nimmer moglich ist, sondern durch anschauende Begeisterung erfaBt hatte, und in des-sen W e r k e n die Keime einer achten Kunstlehre iiberall   ausgestreut   sin d.«
Nisem kar brez namena podal drobcev t e estetike v prvem delu, zlasti pri razlagi Tibulovega noma: Platonova Politeja je tudi »nomos«, a svoje vrste.
Kdor se bavi s poetskimi^ umetninami, mora torej ločiti dušo od telesa, če hoče umeti odnos med njima.
Moja študija raziskuje v prvi vrsii sestavo posode in njen odnos do »duše«, »ideje«, ki jevtelešena v tej posodi, prav tako kot uči Wilhelm in kakor je zrl lepoto Platon, po katerem je posnet precejšen del Schleglove estetike.
Kako je vse to treba umeti konkretno pri Gazelah, to je samo en primer, primer pa tak, da je Prešeren lahko zapisal tiste besede, da bi bilo bolj škoda pozabiti ime Julije, ko imena vseh drugih slavnih opevank. Če bolj, potem mora tej idejni višini odgovarjati tudi formalna višina in dovršenost Gazel kot ene organske celote, ene same velike, iz sedem delov sestavljene celote.
Da je tako pojasnujoče delo možno le na podlagi obširnega in dolgotrajnega študija, je povsem naravno. Možno je spoznano resnico povedati v treh stavkih, včasih celo v eni sami matematični formuli, a za komentar to ni. Moja knjiga pa bodi v prvi vrsti — kažipot vsem tistim, ki hočejo Prešernu do dna, ob njem pa k tistim skrivnostnim »figam« Čopa - dihurja, žročega noč in dan knjige, a ne le črk!
Kdor se vsega, kar sem v tem, prvi in drugi del »Zlatih črk« vežocem odstavku naglašil, dobro zaveda, bo šele doumel smer in smoter dolgega naslova, zna-nečega — probleme. Ta pa zna prav ceniti ne le Schleglovo delo, ta ne ume samo njegovega »ritmičnega noma«; zakaj ta se gotovo ploskajoč divi veliki ideji genija, ki je znal po svoje zvezati staro misel o sedmerodelni posodi kosma z imenom sedmerih, poetu svetih in zlatih, dragih črk Primicove Julije. Ta se bo tudi s posebnim užitkom spomnil Dantejeve »Divine« in Calderonovih verzov v A. W. Schleglovi prestavi drame »Življenje sen« (La vida es sueiio):
Die Verhangnisse des Himmels,
Die einst auf azurnen Tafeln
Gott mit seinem Finger schrieb,
Der zum Schreibmateriale
Sich erkor den blauen Ather,
W o   die  goldnen Lettern   p r a n g e n —
Tauschen nimmer, liigen nimmer,21
Kdor more to umeti in zvezati v eno harmonijo, ta se gotovo ne bo nič več čudil zvezi sedmerih »zlatih črk« na posodi Gazel z imenom tiste, ki ji je Prešeren spletel  dva   »venca« z napisom zlatih ček.
21V orig. (izd. D, Juan Eugenio Hartzenbusch, Madrid 1881, str. 119):
Lo que esta determinando
Del cielo, y en azul tabla
Dios con el dedo eseribio,
De quien son cffras y estampas
Tantos papeles azules
Que  a d o r n a n  letras doradas,
Nunca engana, nunca miente,
SLOVSTVO.
Mole Vojeslav: Tristia ex Siberia. »Nova knjižnica«, 6. Nova zal. v Ljubljani, 1920. Zbirka obstoja iz dveh delov. Prvi, pod naslovom »Tristia ex Siberia«, je odsev doživljajev dolgoletnega ujetništva, mračnega miljeja, v katerem smo po večini že obupali nad vrnitvijo v domovino. Tu, kakor v vsej knjigi, se neprenehoma ponavlja hrepenenje po domu in posebno po nevesti, ki samuje v domovini in ji v osamljenosti tone dan .za dnem njene najlepše življenjske dobe, da se nikdar več ne vrne. Spomini na pretekle lepe dni se znova in znova prepletajo s kruto sedanjostjo, ki je pesniku skrajno mučna in preko katere si pomaga s sanjarjenjem.   Karakteristični   za  to   razpoloženje  sta
»dve pismi«, eno ženi, drugo O. Župančiču, vselej najprej kruta realnost, milje, v katerem je mogoče obupati, temu se pridružuje elementarna zavest, da že nastopa jesen življenja, nato pa izzveni v hrepenenjih, spominih in fantazijah o preteklosti in bodočnosti, in v pismu Župančiču v nemali resignaciji, v kateri si želi vsaj grob v domovini. Izraz mračnega nastrojenja krute sedanjosti so pesmi v antični obliki, ki so po mojem najlepše cele zbirke, posebno Hegezo, Milonska Afrodita, Thanatos. Ne vem, ali se je v naši literaturi že kedaj klasična oblika tako tesno spojila z vsebino, kakor v teh pesmih ali ne. Večni ritem usodne tragike človeškega bitja in žitja jim daje značaj težkih umerjenih pogrebnih melodij. »Sibirski soneti« so zopet odmev ujetniškega in revolucijskega miljeja, ki ga kla-
54