrežje krajevnih elektrarni brez doplačil. Dobavljamo za instalacije in popravila prvovrstni material, svetila in žarnice. — Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. Zaloga in dobava priznanih proizvodov tovarne »K. MARELLI«. Milano, kakor elektromotorjev, ventilatorjev, črpalk itd. Zahtevajte proračune in reference. Postrežba točna! ZA VSA NAVODILA IN POJASNILA V ELEKTROTEHNIČNIH ZADEVAH SE OBRAČAJTE NA TEL. 27-04.
s katero smo imeli leta 1938. celo aktivno trgovinsko bilanco.
Prav tako bi mogli znatno povečati svoj izvoz v Kubo, s katero smo v zadnjih letih dosegli celo aktivno trgovinsko bilanco. Od leta 1928. do 1934. je bila naša trgovinska bilanca s Kubo stalno pasivna (leta 1928. celo za 12'29 milijona din), leta 1935. pa je postala aktivna, in sicer za 134.465 dinarjev, naslednje leto je padla na 82.741 din, leta 1937. je bila aktivna za 647.054 din, leta 1938. pa celo za 1,268.896 din. Iz Kube smo uvažali industrijske rastline, surove kože, mahagoui in cedrovino, izvažali pa cigaretni papir, sirup iz koruze ter svilene tkanine. Poznavalci kubanskega trga so mnenja, da bi izvoz teh predmetov mogli še znatno povečati, poleg tega pa začeti izvažati tudi mnoge druge predmete, kakor stavbeni les, cement, umetni škriljevec, vino, ekstrakte za strojenje kož, hmelj, papirnate izdelke, igrače itd. Zopet pa bi bil olajšan izvoz, če bi imeli s Kubo sklenjeno trgovinsko pogodbo. Z državami, s katerimi nima Kuba sklenjene trgovinske pogodbe, postopa namreč Kuba takole: 1. Za blago iz držav, ki so v prejšnjem letu kupile najmanj za 50% svojega izvoza kubanskih proizvodov, se uporablja minimalna carinska tarifa. 2. Za blago iz držav, ki so kupile v predhodnem letu za 25 do 50% svojega izvoza, se uporablja minimalna tarifa z dodatkom 25%, za druge pa maksimalna tarifa.
Vse naše gospodarstvo želi, da se čimprej sklenejo trgovinske pogodbe z južnoameriškimi državami. Zlasti pa je važna trgovinska pogodba z Argentino, zlasti še, ker se v Argentini sedaj dela na to, da se onemogoči vsaka trgovina z državami, ki so v brezpogodbenem stanju z Argentino.
Velika izguba za našo zunanjo trgovino bi zato bila, če ne bi že enkrat sklenili trgovinske pogodbe z Argentino, kjer se nudijo za našo izvozno trgovino mnogo bolj ugodne razmere ko v marsikateri drugi državi.
Seznam	lu
predmetov
Usnjene rokavice, vezene s kakršno koli tvarino, tudi z obrobki iz fine kožuhovine.
Palice, biči in podobni predmeti iz usnja in živalskih žil; sedlarski in jennenarski izdelki iz usnja, tudi iz prepojenih ali prevlečenih tkanin: v zvezi s srebrom, s srebrom oploščenimi, posrebrenimi ali pozlačenimi deli.
Torbarski izdelki iz usnja ali tkanin, razen iz svilenih, tudi iz prepojenih ali prevlečenih tkanin v zvezi z najfinejšo tvarino, težki nad 1 kg, v zvezi z najfinejšo tvarino, težki do vštetega 1 kg. Usnjeni izdelki, kolikor niso imenovani drugje.
Krznarski izdelki (krznarsko blago): iz finih kož, neprevlečeni; brez podloge, prevlečeni s podlogo kakor Iudi imitacije.
Tkanine in trakovi s kavčukom prepojeni, prevlečeni ali z vložkom iz kavčuka, svileni ali deloma svileni.
Izdelki iz kavčuka v zvezi z najfinejšo tvarino, v zvezi z dragimi kovinami.
Elastične tkanine: pleteno blago, pozamentarija, če je uporabljena svilena ali deloma svilena preja.
Košarski in pletarski izdelki v zvezi z drugo ne imenovano tva lino: v zvezi z najfinejšo tvarino, z dragimi kovinami, z zlatom ali s srebrom.
Izdelki iz sparterije (razen klobukov): v zvezi z najfinejšo tva rino.
Ščetke z najfinejšo tvarino, iz slonove kosti in biserne matice, s plišem. Izdelki samo ali deloma iz slonove kosti in imitacije slonove kosti, iz želvovine in imitacije, iz biserne matice in imitacije
tudi z drugo tvarino, v zvezi z najfinejšo tvarino ali z dragimi kovinami.
Biseri in imitacije biserov. Korale in imitacije koral.
Izdelki iz ribje kosti v zvezi z najfinejšo tvarino.
Živalske snovi za rezbarstvo, drugje ne imenovane, in izdelki iz njih, izdelki v zvezi z najfinejšo tvarino in z dragimi kovinami.
Izdelki, docela ali deloma iz celuloida in njemu podobnih snovi, razen imitacij slonove kosti in želvovine ter v zvezi z najfinejšo tvarino in v zvezi z dragimi kovinami.
Pohištvo: prevlečeno s svileno ali deloma svileno tkanino, čipkami, vezenino, žametom, plišem in njim podobnimi tkaninami in ostalo z vloženim delom, pobarvano z brončenimi barvami, popleskano. Izdelki, drugje ne imenovani: z vloženim delom, pleskani, pobarvani z brončenimi barvami, tudi v zvezi s fino tvarino, z najfinejšo tvarino in z dragimi kovinami.
Palice, držala za palice, brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino, iz trstja.
Izdelki iz plutc v zvezi s fino in najfinejšo tvarino in dragimi tvarinami.
Tapete iz papirja: bronsirane, pozlačene ali posrebrene.
Kvarte za igranje, zabavo in podobne, tudi pole s slikami za take kvarte.
Luksuzni galanterijski in drugi drobni izdelki iz kamnov vsake vrste, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino. Nagrobni spomeniki in grobnice iz kamna, vredni nad .10.000 dinarjev.	(Dalje.)
Davčni svetovalec
Izredni cestni prispevek -tovorni avtomobili - izmera
G. F. P. v K.
a) Vprašanje: Od sreskega na čelstva sem dobil nalog, naj pla čam za svoj tovorni avto letni zne sek din 1750'— kot izreden pri spevek. Vozim le blago s kolo dvora v svoje skladišče in tu do stavljam svoje blago odjemalcem na dom. Ceste nikakor ne izrab ljam v izredni meri in mislim, d nikakor nisem dolžan plačati teg? prispevka.
Odgovor: Vaš prevoz blaga bo vsekakor spadal med one vožnje za katere morale plačati izredni prispevek. Tega prispevka so oproščeni samo trgovci za prevoz svojega blaga in materiala, če njih blagovni promet ne presega koli čine 52 ton na leto. Ako ne morete dokazati, da niste lastneg: blaga prevozili več nego 52 ton na leto, vam normalno ne bi bilo treba plačati prispevka. Toda vi vozite svojim odjemalcem tudi blago, katero kupijo pri vas. Za te vožnje pa morate plačati po deset par od tone tovora in prevoženega kilometra. Ako pa se količina prevoženega blaga ali prevoženih kilometrov ne da ugotoviti, se plačuje za te vožnje pavšal, ki se ravna po nosilnosti vašega voza Ako vam je sresko načelstvo predpisalo pavšal v iznosu din 1750' ima vaš voz nosilnost 1—2 toni Po našem mnenju se plačila tega zneska ne bi mogli ubraniti tudi v primeru, da bi se proti tozadevnemu plačilnemu nalogu pravočasno pritožili.
Blago, dostavljeno izven občine trgovčevega obrata
b) Vprašanje: Sresko načelstvo me je te dni na ovadbo železniške uprave pozvalo, naj se opravičim, drugače bom kaznovan, ker bi moral imeti za prevoz blaga, ki ga dostavljam odjemalcem izven občine svojega obrata, posebno do-■volitev. Prosim za pojasnilo, ako so res taki predpisi?
Odgovor: V docela enakem primeru se je državni svet v razsodbi z dne 27. III. 1936., št. 8466, postavil na stališče, da je zahteva obče upravne oblasti (sreskega načelstva) nezakonita. Utemeljil je svoje stali.iče s tem, da odreja uredba o izdajanju dovolitve za prevoz blaga z motornimi vozili, da je treba tudi za nereden (zača sen) prevoz blaga z motornimi vozili preko mej občinskega rejona posebne dovolitve.
Uredba je izdana na podlagi odstavka 2. § 60. zakona o obrtih. Po tem zakonitem določilu je minister za trgovino in industrijo v sporazumu s prizadetimi ministri pooblaščen, da sme predpisati uredbo, da se smejo tudi druge obrti izvrševati samo po dovolitvi pristojnega občega upravnega ob-lastva. Zakon izrečno določa, da gre v primeru odstavka 2. § 60.
1.	c. le za obrle, to je v smislu § 1. 1. c. za redno, samostojno in nezabranjeno gospodarsko poslovanje. V spornem primeru pa ne gre za samostojno poslovanje, to je za delo, s katerim bi se prizadeti redno izključno bavil, ampak samo za postransko opravilo trgovine. Tako poslovanje se ne smatra za obrt v smislu navedene uredbe, oziroma v kolikor uredba določa, da je treba tudi za začasen (nereden) prevoz dovolitev, je šla preko zakonske pooblastitve in se radi tega ne sme izvajati. Prevoz blaga z motornimi vozili, katero odjemalci pri trgovcu kupijo, na njihov dom ali v njihove obratovalnice, se po razsodbi državnega sveta ne more še smatrati za obrt in brez izrečnega zakonskega predpisa ne more biti zapreke, da dostavlja trgovec blago iz; svojega obrata na ta način svojiin odjemalcem.
Po našem mnenju se tudi vi mo-
Trgovskemu naraščaju!
Treba	znati
a tudi misliti
Človek ki misli, velja za deset ljudi, ki samo delajo, pravi neki orientalski pregovor. Z drugimi besedami bi se mogel ta pregovor povedati tudi takole: Če deseterica ljudi samo na slepo dela, ne da bi pri tem kaj mislili, potem je enajsti človek, ki pri delu tudi nekaj misli, največ vreden. Kajti ta dela z glavo, dela načrte, kako bi se delo opravilo najbolje, kako bi se delo med posameznike najuspešneje razdelilo ter skuša z najmanjšimi sredstvi doseči čim večji uspeh. Tak človek, ki dela z glavo, tudi nikdar ne stoji s prekrižanimi rokami, ker najde vedno delo. Kdor pa ne dela z glavo, temu je treba delo vedno pokazati ali pa ne prime za delo Ne samo za podjetje so važni ljudje, ki znajo delati, ki pa delajo tudi z glavo, temveč enako za človeško skupnost. Ti ljudje so oni, od katerih zavisi splošni napredek, ti dajejo življenju vedno nov polet. Zato je teh ljudi tudi manj kakor pa navadnih delavcev.
Ljudje, ki mislijo, delajo tudi sami mnogo bolj uspešno, ker bolje razumejo svoje delo, ker delajo po načrtu, ki so si ga izde-
črtu, katerega so jim izdelali drugi, zato tudi tega načrta čisto ne razumejo, zato so le za pod rejeno delo. Dostikrat pa so tudi preveč komodni, da bi se vživeli v delo.
Ce se pokaže pri delu kakšna napaka, so ljudje, ki znajo samo delati, dostikrat v takšni zadregi, da sploh ne znajo nadaljevati dela Niso pa v tej zadregi ljudje, ki znajo delati tudi z glavo. Potrudijo se, da najdejo napako in potem jo odpravijo in delo se nadaljuje.
Naravno je zato, da imajo tudi podjetniki mnogo raje ljudi, ki znajo ne samo delati, temveč tudi misliti, kakor pa ljudi, ki znajo samo delati. Kdor hoče zato doseči v življenju nekaj več, ne sme ostati pri tem, da opravi le ono delo, ki se mu strogo predpiše, temveč mora pokazati, da zna opravljati svoje delo bolj ko drugi. Potem bo imel tudi boljšo plačo ko drugi.
Prihodnost je v rokah ljudi, ki znajo delati in tudi misliti. Tega naj se zaveda in po tem naj se ravna vsak mlad človek, ki stopi v poslovno življenje in lepa bo-
lali sami. Drugi pa delajo po na-|dočnost mu je zagotovljena
Pisemska
Cista resnica je, da se pri mnogih težkili nalogah poslovne reklame in pridobivanja rado pozabi na manjše sestavine tega posla, ki pa dejansko niso tako majhne, da ne bi bile važne. Od njih je navadno celo odvisen celotni uspeh ali neuspeli vabila, dopisa in drugih trgovskih obvestil, katalogov in cenikov.
Pismo je navadno hrbtenica pridobitne akcije, ko vabimo novega odjemalca in interesente za svo' je blago. S pismom so spojene vse ostale vrste reklam in bodo pozneje spojene fakture ali raču ni, poslovno pismo in vabilo pa imata obe ono skupno stvar, to, da sta v bistvu pismo in morata zato imeti tudi vse odlike dobre ga pisma, če naj res dosežeta za nas uspeh in nam pridobivata no' vo oziroma trajno naklonjenost.
Vabilno pismo bi morda v nekih primerih dobro nadomestil prospekt, katalog ali cenik, letak ali pa tudi navadna dopisnica, Vse to se v praksi že uporablja in obilica tiskanih stvari preplavlja trg. Nekoč so dobili toliko re klame samo trgovci. Kljub temu, da je zdaj že nešteto vrst novih reklam (lepak, objava, oglaševanje, svetlobna in radio-reklama, barvni cenik, prometna reklama), se pa vendar še vedno uporablja neposredna pot do ljudi kot posameznikov, to je s pomočjo pisma. Mogoče je to sploh najpogost-nejša reklama in ne ve se, če ni tudi najbolj uspešna.
Posebnosti in odlike pisma
Vsi ljudje prejemajo reklamna pisma ali vabila in druge predloge, toda znano je, da le malo sprejmemo izmed vsega tistega, kar prejmemo. Pismo, ki »ni dobro sprejeto«, pa ni opravilo svoje	naloge,	ves	trud z njim	in tudi	stroški	so	bili zaman.	Imelo
je	nalogo,	da	prejemniku	pred-
stavlja odpošiljatelja in da ga zastopa. Njegova naloga kot vabila je	bila, da nam pridobi	novih
zvez ali pa prijateljstvo, naklonjenost, zanimanje za naše usluge in
rete brez nadaljnjega sklicevati na to razsodbo. Proti ev. kazenski odredbi se pritožite po izčrpanju im stanc na državni svet
za naše blago. Vse to so naloge velikega pomena.
Iz tega vidimo, kako velika je vloga pisem v poslovnem svetu. Zato je .tembolj presenetljivo, kako malo se navadno pazi na dopise in na tako dopisno reklamo. Predvsem je čudno, kako zastarele, so oblike in vrste pisemskega, poslovnega papirja v večini prime rov. Zastarele, neokusne in neprijazne ter prenapolnjene službene dopisne pomočke najdemo še vedno tudi pri večjih tvrdkah. Na pisemskem papirju, posebno v glavi, v pripombah in stalnem besedilu so natrpani razni podatki v najbolj nepregledni obliki. Dostikrat pa so ti podatki sploh neveljavni. Razen tega so tudi cela pisma nejasno, zanikrno in v nemogočem jeziku napisana ter nečitljivo podpisana. Taka pisma napravljajo stoodstoten vtis zanemarjenosti in nepazljivosti.
Zanemarjenost pisem se v naši dobi tem močneje čuti in tem hitreje opazi, ker so druga obvestila, lepaki, prospekti, katalogi in tiskovine že precej skrbno in moderno izdelani po načrtih strokovnjakov, medtem ko se za pisma ta pomoč še ni niti pričela upoštevati. Moderni reklamni aparat se poslužuje že vseh sredstev umetnosti in tehnike, v njem delujejo grafiki, slikarji, fotografi, arhitekti in tipografi. Za poslovno pismo pa ti strokovnjaki ali niso porabili ali pa jih niti ne vprašamo za nasvet. In vendar bi se to moralo bistveno spremeniti, če hcčemo resnično napredovati v vseh ozirih, torej tudi ne glede na dobiček. Dobro dopisno orodje pa je tudi naš gmotni sodelavec, njemu se imamo zahvaliti za lep del dobička.
Poslovna pisma so namreč — kakor pravijo v Ameriki in na Angleškem — naše »poslovne peruti«, kakor so izložbe osebna »posetnica« trgovca. Prav lahko bomo to doumeli, če se spomnimo, da so pisma prav za prav tisto, kar imenujemo »dnevna pošta«. Vsa pošta je torej lahko v reklamni službi trgovca in vsakega gospodarskega človeka. Ze zato je pa treba paziti, da ne bo zanj ta stran pošte postala negativna.
Vsako pismo, tudi najenostavnejše in najkrajše sporočilo mora
biti hkrati vabilo in pridobival-no sredstvo. Ne gre pa samo za besedilo, tudi oblika in zbranost pisma potrebujeta nekaj pažnje, torej tudi velikost in vrsta papirja in pisava. Kot velik napredek se smatra n. pr. v Nemčiji uvedba enotnega formata za poslovno pismo. Pred leti je bila tam pri poslovni pošti še grozna zmešnjava, ki je kvarila čut za lepoto in še bolj motila preglednost. Visto-smerjenost (Gleichschaltung) je tu brez dvoma imela svoj pozitivni smisel, saj je omogočila registra-turo, ki je za redno delo pač skrajno važna. Dopisni arhivi poslovnih tvrdk so postali zopet preglednejši. Ker je pa enotna vrsta velikosti tudi udobnejša za izdelovalca papirja, torej za papirno industrijo, bodo nove velikosti pisem gotovo tudi drugod zmagale.
Drugače je pa seveda z ostalimi deli pisma. Gotovo ne bi imelo pomena uvajati enotno glavo poslovnih pisem, oziroma enoten obrazec, kaj sme biti natisnjeno v kotu z besedilom tvrdke. V Nemčiji poskušajo uvesti tudi to in predpisati običajne podatke za notranje besedilo, posebno v industriji. Da se to doslej še ni izvedlo, je razumljivo v prvi vrsti iz namena, ki je lahko pri vsakem pismu različen. Različen pa hoče biti tudi okus, kar je posebno važno v zvezi z reklamnimi nameni in to nam spet potrjuje gorenjo misel, da je in da tudi mora biti vsako poslovno pismo hkrati reklama.	(Dalje	prih.)
Praktični nasveti
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Miklavž in Božič prihajata
Dober mesec pa bo tu Miklavž! Že sedaj je treba misliti na to, da se izložbe pripravijo tako, da bodo čimbolj vabile. A ne samo otroke, temveč tudi odrasle. In tudi predmeti, ki bodo za sedanje čase primerni. Časom primerno pa je treba opremiti tudi izložbena okna. V dolgih večerih pride včasih zelo dobra misel. Pa tudi čas je, da se izvede. Presenetite gospoda šefa z dobro zamislijo! Še več pa boste dosegli, če boste to zamisel znali tudi izvesti.
Poučen razgovor
V nekem nemškem listu čitamo naslednji pogovor, ki pa bi bil mogoč tudi v kateri slovenski trgovini.
Kupovalka: »Rada bi volneno jopico za mojo malo.«
Prodajalka: »Prosim lepo! Tu so razne na izbiro.«
Kupovalka: »Poskusimo, kako stoji katera.«
Prodajalka: »Ta modra se prilega mali silno lepo.«
Kupovalka: »Je že res, samo premajhna je ta jopica.«
Prodajalka: »Mislim, da ne, ker se volna silno rada raztegne.«
Kupovalka: »Vseeno pa bi raje kupila večjo.«
Prodajalka: »Kakor želite! Ta rdeča jopica je tudi zelo dražestna.«
Kupovalka: »Je res. Toda zn malo je prevelika.«
Prodajalka: »To nič ne de. Pri pranju sc volna vedno zelo skrči.«
Kupovalka: »Sedaj pa se moram čuditi. Enkrat se pri vas volna raztegne, drugič pa se skrči. Zakaj pa mi ne daste prave velikosti?«
Prodajalka (v zadregi): »Prava velikost nam je pošla in je nimamo več na zalogi. Toda v treh dneh bi Vam jo mogla priskrbeti.«
Kupovalka: »Hvala lepa! Ker nimate prave velikosti, ste mi na vsak način hoteli obesiti nekaj neprimernega. Ne potrebujem Vašega blaga!« In nerazpoložena je zapustila kupovalka trgovino.
Sedaj je šele spoznala prodajalka, da je postopala napačno, ko
je hotela na vsak način prodati. Če se nima pravega blaga, je treba to kupcu takoj povedati in naklonjenost kupca bo ohranjena. To pa je glavno! Za prihodnjič pa si je prodajalka zapomnila, kako ne sme postopati.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Dobave - licitacije
2._ hidroplanska komanda v Di-vuJjah sprejema do 8. novembra ponudbe za dobavo jelovih desk; 16. novembra raznih barv, železa, železne pločevine ln zakovic ter jelovih in parjenih bukovih desk in jelovih gredic.
Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo raznega pohištva. LICITACIJE:
Dne 7. novembra bo pri Upravi vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo vertikal-ne T?n<^lsa'*i^€> 9' novembra večje količine raznega orodnega jekla;
10.	novembra kompletnih hrono-grafov.
Dne 6. novembra bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani neposredna pogodba za dobavo raznih živil.
Dne 9, novembra bo v intendan-turi štaba Jadranske divizijske oblasti v Splitu licitacija za doba-vo 800 ton olja in 9000 kg petroleja.
PRODAJE:
Dne 9. novembra bo pri »Zavodu za izradu vojne odeče« v Beogradu licitacija za prodajo odpadkov od raznega usnja.
Zunanja trgovina
Letos bomo izvozili okbli 45 milijonov kilogramov češpelj v vrednosti okoli 60 milijonov dinarjev.
Švicarska vlada je znižala uvozno carino na žive prašiče v teži nad 50 kg od 50 na 20 šv. frankov. Znižana carina velja tudi za zaklane nad 60 kg težke svinje.
Madžarske predilnice so s posredovanjem neke budimpeštanske velebanke kupile v Združenih državah Severne Amerike 30.000 bal bombaža in bo s tem krita madžarska potreba bombaža za četrt leta. Madžarska se nadalje pogaja za nakup turškega bombaža.
Nemška gospodarska misija v Rusiji je dosegla, da bo Sovjetska unija dobavila Nemčiji en milijon ton žita.
Moskovsko časopisje je zelo nejevoljno, ker zahteva Amerika takojšnje plačilo blaga. Sovjetski listi pravijo, da hoče Amerika doseči velike prilite od krvi, ki se preliva v evropski vojni.
Ameriški strokovnjaki sodijo, da je Nemčija proizvela umetnega bencina 25 milijonov sodov, sama pa da porabi na leto 52 milijonov sodov. V vojni pa bi njena potreba narasla na 150 milijonov sodov. Zato mora Nemčija tudi omejiti svoje letalske akcije.
Hišo s trgovskimi lokali so naprodaj: v Novem mestu, Cerknici, Rakeku, Zgornji Šiški, Višnji gori in Kamenju. Vprašajte pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
Nova senzala ljubljanske borze
Borzni svet je imenoval za novega blagovnega senzala (t. j. za žito, mlevske izdelke in za deželne pridelke) g. Vink o ta Bertonclja, trg. prokurista iz Domžal, za novega efektnega senzala (t. j. za devize, valute in vrednostne papirje) pa g. Veljkota Oražmu, bančnega prokurista v p. iz Ribnice na Dolenjskem.
Doma in po svetu
V nedeljo je Nj. Vel. kraljica Marija svečano položila temeljni kamen za stavbo osrednje dijaške kuhinje v Beogradu, ki je pod njeno osebno zaščito.
Vrhovno sodišče v Ljubljani se ustanovi s 1. novembrom v Ljubljani. Poslovati pa še ne bo moglo začeti takoj. Imenovanih bo še nekaj novih sodnikov. Vrhovno sodišče bo nastanjeno v stari palači banke »Slavije« v Ljubljani.
Na demokratski konferenci v Se-levcih je govoril tudi od Stojadino-viča upokojeni prof. Kneževič, bivši predsednik profesorskega društva. Med drugim je dejal, da sporazum Srbov ni zadovoljil, ker ni privedel do splošne preureditve državne zajednice. Sedanja razdelitev je podobna političnemu rebusu. Danes imamo Hrvatsko, jutri bomo morda imeli Slovenijo, upravičeno pa se sprašujemo, kaj pa z ostalo Jugoslavijo? Razpis volitev v senat, nesvobodni tisk in vse metode vladanja dokazujejo, da se nadaljujejo tudi stare metode.
Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je dejal na zboru svojin pristašev v Novem Sadu, da je vstopil v vlado kot radikal in Srb, da pazi, če se sporazum izvaja tako, kakor zahtevajo državni interesi. Ce ni radikalov v vladi, bodo govorile za Srbe le male stranke. Sporazum je potreben. Videli ste, v kako kratkem času sta propadli češkoslovaška in poljska država, V Podonavju se obravnavajo razna vprašanja, ki se tičejo Jugoslavije. Sporazum je z državnega stališča potreben, ker je zaprl vrata vsakemu tujemu posredovanju. Najvažneje pa je to, da je bil sporazum sklenjen med nami in na podlagi sedanje ustave.
v	barva,	plesira	in
7p u 91 urah kemif"* sna*i
LG I umil	klobuke
itd. Škrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. munga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Minister za finance dr. Šutej je
demantiral vest beograjskega »Vremena«, da bi se pripravljalo zvišanje uradniških plač.
Dosedanji poslanik Vel. Britanije v Beogradu sir Campbell je odpotoval v Pariz, kamor je bil imenovan za britanskega veleposlanika.
Finančni minister dr. šutej je odobril zagrebškemu gledališču iž redni naknadni kredit v višini 2 milijonov dinarjev. Tudi ljubljansko gledališče bi nujno potrebovalo podoben kredit.
Ban Hrvatske je odobri kredit 2 milijonov din za kulturne in prosvetne namene Hrvatske. Uredit se bo večinoma porabil za nova šolska poslopja.
Tudi v Ljubljani je bil sestanek članov ljubljanske podružnice »Merkurja«, ki se je izrekel proti razmejitvi delokroga bolniških blagajn. Razmejitev pa se bo morala kljub tej izjavi izvesti, ker je pač nemogoče, da bi edino socialno zavarovanje ostalo centralizirano. Sicer pa so razlogi za ohranitev sedanjega stanja zelo malo prepričujoči in zlasti s slovenskega stališča nesprejemljivi.
Pripravlja sc ustanovitev Zveze hrvatskih mest ter bo v kratkem sklicana ustanovna skupščina.
Med srbskimi ženami se je začela akcija, da dobe volivno pravico tudi žene.
Palačo Pokojninskega zavoda nameravajo sezidati v Beogradu. Samo za stavbišče je plačal Pokojninski zavod 7 milijonov dinarjev. Pokojninski zavod jo komaj začel poslova.ti, pa si bo že postavil veliko palačo. V Beogradu menda res vlada palačomanija.
Občni zbor Prizada bo 27. novembra. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil ter izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora.
V Zenici so v železarni Jugo-čelika zgradili novo Siemens-Mar-tinovo peč, s katero se bo kapaciteta povečala za 45.000 ton.
Letos so zgradili v Beogradu 500 novih poslopij s približno 2000 novih stanovanj. Od osvobojenia je bilo v Beogradu sezidanih 7850 novih zasebnih hiš.
Papeževa enciklika se ni smela prebrati v Nemčiji.
Bivši avstrijski podkancelar knez Starhemberg je začel v Parizu živahno akcijo za obnovitev habsburške monarhije. Starhemberg je o tem razpravljal tudi z dr. Bene-šem, ki je baje že pristal na povratek Habsburžanov. V Parizu je sedaj nadvojvoda Oton ter več znanih avstrijskih monarhistov. Angleži baje podpirajo načrte kneza Starhemberga. Tudi po radiu se je že začela habsburška propaganda.
Električni vlak iz Milana je zadel blizu postaje Lambrata v ekspresni vlak. Oba vlaka sta vozila s hitrostjo 80 km na uro. Vlaka sta zato trčila z velikansko silo. Dose-daj so potegnili izpod razvalin vlaka 11 trupel, od 21 težko ranjenih potnikov pa jih bo gotovo nekaj podleglo ranam.
Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine za plašče, paletoe in našivke
Dolenc
Sv. Hdca c. 19
Telefon štev. 22-62
V tujino potlane vreče te morajo vrniti
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/011 Vsi drugi pa se mučlfo In delalo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
¥¥¥
tistega m rdečimi srci,
našo na|bol|šo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
R. Z. Z NEOM. Z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 6, v lastni palači
obrestuie hranilne vloge naiugodneie
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%
Devizni odbor pri Narodni banki je izdal naslednji odlok:
Ker se izvažajo posamezni predmeti iz naše države v vrečah, ki se redno nabavljajo v tujini za svobodne devize, je izdal devizni odbor pri Narodni banki na predlog izvoznega odbora odlok, da se morajo te vreče po izvršenem izvozu vrniti v našo državo, in sicer v primeru, da se je izvršil izvoz v klirinške države.
Zalo naj se ravnajo izvozniki po naslednjih navodilih:
1. V prošnjah za izdajanje potrdil za izvoz predmetov, ki so pod izvozno kontrolo v smislu okrožnice D D št. 28 z dne 1(5. septembra 1939, morajo poleg drugih podatkov navesti tudi, če je blago, ki ga hočejo izvoziti, zaobaljeno v vrečah z navedbo: vrste (iz česa so narejene), števila vreč, kraja pošiljatve in skupne vrednosti vreč v dinarjih.
2. Pri prodaji blaga v klirinške države morajo izvozniki pri zaključku kupčije postaviti kot pogoj tudi vračanje vreč v našo državo.
3. Pooblaščeni zavodi morajo izročiti v primeru, da pride do kupčije, Narodni banki pismena jamstva, da bodo vrnjene vreče v našo državo najkasneje v 40 dneh po dnevu izvoza. Ta jamstva morajo dajati pooblaščeni zavodi na obrazcih, katere jim bo dostavljala devizna direkcija hkrati z dovolitvijo potrdil za izvoz, v kolikor bodo posamezne prošnje ugodno rešene.
4. V kolikor gre za izvoz blaga
v klirinške države, ki ni obseženo v navodilih okrožnice DD št. 28. z dne 16. septembra 1939, a je zaobaljeno v vreče, morajo pooblaščeni zavodi ob izdajanju potrdil za izvoz zahtevati od izvoznikov pismeno jamstvo, da bodo vrnili v 40 dneh od dneva izvoza vso količino izvoženih vreč.
5. V kolikor bodo posamezni izvozniki prejeli iz tujine v naprej vrečo za izvoz v klirinške države, ni treba v teh primerih jamstva, o katerem govori okrožnica, temveč bodo pooblaščeni zavodi uničili dokumente o uvozu vreč teina zavezi o vnosu ustrezajoče vrednosti izvoženega blaga klavzulo, da so bili uvoženi vnaprej ter da so bili uničeni dokumenti o njih vnosu.
V zvezi s tem priporoča »Jugoslovanski kurir«, da bi se pri nas začela uporabljati konoplja za izdelovanje vreč. Zlasti naj bi to delal državni monopol, ki je glav ni uvoznik vreč. Vseh vreč oziroma jute za vreče uvažamo letno za približno 30 milijonov din, od tega državni monopol sam za 12 do 13 milijonov din. Za letos je sicer realizacija tega predloga pre kasna, prav pa bi bilo, če bi se vsaj prihodnje leto izvedel.
Tržna poročila
Na domačem trgu s pšenico
vlada čvrsta tendenca. V Sremu plačujejo mlini višje cene kakor so intervencijske. Ponudbe so povsod zelo majhne. Izvozna pari-
	A. Šarabon UUBUANA
KHJIGOVEZNICA	
IUG0SL0VANSKE TISKARNE	
■■I reg. zadr. z o. zav. ■■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, odiemalne knjižice, risalne bloke itd.	4
	Uvoz kolonljahte rob«
	Veletrgovina s Špecerijo
	VelepraZama za kavo
	Mllal za dlia ve
	Slavna zaloga rudninskih vodd •
	
	
jjEL Šivalni iwstroji	Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon St. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
s tovarniško	
garancijo	
Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA	Frančiškanska ulica 3
d. z o. z. LJUBLJANA Tyrieva cesta 33	
lllllllllllllllllllllllli PRI NAKUPU IZGOTOVLJENIH OBLAČIL JE VAŽNO, DA VESTE, KATERA TRGOVINA JE NAJBOLJ UGODNA ZA VAS? Tvrdka F. I. GORIČAR	
V LJUBLJANI,
ki ima poleg tudi veliko manufakturno trgovino, založeno z najmodernejšimi blago vi za moške in damske obleke, površnike in kostume. — Trgovini ima priključeno tudi lastno šivalnico z najboljšimi moškimi in damskimi močmi za izdelavo konfekcije, kot tudi za vsakovrstna moška in damska dela po meril — Ako torej izgotovljenih oblačil ne morete izbrati iz zaloge, imate na izbiro vsakovrstno blago na metre, ter se Vam lahko takoj po Vaši želji izgotovi! Za prvovrstno izdelavo in dober kroj se jamčil Ker se dela vse v lastni režiji, so cene brezkonkurenčne I
teta proti decembrskemu terminu v Chicagu znaša 11*60 din baza Novi Sad.
Na tujih trgih je položaj nespremenjen, tendenca še nadalje čvrsta.
Cene stari koruzi so skočile na domačem trgu na 123 do 125 din, posušena nova koruza pa je po 110 do 115 z ozirom na vozarinske relacije.
Na tujih trgih je koruza v skoku. Po poročilu delegata Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine so odobrile neinške oblasti naslednjo cene za proizvode iz naše države: Orehi: originalno blago 38 RM za 100 kg, orehi 24 mm 39 RM, 26 mm 40 in 28 mm 42 RM za 100 kg. Za beljene orehe 2 RM nad prednje cene.
Čebulico (arpadžik): 35 Rm za 100 kg franko jugoslovansko-nem-ška meja.
Suha jabolka in suhe hruške (sekane v kose) 26 RM za 100 kg franko jugoslovanska meja.
Sejmi
5. novembra: Beltinci.
6. novembra: Št. Jernej, Višnja gora, Kranj, Novo mesto, Jesenice, Mengeš, Velike Lašče, Vrhnika, Pilštanj, Braslovče, Brežice, Nova cerkev, Rečica ob Savinji, Sv. Lenart v Slov. goricah, Zabukovje ob Sevnici, Murska Sobota.
7. novembra: Odmož, Ptuj, Dolnja Lendava.
8. novembra: Celje, Ptuj, Trbovlje.
9. novembra: Turnišče.
10. novembra: Maribor, Puconci.
11. novembra: Studenci pri Kršk., Moravče, Poljane, Sp. Gorje, Bučka, Ig, Št. Gotard, Nede-lišče, Ormož, Brežice, Celje, Trbovlje, Laško, Marenberg, Oplotnica, Sv. Peter pod Svetimi gorami. Šmartno ob Paki.
T0VABVA AMLmfCm BAŽft M KtniČNItl IZPCIK9V
Priporoča svoie specijalne izdelke
barve za obleko v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje.
Anilinike barve za obrtniške potrebe
barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu.
Razne kemične izdelke za gospo-dinjsivo in obrt
Zahtevajte cenlkel
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, liska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Olmar Mihalek, vsi v Ljubljani.