Poštnina otačana v gotovini Leto LW1. V Uubl»?ni, v četrtek, dne 17. ianuarla 1929 St. 14 2. izdaja st. 2 om Naročnina Dneva« iiddjn za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 3oo Din za inozemstvo meoeCno 40 Din nedei)»kn izdala ceiole no v Jugo-alavlll 120 Din, za Inozemsivo MO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglosov l sioip. peUi-vrsla moli oglasi po 150 in 2D.veC|l oglasi nad 45 mm v. Sine po Din 2-50, velUU po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica do 10 D to o Pn vftCem o narocuu popust Izide ob 4 ziuiroj razen pondellKo lri dneva po prazniku Lireantirvo /e v Kopitarjev* ulici 41.6111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pismo se ne sprelcmalo Urr.anlštva telet on At. 2050, upravnlštva it. 2328 Političen list sa slovenski narodi l/prava le vKopItarlevi ui.it.6 Lehounl račun: Lluhl/ana itev. tO.OSO In tO.349 zo In&ciate. Sa ra/evo it.7 Sti3, Zaareb št. 39.011. Vrana In Vunal it. 24.797 1Vaša smer Ko so vodeče stranke naše države z nekaterimi priveski 1. 1921. v narodni skupščini strnjeno glasovale za centralistično vidovdan-sko ustavo, je SLS po svojem parlamentarnem klubu v svojem posebnem mnenju k temu ustavnemu načrtu izrekla sledeče zgodovinske besede: »Ker smo prepričani, da bi uredba naše države p« ustavnem načrtu vladne večine omajala temelje, na katerih država počiva, zato predlagamo itd____« Mnenje, ki ga je takrat izrekla pred najvišjim narodnim forumom SLS, se je po osmih letih izkazalo naravnost kot matematično točno. Temolji, na katere so postavile našo državo takrat vladajoče stranke, se niso samo omajali, ampak se po krivdi teh strank, ki nosijo vso in edino odgovornost za vidov-dansko uredbo države, popolnoma zrušili. Ostala je samo monarhija, ki je zdaj po vladi svojega zaupanja vzela krmilo države v roke, da po izjavi kraljevega manifesta »v najkrajšem času ustvari ono državno ureditev, ki najbolj odgovarja splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.« Tako je rezultat desetletnega upravljanja naše države po smernicah vedečih strank sijajno izpričal pravilnost političnega stališča in neomajno zasledovane linije SLS, oziroma njenega parlamentarnega zastopstva, »Jugoslovanskega kluba«. Ako bi bila večina narodne skupščine to stališče sprejela in po demokratičnih principih, ki so se sicer po besedi fiksirali, dejansko pa se ali niso izvajali, ali pa izvajali slabo, to je, ne v duhu ravno-pravnosti treh plemen države (kakor izvaja doeiovno posebno mnenje »Jugoslovanskega kluba), ampak s ciljem majoriziranja, bi ne priSlo do dogodkov 20. junija, bi ne bilo treba poseči za uresničenje pravične ureditve držaje po drugih sredstvih, temveč bi danes demokracija v Jugoslaviji predstavljala že popolnoma ali vsaj v glavnih pogledih naznotraj konsolidirano in iiazunaj močno državo. Da morejo temelji našega državnega življenja sloneti le na sporazum«, slogi in ravno-pravnosti onih, ki državo sestavljajo, ta misel preveva skozi in skozi tudi kraljev manifest, ki apelira na Srbe, Hrvate in Slovence. SLS pa se tistega usodnega dne leta 1921. ni omejila samo na principijelno nagfašanje prave, na enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, poštenosti uprave in socialni pravičnosti sloneče demokracije, marveč je dala večinskim strankam tudi priliko, da razmišljajo o vseh podrobnostih take ustave, ki jo je Jugoslovanski klub izdelal in predlagal. V tem ustavnem načrtu, kakor ga v taki preciznosti ni izdelala nobena druga stranka manjšine, najdemo vse ono, kar bo vsak bodoči režim v Jugoslaviji, ki si nadeva nalogo nastale neznosne razmere revidirati, primoran v bistvu sprejeti, če hoče državo prav urediti. Tu imamo točno določene in omejene kompe-tence narodnega predstavništva in pokrajinskih skupščin, kojih pokrajinske vlade vršijo tudi posle državne uprave; imamo pa narodno predstavništvo razdeljeno v dve enakopravni zbornici: politično in socialno-eko-nomsko ter plenum obeh, ki končnoveljavno odloča, če bi obstojala med obema zbornicama divergenca. Imamo torej korporativno-stanovsko obliko parlamentarizma — princip, po katerem bo moral nujno poseči vsak, komur je poverjena osnovna preuredba naše države. Zaključek iz te?a sledi z neizpodbitno logiko: da med strankami, ki so po zlorabljanju ali slabi uporabi demokratizma ali nesposobnosti in prevladanju enostranskih skupinskih ln obosobljenih interesov povzročile provizo-rično sistiranje demokratično-parlamentarne vladavine, ni Slovenska ljudska stranka 1 Njena politična pot je bila vseskozi prava, njeno delo za državo in slovenski, pa tudi hrvatski In srbski narod pošteno in dosledno v duhu resnične demokracije, pravilnost njenih političnih smernic so potrdili faktični dogodki. Na teh smernicah se bo naša država trajno ln prav uredila. Stranki s takimi smernicami in takim delom je zato zasigurana tudi bodočnost po moči faktov. Kar so storili njeni poslanci v vestnem in tnidapolnem delu za ljudstvo in državo, je zato rodilo vspehe in bo še večje. Zagreb, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Oblastnega proračuna zagrebške oblasti finančno ministrstvo ni odobrilo radi postavk, ki vanj ne spadajo. Oblastni komisar Uzorinac je odredil, da se proračun ponovno obravnava in prilagodi novim razmeram. Aktivnost gospodarskih krogov Za dvig našega pomorstva in izvoza Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Ko je prevzela sedanja vlada svoje posle, je bilo neverjetno mnogo odmeva v gospodarskih krogih. Vsa gospodarska udruženja naše države so poslala brzojavne pozdrave na najvišje mesto, na predsedstvo vlade in na vse tako zvane gospodarske ministre. Iz teh pozdravov se je dalo posneti, da se bodo vršila v pre-stolici razna posvetovanja gospodarskega značaja in da bodo gospodarske organizacije v kratkem času predložile svoje posebne predloge. Pričakovali so veliko število gospodarskih zasedanj. Gospodarstvo je bilo zelo interesirano na tem, da stavijo posamezna ministrstva tudi svoje predloge. Intenzivno se dela na proračunu, ki naj se spravi v sklad z dejanskim stanjem naše države in z zahtevami malega gospodarstva, kolikor mu gre lahko država nasproti z razpoložljivim kapitalom. Ministrstva so pričakovala posebne deputacije. Lahko trdimo, da se je z današnjim dnem razvil lep venec gospodarskih deputacij, zborovanj in posvetovanj. Danes so obiskali prometnega ministra dr. Korošca zastopniki Jadranske plovbe in se z njim dolgo razgovarjali, kako naj bi se podpirala brodarska društva na Jadranu. Navzoči so bili zastopniki iz Boke, zastopniki Jadranske in Dubrovniškc plovbe. Podpora tem družbam, da bi se čim bolj omogočil razvoj naših jadranskih prometnih črt, je seveda odvisna od razpoložljivega kredita državnega proračuna. Ker je naš izvoz v zelo veliki stiski, so se za jutri dopoldne prijavili pri prometnem ministru dr. Korošcu delegati izvozniških družb naše države. Z ministrom hočejo razpravljati o možnosti, kako bi sc dvignil izvoz pšenice iz naše države, zlasti v Italijo. Dopoldne ob 10 so zborovali v prostorih trgovske zbornice zastopniki in člani širšega tarifnega odbora. Seji je predsedoval Vasa Jovanovič. Zastopana so bila vsa gospodarska ministrstva. Prometno ministrstvo je zastopal pomočnik glavnega ravnatelja Frančič, glavni ravnatelj rečne plovbe Milan Jovan, tarifni referent pri finančnem ministrstvu Cugmuš in A. L. Laslo. Od kmetijskega ministrstva je bil navzoč načelnik dr. Stojkovič. Za zunanje ministrstvo načelnik dr. Pantič, za trgovinsko ministrstvo dr Štajnmec. Dalje zastopniki vseh zbornic, razen splitske. Preden se je začelo z dnevnim redom, je bil prebran brzojav splitske zbornice, ki prosi, da naj se seja odloži do petka, ker popreje svojega zastopnika ne more poslati na sejo. Odbor je uvidel, da je glavna točka dnevnega reda vprašanje tarif za pomorska pristanišča, radi česar je neobhodno potrebno, ugoditi splitski prošnji. Prihodnja seja bo v petek dopoldne ob 10. Člani tarifnega odbora so se nato še dolgo bavili s Cugmušovim tarifnim poročilom in z njim obravnavali o namerah prometnega ministra. Oživljeno delo v ministrstvih Uredba o drž. sodišču izšla Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je izšla uredba o državnem sodišču. Pri kasacij-skem sodišču v Belgradu se ustanovi poseben oddelek, ki bo sodil o deliktih po zakonu o zaščiti države, V tem oddelku je osem svetnikov, štirje namestniki in državni pravdnik. Nadzorstvo vrši pravosodno ministrstvo. Uredba določa imenovanje članov tega sodišča. Delo v pravosodnem ministrstvu Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Iz pravosodnega ministrstva smo zvedeli, da bn kazenski pravni red v par dneh gotov. Temelj novemu zakonu je kazenski pravni red, ki je dosedaj veljal za Hrvatsko in Slavonijo. Dalje se intenzivno dela na kazenskem zakoniku in zakonu o zlorabi državne oblasti, z drugimi besedami, o zakonu proti korupciji. Pravosodno ministrstvo je izdalo odlok, da odgovarjajo vsi bivši poslanci pred sodiščem kot drugi državljani za dejanja, če se je vložila zoper n,je obtožba. Prosvetno ministrstvo V prosvetnem ministrstvu se izdeluje nov načrt srednješolskega zakona. Izdeluje ga komisija, ki je sestavljena iz vseh inspek.orjev. Predseduje pa ji Bilič. Prosvetno ministrstvo je ponovno prepovedalo vsem dijakinjam in dijakom srednjih šol, da ne smejo obiskovati nikjer v državi plesnih šol in tlancingov. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da morajo vsi profesorji, ki nimajo vseh izpitov, dovršiti vse izpite do julija 1929. Kdor do tega roka izpitov ne bi napravil, se mu ustavi plača. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da smejo sprejemati stranke samo načelniki. Vsaka intervencija jo prepovotlana. Namesio odpuščenih, nekvalificiranih suplentov se bodo mesta zasedla v najkrajšem času z novimi, kvalificiranimi profesorji. Vsak razpis službenih mest jo z ozirom na spremenjeni uradniški zakon preklican. Stalnost je ukinjena. Prošnje se bodo vrnile. Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Cujemo, da bo tudi prosvetno ministrstvo v najkrajšem času odpustilo 40 dnevničarjev in 6 slug. Gozdarsko ministrstvo Goidarski minister je izdal pravilnik o do-j deljevnnjn drv dobrovoljcem. Ta pravilnik je i v zvezi z dobrovoljskim zakonom, ki je bil ne-! davno predložen narodni skupščini. Pravilnik i bo takoj stopil v veljavo. Gozdarski minister je dovolil 10.000 Din kredita za drevesnice na Gorenjskem. Pričakuje se, da bo dovoljen še večji kredit za drevesnice v Sloveniji in sicer iz naknadnih kreditov za pogozdovanje. Državno sodišče je odobrilo, da se od goz-darsko-rudarskega ministrska suspendirani uradniki postavijo pred sodišče in da se jim takoj ustavi polovica plače in da se razrešijo svojih dolžnosti. Ministrstvo je odpustilo 50 dnevničarjev. 129 milj, za pasivne kraje Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za socialno politiko se dela na novem zakonu o javnih delih in pomoči pasivnim krajem. Zatrjuje se, da bo vsota obsegala v ta namen določenih približno 129 milijonov dinarjev. Kot pasivni so izrečno našteti: Dalmacija, Travnik, primorsko-krajiška oblast, Sand-žak, del Tuzle in Mostar. Zato se je v socialnem ministrslvu danes mudil splitski odvetnik dr. Bulič, ki ima nalogo, da izvrši pomoč pasivnim krajem v Dalmaciji. 100 dnevničarjev v sociatnem ministrstvu odpuščenih Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Statistični oddelek pri socialnem ministrstvu je danes ob. vestil približno sto dnevničarjev, da bodo s 1. februarjem odpuščeni. Po 1. aprilu imajo pa pravico, da eventuelno ponovno prosijo za vslop v prejšnjo službo. Že prejšnji ministri za socialno politiko so grajali delovanje v tem oddelku, kjer so bile nameščene predvsem nekvalificirane osebe. Splošno je prepričanje, da se z redukcijo številnih dnevničarjev v statističnem oddelku ne bo nič zgubilo. V ministrstvu za socialno politiko napovedujejo v izseljeniškem odseku večje spremembe. V tem oddelku so razni izseljeniški komisarji, ki so vse prej kot kvalificirani državni funkcionarji. Marsikateri so bili strogi strankarji, večinoma pa nekvalificirani. Napovedujejo se v tem odseku široke reorganizacije, kakor v izseljeniški službi sploh. Pomoč pogoreteem Belgrad, 16. jan. (Tel. >Slov.<) Pogorelci v vasi Gornja Bela v občini Preddvor nad Kranjem so dobili 150 kbm lesa. Večja množina lesa se je dala tudi pogorelcem v blejski okolici. Seja Narodne banke Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Danes se jt vršila seja Narodno banke, na kateri so se ' obravnavale samo tekoče zadeve. Neresnične vesti o dr. Korošca Nekateri zagrebški in belgrajski listi so prinesli iz Ljubljane vest, da je dr. Anton Korošec odstopil kot uačelnik SLS in da je izstopil iz stranke. Vaš dopisnik je pooblaščen i/javiti, da so vse to tendenciozne vesti, ki imajo ta namen, da vnesejo v vrste SLS zmedo v sedanjih političnih prilikah. HSS ni razpuščena Zagrob, 16. jan. (Tel. »Slov.«) »Narodni val« priobčuje sledeče: HSS ni razpuščena. Ce bi bila razpuščena, bi bilo strankino vodstvo v Zagrebu prvo o tem obveščeno. Tako naj organizacije HSS odgovorijo vsem tistim, ki so jih hoteli ali poskusili razpustiti. Podpisan Krnjevič. Samoupravni proračuni vključeni državnemu Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Na dvoru je bil predsednik vlade general Pera Živkovič. Dalje pa finančni minister dr. Šverljuga. Cuje se, da bo novi proračun za 1 miljardo manjši od prejšnjega. Vsi samoupravni proračuni bodo državnemu vključeni. Izjava ministra Drinkcv'ča Zagreb, 16. jan. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« poroča iz Belgrada, da bo dr. Drin-kovič dal izjavo, da sploh ni iskal nobenega priznanja ali odobritve za svoja dejanja, ampak da mu je neki ugleden federalist pisal pismo, v katerem pravi, da federalisti odobravajo njegovo delo. Devčič še ne bo izpuščen Zagreb, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo v mestnem sodnem stolu sklenjeno, da se izpusti na prosto odgovorni urednik »Narodnega vala« Krešimir Devčič. To se je sklenilo na prošnjo odvetnika Šafarja, ki je vložil prošnjo dva dni potem, ko je »Narodni val« spremenil svojega urednika. Devčič pa ni spuščen na svobodo, ker je državni pravdnik vložil pri-ziv. Tako se bo banski stol s to zadevo ponovno pečal. Občinski odbori v mariborski oblasti ostanejo Cakovac, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Po odredbi mariborskega velikega župana bodo nadalje poslovali vsi občinski odbori, razen tistih, kjer so župani v preiskavi ali je občin ski svet nesposoben za delo. Odstavljeni bod< tisti blagajniki in tajniki, ki so v preiskavi Betgrajske vesti Belgrad, 16. januarja. Hajdan bej, novi turški poslanik na našem dvoru, je bil sprejet od Nj. V. kralja v slovesni avdienci. Pri tej priliki je izročil svoja poverilna pisma. Predsedništvo vlade bo te dni izdalo na vsa ministrstva odredbo, po kateri se bo enotno uredilo, kako naj ministrstva urejujejo napredovanja svojih uradnikov. Do izida te na-redbe so vsa napredovanja odložena. V vseh ministrstvih so se uvedle uradne ure dopoldne in popoldne. Danes je bil v trgovinskem ministrstvu ! predsednik Hipotekarne banke dr. Gjuričič. V poštnem ministrstvu se je pod predsedstvom glavnega ravnatelja sestavila komisija iz vseli načelnikov, ki bodo izvršili redukcijo uradništva tega resora. V ministrstvu za vere se jo sestavila ko-misija, ki bo tudi v tem ministrstvu izvršilo redukcijo nepotrebnega uradništva. Minister za socialno politiko bo v kratkem imenoval novo ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu (SUZOR). Ameriški konzul Kenned Stuart Ratton odide to dni v Lipsko na svoje novo službeno mesto. Dr. Vilko Baltič, novi belgrajski veliki Zupan, je danes prevzel svoje posle. »Vossische Zeitung« in »Resto del Carli- no« sta v naši državi prepovedana. Joško Babšek, profesor na učiteljišču " i Ljubljani, je premeščen na žensko učiteljišče I \ Mariboru. Sovjetska unija in Afganistan Vstaja v Afganistanu je silno vznemirjala »ovjete, ki •<• se bali, da zmagajo vstaSi in pro- ( pade Amanulah, ki je bil energičen nasprotnik angleške politike. Sovjeti pa so se zanimali za afganistanske dogodke Se iz drugega, zelo tehtnega razloga. Sovjeti so se namreč bali, da bi mogel plamen afganistaniike vstaje upali.i nemire tudi v sovjetskem Turkestanu. Podlaga za nemire je bila dana, ker so zadnje razlastitve izzvale silno nezadovoljstvo. Zato se v Moskvi silno zanimali zato, kako bodo domačini v Turkestanu in Uzbekistanu sprejeli dogodke v Afganistanu. Posebna skupina političnih komisarjev z obsežnimi pooblastili je bila poslana k armadi v Turkestauu, da so sovjeti pripravljeni in da !>i bili v kali zatrti ev. »emiri. Vse kaže na to. da so sovjeti na skrivaj j Amanulaha podpirali, V zvezi s tem dobiva »inšpekcijsko potovanje« vojnega komisarja Vorošilova v jeseni poseben pouieu. Vorošilov je obiskal Turkestan, Moskva pa je i»ed tem zelo spretno razširjala vesti o njegovem odstopu. Zelo značilne za sovjetsko politiko v Aziji ! so številne nove gradnje železnic v Turkestanu, Uzbekistanu in Transkaspiških krajih. Strategičen pomen teh železnic je očividno večji ko njih gospodarski. Iz teh novih železnic se jasno vidi. da še nadalje obstoja rivali-teta med sovjeti in Anglijo za nadoblast v osrednji Aziji in da so vse pacifistične izjave | saiuo lepe besede. Samo tako je tudi razumeti, da >o spravili komunisti za gradnjo teh želez- j ui« potrebne milijone. Sedaj grade sovjeti sledeče proge: Semi-palatinsk—Frunse. Džušambo—Termes in An-dldian—Kokand. Vse te proge gredo h Afga-niji in njih končni cilj — Indija, je jasno viden. Po polnem porazu Amanulaha in zmagi skrajnih reakeiouarjev se je nasprotje med j Anglijo ia Sušijo se poostrilo, ker čutijo sovjeti, da je poraz Amanulaha predvsem delo ! Anglije n da so bili z bivšim kraljem vred , premagani 'udi sovjeti. Pričakovati je sato oživljen ie komunistič- j ae propagande v Aziji, da bi bil z njo komunističen poraz omiljen. Hrv. Sokol o Demišu razpuščen ! De miš, 16 jan. (Tel. »Slov.«) Okrajno glavarstvo je razposlalo vsem društvom poziv i za prisostvovanje na proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Hrvatski Sokol ni ho- | tel podpisati poziva niti proslavi prisostvovati. Kadi tega je okrajni glavar društvo razpustil, premoženje pa zaplenil. Prepovedana občna zb-cra Prelo«, 16. jan. (Tel. -Slov.t) Okrajni gla- i var je prepovedal občni zbor Lovskega dru-ttva in Jugoslovanskega kazina. Iz časopisov Nova držam« ureditev naj bo metodična. Nad vse zanimiv ie »O b z o r o v« uvodnik glede nove ureditve države. Vsied pomanjkanja prostora objavljamo le glavne misli. Nova državna ureditev mora biti izvedena metodično. Da bi se država razdelila na 12 ali 14 oblasti, »Obzor* ae veruje. Verjetnejša je vest, da se bodo do deiinitivne ureditve dve do tri oblasti združile v eno oblast. Tako bi bile Slovenija ena oblast, Hrvatska dve mesto štiri itd., s čemur bi se uprava zelo pocenila. Končno reorganizacijo pa je v duhu manifesta mogoče dati le pri občinah. Občina pa mora biti prosta vsakega policijskega nadzora in »a dzorstvo nad občinami bi smela vršiti le upravna sodišča. Je pa pri občinah ta križ, da niso razmere povsod enake. V Bosni do včeraj občin še poznali niso, v Dalmaciji je občina prastara srednjeveška ustanova, a tudi gospodarski in kulturni razvoj prebivalstva je povsodi različen. Dočim je večina našega prebivalstva še v primarnem stanju av-tarhije, je v drugih krajih civilizacija že zelo visoko. V Sloveniji so kraji, kjer so kmetje po svojem ob rtu, obdelovanju polja, po svoji n a -obrazbi, kansumu in potrebah državljani v smislu ameriškega f a r m e r j a. Vseeno pa je mogoče najti za ene in za druge eno obliko občin, ker je ideja medsebojne pomoči našemu seljaštvu ima-ncntna. Naše gospodarstvo propada in ne more konkurirati s tujim, ker ni občina motor vsega dela v občini. Ne samo produkcije, temveč tudi higijene in socialnega napredka. Občina je država en miniature in zato more biti državni organizem dober, če so te njegove prve celice dobre. Slovenija ima napredno gospodarstvo, ker ima razvito zadružništvo. To pa je nastalo iz prostovoljnega dela, ker prisilne odredbe uničijo tudi najboljše ideje. Občine se ne smejo organizirati po stari šabloni. Ce bodo občine prav organiziran«, bo prenehal giad v pasivnih krajih, ker bo dovolj zaslužka. V vasi se mora pričeti politično življenje in tn se bo pote« poznalo tudi na parlamentu. Pri organizaciji občine treba na vse to misliti, ker samo tako bo dobro funkcioniral tudi državni aparat, Bojazen pred Ameriko Pariz, 16. jan. (Tel. »Slov.«) V francoskem senatu je bila danes velika debata o Kellogovem paktu. Povod je dala interpelacija, ki jo je senator L e m e r y vložil že pred delj časom in ki v blagi obliki zahteva od francoske vlade pojasnilo o tem, zakaj je francoska vlada v trenotku, ko se ima podpisati Kalogova pogodba, sprejela angleško-francoski mornariški kompromis in sklenila dvoumno zavarovanje nasproti Ameriki. To vprašanje je dalo Briandu povod za skoro dve uri trajajoči govor v lepi patriotični obliki, v katerem je naglašal velike moralične vrednosti Kellogove protivojne pogodbe in dajal izraza zaupanju v solidarnost mednarodnih mirovnih organizacij. Pri tem pa ni govoril o angleško-francoskem mornariškem kompromisu in o tem, da je ta kompromis nezdružljiv s francosko zunanjo politiko, kakor se razglaša uradno. Ta njegov molk je presenetil politične kroge. Nacionalistična Li-berte pojasnjuje to s tem, da je iskati pravi povod interpelacije v tem, da je Lemery s s tem branil francoske Aotile, za katere so r Franciji v velikih skrbeh radi premočne Amerike. Francija je imela prej v ameriških vodah zelo veliko narodno posest, kjer jo odrivajo Združene države ravno tako kakor Španijo in Dansko. V Karibskem morju, ki bo morda postalo ameriško Sredozemsko morje, ima Francija samo še otoka Martinique in Guadeloupe, Anglija pa samo še Jamajko. Vprašanje je, kako dolgo bo to razmerje še ostalo, česar pa Lemery ni upal izreči odkrito. Po interpretaciji, s katero se je obravnavala Kellogova pogodba v ameriškem senatu, nikakor ni zanesljivo, ali bo ta pogodba zadostno varstvo, če bi se nekega dne zbudil ameriški apetit. Senat ratificiral Kellogov pakt Newyork, 16. jan. (Tel, »Slov.«) V ameriškem senatu je bil ratificiran Kellogov pakt s 85 glasovi proti 1 glasu, pri čemer se je 9 senatorjev odtegnilo glasovanju. V živahni klubovi debati je bil dosežen kompromis, da naj zunanji odbor senata vloži poročilo, Id vsebuje ameriško pojmovanje o bistvu, vsebini in mejah Kellogovega pakta. To poročilo naglasa kot pojmovanje senata, da Kellogova pogodba nikakor ne omejuje pravice Amerike do samoobrambe, pri čemer se pod izrazom »samoobramba t razume tudi uporaba Mon-reeove doktrine. Izid glasovanja je pozdravil senat z dolgotrajnim odobravanjem. Kellog se je izjavil zelo zadovoljnega. Obenem pa je tudi v skrbeh, da bi omenjanje Monroeove doktrine v odbcrovem poročilu lahko odbilo latinsko Ameriko in posebno ABC države (Argentina, Bolivija, Chile) in ogrožalo ratifikacijo. Tudi Coolidge je izjavjl, da je nadvse zadovoljen in rekel, da po njegovem mnenju služi Kellogova pogodba bolj kot vse dosedanje za preprečenje bodočih vojn. Državni departement je o ratifikaciji obvestil vse diplomatske zastopnike na vsem svetu z nalogom, da o tem obvestijo vse države. Slovaki solidarno za dr. Tako Praga. 16. jan. (Tel. »Slov.«) Slovaška ljudska stranka je danes na seji kluba svojih poslancev in senatorjev v Bratislavi sprejela resolucijo, da je stranka prepričana o nedolžnosti poslanca dr. Tuke in da ga ne bo zapustila, če bi nasprotniki nad njim triumfirali. Ta svoj sklep je stranka sporočila dr. Tuki v zaporu po tričlanski deputaciji. Dalje zahteva stranka, da se dr. Tuka izpusti iz zapora. Od izpolnitve te zahteve je odvisno, ali bo slovaška ljudska stranka ostala v češkoslovaški vladi ali ne. Ugotovilo sa je da je bila izpoved glavne priče župana Belanskega proti dr. Tuki že pred več leti predložena komisiji stranke, ki je spoznala, da ta izpoved ne daje nobe- | nega povoda za politično obsodbo dr. Tuke. Ti ! sklepi slovaške ljudske stranke so največjega ' pomena, ker bi izstop slovaške ljudske stran« ke iz vlade razbil sedanjo večino. List slovaške ljudske stranke »Slovak« je ob priliki desetletnega obstoja izšel danes v jubilejni številki. List se izjavlja za to, da se dr. Tuka spusti na svobodo ter našteva pjegove zasluge. Nova aretacija v Tukovi aferi Praga, 16. jan. (Tel. »Slov.«) V aferi dr. Tuke je bil na novo aretiran urednik »Avtonomije« Anton Snacky, ki je baje pri vojaških ' načrtih dr. Tuke igral pomembno vlogo. ■ 7,— -w Veliki boji ohol i Kabula London. 16. jan. (TeL »Slov.«) Po vesteh, ki prihajajo iz Afganistana, divjajo sedaj v okolici Kabula hujši boji kakor doslej. Voditelj vstašev Baku i Saquao je svoje sile zbral na gorah okoli Kabula. Njegovi topovi delajo v mestu veliko škodo. Angleško poslaništvo leži v najbolj ogroženem pasu, vendar pa so v tem poslaništvu zbrani skoro vsi Owen Young predsednik konference strokovnjakov New York. 16. jan. (Tel. >Slov.«) Vlada Združenih držav je opustila svoj odpor proti imenovanju Američana za predsednika konference strokovnjakov, ker so to soglasno zahtevale vse zavezniške države. Morgan sam bo predlagal, da se Owen Youugu poveri vodstvo konference. Smatra se za gotovo, da bo Lamont Morganov zastopnik. »Herald Tribune« poroča, da bo Morgan pritegnil kol privatnega posvetovalca svojega pariškega tovariša ! Jaya. Pariz. 16. jan. (Tel. »Slov.«:) Predsedstvo 1 v konierenci strokovnjakov za revizijo Da\ve-| sovega načrta bo dobil Američan Owen Young. Pariški listi sklepajo iz Morganove udeležbe na pripravljenost Amerike, olajšati po možnosti delno mobilizacijo nemškega dolga. Morgan je že obljubil za to svojo podporo, ko se je pred tremi meseci diskretno« udeležil pogajanj Prineareja s Parker Gilbertom. Havas pa poroča, da bo mobiliziranih kvečjemu sto milijonov dolarjev. Morgan -reparacijski strokovnjak Senzacijo po vsem svetu je vzbudilo poročilo, da je Amerika imenovala v repara-cijsko komisijo strokovnjakov poleg Oven Junga tudi Mor»ana, najmogočnejšega bankirja na svetu. Oba skupaj zastopata Ameriko, prvi kot demokrat, drugi kot republikanec. Morgan je gospodar neštevilnih milijonov i dolarjev, pozna mednarodno finančno poslovanje bolje kot vsakdo drugi ter do podrobnosti pozna gospodarske razmere Anglije, Francije in Nemčije. Te tri države so namreč na reparacijah najbolj interesirane. Anglija in Francija zahtevata zase in za I svoje zaveznike na konferenci strokovnjakov od Nemčije toliko in tako visokih plačil, kolikor jih ie potreba, da nošami zne države poravnajo svoje dolgove med seboj — pred-i vsem pa vse vojne dolgove Ameriki, ki je \ j>lavui upnik cele entente. Francija pa še po- inozemci. Novi kralj Innja Ulah je bil takoj po odstopu svojega brata v vsej naglici kronan med grmenjem topov. Kje se nahaja Aman Ulah. ni nič znano. Vsekakor je v največji nevarnosti, če je še na afganskih tleh, ker je razpisal Baka i Saquao veliko nagrado za njegovo glavo in zato mnogo pustolovcev streže njemu po življenju. sebej zahteva od Nem-"i je še toliko, da se morejo pupraviti vse škode, ki so vsled vojne nastale na francoskem ozemlju. Nemčija pa stoji na stališču, da ne more plačati več kakor to odgovarja njenim plačilnim zmožnostim. Sedaj mora Nemčija plačati letno vsoto 2XA milijarde zlatih mark na račun reparacij, ne da bi bila odrejena končna vsota reparacij ali pa termin, do katerega naj se ta letna kvota plačuje. Zato zahteva Nemčija, da se ugotovi končna vsota, katero ima plačati za reparacije in da morajo letna odplačila biti znižana, ker milijarde zlatih mark Nemčija trajno ne bo zmogla. Amerika pa kot upnik cele Evrope, zma-oalcev in premagancev, je interesirana na tem, da se to vprašanje uredi. Zato je poslala svojega zaupnika Parkerja v Nemčijo, da prouči plačilne in gospodarske zmožnosti Nemčije. Ta je sedaj ameriški vladi stavil svoje predloge, ki se v bistvu strinjajo z nemškim naziranjem iz 1. 1927., s katerim pa Nemci sedaj ne soglašajo več. Da Amerika smatra ta problem tudi zase za zelo važen, dokazuje ravno Morganovo imenovanje v komisijo strokovnjakov. Vesi o pogajanjih med Vatikanom m Kvirinalom Pariz, 16. jan. (Tel. »Slov.«) »Excelsior« potrjuje v poročilu iz Rima. da je bila med Vatikanom in Kvirinalom podpisana začasna pogodba. Zastopnik Italije, državni svetnik Amadeo Gianini, je imel po podpisu dolg razgovor z Musssnlinijem. V Rim je bil poklican jezuitski general Ledochowski in dobil nalog, da konferira s pomembnimi osebnostmi katoliškega sveta v Franciji in Španiji o tej pogodbi. Šele. ko bodo ta posvetovanja končana, se bo podpisala končnoveljavna pogodba. Ustavni hoii na Poljskem Varšava, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Pri prvem čitanju o spremembah ustave, katere hočejo pristaši Pilsudskega doseči po večlet-< nih nrizadevnnilh. sn v «pimu Iste vile demo- » ■ . —- ——— * w----- —i——— j kratske stranke opozicije in socialisti, da se bodo z vso odločnostjo borili proti vsakemu i poskusu odprave demokracije. Popotnici pri Briandu Paru, 18, jan. (Tel. »Slov.«) Francoski zunanji minister Briand je danes sprejel v avdienci romunskega fina/ičnega ministra Po-povici, ki biva v Parizu radi podpisa romunskega stabilizacijskega posojila. Drobne vesti Resno stanje maršala Foeha. Parij, 16. jan. (Tel. >Slov.«) Uradno poročilo o zdravstvenem stanju maršala Focha pravi, da je stanje ostalo nespremonjeno in da se ni poslabšalo. Ponoči pa se bojijo poslabšanja, ker maršal Foch še ni izven nevarnosti in ker bi lahko nastopila neprijetna presenečenja. Železniška nesreča v Romuniji. Bukarešt, 16. jan. (Tel. >Slov.«) Brzovlak, ki je včeraj zvečer odpeljal iz Turn-Severina proti Timisoari, se je moral ustaviti pri postaji Balota, ker se je zlomila os pri poštnem vagonu. Odposlana sla bila dva pomožna vlaka, ki sta trčila drug ob drugega radi napačne postavitve kretnic. Pri tem je bil ubit en delavec, dva pa sta bila težko ranjena. » Gani heg, brat umorjenega Cena boga, ki jc bil svoječasno aretiran radi suma, da .je sodeloval z morilcem Bebija, Vučitrnom, je bil danes izpuščen iz zapora, ker ni bilo zadosti dokazov za to, da bi se proti njemu vložila obtožba radi sokrivde. Clomenceau obolel. 81 letni Clem enceau je težko obolel na španski bolezni. Njegovo stanje pa ni smrtnonevarno. Zadete srečke vo jne odškodnine Belgrad. 16. jan. (Tel. »Slov.«) V prostorih glavnega ravnateljstva državnih dolgov je bilo dopoldne žrebanje amortiziranih serij dva in pol odstotnih obveznic državne vojne odškodnine. Amortizirane so bile serije tehle številk: 137, 614, 628, 739, 780, 930, 1695, 1806, 2074, 2076, 2369. 2414. 2495, 3053, 3435. 3577, 3729, 3803, 4020, 4333. 4339, 4393, 4500, 3729, 3803, 4020, 6505, 9110. Sankaške izbirne tekme v Bohinju Živahno delovno prometno društvo za Bohinj je priredilo pretečeno nedeljo na okroglo 1900 m dolgem bbžinskem sankal išču izbirne tekme sa bohinjsko šolsko deco in naraščaj. S tem je hotelo zopet oživeti ta zabavni zimski šport, ki je igral pred vojno v tem planinskem raju glavno vlogo, ki pa se je po vojni nekako preživel. Teh tekem se ie udeležilo skupaj 29 tekmovalcev in tekmovalk v treh skupinah. Dosegli so se prav povoljni časi kljub temu. da tekmovalna proga vsled prši-žastega snega v spodnjem delu ni bfla dosti ioBgto-jena. Naglašamo pa že danes, da se bodo pri glavnih sankaških progah gotovo dosegli vse payoti-nejši časi. V skupini dečkov je dospel, kot prvi a« eilj 11 letni Jakob Podhevšek iz Bistrfče v časa S min. tO sek., drugo nagrado je odnesel 8 letni St Ravnik is Bistrice. Srednja vas se je morala zadovoljiti s tretjim mestom, kajti njih tekmovalec 14-letni Ivan Kavalar je potreboval za isto progo že 7 min. 15 sek. Bohinjski dekliči so se vse drugače odrezali. Prednjačil je 13 letni Žvannv Anček i« Srednje vasi s časom 5 min. 48 sek. Kot druga je dospela na cilj 13 letna Belka Korošec 6 min. 26 sekund, kot tretja 13 letna Angelira Vidmar 6 min. 52 sek. Rekord dneva pa se je dosegel pri d vose-dežnem sankenju. Strosov Minček iz Stare Fužine in Fraueeva Mica z Ravne sta namreč prevozile , isto progo v času 4 min." 42 sek. in pokazale bd-i striškim fantom, da se jih prav nič ne boie, kajti Rosnranov Stanko in Novakov Albin sta pihala Že 4 min. 51 sek. Potem so pa spet punce prišle na vrsto. Mala kebrčka Trojarjera Ivira in Selanova Ifica Iz Bistrice sta prispele namreč kot tretje na cilj v času 5 min. 10 sek. Daleč zadaj so potem ; capljali še različni drugi tekmovalci. S to tekmo se je zanimanje zn sankanje v Bohinju zopet oživelo | in smemo pričakovati, da bodo glavne tekme, ki so razpisane na 27. januarja ter sankaške tekme za prvenstvo Bohinja razpisane na Svečnico, poka-j zale 5e vse drugačne čase. Smuške tekme za prvenstvo Bohinja V nedeljo dne 20. t m. se vrše v Bohinju v najrazličnejših skupinah smuške tekme za prvenstvo Bohinja. Že do 15. t. m. je doslo iz različnih krajev Slovenije nekaj prijav. Sedaj se oglašajo tudi že hrvatski tekmovalci. Lahko se že naprej trdi. da bo pri vseh teh tekmah tekmovalo najmanj 150 oseb. Stari za najvažnejše je določen za 9. uro pred »Občinskim domom« v Boh. Bistrici. Dame startajo ob 11. uri, naraščaj in deea ob 13. uri. Razglas rezultatov ob 16. uri v posvetovalnici »Občinskega doma« na Boh. Bistrici. Prijavnina za skupine odraščenih 10 Din za osebo, za deco in naraščaj 3 Din od osebe. Zaključek prijav 19. t. m. ob 12. uri. Nato se sprejemajo prijave samo proti dvojni prijavninL Prijave je nasloviti na Smučarski klub Bohinj ali Prometno društvo za Bohinj v Boh. Bistrici. Prenočevanje v Bohinju pozimi. Kljub temu, da razpolaga Bohinj že dunes z okoli 500 posteljami v kurjenih sobah, je zaradi razpisanih smuških tekem dno 20. januarja dospelo v Bohinj iz vseh krajev države že toliko prednaročil za sobe, da je mogoče izvesti brezhibno nastanitev cenjenih gostov samo v slnčrfu, če se tudi gostje podrede disciplini. Orgnnizucijo prenočevanju je prevzelo Prometno društvo za Bohinj v Bohinjski Bistrici, ki bo 19. januarja po svojih predstavnikih oddajalo že na kolodvoru nakaznice za stanovanja v obratih kakor tudi v privatnih hišah. Istotako bodo na razpolago p. n. gostom na kolodvoru sun-ke, ki jih odpeljejo proti primerni odškodnini v odkazuna jim prenočišča. Priporoča se, da si vsakdo naroči na jkasneje do t'), januarja do 12 opoldne pismeno, brzojavno ali telefonsko ' posteljo. Istotako se priporoča, da