r Največji alovenaki dnemik XT'Združenih državah Velja za tk leto • - • Za pol leta ..... Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto n $6.00 1 $3.00 a $7.00 s $7.00 J GLAS List _ slovenskih_ delavcevv Ameriki« TELEFON: CBeteea 3—3878 NO. 78. — STEV. 78. Entered a» Second Cto Matter, September 21, 1983, at the Port Office at New York, N. Y-, under Act of Consrem of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. * ,, ' ......-f NEW YORK, FRIDAY, APRIL 3, 1931. — PETEK, 3. APRILA 1931 TELEFON: CHelses S—3878 VOLUME ZXm. — LETNIK 11X11. ŠKODA V NICARAGVI VEČJA KOT SE JE DOMNEVALO potres je zahteval nad dva tisoč človeških življenj, Skoda znaša $70,000,000 Dozdaj so potegnili izpod razvalin nad sedemsto trupel. — Zdravniki si na vse načine prizadevajo preprečiti širjenje nalezljivih bolezni. — Število poškodovanih znaša najmanj pet tisoč. — Sama sreča, da je na razpolago dovolj živil in zdravil. — Po ulicah so se vršili nepopisni prizori. / MANAGUA, Nicaragua, 2. aprila. — V tukajšnjem mestu, ki sta ga potres in požar do tal porušila, vlada mrzlično vrvenje. Ameriški mornariški vojaki, skrbe za red in iščejo ranjence ter trupla mrtvih po razvalinah, ameriški zdravniki nudijo poškodovanim prvo pomoč, člani Rdečega križa pa dele med zbegano in preplašeno prebivalstvo živila, obleko in druge potrebščine. Sprva se je domnevalo, da sta potres in požar zahtevala, tisoč človeških žrtev. Zdaj se je pa do-gnalo, da je to število najmanj še enkrat večje ter da znaša nad dva tisoč. Nad pet tisoč oseb je več ali manj poškodovanih. Nad sedemsto mrtvecev so potegnili dozdaj izpod razvalin. Te številke temelje na poročilu col. F. L. Brad-mana, poveljnika ameriških mornariških vojakov* ki so štacijonirani v Nicaragvi. Danes se je pojavilo zopet nekaj potresnih sunkov, ki pa niso bili posebno močni. Spi ošno zmedo je še povečala vest, ki so jo je prinesli prebivalci iz zaledja, namreč, da namerava vstaški general Augustino Sandino napasti razvali ne glavnega mesta. Tem vestem oblasti sicer ne pripisujejo velike važnosti, za vsak slučaj so pa dale močno zastraži-ti vse važnejše dohode. Vladni krogi še vedno poudarjajo, da je treba mesto Managvo nanovo zgraditi, da bo najmodernejše mesto vse Centralne Amerike. Drugi pa zopet pravijo, da je kaj takega sploh nemogoče ter da je treba sedež vlade že vsaj začasno preseliti v Granado, Ameriški poslanik Mattew Hanna pravi, da je treba vlado preseliti v Granado. — Naloga zopet-ne zgraditve mesta je tako ogromna, — je rekel Hanna, — da je zaenkrat ni mogoče niti približno preceniti. Takojšnjo pomoč je seveda vsekakor potrebna. Povzročeno materijalno škodo cenijo nad sedemdeset milijonov dolarjev. Sem je dospelo v aeroplanih veliko število zdravnikov in bolniških strežnic. Na stotine ranjencev so že operirali, dočim bodo prišle nadaljne stotine ponoči na vrsto. Vsega skupaj je ranjenih nad pet tisoč oseb. Zdravniki so s svojim delom popolnoma zadovoljni, posebno ker se jim je posrečilo omejiti širjenje nalezljivih bolezni. V vojaškem lazaretu so bili sinoči rojeni trije otroci. Pijonirji si prizadevajo poporaviti vodovod. — Zaenkrat donašajo potrebno vodo iz Nicaraškega jezera. v mestu je še vedno proglašeno vojno stanje. Vsi civilisti morajo biti ob sedmih zvečer v zasilnih taboriščih. Kdor se po tej uri pojavi na ulici, je aretiran. Danes so začeli pokopavati žrtve. Nekatera trupla so tako nakažena, da jih ni mogoče identificirati. Danes so pokopali tudi tri usmrčene Amerikance. - Po ulicah se vrše strašni prizori. Nekateri ljudje stokajo in molijo, nekateri stoje mirno kot kipi in zro v tla. Kakih dvajset oeb, ki so vsled strahot potresa zblaznele, je napadlo vojaško postojanko. john l. lewis nasprotuje štrajk0m Majnarjem v Wilk'barre, ki so zaštrajkali, je rekel, da njihovo početje ni dovoljeno ter da je protipostavno. WIT.K.SRARRE, Pa., 2. aprila. — John L. Lewis, mednarodni predsednik United Mine Workers, je br-zojavil danes voditeljem s.rajka pri Glen Alden Company, da niso storili prav, ker so pozvali -delavce na štrajk. Njihovo ravnanje ni dovoljeno ter je protipostavno. Vsega skupaj štraj ka dvajset tisoč majner-jev. Zaradi strdka je prenehajo v Luzerne okraju obratovati dosti majn. Štraijk je bil proglašen brez dovoljenja okrajnih uradnikov. Št raj-teurji so včeraj brzojavili Lewisu, naj pride ter na preišče upravičenost njihovih zahtev. Lewis jim je odgovoril, kot zgoraj omenjeno, ter jih pozval, naj se takoj vrnejo na delo. — Nekaj presenetlivega je, — je rekel Lewis, da se Joti skupino, ljudi nepostavnega početja. Pri tem menda nič ne pomislijo, da kaznujejo s tem sami sebe, svoje družine, svoje sosede in delodajalce. Po zaurdilu Lewisa, krši štiujk princip kolektivnega barantanja, pogodbo glede plačilne lestvice ter abljufbe, ki jih je dala unija premogovnim baronom. vzrok požara | nevarnost je po j asnen nadaljne suše odpravljena Jetnika sta priznala požig. — 320 ljudi je našlo smrt v požaru. — Požigalca pred poroto. COLUMBUS, Ohio, 2. aprila. — Dririvni pravdnik Moskins iz Franklin okraja je izjavil včeraj zvečer, da sta dva jetnika priznala, da sta zanetila dne 21. aprila prejšnjega letu tukajšnjo jetnišnico. Pri tej priliki je izgubilo 320 jetnikov živ-jenje. Je.nika sta Clinton Grate Hugh Gibons. nečloveško divjanje fašistov Sneg in dež iztočno od; Fašisti so d o nezavesti Rocky Mountains sta prinesla odpomoč. — Rdeči križ je sporočil, da so si opomogli vsled suše prizadeti okraji.' WASHINGTON, D. C., 2. aprila. Sneg in nalivi, ki so zadnji teden obiskati ozemlja, iztočno od Skalne-ter gorovja; so mogoče prinesli obilo j škode, a izginila je nevarnost zo-Gibson prihaja iz Philadelphije,' petne suše. dočim je Grate iz Virginije. Oba j V poročilu vremenskega urada se moivita, sedel radi roparskih napa- giasi: dov. I I>ež je prinesel ohijski dolini in pretepli starega Petaro-sa, ker ni izdal svojih si« nov. — Hčerka je od strahu umrla. Šele sedaj se dc3na podrobnosti o i.ragediji, ki je pred kratkim zadedra rodbino Petarosevo v Bor-štu pri Trstu. Trije bratje Peta-rosi so bili soobtoženi v znanem tr-za'ktm procesu. Posrečilo pa se jim izprememba v nemških industrijah Najbrž bo izveden v vsej državi 40 urni delovni teden. — S tem hočejo zmanjšati število nezaposlenih. BERLIN, Nemčija, 2. aprila. — Štiri deset urni delovni teden bo najbrž v kratkem, uveden. Ko je bila pred vče tedni spravljena zadeva na razgovor je bila imenovana komisija ki naj razmi- je, da so pobegnili in so jih zato v; šlja o pjftih in sredstvih, da se od-! kontumaciji obsodili na večletno j pravi splošno nezaposlenost. V Nem-j^čo. | čiji je zdaj nekako pet milijonov Pred par dnevi se je pripeljala ne zaposlenih. Veleporotniki se bo jutri posve- vsemu ozemlju ia*>Sno od Velikih 'na avtomobilu večja skupina faši- j Komisija je priporočila, naj bi tovali če naj se stavi oba pod ob- Jezer do atlanske obali, veliko od- stov ^ karablnerjev ponoči v Borši, bil delovni teden skrčen na 40 ur. tožbo umora po prvem redu. Tukajšnja postava pripušče to za slučaj požiga. * Kot vzrok za svoje dejanje, ki je imelo tako strašne posledice sta navedla saboražo. Nameravala sta s tem motiti načrte jetniskega ravnatelja Thomasa. tako jim odgovarjajo Nezaposleni so bili nasilno vrženi iz zbornice v Annapolis. — Dosti jih je bilo poškodovanih. ANNAPOLIS, Md, 2. cjprila. — Ko je prišla danes delegacija nezaposlenih iz Baltimore v tukajšnjo po-lansko zbornico, ter izročila poslancem svojo peticija za delavsko zavarovanje, je ukazal speaker, naj se takoj vrže iz dvorane vse tujce. Voditelj nezaposlenih pa se je energično branil proti temu. Takoj so nastopili stražniki, ki so planili na nezaposlene, in unela se je lju-ta bitka. Med stražnike so se pomešali tudi poslanci ter jim pomai-gali vreči nezaposlene iz dvorane. general sluti novo vojno Pred svojim odpotova-njem v Južno Ameriko je izjavil general Kret-sehnjar, da stališče Francije povzroča možnost nove vojne. RJO DE JANEIRO, 2. aprila. — V pogovoru z zastopnikom lista Corner de Manha na krou parnika Oonte Verde je izjavil nemški general Wilhelm Kretschmar, da bo Evropa doživela novo vojno, če ne bo Pranr^ija izpremenila svojega stališča. — Ob koncu svetovne vojne, — je rakeJ general, — sta bili Nemčija in Francija prijateljsko razpoloženi druga proli drugi, a to razpoloženje se je zdaj temeljito izpreme-nilo. Francija skuša zadušiti nemški narod ter mu onemogoča naravno življenje. — Nemičija ima; armado 100,000 mož, a Franc: j a ima amado 600,000 mož ter je pred kratkim izpopolni- jla svojo mejo z utrdbami, ki segajo na razdaljo več kot 400 kilometrov. pomoč. PitjV pcsctaao velja to o North Dakota. Vsled tega je mogoče reči, da je zemlja dobro namočena. Podpredsednik Rdečega križa, James Fieser, je danes sporočil, da je prepotoval vse okraje, ki so bili prizadeti vsled suše. Izjavil je, da se je položaj zelo izboljšal. Mesto bombaža so pričeli sedaj na jugu saditi tudi druge pridelke, ki obetajo prav tako dobro kot bombaž. .vdrla v hišo Petarosa in odvedla Tem potim bi lahko dobili delavci 'očeta v sami srajci kljub hudemu boljši zaslužek, mrazu, ki je vladal bas te dni, sre- V političnih krogih se glasi, da di noči na. cesto. Zahtevali so od bo vla£a skrčila delo na štirideset njega, naj jim pove, kje se seda j ; ur tedensko. fašisti so bili poraženi v turingiji Njih ministrstvo se je moralo umakniti radi glasovanja glede nezaupnice. — Hitler ni ničesar opravil. Delegacy se je na'o napotila v urad govemerj a Ritciiie-ja. SLOVENSKA VEST. nahajajo obsojeni sinovi. Ker tega niti sam ne ve. jim tudi ni mc-gel dati zadovoljivega odgovora. Zaradi tega so ga strahovito pretejpeli, naiio pa so odšli. Za to pa bi bilo potrebno posebnih določb. Vlada ipa se mora bori':i, da si nadalje ohrani svojo avtoriteto napram delavstvu. Govori se celo o tem, da se bodo skrčeni državni izdatki za nadalj-nih 60 milijonov mark. Stiirega Fetanxu so sxcdje šele naslednjega dne našli nezaves.nega v mlaki krvi na cesti. Odnesli s a ga domov. Ko je hčerka 27-gledala vse- 1 Ta prihranek je baje potreben, g.ai krvavega in nezavestnega očeta, da se obdrži proračun v ravnovesju, se je tako razburila, da jo je zade- j hi kap in se je na mestu zgrudila | _ mrtva. Dogodek je naravno izzval: med prebivalstvom silno razburje-' nje. PREDSEDNIK MACHADO BOLAN POŽAR V LITVANSKEM MESTU HAVANA, Cuba, 2. aprila. — Predsednik Machado se nahaja že od p3tka na svoji jahti. rPedsednik •je baje zelo slabega zdravja, in zdravniki so mu priporočili, naj se nekoliko odpočije. V splošnem vlada na Cubi mir. Štirje trgovci v Cienfuegss so bili obsojeni na mesec dni ječe, ker so našli orožje pri njih. Zaradi te&a nezaupnica pra:i pregreška se bo moralo dosti na- zagovarjati pred • KOVNO, Litavska, 1. aprila. — V : mestu Plungyani je izbruhnil pred ' dvajsetimi .urami požar, katerega še zdaj ni bilo mogoče pogasiti. Nad štiri tisoč ljudi je brez strehe. Pozvročeno škodo cenijo na pol milijona dolarjev. ClevelancSska policyja poroča, da se je nevarno ranil Matthew Stap-Nezaposleni so izjavili, noj se u- J nik, 15408 Daniel Ave., Cleveland, stvari sklad, s katerim bi se lahko karpsnter po poklicu. Bil je že dalj 1 pomagalo ne le nezaposlenim dela v- | časa brez dela. Odpeljali so ga v oetn, temveč tudi farmerjem, ki ni- Lakeside bolnico. Zdravniki upajo, WEIMAR, Nemčija 2. aprila. — Prvikrat izza svojega obstoja' je doživela fašistovska vladra Občuten poraz, ko je bila sprejeta v t urinskem deželnem zboru reakcij;S!narn€mu ministru za no- i daljnih trgovcev tranje zadeve, Wiliiamu Fričku. Ta sodiščem korak* je prisilil kabinet da je odstopal. Dohod Adolfa Hitlerja, v zadnjem trenutku ni mogel rešiti položaja. Napadi fašistov na državno .vlado so zelo razburili javnost. V tem vidijo (pristaši drugih strank konec slave facasiOT. Frick se je pregrešil proti najvišji odredbi stranke ter izjavil, da so vse fasistovske organizacije prepovedane. Policija se je v izdatni meri po-služila krepelcev ter postavili straže kHDg poslopja državnega zbora. NOkdo, razen poslancev, ni smel stopiti v poslopje. SMRTNA KOSA znajo dosti sredstev. da bo okreval. Vojaki so jih le s težavo zvezali in spravili na var- no. Tukajšnje Amerikance bodo spravili z aeroplani MACDONALDOVE POČITNICE V Palmyra, Wis. je 17. marca u-mrla gospa MARIJA BITENZ, rojena v vasi Ternovec, fara Rečica, stara 46 let. Zapušča miaža in pa 10 otrok v starosti od 11 do 25 let. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM LONDON, Angli?a, 2. aprila. — Včersd se je podal angleški ministrski predsednik Ramsay MacDo- V Corinto. Najprej bdo odvedli stopetde8et žensk in 2 aeroplamom iz Londona v otrok, nakar bodo prišli moški na vrsto. Pan-American Airways Inc., je dala na razpolago veliko število letal. Poslanik Hanna je sporočil državnemu depart-mentu, da so mornariški vojaki popolnoma obvladali položaj. Zdravnikov je dovolj, manjka edinole bolniških strežnic.. Nadaljne bodo najbrž vkratkem poslane iz Kanalske cone. Uoas&emuc* h, svoj rojstni kraj. 450 milj dolgo razdaljo je premeril v treh urah in dvajsetih minutah. — To je bil najhitrejši polet preko Škotske — je rekel M&oDonaki. — Perko praznikov bom ostal v svojem rojstnem kraju, nakar se bom vrnil v London. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dne-nlk.v Zdrm- V JUGOSLAVIJO Din 500 ..................... $ 9.35 Din 1000 _____________________ $ 18.50 Din 2500 ______________________ $ 45.75 Din 3000 _______________ $ 54.60 Din 5000 ____________________ $ 90.50 Din 10,000 __________________ $180.00 V ITALUO Lir $ 5.75 Lir 200 _______________________ $11.30 Lir 300 ......................... $16.80: Lir 500 _______________________ $27.40 Lir 1000 ....................... $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, i& $40— 80centov, *a $45.— 90centov, za $50.— $1,—f xs $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25 Za Izplačilo večjih zneskov kot xgor&j navedeno, bodisi v dlharjlh lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakaal-lih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom sporazom*-te (lede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, K. T. Telephone BArclay 7—0380 *! * v . wlarjal sedanjo neza- i mnenju ženske organiantfje od- icr zahteva odpravljen je tega urada. On se ne zavzema! Washington, Allegheny in West- i P081«11^. vedne večjo rabo strojev, Povija zadnjo neenakost med moda bi dobivali fanner ji od vlade filianeno pod-|moretond Ckwmty. Prav veliko jihlmesto dela ^oveških rok, stalno škimi in ženskami, kar se tiče ame- t je prišlo iz Universal Center in j konsolidacijo industrijskih podjetij, "skega državljanstva. Dosedanja iDelmcnt in še iz več drugih kraievi11^* izvoz in finančno stanje via- Amerikanka, ki se je poročila zino-senator Keed vložil v pnlioclujeill KOllgresiienii^^^ ,de, češ da vse to opravičuje znatnoi»mcem, ki je izključen iz drzav- ko jiretllo^o bi lie imel dosti upanja, da bi i Pokojna Marija Likar je bila da-iznižanje Migracije. Iljanstva (na pr. Kitajci ali Japan- |leč naokolu znana in priljubljena. J Prcti Predlogu je govoril kongres-jci)' je ameriško državljan - Za pogrebom ji je sledilo 97 avto- 'nik Coo*e iz New Yorka, ki je po- jstv:>- Novi zakon ^^ odpravlja to mi ia zatr»». < V bi ! sedanju ta prejeta. podporo predsednika Hooverja nikakor ne sme ™-;mcbn&v. Spadala dru§tvu sv. Mi- I^anl. da posedanjih naredbah dr- |in one bivše Amerikaikče, ki so ra- noče mešati v tozadevno koiltro- haela, št. 40 in J. s. K. Jednotl. jžavnega departmenta konzuli itak di tega iz^ubiJe sv°Je držravljanstvo, I Tukaj in v naii okolici je bilo i cdbijejo vsaj 93 odsto prosilcev za 3a zlahkl Pf-dobijo nazaj. eunati, kajti Hoover s< Vrerzo. j Tukaj in v naši Kol znan«*, je -Farm Boar.P naznanil, da letos meseca veliko bolezni. iZTl^l^^V* ^ Pr°"l Po dosedanjem 2akonu so . . ko je drugorodcev pomrlo. Med Slo-itlvl temu -predlogu, ker bi to na- zamci onih držav ki sd bile nev- k II] »oval pšenice v stabilizacijske s vrhe, priporoča pa venei je bilo zgoraj omenjena edi- !se govori o skraj-šanu šolskega leta. Nekje se učenci namečejo v en razred, tako da trpi ves poduk. Proračunske postave za učitelje in šolske priprave se znižajo in tako trpi vse šolstvo. Večja mesta, kakor New York. 13-krat kaznovani zločinec Henry Bauer, M sedi zdaj v preiskovalnem zaporu, ker je osumljen u-mora dveh bratov, se je poročil z 40-letno damo iz St. Denisa. Samo za hip so mu sneli okove, da je mogel podp'saU protokol. Dovolili so mu še poljubiti ž&no, nato so ga pa odvedli naza-j v zapor. Maoikvjteri zakone: mu zavida. cena. Toda senatorju iz Peunsyvanije niti to ne zadostuje. < >n zahteva, naj se "Farm Board*' kratkomalo odpravi. Kot rečeno, se presednik noče vmešavati v to zadevo. Po njegovem mnenju je Farm Board" ol)last, ki je jiopolmuna neodvisna <«1 eksekutive, ter mora tunkcijo-nirati na svoj lastni način. Značilno je, da se predsednik noče izreči proti "Farm Boardu". Ta o'hlasit naj bo torej sama odgovorna za svoje delovanje. Pretežni večini ameriških farmer je v se slabo godi. Krivdo za slabe čase pripisujejo novi carinski postavi. Senator Norbeck iz South Dakote je rekel: — — Nova carinska postava morda komu koristi, nihče pa ne more zanikati, da farmer jem škoduje. Kakorliitro je bila sprejeta nova carinska postava, so odgovorile Nemčija, Francija in Italija z represalijami ter popolnoma prepovedale uvoz ameriških poljedelskih produktov. S tem se je breme, ki ga mora prenašati ameriški farmer, še povečalo. Tega mnenja je najbrž tudi predsednik, dasi tega noči' naravnost priznati. Predsednik Hoover je priporočil revizijo carinske postave s posebnim ozirom na položaj farmerjev in industrij, ki morajo trpeti vsled posledic vojne. Na mesto tega je pa kongres uveljavil povsem novo carinsko postavo, ki je carino strahovito zvišala. — Pdtoiu te postave, — je rekel Norbeck, — se iz-podkopuje gospodarski stale/ farmerja. To postavo je tre'ba odpraviti. Vse kaže, da ho prišlo v novem kongresu do novega tarifnega boja. Predsednik je bil podpisal novo carinsko postavo proti svoji volji in sicer samo zato, da bi preprečil spor v svoji lastni stranki. Dvomljivo je, da bi posredoval, ako bi izbruhnil novi carin ski -bo j. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4% v in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank DEPOSITORY OP THE STATE OF NEW YORK « CORTLANDT SITOST NEW YORK, N. I. ljudi je brez deli že celo zimo. vzdrževanje žen in otrok ameri- Po dolgi 8-mesečni suši smo marca meseca dobili precej snega in dosti dežja, tako da -smo vsaj z vodo preskrbljeni za par mesecev. Sedaj pa vesele Velikonočne praznike voščim vsem- Slovencem po tej širni Ameriki! Anton Yerina. in ADVERTISE GLAS NARODA" skih državljanov ali inozemcev, tukaj nastanjenih. Predlog da je napačen tudi z stališča človečanstva, i poštenosti in pravice. Mnogi bodo obžalovali, da ni kongres sprejel predloga kongresnika Celler, da se pravica do legalizira-jnja .prihodov onih, ld so prišli v to j to deežlo nezakonito, raztegne na vse one, ki so prišli pred dnem 3. ' junij i 1921. Upati je pa, da poo kon-jgres v svojem prihodutjem zasedanju, ki' začne v decembru, nekaj jo postati -ameriški državljani, ako so povrnili prvi papir po premirju. Zanimiv je bil poseben zakon, ki ga je kongres sprejel, ki določa odškodnino, ki naj se izplačuje neki občini na Poljskem, v katero neki blazni inozemec je bil pomotoma deportiran iz Združenih držav. Štiri druge postave, sprejete v minolem zasedanju, se tiče upravnih zrdev na polju imigracije in naturalizacije. Ena izmed njih določa 24-urno inšpekcijo kvarantin- »GEtfcATOR ^ IH V EST IN AN ELECTRIC REFRIGERATOR v Ce Pomislite \aj bi prihranili bi se brana NIKDAR ne Poskusite Električno Refrigeracijo —to je INVESTMENT! TTI PLAČUJETE dober denar za hrano. Dolge ure * je pripravljate in kuhate. Potem pa gre dobršen del v posodo za odpadke. Vse to trošenje naporov in denarja je brezpotrebno. V mnogih kuhinjah bo mo derna Eektrična Befrigeracija preprečila več trošenja kot pa stane. 9ufc, enakomeren mraz ohranja hrano. Električna Refrigeracija vam da mrzlo, stalno temperaturo. Meso in hrano ki se lahko skvari zamorete kupiti več dni vnaprej, ker ste si svesti, da jo bo čista, mrzla notranjost vaše električne shrambe obdržala v popolnem stanju. Prepričali se boste, da Električna Refrigeracija ni samo cenena v čemur prištedi—ampak je sama po sebi poceni—ceneja kot spoznavate. INVESTIRAJTE ▼ Električni Refrigerator Poizvedite za naš načrt glede lahkih odplačil. The New York Edison System Thm Hmm York Edison Company Brooklyn Edison Company, Tho United Qactric light and Power Company N§w York and Qifootis BmW Hm Yon bars Boctifc Lfel* and-Pew N V F S T ! M AN — Kako daleč si z loiitvijo, prijatelj? — Je že vse v re-du. Najino bivšo trgovino vodi ona, jaz sem pa dobil službo. — Kaj pa1 vajino skupno premoženje? — Imajo 2daj odvetniki. — Ne ljubiš me več, možiček! — Kaj pa govoriš! Kako moreš misliti kaj tv.kega? — Zelo enostavno. Saj n^ moreš ljubiti žene v tako g.ari, pono.šeni obleki. Kclikc je polovica oa pčtnajs.? — je vprašal učitelj učenčka. — Gcspod učitelj take trike po-Detroit in Boston, niso dosedaj pu-'zntim. Če bi cclgcvcril, da je ssdem, stila, da bi gospodarska kriza ime-J bi bilo premalo, če bi pa dejul, da la zle posledice na šolgivo. Narod- je osem, bi bilo preveč . no prosvetno udruženje (National' Education Association) postavlja ta mesta drugim občinam na vzgled. V svojem pozivu na občine, to udruženje svari občine, da nimamo pravico štediti na račun mladine. Oni so prvi. Narod ss more spas'.ti le in more narpedovati le, ako se mladina vzgoji. Priznavajo se se sedanje težkoče mnogih občin, ali o- — Vrnil si se iz Amerike in goto-ne ine smejo žrtvovati mladine. In vo nam boš vedel poveduti, kaj ti biti pravični mladini, pomenja biti pravičeni naioram učiteljem. Učiteljske plače na deželi so itak bile vedno mlaerne. Znižati sedaj njihove plače bi pomenjalo rušiti ves šolski sistem. — Ali želite, da naslikam vašo ženo v naravni velikosti? — jr vprašal slikar. — Na dolžino lahko, na široko pa p res'm, samo do polovice. STEKLENI KOZARCI SO PREPOVEDANI Politični boji v Nemčiji so po_ stali v najnovejšem času silno div. ji in surovi in ne mine skoro dan, da ne bi prešlo tu ali tam med na_ sprotnimi si strankami ali pa med raaboritimi strankarji to organi javnega reda do krvavih pobojev In pretepov. V tej borbi igrajo se. veda tudi stekleni kozarci in vrčki in pa noge od miz in stolov svojo vlogo: Zato pa je policijsko ravna_ teljstvo v Hirschlergu (Šlezija) od_ redilo, da ne smejo gostilničarji točiti nobene pijače več v stekle., nih ali pa v kamenitih in sploh v trdih posodah, če že imajo v svo. jih prostorih zborovanja, ampak smejo rabiti samo papirnate ko_ zarce. V Rothenburgu pa so dobili gostilničarji zapoved, da ne smejo imeti za časa zborovanj postavi j e_ nih okrog miz nobenih stolov, pač imajo lahko stole ob stenah, toda sitoli morajo biti na stene prikle. jeni. r KDOR SE NIMA SCOVINSKO-AttERIKANSU KOLEDAR M LETO 1931 CENA S0c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNKOVE PRATIKE sa leto 1931 . 13. j^n. — Trinoi^ero jjrrTiko vino je tlnliro za stan* ljuet želwle<.* uredilo, tudi moj! soromoei. Ono vrtilni ]«naa^a. *~'j>ti zebnlee. vzdržuje < I robo v je aktivnim, IMiina^a prelmvi. povnit* eko, nepreiiavo. glavobol, pline žHmlea. vziliirovanje. sl«U» s»jNt u^r. m-i^-vozm»t in nesj»ef-nost. Zdravniki j:a priponka j«. Pri vseh lekarnarjih, mala in velika steklenii-a. z vre»lm»stnim klim.....m. N» vzhodu in zapadu hvalijo Trinerjevo Grenko Vino ka, ob zaključku vojne pa priiel Stettina, Luebecka v Hamburg. Ko^ v italijansko vojno ujetništvo ter lin, na Ren, Bonn in Trier v Lota. ostal leto dni. na otsJcu Elbi. Po ringijo. povratku v domovino se je s čudo.] vito energijo namenil obrti, postal tiskarski vajenec in je strojni sta_j vec v Salzburgu. Kakor so strašni Nimrovi opisi borb z Rusi, so še groznejša po. glavja o borbah na francosko_an_ gleškl fronti. Ti opisi so mojstrski. V svoji knjigi opisuje avstrijske j plastični, izredno živi. Še posebno boje v Karpatih in pred Premy_ i so dramatični opisi naskokov an_ slorrf, ofenzivo proti Rusiji, zimo v; gleških in francoskih letalcev ter Volinijl, peraz pri Olyki, beg Av_ i strahovitih kanonad. A kakor Je Po vesteh iz Ženeve se je ponov-pozabil. Vrag naj jih vzame, si je ni uveljavijenja mednarod- mislil, in je šel pit žganje. Obhod . ne trgovinske konvencije izjalovU. nik je belo pozno prišel mimo vrat-Niso še znane vse podrobnosti; ki in ko je videl, da je vse tiho, je so dovedle do neuspeha, vendar se j js bila čudovita. strijcev, dokler jih ne ustavijo o_ šabni rajhovski polki, ki je ženejo s silo ponovno naprej. Pri Zaturcih so Rusi po večdnevnem klanju odbili sedem avstrijskih naskakov in Avstrijce domala uničili. Dunajski strelci so popadali skoraj vsi. A zo_ pet so Nemci prevzeli vodstvo in gnali Avstrijce v ogenj In smrt. — Hrabrost Bosancev in Hercegovcev šel dlaje. Vsi smo obmolčali in gle. je treba (bati, da je s cem doživela dali samo na tiste pri dogovati mL tudi idcija gospodarske Panevrope zi, ki so se bili naslonili na mizo težak udarec, ii'j so mednarodno in zadremali. Nekaj čudnega se je godilo z na_ mi. Samo z mežečimi očmi smo še spremljali življenje v velik: čakal, niči. Na sivih ogoljenih klopeh so zdela kmečka dek.eta s košarami. Posti jon je skušal pobrati ogorek cigarete na tleh In na skrivaj je zdaj pa zdaj pil iz steklenice, ki jO je vedno zopet položil v kot pod klop. Ljudje so od dolgočasja zeha. li in se premikali na svojih prosto, rih. Polagoma se je zgoščevala te. ma okrog nas. Zunaj je bilo sišati vrvrenje me. sta, petje ijvrgovore trgovinsko konvencijo vedno označevali kot prvi praktični korak na poti k gospodarski združitvi evropskih držav. Akcija za evropsko carinsko pra-miije, ki je jered dobrim letem dobila s konferenco v Ženevi konkretne oblike, je po prvotnih velikih pričakovanjih, upih in nadah prinesla že precej razočaranja. Že z napovedjo akcije in sklicanjem prve konference v februarju lanskega leta so inicijatorji ideje d&egh baš nasprotno, kar so si želeli. Skli- canje te konference je namreč v .drdranje tramvaja in j številnih državah dado (pobudo za glasnih izvoščkov. Slu. j novo protekcijonistično "gibanje. tlli smo, da se dogaja nekaj groz. j zlasti nekatere srednjeevropske nega v temi. Ko je bilo tako tema,' države so smatrale za potrebno v smo iskali izhoda. Po stenah so se naglici povišati številne zaščitne zarisale črne sence, ki so prihajale ■ carine, da se zavarujejo še preden od okna. Groza se je obesila na|pride do eventualnega carinskega svetiljko na stroju in zdaj visi nad (premirja nami. Nekdo se Je obesil med nami. Po pettedenskih zamotanih in te- Da, tema je! ako se bojimo mrtve, žavnih ipogajjanjih je ta konferen-ga, ki visi nekje v temi! Od zunaj j ca lani baš ob tem času (24. mar-prihajajo teiki koraki. Na molu se ca) sklenila skromno trgovinsko dere vratar. I konvencijo za stabilizacijo trgovin- Vsako minuto se zgodi nekajlSkih pogodb, strašnega. — Ljudje doživljajo in nekaj trdovratno premišljujejo. No. | Prvotni natirt konvencije, izdelek va žrtev: na klopi se zvija v krčih ekonomskega komiteja Lige na-dekle. Vse šttri stene čakalnice se rod Je določal, da se drfave db-ma jejo, temne sence stopajo med vežejo, za dobo 2 do 3 let ne bo-nas; po čakalnici gre grozna bese. do zvišale carin. Kakor je bik) prida lizol. Neka služkinja je pila li. čakovati, so se takoj pokazale ne-zol. Vsi smo onemeli. Na molu pa premostljive težave. Pridržki, ki so se dere pijani vratar čakalnice. Prišel Je oddelek policije. Pre_ iskava. Izgapil so nas vse pod milo nebo. Preiskava je dognala, da so med nami sumljivi tipi. Davi so Of NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, Z.AEAVE "JI 1! 11 OGLAŠUJTE jih stavile razne države glede posameznih carin, ki naj bi bile izvzete, iz prepovedi povišanja, so povzročili, da je ta konvencija propadla že ipred njenim rojstvom. V i tej situaciji je bil pozdravljen odrešilni predlog, da se sklene konvencija za delno stabilizacijo evropskih, večinoma kratkoročnih trgovinskih pogodb. Sklenjena je bila tako zvana "trgovinska konvencija", ki detoža, la so za dobo njene veljavnost •neotipovedljive ob-' stoječe trgovinske pogodbe. Ta temeljna obveza, ki seveda ne izključuje povišanja carin, naj bi ifctva-rila podlago za nova meddržavna pogajanja v mirnejši atmosferi. Povišanja v pogodbah vtzanih carin naj bi bila mogoča le s pristankom druge pogodbene drkave bro ne-vernosti za oadaljno veljavnost pogodbe. Drtavc, ki še vodijo politiko več ali manj svobodne trgovine, pa se v konvenciji obvežejo, da ne bodo uvajale nobenih novih zaSHtnlh carin. To konvencijo je lani podpf-nsAo 36 držav. Navzlic temu, da je > tel rok za ratifikacijo ponovno po-daljftan in da se je z vprašanjem u-teijavljenja baivda te draga carin-juuiBcuut v unusnn duicuiui u, Je dt> prtčetka sedanje tretje kon-ferenee izvršila ctMUncils od al Fcmzidje nemški pisatelj objektivno pravi, čen nasproti Rusom, ki jim prizna, va hrabrost in požrtvovalnost do poslednje krvne srage, tako obču. duje heroičnost Francozov in gen_ tlemanstvo Angležev. N. pr.: — Med bojem ponoči so prišli trije Angleži v (avstrijsko) bate. rijo. Eden je na hrbtu nosil na no_ gi ranjenega Nemca. Druga dva sta nosila na nosllnici težko ran je. nega Nemca. Oprezno sta postavila predme svofe breme na tla. — Water! — je zahteval eden Angle, žev. Topničar mu je podal voja bruhnila ruska revolucija; L 1917 >ško steklenico. Mislili smo, da hoče se je z Rusi vojna pač še nadalje, j piti Anglež. Toda ta je oprezno na. vala, a ruski elan je izdatno od.: £tavil steklenico težko ranjenemu nehal. Vsi napori Brusilova, da bi: Nemcu na ustnice. Petem je stekle, vzpostavili preSnjo disciplino, so , nico vrnn dejal "Thailic you!» in bili zman. Cesar Karel je prišel; odšli so z obema Nemcema dalje.. nadzirati Avstrijce v Vladimir, a je;Kakčni so ti ljudje! Kakšni ^ ti Nato se je prodiranje ustavi o z obeh strani, izgube so bile tudi pri Rusih velikanske in armadi sta se zakopali v zemljo. Tedaj je iz. zmrrel in potrt napravil !e prav prav klavern vtisk. Dne 2. decern, bra 1917 je zvedela fronta, da je z Rusijo sklenjeno premirje. Ogromen ognjemet je začel fr_ čati v zrak. Rakete so slkajoč švi. ške se vedno v parlamentarnem postopanju. Da se stuacija razčisti in po možnosti pospeši ratifkacija in uveljavljanje trgovinske konvencije, se je pred tednom dni sestala v Ženevi že tretja carinska konferenca. Že naprej je bil3 jaso, da tudi ta konferenca ne bo rodila prida sadov, vendar pa so mnogi upali, da bo storila vsa«j kkorak naprej. Zlasti konferenčni predsednik Colijn je storil vse, da doseže kompromis in pridobi one, države, ki so konvencijo že ratificirale, vsaj za kratko poskusno uveljavljenje konvencije. Kakor znano, so ostala ta prizadevanju brez uspehi. Kaj bo sledilo temu ženevskemu fiašku. še ni prav jasno. Colijn je že v svojem otvoritvenem govoru slikal posledice neuspeha v sila temni luči, češ, da bo izbruhnil nov val prarekcijonističnih carinskih po viškov in da bo prišlo do novih odpovedi trgovinskih pogodb z vsemi usodnimi komsekvencami za mednarodno trgovino. Taka nevarnost res obstoja, vendar ne toliko v okviru Srednje Evrope kakor na Zapadu. Rastoče število anfgleških ekonomistov opušča pod vplivom obstoječih razmer tra-dicijonalne ideje svobodne trgovine. Temiu se tudi ni čuditi. Države, ki v svoji (trgovinski politiki še vadrifcujejo princip svobodne trgovine (Anglija, Nizozemska, Danska, Norveška) zastopajo stališče, da ne morejo dalje nuditi drugim državam ugodnosti svoje liberalne carinske politike, ko vidijo, da se z dneva ▼ dan dvigajo carinske ba-riere, ki vedno bolj ovirajo njihov izvoz, če ne bo priSo do oukttke-ga pomirjanja, je treba pričakovati, da bodo tudi le države pristopile k protetaf jon&tični politiki. Neuspeh v Ženevi 'je vsekakor znamenje, da* z dosedanjimi sredstvi ni mogoče priti do carinskega pomfrjenja. Upajmo, da bo Evropa m*la nova pota aa* gospodarsko tMifenge in za preprečenje fte huj-yuutekdjonizma, ki krvno sorodnih in Angežev pri vojaki! — vzklika Nimra in do. stavlja: — Drama dveh narodov: Nemcev Arrasu! In doživljaj v Douaiu: Nimra, avstrijski topniški poročnik, je bil nastanjen v vili mlade dame. Njen mož je bil francoski častnik na fronti. V družbi v treh večerjajo: mlada gospa, njena mati in Nimra. Starka govori o lepoti Dunajat mla. da dama sede ,za pianino in zaigra Straussov valček. — Stara dama se očividno po. greza z naslado v ljube spomine. Srečna se smehlja predse. Potem pravi: Vraiment Les autrichiens sont tres charmants! — In po pre. molku pripomni: "Cette guerre est un malheur!" In po izvrstni kav: sta ga dami vprašali, kaj je novega na fronti. — Mnogo! Kmalu bomo imeli mir! — je odgovoril Nimra. — Mislite? Ali ste tudi v: prepričani, da bo Francija poražena? — je vprašala1 Pa so se varali. — Na mestni napeto mlada gospa. — Prepričan \ meji so nam dali trije alpini v dru. sem o tem, madame! — Jamais. I žbi dveh vlačug znak. naj se usta. Monsieur! Jamais! S solzami v | vimo. — Armati? — so me vprašali, očeh je skočila na noge in ponosno; — Ne! — sem zamahnil z roko. En vzravnana mi je zabrusila ta svoj j alpinec pa me je zgrabil za roko in "Nikoli!" ' , poizkušal, da mi potegnel zlat pr. In Nimra vzklika: — Tako je go_ j stan s prsta. Prijel sem ga z dru. vorila od trpljenja izmučena fran_! go za zapestja, a drugi alpinec je coska žena v četrtem letu vojne! | že potegnil bodalo. — Ti nemška Kakšne so te žene! Kakšen je tal^'inja! — je zarežala ena izmed narod!----' vlačug. Moji topničarji pa so pla. Potem je bila 4. baterija posla. - nili naprej z dvignjenimi pestmi, na še proti Italiji. A Avstrijci so Alpinec je spravil svoje bodaio. — že imel: težke slutnje: Avstrijia j Pristopil je kalijanski častnik, leži na smrtni postelji. Pod Mcnte j Erio so poslali 4. baterijo. A zmanjkalo je municije. zmanjkalo hrane, moštvo in konj. Na itali janski front: pa so bili zopet An. gleži, sijajno založeni s streljivom in vsem razkošjem v obleki, obutvi in hrani. Vsi avstrijski naskok: so bili odbiti, avstrijske čete zdroblje. ne, a rezervne čete odrezane. Top. nistvo je popolnoma odpovedalo, a štrupeni plini so ostali brez učin. ka, ker zmerom vnaprej izdajanj. In zopet so se začeli za Avstrijce dnevi polni groze in izgub. Bate. rlja 4 je izgubljala top za topom ter si iskala postojank brez uspe., ha. Italijani in Angleži so streljali noč in dan, brez prestanka, vendar v Grappi so Avstrijci italijanski navale zatrli v krvi in ognju. A tedaj je bruhnilo: — Vojno premirje! Mi se pripravlja. Vendar ob Grappi je grmelo in treskalo dalje in topovi so rigali brez kon. ca. Na vse svetnike pa je baterija umolknila, ker je dobila povelje oditi na Fonte Rover. V Vattazu je šele zvedela, da je sklenjeno pre. mirje in odmaršlrala v Trient, ki je bil že v i tal. posesti. Ko so dospeli tja, pa so Italija, ni zahtevali, da jim Avstrijci mo.. rajo izročiti vse orožje, topove, vo. žila, konje.... A 4. baterija uniči sama vse, kar ima; visoko gore zublji grmad, ki požirajo armadno imetje. Avstrijci so se nadejal', da jih bodo Italijani, k! jih niso nikoli mo. gli premagati, mirno pustil: do i rov. — Brez orožja ,brez obrambe, razcapane nas pošenejo preko Brenner ja! Kako strašno žalostno je vse to! — so se tolažili Avstrijci krvavečih src. Ah, saj gredo do. mdv, domov po dolgih štirih letih groznega trpljenja. — Gospod lajtnant. mislil sem, da so vaši ljudje vojaki! — sem mil i rc-kel. Vijudno je pozdravi!, zakričal na alpince in nas edvedel clalje. Prišli smo do nekega mestu. In tu se je zgodilo tisto strašno, tisto najbolj bolestno. Italijanska veriga straž, nikov je zapiralo cesio in pustila odkorakati le posameznega. A le nas štiri častnike! Moštvo ni sme. lo dalje. Odgnali so ga paroma v stransko u.Sca... Vojni ujetniki! A.i je to konec? Ali ie to konec? Ali je to zahvala? Ali smo si to pri. služili? Italijanska ^fanterija, batajon za bataljonom, maršira brez konca mimo nas, meče svoje čepice v zrak, se vede kakor blazna in kri. či do chripelosti: — Evviva le vittoria nostra! S to komedijo se je zaključila štiriletna tragedija. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. SEDEM KNJIG DEDEK JE PRAVIL.. MESIJA — SRCEM: STXNE3KI INVALID: PARIŠKI ZLATAR: .Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. — 'Knjiga je bogato okrašena s slikami .Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. : biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Saša Šantel. ^Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. bnrfjivi doživljaji mladega mornarja. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe Iraneo. ;skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. ■ . .in 181 strani debela knjiga s slikami. V nji je natančno H A TiK A NSKO-X U USKA VO JNAomsana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- ■la« SLOVENSKO - AMERIKANSKIVsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR............šalo, itd. Knjigarna "Glas Naroda" New York, N. Y. 216 West 18th Street Ill R i I O D A1 MEW TOU, AT, Ann S, 1931 UIO BLOVINI DAILY hD,l,ft SKRIVNOST NEZNANKE SOMAN IZ ŽnfUDUA. Za Glas Naroda priredil G. P. «0 * (Nadaljevanje.) ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE. Bilo Je k ....130 2. avesek, 1—2 anovlb ... ...1J0 Kletarstva (Skalick?) ..........2.80 Kratka srbska gramatika....... JI Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov JO Kako ae postane driavl Jan Z. D. J5 Kako se postane ameriški driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju____ JSS Rat. Katekizem ................ Liberalizem .................... JO Ljubavna in snnbilna pisma.....35 Materija in' eneriija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L *v............... iO Mladeničem. II. zv. ........... JO . . (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................L_ Najboljša slov. kuharica. 008 str. ' lepo ves. (KallnSek) ..........I— Nasveti za hUe m dem. trd. vea. U— L del ...................... JO 2. del ...................... J8 Nemško slovensko slovar.........2J5 Največji spisovnik ljnbnvnih in dragih pisem................. .95 Slovenska mimiki slovar.........1__ Ojačen beton .................. J8 Obrtna knjigovedstva ............LM Pcrotnlnarstva, trd. vea.........1.88 Perotninarstve. brad ............LM Pravila sa em* .............. M Prikrojevanja perila pa Hvatnl Pravo in revelncija (Pltamlc) .. JO Ročni slov.-ttalijanski in italijanski-slovenski slovar .... JO Ročni sptsovnlh vsakovrstnih 4. aprila: iViinnekahda, Boulogne Sur lfer 7. aprila: De Giasse. Havre a aprila: Mauret^nla, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. aprila: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris. Havre Homeric, Cherbourg Roma, Napoli, Genova 11. aprila: Minnewaska. Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. apriia:- Vulcania, Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Leviathan. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen r 21. aprila: Berengaria. Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg. Bremen La Bourdonnais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 25. aprila: lie de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Ma.uTetania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Ham burg Deutschland. Cherbourg. Hamburg 30. aprila: Paris. Havre ItepahUc, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne aur Mer, Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Europa, Cherbpurg. Bremen Homt-rlc. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgeniand, Cherbourg, Antwerpen 2. maja: Minnekah'da, Boulogne Sur Mer R'K'hamkeau, *llavre 5. maja: Aquitania, Cherbourg Spolna nevarnost............... .25 Sadje v gospodinjstva............75 U«n» knjiga in berilo lafikega Je- «ifc» ......................... J* Uvod v Filozofijo (Veberr) ......1.50 Veliki vsevede* ................ jta VoHilna knjižica ............... jf Zbirka domačih zdravil ........ .6® Zdravilna zelišča .............; .4« Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................LS0 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih ln Srbih..........U0 Zdravje mladine ................U5 Zdravje in bolezen v domafei hišL 2 zv. ......................L20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melit) H. evez.................................. .80 Prorokovalne karte ______________1.— RAZNE POVESTI in BOMANI: Ana Karenina ('lointoj) zanimivi roman {2 zvezka). Amerika, pevsod de^re, denm nsjbsljo .........................................ju Agitator (Kersnik) broS. ............M Andrej Hefer.........................Jb% Beneška vedeievalka ....................M Belgrajski biser ................................J5 BeB mecesen ......................................M Bele noči, mali jnoak .....................00 Balkansko-Tntika vojska ...... M Balkanska vojaka, a slikami .... JS ..4 2fl .. .00 _____ ^0 .. .65 .. .40 .. JO .. JU .. M Božja pot na Šmarni gori _______ £0 6. maja: Leviathan, Cherbourg G«-orge Washington, Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg- 7. maja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen De Grasse, Havre 8. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Westernland, Cherbourg, Antwen>e» 9. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaaka, Cherbourg 12. maja: Berengaria, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America. Cherbourg, Hamburg Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg . 15. maja: •J!e de France. Havre Olympic, Cherbourg Reliance. Cherbourg. Hamburg St. I^ouis, Cherbourg. Hamburg Lapland, Cherbourg. Antwerpen noma, Napoli, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg. Bremen 19. maja: Vulcania, Trst 20. maja: • Mauretanla, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 21. maja: Dresden. Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendum, Loulogu> Sur Mer, Rotterdam Pennland, Cherbou s. Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg. Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg £8. maja: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen 29. maja: France. Havre Majestic. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Belgenldnd. Cherbourg. Antwerpen Augustus. Napoii. Cenova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNIK1 Z ZNAKOM označi »kupni izlet v Jugoslavijo. Baj in naga, po vi....... Blagajna Velikega vojvode Belfegor ______________________________ Bay, roptan .............. Barska vojska............ Beatin dnevnik .......... BeiMnl darovi............ Beija pat UvUenja bro*... .70 •nana* »M Mrtva mesto .................75 Romantične dufie...........M 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanj* na ogromnih pamlkih: PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) lie de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NajkraJSa pot po fcelesnlc!. Vaakdc je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraAajte kateregakoli pooblaftCenega agenta FRENCH LINE 19 8T£TE STREET NEW YORK, N. Y. . 'Jt Dalmatinske povesti .............JU Dolga roka ........................................JS9 Do Ohrida in BitoIJa...........70 Doli z orožjem ................................£0 Don Klfiot is U Man be.....................40 Dve sliki, — Njiva, Starka — (MeSko) .............................JO Devica Orleanska ............................M Duhovni* boj ......................................A0 Dedek je pravil; in ikra- teljikl...................... .40 Elizabeta .....................15 Fabljola ali eerkev v Iitrtwiih .45 Fran Baron Traik .............. JS5 Filozofska zgodba .............. M Fra Diavolo .................... M Gozdovnik (2 zvezka) ...........L20 Gospodarica sveta..................40 Godtevski katekizem............ JU Gostilne v stori LJubOani ...... M Grfia Mytologlja.............. L— •••••••••»••SS9SSS9SSSSS «75 Gusar v oblakih ............................ JO Badil Mnrat (Tolstoj) ........ M Hči papeža, vez............................X_ broš............................ .75 Hektorjev mei.................. Ji% Hedvika ______________________________________ .4« Hodi Časi, Blage duie, veseloigra .75 Selena (Kmetova) ............ .40 Bndo Bresdna (II. ir.) ........ JU 1 Satira, _ ........... JO brofilrano .................. JO Izlet g. Bronflm................tN Izbrani spisi dr. H. Dolenca .... JO Ts tajnosti prirude.............. M Is m>ilisiu«a sveta, trdo vea. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka________.L—__________i jso (grafke broMrgno .i«..k....... JO Jfratos ........................ .75 (sa otrokov* ,;.. JO tlhiiil.. JO (Strne* toi; ••«*•*••«••*•••• JO