Poštnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN S0J50T0. Cenn posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI Časopis za trgrovtno, Industrijo in obrt LIST Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za '4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 26. marca 1927. Telefon št. 2552. ŠTEV. 34. Nov volilni red za ljubljansko zbornico? Časopisi govore o posebnem določilu v novem finančnem zakonu, na podlagi katerega se pooblašča minister trgovine, da izdela nov volini red za ljubljansko trgovsko zbornico. Po novem volilnem redu naj se deli zbornica na tri odseke: trgovinski, obrtni in industrijski in volitve naj se vršijo po principu čistega proporca. Po eksperimentih, ki se delajo v zadnjem času z ljubljansko zbornico, ni dvoma, da so te vesti resnične in da se hoče s tem popolnoma uničiti zastopstvo, v katerem so imeli najtežje obremenjeni davkoplačevalci doslej svojo edino zaslombo in zaščito. S sestavo tega zastopstva po proporcu pa bo postala tudi zbornica torišče zgolj za politično demagogijo, ne pa za stvarno in objektivno razpravljanje gospodarskih vprašanj. Volilni red, ki se je sestavil v zbornici po soglasnem sklepu vseh članov menda pred tremi ali štirimi leti, je bil končno, ko se ga je prav po želji onih, ki se danes zopet trudijo za nov volilni red, popolnoma izpremenilo, končno lansko leto odobren. — Tedanji minister dr. Krajač ie ugodil vsem njihovim željam. Vršile so se volitve, ki so nas stale ogromnega denarja. Ker izid volitev 111 zadovoljil dveh, treh gospodov, se je novoizvoljena zbornica na 'ahtevo teh gospodov razpustita- Protesti vseh trgovskih organizacij brez izjeme so bili zastonj. Osebne ambicije par razža-1 j eni h oseb so veljale več kot volja celokupnega organiziranega trgov-' stva in obrtništva, ki nima danes svojega poklicnega zastopstva. Da bi se pa tudi za bodoče onemogočilo, da bi glas pravega, poklic- nega trgovca m obrtnika, to je onega, ki se stvarno preživlja samo od trgovine in obrti in je zato tudi težko obdavčen, prišel do veljave, naj se gospodarska zbornica izvoli po principu, po katerem se sestavljajo politična zastopstva. Mesto našega gospodarskega parlamenta, kakor ga je imenoval sam minister dr. Korošec, naj dobimo, kakor je povsem pričakovati, novo politično zbornico. Ali nam ni še dovolj narodna skupščina? Ali nismo pred kratkim dobili tudi oblastno skupščino? Cernu še novo ustanovo za politično prerekanje? Trgoska zbornica naj bo mesto resnega dela, v njej naj pridejo do veljave pravi gospodarji, kateri so po svojem poklicu, po svoji vzgoji in strokovni usposobljenosti v stanju zastopati in ščititi interese svoje stroke. Do takega zastopstva pa, ki bi bilo tako sestavljeno, da bi bile v njem pravilno upoštevane ne samo težnje posameznih strok, ampak tudi težnje višjih in nižjih interesnih skupin v teh strokah, ne bomo prišli potom proporca nikdar. Zato pomeni proporc smrt za naš gospodarski parlament, ker izključuje vsako možnost, da bi mogla priti volja pravih trgovcev, obrtnikov in industrijcev kdaj do veljave. Proti takemu napadu moramo vstati vsi! Ce že plačujemo visoke davke in nosimo najtežja bremena, potem bi se moralo naše želje vsaj deloma upoštevati. Tako preziranje je za celokupen trgovski, obrtniški in industrijski stan poniževalno. Takega teptanja naše volje si ne moremo pustiti dopasti in mora to postopanje izzvati najhujši odpor vseh stanovskih organizacij. A. H. Fr. Zelenik: Provizijski potnik. iroka javnost ne ve in si ne pred-očuje, kako srdita postaja v trgovskem^ življenju konkurenca, kako 1 jut >n težak je boj za vsakdanji kruh, in da ta boj poraja izrastke, ki nikakor niso v korist in ne v čast trgovskemu življenju in delovanju. Minili so tisti lepi časi, ki so pa trajali le kratko dobo, ko je bila trgovina neodvisna od odjemalca, ko je kupec iskal prodajalca. Danes je blaga dovolj na razpolago, prodajalec mora iskati kupca in tisti trgovec, ki ima boljšega in urnejšega potnika in zastopnika, dobiva več naročil. Trgovski potnik je zopet zavzel tisto važno mesto in vlogo v trgovini, kakoršno je zavzemal in vršil pred vojno. Moderne države, katere pospešujejo razvoj svoje trgovine in svojega gospodar-n*Vi° trgovskim potnikom f , 1 ® .n olajšave. Potniki vživajo ™i , ™inmn^di znižano vožnjo na u lez 1 lžje tarife za svoje vzorce in kovceke. rudi pri nag ge bori_ jo (!) organizacije trgovskih potnikov za take olajšave, toda pri nas >>nema zakona*;. Značilno pa je, da dobi po-'pvično vožnjo že par oseb, če 8e pelje kam radi zabave in tudi najnepo-trebnejša društva, če se jim zljubi na ^k izlet itd. Trgovski potnik se uveljavlja tudi v našem trgovskem življenju in prometu. Prešeren je zapisal, da ni vsak klasik, kdor kaj kvasi, in tako tudi ni Ze vsak trgovski« potnik, čeravno Potuje kot trgovski. Poklic trgovskega potnika jo jako težak in zanj ni usposobljen vsak, ki se je učil prodajanja za pultom. Naraščajoče število ženskih moči v trgovskih pisarnah in v trgovinah rine moško osobje ali v brezposelnost ali pa v poklic potnika in zastopnika. Navadno zaposlujejo nepoklicane potnike firme, ki nimajo dovoljne glavnice ali niso na višku storilne sposobnosti in tedaj niso sposobne resne konkurence. Te firme ne prispevajo potniku za troške, ne dajejo mu plače* ampak obljubijo samo provzijo in da »potnika more sploh na pot, mu odrinejo nekaj predujema na provizijo, na katero mora sicer čakati tudi po več mesecev, ko so posli popolnoma dokončani. Večkrat pa sploh ne dobi provizije, ker je šef prezgodaj nehal radi nedostajanja glavnice. Orišem naj še sliko obračuna, kakoršen se marsikaj naredi. Ko potnik dokonča svojo turo, si vknjiži razne kupčije in izračuna, da mu še ostane kaki znesek, s katerim bo pretolkel nekaj časa. Toda napravil je račun brez gospodarja. Naročbe, ka-koršne bi se fiksnemu potniku brez obotavljanja izvršile, se črtajo provi-zijskemu potniku, odbijejo se mu vse povrnitve blaga itd., čeravno jih ni kriv on, odbije se mu skonto, stornirana naročila radi prekasne dobave itd. Nazadnje je revež na dolgu, čeravno je računal na imetek. Ne mislite, da sem prečrno naslikal, še slabša je, saj vendar vem iz prakse. Nadalje imamo majhne industrije, ki izdelujejo množinske in druge predmete, ki se sicer lahko prodajajo in je kolekcija vzorcev priročna, toda resen in podjeten potnik takih stvari ne jemlje seboj. S takimi predmeti se pečajo in s takimi kolekcijami potujejo manj inteligentne, manj reprezentativne osebe, ki večkrat tudi moralno niso na višku. Taki potniki večkrat kvarijo ugled stanu trgovskih potnikov in delajo umazano konkurenco solidni in resni trgovini. Njihove firme so konkurenca, ki delajo ^poceni, toda slabo«, ki imajo za vsako turo drugega provizijskega potnika. Take firme izkoriščajo bedo brezposelnih in njihovi potniki žive od dneva v dan. Iz predvojne dobe se spominjam slučajev, da je tak provizijski potnik čakal dneve in dneve na predujem, posedal je po kavarnah in ni mogel naprej, ker ni mogel plačati v hotelu. Mislite si, v kako obupnem položaju je bil tak siromak in s kako vnemo je delal! Mnogokrat je takega reveža odrešil kak premože-nejši tovariš, da mu je plačal troške in ga vzel seboj v drug kraj. Najbrže se dogajajo taki slučaji tudi danes, ko imamo večinoma provizijske potnike. Vsak, kdor zaposluje potnika in ga pošilja na turo, mora imeti pred očmi, da je to zastopnik, ki zastopa firmo in sefa. Ljudski pregovor pravi: Kakršen gospodar, takšen hlapec. Firma, ki hoče vživati ugled pri odjemalcih in si ga hoče obdržati, mora imeti potnika in zastopnika, ki jo bo zastopal dostojno. Sigurnega in vplivnega nastopa pa ne more imeti potnik s praznim želodcem in s praznim žepom, kateremu se z obraza bere skrb za koščkom kruha in za % provizije, kateri hoče napraviti kupčijo na vsak način. Samozavestno in primerno bo nastopal le potnik, ki nima skrbi, s čim bo živel jutri in s čim si bo plačal stroške in koliko mu bo ostalo od provizije. Nikoli ne pošiljajte na pot mlade ljudi, ki so se komaj izučili za pudel-nom, ampak na potovanje spadajo ljudje boljših let, olikani in izobraženi, ki so v stroki dobro izvežbani in razumejo občevati s strankami. Tak potnik je seveda dražji, ne bo šel po svetu za provizijo beračit naročb. Toda tak potnik bo pridobil zaupanje trajnih odjemalcev. Tak potnik seveda zahteva kritje ali vsaj prispevek k stroškom, hoče imeti nekaj plače in tudi provizijo. Zelo je trpel ugled in povrljivost naših firm pri odjemalcih na jugu, ker firme niso dovolj resno in natančno izvrševale prejetih naročb in tudi niso pošiljale pravih potnikov, oziroma so pošiljale ljudi le za provizijo. Tro-ški so veliki, zato provizijski potnik skuša na vsak način napraviti kupčijo in obljubuje ljudem*tudi višnjevo barvo z neba, katerih obljub pa firma ali noče ali ne more izvršiti. Želel bi, da bi vsi razumeli smisel in namen tega članka, kar bi bilo v korist ugledu naših firm in naših potnikov. KONFERENCA GLEDE PROJEKTA ZA ZAŠČITO HMELJA V CELJU. Ker ni prišlo na konferenci, ki se je vršila dne 6. t. m., pri ministrstvu poljo-privrede in vod v Beogradu glede zakonskega osnutka za zaščito kvalitetnega hmelja do končnih zaključkov, se bo vršila tekom meseca aprila še ena konferenca in to v Celju, na koji bodo vsi zainteresirani krogi predložili svoje konkretne predloge. Na podlagi teli predlogov bo ministrstvo izdelalo pravilnik, ki bo potem, predno dobi zakonsko moč, predložen vsem interesentom v izjavo. Tujski promet in trgovstvo. Poleg vseh slojev prebivalstva imata trgovski in obrtniški slan največji interes na pospešitvi in živahnem razvoju tujskega prometa. To načelo.velja brez-izjemno za vse države, je in bo imelo veljavo vedno in povsod. Z večjo ali manjšo vnemo se poprimejo v vseh deželah za čim ugodnejšo rešitev tega vprašanja, nastala je pravcata tekma, da se privabi kolikor mogoče več ino-zemcev v državo. Seveda ima ta propagirana gostoljubnost silno realno ozadje; jasno je namreč, da igra nesebičnost vodilno vlogo pri teh človekoljubnih akcijah. V gotovih državah sloni pretežni del gospodarstva sploh na tujskem prometu. Iz ekonomičnega stališča bi bila brez-dvomno vsaka politika pogrešna, ki bi ne pospeševala tujske propagande, ali ovirala dotok inozemskih potnikov. Kljub temu, da se mi v splošni tekmi za tujski promet nič posebno ne odlikujemo, in tudi v bodoče vstop in potovanje po našem ozemlju za tujce ni preveč prikupljivo, nas poseča leto za letom večje število tujcev, ki puste prav čedne denarce v deželi. Ta okolnost pa nam pravi, da bi smotrena propaganda in pospeševalne akcije po strokovnih | načrtih tujski promet pri nas blagodejno pomnožile in ustvarile s tem dober pripomoček k gospodarski ozdravitvi. Začetnikom, kakor smo mi, se treba učiti na izkušnjah in uspehih tujine; ki se dajo posnemati ali vsaj primerno prikrojene izkoriščati. Kdo je mislil pred vojno v Nemčiji na razmah in pomen tujskega prometa? Danes deluje ta dežela z naravnost ogromnimi svotami za tujsko propagando in sicer v Ameriki. V nenavadno širokogrudnih potezah se dela reklama za obisk nemških kopališč in letovišč. Seveda mislijo podjetni Nemci pri tem samo na dolar, kaleremu pripravljajo udobno potovanje v stari svet. Sprejem na meji, potovanje po državi, bivanje na državnem ozemlju, bi primerjal z razmerami pri nas, pa sc raje izognem neprijetnim očitkom nepatrijotičnega mišljenja. Državni in fiskalni interesi zahtevajo golovo nadzorstvo državnih oblasti nad tujskim prometom ob mejah, vsak potnik je na to kontrolo pri prestopu v tujo državo pripravljen, ampak načini obmejnih formalitet so lahko bistveno različni. Na Portugalskem so bile še pred kratkim pritožbe potujočega občinstva glede obmejnih šikan na dnevnem redu; kar na mah pa so iste skoraj docela utihnile in potniki brez pridržka hvalijo koncilijanto in vljudno postopanje obmejnih organov. Uprava je uvedla prav enostaven, in kakor se vidi, zanesljiv način, da prisili uradnišlvo do potrebnega lakla napram tujcem. Med došlimi potniki zasačijo moža brez veljavnega potnega lista, tujec sicer v prepričevalnih besedah izjavlja, da so ta nedostatek povzročile potovalne okolščine. Po običajnih praksah se nesrečnemu potniku, ki pa sicer ni prav nič sumljiv, da občutno pokusiti vsa trnjeva pot, ki je tam za enake slučaje v navadi. Nekaj dni po tem dogodku pa se oglasi pri obmejni oblasti delegat centralne uprave, ki iznenadenemu osobju razkrije, da je dotični potnik preizkusni objekl in je prekoračil mejo po višjem naročilu s pomanjkljivimi dokumenti, samo, da se ugotovi postopanje obmejnih organov. Napravi se dejanski zapisnik, ki vsebuje cel potek, kazen za neumestno postopanje sledi v občutni ojstrini. Taki-le manevri so se izvršili na raz- ličnih točkah v nepričakovanih presledkih in v raznih oblikah, tako, da preizkusne osebe ni bilo mogoče razkrinkati. Kmalu ni bilo več obmejnega uradnika, ki bi z nekorektnim postopanjem riskiral svojo službo; izcimila se je celo navada, da se je napram občinstvu s posebno vljudnostjo in nenavadno po-strežljivostjo postopalo, če ni bilo v potnih listinah kaj v redu! Da se omilijo neprilike pri oskrbi s potnimi listi, imajo nekatere države, ki so medsebojno zainteresirane na tujskem, osobito touristovskim prometu, dogovor, da izdajajo priznana športna društva svojim članom vizume za potovanje po sosednji državi. Seveda se bodo polagoma promet ovirajoči zidovi državnih granic porušili, ostala bo samo še idealna črta političnih mej, in kdor bo hitreje odpiral vrata in pogladil prehod, bo zmagoslavno napeljeval dotok tujskega prometa k sebi, prepuščajoč sotekmovalca usodi neizprosnega birokratizma, ki rešuje državo s pasivno resistenco v izvajanju mrtvih točk davno zastarelih zakonov. K. Tielengruber. Razvoj svetovnega bankar-stva. Razvojni znaki svetovne bančne kupčije po vojni so v prvi vrsti počasi napredujoča koncentracija, dvigajoče se mednarodno sodelovanje, vedno večja moč in rastoča sigurnost. Mednarodnost bančne kupčije, ki je bila po vojski in po njenili posledicah predolgo in preveč utesnjena, je v popolni meri zopet vzpostavljena. Danes sili razvoj bankarstva čez predvojne razmere ven in hoče ustvariti protiutež proti narodnim oviram produkcije, konsuma in mednarodne izmenjave blaga. Ta namen se je javno zrcalil v lanskem manilestu bankirjev o prosti trgovini, ki smo o njem obširno poročali. To politiko razsežnega mednarodnega skupnega delovanja so priznale zasebne banke kot brezpogojno sredstvo za svoj razvoj in bo postala ta politika eden najvažnejših vodilnih nagibov njih delovanja. Mednarodni konkurenčni boj kreditnih zavodov se giblje zato v veliko bolj ozkih mejah, kakor bi bil kdo še pred par leti spričo velikih nalog financiranja mogel pričakovati. Zlasti London in Newyork, ki ju je povojni razvoj silil navidez v najhujši konkurenčni boj za prvenstvo v mednarodni financi, sta dala doslej dosti več zgledov smotrenega skupnega delovanja kot pa smotrene konkurence. Razmerje v moči najvažnejših mednarodnih denarnih zavodov se vsled vojnih in povojnih razmer tudi ni tako bistveno spremenilo, kot so pričakovali. Petere angleške velehanke so glede moči glavnice še zmeraj na prvem mestu. Zadnja teh bank, National Provincial Bank, ki ima samo dve tretjini aktiv največjega svetovnega in angleškega bančnega koncerna _ Midland Banke —, je še zmeraj nekaj močnejša kot National City Bank of New York, ki jo moramo pač smatrati za prvo zasebno banko v U. S. A. V splošnem vidimo mednarodno razmerje moči največjih denarnih zavodov sveta iz sledečega seznama. Vse je preračunjeno na funte, in je seznam podan v milijonih funtov. Bilančne vsote največjih velebank sveta: Midland Bank 431 Lloyds Bank 390 Barclays Bank 348 Westminster Bank 317 Nat. Prov. Bank 288 5 angleških velebank 1774 National City Bank 287 Chase Nat. Bank Amer. Exchange Irv. Ttrust 153 Guaranty Trust 152 Nat. Bank of Commerce 148 5 ameriških velebank. 939 Deutsche Bank 87 Dresdner Bank 71 Disconto Gesellschaft 63 Danat-Bank 62 4 nemške velehanke 283 Credit Lyonnais 73 Societe Gen. 70 Comptoir Nat. d’ Esc. 50 3 francoske velehanke 193 Nederlandsche Handels-Mij. 36 Rotterdamska Bankver. 19 Amsterdamska banka 35 Teventska banka 20 4 nizozemske velehanke 110 Vidimo, da razpolagajo petere angleške velebanke s skoraj še enkrat ako velikim kapitalom kot ameriške er da ostanejo druge daleč zadaj. ?unti nas ne smejo motiti. Navidezno najhna vsota 20 milijonov funtov na irimer je 60 krat 90 milijonov dinarjev. Mednarodno bankarstvo, vzeto kot ?nota, je lani zelo napredovalo, tako [flede aktivnosti kot glede dobičkov in relativno lahke kupčije. To je tem značilnejše, ker ni niti ena od veleindustrij, spet vzeto z mednarodnega stališča, tako napredovala. Mednarodna bančna kupčija je imela dobiček zlasti od treh činiteljev: od rastoče stabilizacije valut, od napredujoče sanacije v mednarodni industriji 'n od padajoče tendence blagovnih cen, ki pomeni dvig zlate vrednosti oziroma dvig nakupne moči denarja. Zlasti mednarodna kupčija velikih štirih »upniških denarnih trgov« — Newyork, London, Amsterdam in Zii-rich — kaže več kot 10 odstoten dvig napram letu 1925. Mednarodne inozemske emisije v milijonih funtov: 1924 1925 1926 Newyork 206.50 216.51 221.44 London 135.41 98.82 122.05 Amsterdam 4.02 11.66 24.07 Ziirich 4.40 3.54 11.24 Skupaj 350.39 330.53 378.80 Padec v letu 1925 gre na račun Anglije, ki se je pa leta 1926 dvignila skoraj nazaj na višino leta 1924. Amerika je zmeraj nad vsemi drugimi. K emisijam leta 1926 je mnogo prispevala Nemčija in jo smatrajo sedaj za nasičeno. Vendar bodo pa tudi letošnje emisije velike: želja po razširjanju ameriške industrije in po saniranju angleške industrije, denarna potreba Francije, doslej sicer v Londonu in Newyorku iz političnih vzrokov nepriznana, a v resnici obstoječa, latentna denarna potreba za eksplo-acijske namene angleških dominio-nov in kolonij, srednje- in južnoameriških republik, Balkana, Rusije. Zasebna obrestna mera v New-yorku se je gibala od febr. 1926 do febr. 1927 med 4 in v Londonu med 4V2 in 4% %, v Amsterdamu med 2% in 3 Vij % • Razširjenju mednarodne bančne kupčije-v letošnjem letu obetajo ugoden razvoj. V začasni odredbi mora biti naveden resnični dolžnikov dolžnik. (Iz sodne prakse.) A. in B. sta edina družabnika družbe z omejeno zavezo Z. in hkratu, vsaik zase, tudi poslovodji družbe. Družba je bila od nekega X.-a kupila avtomobil ter je bila kupnina še na dotgu. To je up rabil upnik X.-ov, neki P. in skušal seči po tej kupnini, še preden je imel zoper X.-a izvršilni naslov v rokah, s sodno začasno od-redbo, s katero se je X.-u prepovedalo razpolagati kakorkoli s to kuip-nino in zlasti kupnino potegniti, A.-ju pa ukazalo, da ne sme X.-u plačati nič tega, kar bi mu bil dolžan, dokler ne ukaže sodišče, in glede terjatve nič započeti, Ikar bi utegnilo obrez-uspešiti ali znatno otežiti izvršbo na denarno terjatev, ki jo je dolžan. Pozneje, ko je P. dosegel zoper svojega dolžnika X.-a pravnomočno sodbo, je njegovo terjatev na kupnini za avtomobil zoper družbo dal zarubiti in si preodkazati v poteg. Družba pa njeanu .j*- Grosisti, ki Iščejo odjer ^ morajo inserlratl v »‘ ni hotela ničesar plačati, češ, da je v tem že izplačala kupnino X.-u. P.-jevi tožbi se upira tožena družba, češ, da je ona začasna naredba ne veže, ker ni bila pravilna. Avtomobil je bila kupila družba v svojem imenu in ne družabnik ter poslovodja A. zase. Kupnino je torej X.-u dolgovala družba in ne A. Začasna odredba pa govori* o X.-evi terjatvi na kupnini za avtomobil zoper A.-ja, ne zoper družbo in tudi ni bila vročena družbi, temveč A.-ju osebno. Družba je torej bila upravičena kupnino X.-u izplačati, preden je P. pravilno segel po njej. Saj se družbi ni ničesar prepovedalo. Pravdno sodišče je obsodilo družbo po tožbemem zahtevku, da plača tožniku kupnino, in pravi v svojih razlogih: Ugovor tožene stranke, da se začasna odredba ni vročila njej, ampak njenemu družabniku in poslovodji A.-ju, ne more obveljati. To bi ne ustrezalo rednemu in poštenemu poslovanju. Sodno znano je, da dejansko obratuje, vodi in zastopa družbo Z. imenovani A. sam. On sprejema za družbo vse dopise in ukrepa vse potrebno, kar se tiče tožene družbe. Tožnik izpočeika ni mogel talk oj vedeti, kdo je kupil avtomobil, ali A. osebno ali družba. A. je pa vedel, za kal j gre, in sploh zadostuje, da je on izvedel o prepovedi, bodisi v imenu družbe, bodisi tudi le osebno. Iz tega pa sledi, da družba kupnine po začasni odredbi ni mogla veljavno več plačati X.-u, proti volji in vednosti tožnika P.-ja. Prizivno sodišče pa je prizivu tožene družbe ugodilo in je tožbeni zahtevek zavrnilo. Prizivno sodišče izvaja v svojih razlogih nastopno: Začasna odredba s sodno prepovedjo se po § 379/3 izv. reda izvrši s teni, da se dolžniku predlagajoče stranke prepove vsaka odredba o zahtevku, njegovemu dolžniku ( dolžnikovemu dolžniku«) pa prepove, da do daljnje sodne odredlbe svojemu upniku ne srne izplačati, kar mu dolguje. Ta prepoved stopi napni m dolžnikovemu dolžniku v moč, ko se mu vroči. — Iz teh zakonikih določil sledi torej prisilno in nujno, da ima taka prepoved svoj pravni učinek le, če je v sklepu, ki je dovolil začasno odredbo, pravilno in točno označena oseba, ki je res dolžnikov dolžnik in da se prav tej osebi izrecno prepove plačilo. V našem primeru je nesporno, da je obvezana ali bila obvezana, plačati vtoževani znesek, tožena družba Z. Saj je ona v kupni pogodbi nastopita kot kupka avtomobila. Dolžnikova dolžnica je torej družba Z. Začasna odredba se je morala torej nasloviti in naperiti zoper družbo Z. in družbi Z. tudi vročiti. Iz vsebine začasne odredbe pa izhaja skladno z navedbami strank, da se je ž njo prepovedalo X.-u, da razpolaga s svojo terjatvijo, ki mu pri stoji zoper A.-ja. Ni se pa navedel niti pravni naslov za to terjatev. Vročila pa se je A.-ju osebno v lastne roke. A. pa ni bil dolžnikov dolžnik. Njemu vročena začasna odredba je torej po §§ 379/3 in 385 izv. r. brez vsakega pravnega učinka glede kupnine, ki se za avtomobil nahaja ali se je nahajala v plačilni zavezi družbe Z. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je A. poslovodja družibe Z., Iker mu je bila začasna odredba vročena osebno, kot dozdevnemu dolžniku, a ne kot poslovodji pravega in edinega dolžnika, družbe Z. Za odločitev tega spora je torej povsem neodločilno, kako posluje kot poslovodja In pa to, da je vedel, za kakšno terjatev gre tožeči stranki. Zakon točno in določno predpisuje postopek za veljavnost začasnih odredlb inapram dolžnikovemu dolžniku in je prav pomotno nazira-nje pravdnega sodišča, da zadostuje, da je A. iizvedel o prepoved^ bodisi imenom tožene družbe kot njen poslovodja, 'bodisi kot oseba. ^ Ta začasna odredba torej ni zadela X.-eve terjatve na laipnini za avtomobil, nahajajoče se v plačilni zade- med trgovci na deželi, fSKEM LISTU«! ^ vi dolžnikove dolžnice, družbe Z. Tega nedositatka Objektivne prirode ne more nadomestiti po tožniku zatrjevana in po prvem sodišču izrečena A.-jeva slaba vera. Dobra ali slaba vera itu sploh nima vloge, ko ne gre za pravice, ki bi se bile pridobile s pogodbo, marveč za pravice, ki jih ustanavlja sodni izrek. Tak izrek ima pa veljavo in učinek le, če je pravice po zakonskih določilih dejanski res-ustanovil. To je po zgoraj povedanem v našem primeru zanikati. X. je torej mogel s terjatvijo svobodno razpolagati, tožena družba pa po njegovih odredbah veljavno plačati bretz ozira na tožnika, dokler ni terjatev pravilno, po predpisih zakona zasežena. Slednje se je pa poskusilo še le, ko je terjatev biia že veljavno plačana in je več ni bilo. Revizijsko -sodišče tožnikovi reviziji .ni ugodilo in pravi v svojih razlo-gih: Vročitev začasne odredbe A.-ju osebno, namesto kot poslovodji tožene družbe, bi končno mogla biti veljavna za primer, da je za dolžnikovo dolžnico v njej bila pravilno navedena tožena družba. Saj bi bilo treba vzeti, da je A- sprejel sklep vendar za tožbeno družbo. Nikakor pa se ne more prezreti določba § 379/9 izv.* r., da se prepoved s tem izvrši, da se zaukaže dolžnikovemu dolžniku, naj svojemu upniku, dolžniku predlagajoče stranke, da daljnje sodne odredbe dolžne terjatve ne plača. Prepoved se mora torej izdati resničnemu dolžniku, v našem primeru toženi družbi Z., ki ima kot taka samostojne svoje pravice in dolžnosti in ki za njene zaveze upnikom odgovarja samo njeno, družbino premoženje. Prepoved se torej ne sme glasiti na drugo osebo, najsi je tudi ta sicer v pravni zvezi z dolžnikovim dolžnikom, kakor v tem primeru A., ki je dTužabnik in poslovodja dolžnikove dolžnice, družbe Z. Naj je torej, A. tudi sprejel prepoved, prepoved ni mogla vezati družbe Z. Vkljub A.-ju izdani prepovedi je družba Z. imela plačati vtoževano terjatev svojemu upniku X.-u ali glede nje sprejeti in izvršiti po njem dana ji naročila, prav ker je prepoved izšla glede neke terjatve zoper A.-ja, ne pa nanjo in tudi ni bita vročena njej, torej se nje ni tikala. S plačilom pa se je tožena družba Z. oprostila dolga in sta kesnejši ♦ubež in preodkaz v poteg v prid to-žiltelja brez učinka. Zato je bil tožbeni zahtevek po prizivni sodbi pravilno zavrnjen. R. St. Glavna zaloga F.ŠIBENIK, Lluhljana. Industrija. Češkoslovaško pivovarništvo. L. 1926 so zvarili v češkoslovaški republiki za 9.714.199 hi piva napram 9,215.245 hi v letu 1925. To pomeni 4.5 odstotni povišek. A predvojna produkcija še davno ni dosežena; leta 1912/13 je znašala produkcija 12,378.278 hi, lanska je bila torej 78.5% tedanje. V obratu se liahajo-čih pivovarn je bilo lani 524, leta 1925 pa 552. Smo že pisali, da se je začelo na Češkoslovaškem v pivovarništvu močno koncentracijsko gibanje. Ogrska produkcija sladkorja. Kampanja je sedaj definitivno zaključena. V kampanji 1926/27 so producirale ogrske sladkorne tovarne skupno 1,800.000 met. stotov sladkorja, napram 1,661.280 met. stotom v kampanji 1925/26, torej za : 138.720 met. stotov več. To je pa 1387 vagonov več kot v kampanji 1925/26. Ogrski industrijski krogi so s tem zaključkom zadovoljni, ker zaznamuje letošnja kampanja 10 odstotno nazadovanje svetovne produkcije in bo torej šla prodaja lahko od rok. Razne industrijske vesti. Vse gornje-šleske tovarne železa so pristopile poljskemu železnemu kartelu in je ta kartel sedaj popolen. — Produkcija rjavega premoga na Češkoslovaškem je bila v februarju za 10% manjša kot v januarju, produkcija črnega premoga pa za 15% manjša. — Ogrski mlini razpolagajo z velikimi zalogami moke, ki jih ne morejo prodati ne doma in ne v inozemstvo. Zato so znižali ceno moke za povprečno 1 pengo; upajo, da ho šla prodaja sedaj hitreje od rok. — Hrvaška Splošna kreditna banka izkazuje 5 milijonov dinarjev čistega dobička in upravna 246 milijonov dinarjev tujega denarja. Promet lanskega leta je znašal 43 milijard dinarjev. Dividenda ho 10 dinarjev - 10 odstotno obrestovanje delniškega nominala. — Ogrska strojna industrija se zelo trudi za osvojitev balkanskega trga, zlasti bolgarskega. \ Bolgariji bodo napravili Ogri v vseh večjih mestih skladišča in zastopstva. Denarstvo. italijanski zakladni urad. Po izkazu italijanskega zakladnega urada znaša efektivni prebitek '28. februarja t. 1. 2117 milijonov lir, kar znači napram proračunu zboljšanje za 111 milijonov. Pri-računjenih je tudi onih 2331 milijonov, ki so namenjeni za znižanje obtoka bankovcev, in 167 milijonov za gradbo železnic. Te postavke so prej posebej vodili. Skupni prebitek je znašal na koncu februarja 727 milijonov lir, kar znači napram istemu roku proračunskega leta 1925/26 zboljšanje za 359 milijonov‘lir. Darmstadter- und Nationalbank. — Okrajšani izraz za to veliko banko je Danat. Bilanca za leto 1926 je zaključila zelo ugodno; 1. 1925 je bilo 9 milijonov mark čistega dobička, lani pa 21 milijonov. Vsled tega bodo tudi dividendo zvišali od 10 na 12.odstotkov. V posebno rezervo bodo dali 10 milijonov mark. Kreditorji banke so narasli nad 1300 milijonov mark, za polovico več kot jih je bilo lansko leto. Lastnega kapitala banka zaenkrat ne bo zvišala. Nemška Commerz- und Privatbank je zvišala dividendo od 9 na 11%. — Vodilne češkoslovaške velebanke bodo znižale dividendo od lanskih 12% na 10%. Pred dvema letoma so jo znižale od 14 na 12%. usna dS^BSSi Iz naših organizacij. Gremij “trgovcev v Ptuju vabi na občni zbor, ki bode v sredo, dne 30. marca t. 1. ob 19. (7.) uri v gostilniški sobi gosp. M. Brenčiča, Ormoška cesta, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva. 4. Sprememba § 14 gremijalnih pravil. (Zvišanje pristojbin). 5. Volitev štirih delegatov za Zvezni občni zbor. 6. Slučajnosti. reimjalna dolžnost članstva je, da se občnega zbora udeleži. — Ako je sklicani zbor nesklepčen, smejo k zborovanju došli člani potem, ko so čakali eno uro, veljavno sklepati o dnevnem redu, ne oziraje se na število navzočih članov. — Franc Lenart, načelnik. ■A f)f)f 1 prafcb,.'.apecivo AVkIA vumlm jJadhor-^ m wt ■ ■ ' pravjinžanej|)'ivi/ Promet. Električna lokomotiva s 3200 KS. Na Francoskem prenavljajo železnice zmeraj bolj za električni promet. Tako na Primer je sklenila družba »Chenin de fer du Midi«, da bo tekom desetih let elektrificirala vse svoje železniško omrežje, ca 2000 km. Proge te družbe izkazujejo zlasti na severni strani Pire-nejev močno napetost, obratovanje s parnimi lokomotivami je težavno in drago. Z ozirom na veliko obilico vode v Pirenejih elektrifikacija tam ne bo delala posebnih težkoč. Za prometovanje so preskusili štiri vrste lokomotiv, od ko-jih zaslužijo zlasti lokomotive za brzo-vozni promet večjo pozornost, ker so to popolnoma novi vzorci. Lokomotive zmorejo delo, ki ga druge lokomotive doslej niso zmogle. Neka lokomotiva ima štiri gonilne osi, na vsaki dela motor z 800 KS, skupaj torej 3200 KS. Lokomotiva more vleči vlak 4 upoštevati tudi to, da vloge v zadnjih mesecih stalno raslejo. To so pa samo glavni zavodi. Ce prištejemo zraven še manjše podeželne hranilnice, so znašale hranilne vloge že 30. sept. 1926 več kol I milijardo, 1.130 milijonov. — Rusk-i vlada se na vso moč trudi, da bi dvignila pridelovanje lanu; semena na prime;!' prodajajo kmetom po zelo znižani ceni. Zato pirčakujejo na svetovnem Irgu močnejšega dohoda ruskega lanu. —Letni zaključek ameriškega jeklenega trusta izkazuje za leto 1926 promet 1508 milijonov dolarjev (1. 1925: 1407 milijonov). Skupni dohodki so znašali 207.35 mil. dolarjev (173.78), čisti dohodki 134.84 milijonov (109.45). Prodaja v inozemstvo je bila lani najboljša po letu 1920. — Turška vlada je sklenila, da bo ustanovila avtonomno državno banko / glavnico 50 milijonov funtov. Pripuščen bo samo domači kapital. Banka ne bo imela nobenih zvez z Otomansko banko. — Češkoslovaški keramični indu-dustriji se vsled novega stavbnega zakona obeta večja zaposlenost. V zadnjem času se ji je slabo godilo in je delala samo s 30 odstotno kapaciteto. — Finančni minister v Chile je z okrožnica obveslil zunanje chilenske zastopnike, da so bili ® sistemom. Prudhomme — Guggenheim doseženi tako ugodni rezultati, da so mogli dosedanje nabavne stroške čilskega solitra znižati za več kol za 50 odstotkov in da je zato pričakovati znatnega znižanja cen solitra. — Nemška železna industrija je dobro zaposlena, domačih naročil ima za cela dva meseca. Tudi eksportni trg je dober, ob zvišanih cenah. Za železo v palicah od Antverpa se zahteva 5 funtov in 1 šiling po 5/2, kar pomeni za 5 šilingov zvišano ceno. — Pogajanja med delodajalci in delojemalci v tekstilni industriji v Lodžu so se končala brez uspeha Intervencija vlade se ni posrečila. — V zadnjih letih so začeli bogata ogrska skladišča boksita bolj izkoriščati; in ker na Ogrskem ni nobene, aluminijeve industrije, so aluminijevo rudo izvažali. V zadnjih tednih so sklenili z velikim nemškim koncernom dogovor glede izvoza 15.000 vagonov boksita. V ogrskih gospodarskih krogih so pa začeli šele sedaj ceniti veliki pomen boksitnih skladišč in se množijo glasovi, ki zahtevajo ustanovitev lastne aluminijeve industrije. Ves eksport boksita naj se popolnoma prepove in naj se ves material rezervira za ogrsko industrijo. Ker se z Nemci sklenjeni dogovor ne more odpovedati, zahtevajo sedaj domači krogi, naj se za onih 15.000 vagonov vpelje eksportna taksa in naj bo precej visoka. Po svetu. Nemška družba za zračni promet »Lufthansa« je znižala voznino iz Londona v Amsterdam od 4 funtov na S tem je postala zračna vožnja cenejša kol vožnja v 1. razredu železnice. — Vsa severotirolska železnica od Worglna do Buchsa je sedaj elektrificirana. — Lipski velesejni je obiskalo 155 tisoč nakupovalcev, iz inozemstva jih ie bilo 25.000 in 78 držav. Razstavilo je 9300 tvrdk, med njimi 631 inozemskih iz 22 držav. Poleg rednih vlakov je vozilo v Leipzig nad 400 posebnih vlakov. — Uvoz v Francijo v prvih dveh letošnjih mesecih je bil za 696 milijonov frankov pod lanskim, izvoz iz Francije pa za 1 tisoč 24 milijonov frankov nad lanskim; bilanca je torej letos dosti boljša kot je bila lanska. — Nemčija kupuje v Rumuni ji 10.000 vagonov žita v vrednosti 600 milijonov lejev. — Na demantnem trgu je nastopila kriza; anlwerpska banka demantnih kupcev je ustavila plačila, dolgovi znašajo 10 milijonov funtov. — BnaGOEaUEflMOMS zn&m Velika denarna obilica na Francoskem sili na to, da se Francoska banka ozira na denarni trg; pravijo, da bo v kratkem obrestno mero znižala zopet za 1%. — fiank of England (Angleška banka) izkazuje za poslovno leto, poteklo 28. februarja, čisti dobiček 700.460 funtov. To jc največji doslej doseženi dobiček. Polleina dividenda ostane nespremenjena na 6%. — Mestna Praška hranilnica ie imela na koncu februarja 1430 milijonov Kč hranilnih vlog, vinohrad-ska 445 milijonov Kč, Češka hranilnica pa 620 milijonov. — Ogri se pogajajo v Beogradu, da bi prevzeli del beograjskega investicijskega posojila. — Ogrske banke so začele zamenjavati stare delnice, na krone se glaseče, z novimi, na pengo sc glasečimi. Zamenjava mora biti končana do 30. juinja. — Na Poljskem se zmeraj bolj uveljavlja belgijski kapital. — Od začetka kampanje do konca februarja so nakupili Rusi na domačih trgih 573.6 milijonov pudov žita za eksporl. Lanska številka ob istem roku je bila 442.8 milijonov pudov. — Iz Zagreba poročajo, da je izvOz jajec zastal in da se zaloge na oddaljenih postajah, kakor Salzburg, Buchs itd., kopičijo. — V nadaljevanju posvetovanj v Bruslju, Kolnu in Berlinu so zastopniki industrije žice v Berlinu podpisali končno pogodbo o mednarodnem žičnem kartelu. Bile so zastopane Nemčija, Belgija, Češkoslovaška in Holandska. Pogodba ureja kvotno vprašanje na podlagi prodaje posameznih dežel v zadnjem času in določa najvišje cene za eksport itd. — Jugoslovenska vlada je začela odplačevali svoje dolgove vi-cinalnim železnicam, ki jih je v Jugoslaviji nad 40. Odplačevanja se bodo redno vršila, dokler dolgovi ne bodo poplačani. — Poljska trgovska banka je še nadalje aktivna; aktivnost v februarju je znašala nad 4,400.000 zlatov. — Tudi v Carigradu bodo napravili prosto pristaniško cono. Zakonski načrt je že izdelan. — Na svetovnih pšeničnih trgih so se cene v zadnjem času stabilizirale. Pošiljalve iz Argentine itd. so sicer še zmeraj zelo velike, a Anglija in sredozemske dežele tudi zelo veliko kupujejo. Indija bo pridelala samo toliko, kolikor rabi zase; za eksport ji ne bo nič preostalo. — Neodvisne nemške petrolejske čistilnice in veleprodajalne bencina bodo ustanovile zvezo v svrho skupnega nakupa bencina v deželah produkcije in v svrho obrambe proti monopolnemu stremljenju velikih koncernov. — Proti koncu tega meseca se bo podalo 30člansko odposlanstvo avstrijskih industrijcev v Rusijo, da študirajo gospodarski položaj Rusije. Obiskali bodo tudi južne ruske pokrajine. TRŽNA POROČILA. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 18. marca 1927 se je pripeljalo 167 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 100 do 125 Din; 7—9 tednov 150 do 200; 3—4 mesece 250 do 350; 5—7 mesecev 400 do 450 ; 8—10 mesecev 500 do 550. 1 kg žive teže 9.50 do 10; mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 110 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejem dne 22. t. m. se je prignalo 15 konj, 5 bikov, 138 volov, 336 krav in 8 telet, skupaj 502 komada. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 22 t. m. so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teže 7 do 8 Din; poldebeti 6 do 7, plemenski 5.50 do 6, klavne krave debele 6 do 7, plemenske 5 do 6, klobasarice 2.50 do 3.50, molzne in breje 5.50 do 6.50, mlada živina 6 do 7 Din. Prodalo se je 277, izvoz v Italijo 15 komadov, v Avstrijo 42 komadov. Mesne cene: Volovsko meso 8 do 18, telečje 12.50 do 19, svinjsko 15 do 30 Din za kg. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave bakrenih plošč, 300 m moquetta, 15.000 kg pločevine, raznega platna, 1050 m raznih tapet, ter glede dobave bakrenih plošč; do 29. marca t. 1. glede dobave 3000 škatljic vžigalic, 250 m poljskih tračnic in 500 komadov raznih signalnih šip; do 5. aprila t. I. glede dobave 400 m poljskih tračnic. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 5. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 120 kub. m jamskega lesa. — Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 5. aprila t. I. ponudbe glede dobave lopat in drugega orodja. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 12. aprila t. I. pri Komandi Dravske divzijske oblasti v Ljubljani glede dobave 280.000 kg ovsa za garnizije Ljubljana, Maribor in Celje. Dne 19. aprila t. 1. pri direkciji drž. žel. v Sarajevu glede dobave jermen. — Dne 20. aprila t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico \ Ze-munu glede dobave 15.000 komadov letnih mornarskih maj, 20.000 parov letnih nogavic, 10.000 zimskih'nogavic ter 6000 komadov mornarskih šalov. Prodaja. Dne 21. aprila t. I. se bo vršila pri Upravi 2. zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu ofertalna licitacija za prodajo stare opreme. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ustanovljena leta 1889. Telefon štev. 16. Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev (GRADSKA ŠTEMOiVICA) LJUBfilMA, Prešernova ulica. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tek, račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dognvorfeni odpovedi v tekočem računu najvižje moooče obresti. Poštni ček 10.533. Ustanovljena leta 1889. Stanje vloženega denarja rad 1009 miUjonov kron Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je vefje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. ===== Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. ===== Veletrgovina kolonljalne in ' Špecerijske rob« Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga svete pražene kave, mletih diiav In rudninske vode ToCna In solidna postrežba I Zahtevajte ceniki *\«0 tovarna ^ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi nalfinelši in naiokiisneiSi namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijeniino najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska casta la, II. nadstr. m Veletrgovina Najboljši šivalni stroj in kolo |e edino le u v Ljubljani prlporpla špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pri-delite. - Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna praiarna za kavo in mlin za diSave z ^električnim obratom. Ceniki na razpolago! J C Vse vrste trgovske knjige kot: amerikan-skl Joumall, glavne knjige, blagajniške knjige« vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske svečke Vam nudi s svoflml prvovrstnimi Izdelki naj' ugodneje P, JANEŽIČ, Ljubljana Florijanska ulica SL 14 knjigoveznica, Industrija Šolskih ~ zvezkov In trcfovakfh knjig- , Na veliko 1 N ca malo ! Trgovci, obrtniki, indnstrijalci, razširjajta .,TRGOVSKI IJST"! Tiskarna MERKUR, Ljubljana trg.-ind. d. d. - Simon Gregoriiieva ulica 23 se priporoma za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovce, obrtnike, industrijce In urade. - - Lastna knjigoveznica prodaj« PREMOG Is slovenskih premogovnikov nek kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah PJ*™®-fovoikov za domačo uporabo, kaker iudi industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog In koks Maka vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvo« vrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domač« uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. ^ ' Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva testa št. 15, li. nadstr. a ■a dom, obrt In lndu«irllo v vseh opremon. •stotam pletilni stroj RUBIED Pouk v vezenju b ezplačen. Veiletna garancija | Delavnica la popravili. Mika cene, tudi na obroke. Josip Peteline Mubijana »i Prešernovega spomenika. Izdelovanje oljnatih barv, firneža, lakov In steklarskega kleja. — Zalog« kemičnih in rudninskih barv. — Potrebščine za slikarje, pleskarje, ličarje ln druge, vse * »e stroke spadujoče. Se priporočam IVAN JANČAR Trgovina Miklošičeva cesta 4 Skladih Vidovdanska c. 14. /«•* triko perilo _ mDtka, Mn« in otroke, volna t ruattk bsmh, rokavice, Mgavic*. doholtmlč«, natirbt-rUKl «e ta!*r)< I« lave«, cle*nlki. kloti, Ufonl, i^pr I robci, p»llc«, vHIce.noil, iker]«, potieb^CIn« *• Blvilje, krojne«, " •cilito le IvrcSKI Josip Peteline Ljubljana . blizu Prešernovega “po-! menite«*. j Namili« cnel "• *• lk» ln mal°' i ......................... Ure]* dr. IVAN PLES3. — Za Trfov*ko-lnMERKUR> kot l*da]atelia ln ttakarja: A- SEVER. Ljubi K’n*