»■ ■ ■ tfi tffp • S " J Posamezna fitcr, E 1*60 ■ j Ob nedeljah K 2*— ■ » ■ S .TAB 0K* uhaja raa* dan, razvea l J nedelj© in prašnikov, ob 18. uri t • i d*, um oni naalednjega dne ter stane ■ I toesečno po poStl K 20*—, u ino- J 1 semstTO K 40*—, dostavljen na don ■ • Jt 22* —»prejemanT nprari ii-20*—* J lnaerati po dogovoru* m P Maro6a »e pri upravi „TABOKA% g { HJ1UB0B, Jurčicova ulica št»Y, 4. » 3 O O JfOŠTNTNA.. PAVBAIJCRAiSrA. O' O' O TABOR ■ ■ ■ - ■ S Fosnraezna štor. K 1*00 S Ob nedeljah K 2*— £ • UREUNISTiO to nshiOa T Hui- { • bom, JvčiiSeT« ul. iU 4, i. n»d- ■ S atropje. IVlelon Intenrh. It. 270. J • UPKAVA ae u.liij. t Juroiieri ■ 5 ulici »t. 1, pritličje, desno. Tel«. J i«a H. 24. BUH poitnočekoToi n* ■ ion £1«t. 11.787. •#» ouoiiU br« a« n« t Wi. — B»kopl»l a* n« rrattf«. j i 1 Leto: ii. Maribor, sobota 31. decembra 1921. Številka: 295. M Sibeniški incident Maribor. 30. decembra 1921, / Sibeniški incident nam je končno Potrdil ono domnovo, katero so nam vzbudili že prejšnji slični incidenti, ki Sc se dogodili v Splitu; zalo je izmed Vseh morda najpomembnejši. Italijani so po polomu AvStro-Ogrska okupirali poleg našega Primorja in Ile* ke tudi večino Dalmacije, katero so P > londonski pogodbi zahtevali z.ise. Našemu odločnemu odpora sa je posrečilo končno rešiti od vsega v$a.i Palma c5,jo, razen Zadra in pas' manj pe Nova vlada pred narodno skupščino. Izjava ministrskega predsednika Pašiča. skupščine. Delovni program zasedanja LDU E e o g r a d, 29. dec. Na da- upravi. 5. Zakon o ministrski odgovor-našnji seji narodne skupsčine je dal nosti. 6. Zakon o samoupravni oblasti ministrski predsednik v imenu vlade v občinah, srezih in pokrajinah. 7. Za-tole izjavo: Kralj- vlada smatra po sve- kon o civilnih uradnikih. 8. Zakon o jem konstituiranju za svojo dolžnost, osnovnih, srednjili in višjih šolah. 9. da naznani narodni skupščini delovni Zakon o poljedelskih kreditih. 10. Za-program, ki je namenjen temu zaseda' kon o zavarovanju setve pred poškod-nju skupščine. Vlada smatra,*da obsto* bo po prirodnih nezgodah. 11. Zakon o ja po votiranju ustave potreba, da ee administrativni razdelitvi države. 12. nnirt IrJ T~f _ 1 • t • -1 -t n m ■matijo, razen žanra m par manj P v-:.k1 im vvuiauj,. i«1«" Diembnih otokov. Italijani -.o nato raz ' votirajo oni zakonski načrti, katere Zakon o veroizpovedih. 13. Zakon o u tV.jli vse okupirano ožem i? Dalmacije predvideva nova^ustava ali ki so v te- reditvi sodišč v splošnem. 14. Zakon o v li j cone, katero so obljubili polago* j sni zvezi ž njo. Po votiranju državne- reorganizaciji vojnih sodišč. 15. Zakon mr izprazniti ter izročili v roke našim ga proračuna morajo takoj priti na o likvidaciji agrarnih odnošajev- 16. Upravnim oblastem* Prvo cono so iz-! dnevni red nastopni zakonski predlogi: Zakon o izenačenju davkov. 17. Zakon Praznili primeroma hitro, drugo po 1- Zakon o državnem režimu in uprav- o tisku. Poleg teh zakonskih načrtov daljšem obotavljanju, tretjo pa drže, nih sodiščih. 2. Izprememba zakona o je treba, da pride še tudi dosti drugih 5" vedno v svojih rokah z namenom,'volitvah poslancev. 3. Zakon o glavni vprašanj na dnevni red. da jo uporabijo kot kako izsiljevalno j kontroli. 4. Zakon o centralni državni sredstvo pri raznih pogajanjih z našo «✓„,,_»• • . . ..... 'državo, kakor trgovskih, ribolovskihj KrSij M$©KS3n€l©r HSl OOTCinjSlCSHfl !H V L|Ubij3nL In drugih. Kljub temu pa, da. so izpra-, TmI oo n . r • »mili prvo in drug^ cono, so v naših ve-!, rS^W1 z genera,- tudi general Dokič in general Maister, fo od vlade, da poskrbi za to, da te la- Hadžičem pos po turistovski poti. ljubljanski župan dr. Perič z občin-izginejo iz naših luk; a odgovora ni . (dnmm pa je jahala dalje po vo- skimi svetovalci in Sokoli s članom dobilo. Ta prisotnost italijanskih voj- 7'1U, !! .. Stahovie»«eew«akali auto- starejšinstva Jugoslvenskega sokolske-nth lacljj je rodila že nešteto zlih po- irj', : prvega je »topil pokrajinski ga eavoza, nadzornikom Gangloni na Bledic. Posadke teli ladij so prihajale 0X1 Hribar z ministrom čelu, ki so tvorili špalir ter ogromna iod časa do časa na kopno ter izzvale JNmcicem, v drugega .kralj s kne- množica ljudi, ki je kralju ves Sas nav- ppoipede z našim zavednim dalmatin- i v tretjega pa generali, dušeno vzklikala. Vse se je gnetlo oko- Bkim ljudstvom. Temu spopadu pa so J*8 .?6 ? , uri Pnifeljal kralj v li kralja ter mu podajalo roke, katere sledili takoj drugi ali tretji dan fašl- **v’J. ° Vf?°. m(^to v zastavah, je kralj kot pravi demokratski vla- Ktovski napadi na naše Narodne doma ^ v 30 Prmakovala dar stiskal. Zupan dr. Perič je pozdra- in na naše mirno ljudstvo v Primorju. . H P°z^1*avlJala V>1 'kralja s kratkim govorom. Kralj se Kot »represalije« za take incidente v . n • ,w/j‘ -i .. * , Glavnem mu je zahvalil in ee dalje časa raz« [Dalmaciji so pogoreli v Trstu .vollki j TCarba TCrali govarjnl ž njim o ljubljanskih stano- ln vsi mali Narodni dami, pogorelo je za T)r(Z{jrav kar ie i77lni0 zahvalil vanjskih in draginjskih razmerah. V nešteto drugih hiš naših nesrečnih za-: imr;0 navdušenia. Pri orli!™! i7u 'menu ™®s,ta je poklonila kralju hčer- •jsužnjenih rojakov in v Istri oelo cele mmk«, ie nozval krali " m maffisl^rat,^e^a ravnatelja dr. Zar- fe; prelilo pa se je tudi obilo nedol-; ^itnika^^vana^ ^ im»nxi ^ Ku« krvi namestnika Ivana Hubarja k sebi v ske župe je pozdravil kralja član stari , . . , ! automobil, knez Pavel pa je presedel v rejšinstva .Tugoslovenskee-a eokol^rm T smo B.icer s.UTni11- mftrsi^n3i autpanobdl pokrajinskega namestnika, saveza, nadzoimik Ganal s katerim i od.?. teh šumenj še nismo doteli pova^Po vsej poti proti Ljubljani je ljudstvo je kralj S L i 2 te?r^*T vendarle dvormh, tealj^ kakor hitro ga je spoznalo, ta- informiral o priprava* TvsesokSsS Ualubuo kaj takega mogoče. Po naj- ]c0 navdušeno in prisrčno pozdravljalo, Klet, ki se bo vršil dnico teto v T-inMin |ovei?em italijanskem izzivanju v Si- da se je videlo, da navdušenost in vda- ni. ^ te* ,U pa^ara j0 ?°stal0 j?«10, ’Ja s.° nost nista umetni, temveč, da sta izvi- himno .Bože pravde« »Lepa naša dl K te “^«.^™je opravičene. Pri- rali iz globočine srca. Kralj je bil zelo movina* in »»Sre?zas^a%lavJ iv nSiaidnl vojnih ladij vesol podanih mu dokazov simpatij, je kralja tesno obkolila, Kraij se ie še L” , tinskih lukah nima no-(vdanosti in zvestobe. Prisrčno in lju« nekaj časa razgovaria.l z razami Lol, onega drugega, namena, kakor izziva- beznjivo je odzdravlja] ter ponovno te- nositmi, nato pa je stopil v svoi vo/1or JLrorS^ntJZ. tak° da^i fašistom *e.kel SV03° ^udovanje za slovenski se zahvalilS*^M povode za vedno nove napa^ in poži-^arod. V Ljubljano je dospel kralj ob festacije, rokoč: Po vseh mS^ in va* leg tega pa ima fervan^rSh^e"^WA° ^P ^deI.’ kda* “h M navdušeno sprejet. • -1 A i j 36 teh n»Pre- ee popelje kralj, se je v Ljubljani ven- Ravno tako v Ljubljani Ko se vrm>fn licJe ni TfS w dl'ucre,,n,a™0T10- O-.dar zbralo po vseh ulicah nebrojnopre- na svoje domove, 'povejte vsem da to na il? i.3a! ?arrlr t0 mclden- bivalstvo, ki jo prirejalo svojemu vla- kralj l jo-bi vrle Slovence in Krasno Slo- ^od av^ri Za d*xnas- •aslil'a dariu’ k0 se ic prii>ol3al v mesto* hnr' veai*< besedam je aedii^vTi. )arl,are W10 116 ovaci3’e- Tak°j »° P^odu je odšel šeno valdikanje. ki Imr ni hotelo panela ie Anl r . odvrača od sebe sum, kralj na namesfnisko palačo, vzel pri hsi.ti, dokler se kralj ob 18.15 uri ni odkrili- * krIva s<7raS.tva in na gospej' namestnikovi čaj, ostal tam mo peljal iz Ljubljane proti Zidanem mo-ienre«taim ^am Pa-Za \ a ®e urr ter se ves Cas razgovarjal. stu. Vsem prisrčnim ovacijam se je po- iadove tor ^ V Č , notran;,e Čajanki so prisostvovali.razen kralja znalo, da so bile čisto spontane. One so m pa hoofi l +^l! 6' in kRem Pavla tTldi ministo,L n- r. dr, na najsijajnejši način pokazale, kako rebo po ^ ^l3 . ’ p.°‘ Nncic, geaierala Hadžič iu Dokič ter globoko je v srcih Slovencev vkoreni- n jenih vojnih kSnT . zastopnik' pokrajinskega namestnika njono narodno ujedinjenje in ljubezen sčili, da tako laž* ^ p?.staui- dr. Baltič. Po čaju se je kralj s spm* do narodne abrastide, ki je prodstavi- . >b naši obali. 30 žpl3°uažo stvom odpeljal na kolodvor. Knez Pa* teljioa in čnvarica tega ujedinjenja. ' ‘ vel se je iv antomobHa ipriipelial na ko- f; t šibemški inciden? naTn ye gedaj ja-.± 4' Sno odkril peklensko igro Italije v na- . Situacij« v Dalmaciji. iv ■'»&$' LDU gfo l i t, 29. dec. Včeraj zjutraj 5ih dalmatinskih vodah. Na Sas je 66-f t LDU Split, 29. dec- V šibenlšlči Irt- »ta odpluli iz splitske luke dve itali-iaj, da tej igri napravimo enkrat pri- ki ee>je muhnjalo včeraj pet italijanskih1 janski torpedovki. Tudi v Šibeniku sta ineren konec. V, ta namen so se vršili vojnih ladij. V spliteko pa eo dospele ostali samo dve italijanski vojni ladji ^ raznih naših mestih, posebno pa v,.tri nove. Iz Šibenika poročajo, da je Dognalo se je, da so bile nentemelje-palmaolji m na Hrvatskem, protesten ladja »Audace« včeraj ponoči zopet ne predv-uerajSnje vesti o prihodu dre-piodi, ki so najodločneje pozvali vlado,, brez povoda stroljala na obalo. Včeraj adnonghta »Dante Alighieri« in o zo-?a zastavi vse svoje sile. <3«- italijan-1 popoldne je posetil poferajinskega aa- petnem streljanja. ItaMjaalsklmornarji veoloi_ iz-.mestnika.MedJičiiia.iitaUifunuk; kAnm.i , Mariborska kinematografa. Ne da se tajiti, da je izum kina sam na sebi velik napredek. In zdelo se je, da se ž njim odpirajo nove perspektive v vzgoji ljudstva. Pa vzgojni namen je prenehal še skoraj preden je za-čel vplivati. Danes ima kinematograf v_ naših^ krajih še edini namen napol-niti podjetniku blagajno, ljudstvo, to je občinstvo pa zabavati s kolikor mogočo malovrednim blagom, kajti to vleče Hrtvmroo-m 4 .1 o 4-1 ?_ i < predvsem pri tisti publiki in nižjih’ slojih, katerim je kino doslej predvsem namenjen. In ravno ti bi, tako krvavo rabili pouka, bi rabili za oddih take zabave, ki jih dvigne iz nižin življenja in jian kaže' srečno in veselo ter zado-vo|lmo življenje brez tistih neizbežnih' milijonov in avtomobilov, ki jih vsebuje že vsak film. Že po naslovih je mo* goče presoditi vsebino dotičuega filma Ozrimo se na letake, ki nas pozdravljajo na mariborskih cestah: na enem či-tamo: Salonska a-paškinja, Texas Jack, Pustolovščine državnega pravduika. Bridoni, Neveljaven zakon, Rešitev iz morskih valov, Moč krvi, Smrt v Benetkah, zanjki Indijca, Osumljen bratomorstva. To je torej bil ves program od 17. sept. do 11. okt.! V vsem tem mesecu nobene predstave, kjer bi ne nastopali morilci, tatovi, podleži vseh vret, kjer bi so publika ne radova-la nad izmečki človeške družbe! Če pogledamo še na druge letalce, moramo spoznati, da žal ti niso nič boljši. Saj nahajamo tam: Znamenje tajne zveze, s predoddelki: V beznici, Morski roparji, Smrtni boj v podzemlju, V o-bličju smrti, dalje Dedščina 9 milijonov, Letalec smrti. Privrženec vraga Pogled v prepad, Davitelj sveta, Prijateljica moža rumene polti, Zena z milijardami, Rumeni vrag, Med zverinami, Tajnosti iz Bombaya, Misterij; New-Yorka itd. Uboga mariborska publika, lci je morala hodit to gledat in še plačevat za to drago vstopnino. Ali je vojna res zamorila vsak boljši okus v našem ob-činstvu, ali res ni nikjer na višjih' mestih človeka, ki bi mogel vsaj malo vplivati na zboljšanje teh' razmer ter tako nekoliko vzdigniti duševni nivo našega občinstva! Res je: vulgus vult decipi, ergo decipiatur. Ampak' pre-dno ga pustimo, da utone, moramo poskusiti vee, da ga rešimo. In tukaj se mi zdi nova važna naloga našega me*1 stnega sveta, k ima eno podjetje popolnoma v svojih rokah. Prepričan' sem, da bi se z dobro voljo in z do< brirn vodstvom ter finim občutkom za okus dalo napraviti prave čudeže. Saj je laž, da zahteva naše občinstvo samo slabo hrano. Dajte mu boljše in videli boste, kako hlastno bo stegnilo roko po njej! — Važna naloga v tem po« ^e^u_pa.eafeJu^i_paŠ0iJLijudsk'o uni- rerzo. Ta institucija bi se gotovo mogla dobiti za pomoč tudi uradno oblast, Iče bi dobri nasveti ne zalegli- Svoj cilj bi v kinu dosegla pač v taki meri, kakor ga s samimi predavanji ne bo nikoli. Kaj torej želimo od kinematografov? Ničesar drugega, Kakor da opuste to strašno in večno slikanje raznih vlomilcev ter tako umetno vzbujanje strasti v človeški družbi: saj je vendar življenje tudi brez raznih »morij« lepo; skratka: kino naj postane tak, da bo mogla iti vanj tudi boljša družba, ne da bi se ji bilo šele treba opravičevati pred seboi in pred znanci. Zato naj podjetniki izbirajo toke filme, ki imajo kako umetniško vrednost, zdrav humor, poučno vsebino Avstrija postala vazal, Ker je stopila v zvezo s Češkoslovaško. Pogodba v Lany pa nasprotuje beneški pogodbi. 2 njo se je tedaj dr. Beneš maščeval nad della Tarettom. Da pa Avstrija ne bo postala slovanski vazal, predlaga »Stam-pa«: Italija naj razmišlja o restavraciji Avstrije. Italija se mora otresti dosedanjih predsodkov. — Strah je zaTes huda bolezen, zlasti še za diplomate. * Proti češkoslovaško-avstrijskemn sporazumu. V sredo zvečer se je vršil na Dunaju protestni shod nacionalistične stranke proti pogodbi, sklenjeni med avstrijsko in češkoslovaško republiko v Lany. Glavni govornik dr. Rie-dl je izjavil, da bi Avstrija s to pogodbo stopila v krog, ki je naperjen proti Predstavo združiti s predvajanji, bi bi- Nemčiji, ki pa sedaj še ni popoln. Spre* la posebno priporočljivo. Prepričan'jeta je bila resolucija, ki pravi: Vsak sem, da bi* se našlo v Mariboru gotovo poedini poslanec bo odgovoren za pro-nekaj ljudi, ki bj hoteli prevzeti taka dajo naših nemških bratov v Sudetih. predavanja, zlasti ko no more biti to; Pogodba znači samo perverzno zvezo s ni kaka umetnost, saj pride tekst predavanja že kar s filmom. Vprašanje kinematografov postaja v Mariboru zopet, bolj pereče. Bili so ča*iin Čehi in izpopolnitev antantinega ob-koljenja Nemčije- Člen 4. nam odvzema politično prostost, škoduje naši državi stremljenju naših nemških bratov si, ko je v naših kinematografih s"de- na Češkem. Dolžnost 'vsakega Nemca je lo redno po 7 do 13 ljudi; sadni pa je; pomagati, da se ta sramotna pogodba peset zopet neobičajno velik, da včasih j nemudoma odpravi in prekliče, ni dobiti niti več prostora, tako kakor; * Italijansko madžarsko pobratim-•je bilo v času med in neposredno po stvo. Ne samo italijanska in madžar-vojni. Kje je vzrok, da se ie občinstvo ;ška vlada gojita najožje prijateljstvo, zopet povrnilo v kinematograf,, tega j k čemur je pripomoglo posebno še po-&evcda ne vem. Gotovo pa je tega kri- stopanje Hortya pri zadnjem karlisti-va v veliki meri tudi naša gledališka enem puču, intimni odnošaji so se raz-rnizerija: publika izostaja iz gledališča vili tudi med obema sličnima nacijo* in horli v kino; dokaz za to so poleg balističnima strujama Italije in Mad-dijakov, ki v preteklih sezonah niso.čarske- Nikjer se več ne prikriva, da hodili v kino, razni sodni, svetniki, u- j je društvo »Za prebujenje Madžarske« čiteiji itd., ki ga. sedaj posečajo- Ker; v tesni zvezi z laškimi fašisti in da stojo ravno postala publika tako mnogo- j pata Mussollini in Gombos roko v ro-brojna, je postala nevarnost tem večja ki. Posredovalec med obema voditelje-in pazljivost tem potrebnejša. Zato kli- ma je neka ofieijelna madžarska ose-čemo naše kulturne organizacije na bnost, ki je bila še nedavno v visoki dr- Pred šestimi leti je pri napadu na nek potniški parnik izginila I41etna Isotta Bufaletti iz Rima- Vsi so mislili, da je utonila v morju. Nedavno pa jo njena mati izvedela, da se nahaja njena objokovana, ljubljenka v haremu turškega sultana v Carigradu. Po poizvedbah, ki so se vršile -potom diplomatov se je dognalo, da jo je kupil sultan pred šestimi leti na tržišču v Bi-zerti, kamor so jo pripeljali po napadu na parnik. Od tam je bila poslana v sultanov harem. Sultan jo je imel posebno rad ter ima ž njo tudi že dva o* troka. Mati je zaprosila, naj se ji hčerka vrne, a vse posredovanje zunanjega ministra in papeža samega je bilo brezuspešno. Sedaj se trudi italijanska kraljica, da pripravi sultana, da vrne materi izgubljeni) hčerkico, ki ja postala med tem že mamica. Sir William Beveridge piše v Ion-' donski gospodarski reviji »Economio Journal«, da imajo meteorieni ciklusi že od nekdaj velik vpliv na rodovitnost zemlje. Po njegovih trditvah je vsako petnajsto leto nerodovitno in sploh slabo. Za leto 1923 prorokuje on mnogo dežja in hudo zimo, kar bo povzročilo zelo slabo žetev in splošno pomanjkanje živeža. To bo leto gladu, kakor je bilo leto 1315, ko je vladala v Evropi velika lakota- Londonski »Times« piše, da se nam tega danes ni treba bati, ker so prometna razmere današnjega veka pač mnogo boljše, kot, so bile pred šestimi stoletji, ko še niti »železne kače« niso poznali. Dnevna kronika. pomoč! , Politične vesti. *Proti podzemski politiki. V pede- ljo se jo vršil v Beogradu velik' protestni shod vseučilišču e mladine proti znanemu napadu na novinarja dra/Tkoni-ča in Božo Pavloviča. Akademična mladina je v ostrih resolucijah obsodila -ta napad na svobodo javnega mnenja dn zahtevala, da se mora varovati svoboda javnega izražanja misli in javne kritike, ker je to temeljni pogoj zdx*a* vega in normalnega javnega življenja in družabnega napredka. * Vesti o novih načrtih Karla Habsburga. ?S1. Tribuna« prinaša informacije o novih Karlovih načrtih, ki so v .zvezi s potovanjem Zite v Švico. Žita se baje no namerava vrniti. Obitelj Parma jo pridobila italijanske vodilne kroge za idejo, da se Karel naseli na ■Habsburških ali parmskih posestvih' v Italiji. Iz Italije bi pripravil nov vpad, žavni službi. Interesi fašistov in društva »Za probudo Madžarske« so v zunanji politiki več ali manj enaki. Zanimivosti. čuden posel. — Italijanka Vem haremu. — Kako bo v sultano* leto 1923? ' Po Brnu se potika nek mož, kateremu glede njegovega posla ni para na^ai^tu. Čisto mirno se sprehaja po ulicah ter pazi na ročne vozičke, kolesa in slično. Kakor hitro zagleda kje kako kolo ali voziček, čegar gospodar je morda le za trenutek stopil v kako trgovino, pa hajd z vozičkom ali kolesom — na policijo, kjer odda to uradniku kod najdeni predmet. Lastnik seveda tudi takoj, ko zapazi, da mu je zmanjkalo izpred trgovine kolo itd, odhiti na policijo, da prijavi tatvino. Seveda se nemalo začudi, ko mu njegovo navidezno ukradeno kolo ali voziček izroČe kot najdeni predmet, i,-i ‘ * ,, za kar mora poštenemu najditelju ula- kibiseizvrs,Iv marcu ah aprilu. Med U.ati primerno nagrado. Temu prebri- .ltalijanskimi krogi m Madžari odstoja o„nftTrn_ „77. ,... i-~’ - .baje sporazum. Italija ima za sabo iz*!™ rtl P?Wla kulise klerikalne politike. vestne francoske kroge, ki ne bodo nasprotovali, če bi uspela nova Karlova akcija. * Italija nezadovoljna s sporazumom v La,ny. Turinska »Stampa« piše, da je Črt ica. V sliko Vi tem gozdiču stoji ob, Kolovozu lična lesena hišica. Tu prebiva lovski paznik Mirko Samec z ženo Tilko in peterirpi otroci. Krepko se razvija mladi rod ter polni hišo in okolico z živahnim, smehom. Ravno sta si Srečko in Mirko z velikim trudom uravnala desko prek tnala; zdaj sodita^ moško, kakor jezdeca na konju obrnjena drug proti droge* mu ter se pridno nihata. Vsakikrat, ko se dvigne uajvišje deska, zavriska mali Božo, ki sodi Mirku med koleni," da odmeva veselo iz gozda. Mala Anka teka okrog pred hišico in vozi okrog sr-njacka jazbečarjeve velikosti. Toda nič kaj prav ji ne sledi igračiča ter fle vssk trenutek prevrne na grbastih tleh._ Cilji;a pa pomaga že mamici in fceklL kuhati večerjo. »Bog sam vedi, Kje je 'danes atu, da ga ni domov«, potoži v skrbeh mamica dekli, »že do Kosila bi bil moral priti, zdaj pa bo že čas za večerjo- Men-da.ee jpu.van^r ni ničesar prigodilo«. — O zaslugah duhovščine za moralo In kriminalitet v Sloveniji je spisal petkovem »Slov. Narodu« g. prof. Pavel Ookovšok par umestnih pripomb k »Slovenčevemu« božičnemu uvodniku o potrebi moralnega preporoda. Pisec pravi: »Krščanska morala je nehala — na njeno mesto je stopila strankarska., politična morata ... KVi j vso govo* re o nasprotnih strankah, je neverjetno. Lepa mesta i;fl sladko obljube, aipe-IacijeMa trdno versko prepričanje, na mogočnost stranke, opisovanje pripadnikov drugih političnih strank, kakor da so sami pogani in ljudski izkoriščevalci, vse tb in še marsikaj drugega pod vplivom spovednice in zapreteno neodvezo grehov, zmešajo mlado dušo tako, da ni drugega izhoda, kakor da se da upreči pod klerikalno igo. Ko si pa strankin pristaš, ne pride nič več v poštev verski in moralni moment. Lahko krivo prisežeš, goljufaš — to strankarske marale kot take ne ženira; lahko si tudi moralna propalica, samo da glasu* ješ za strankinega kandidata in — vsi grehi so ti odpuščeni!« Pisec navaja par drastičnih primerov, ki pa niso nič j novega za človeka, ki je pogledal za Klerikalni ■SlST nifi’ ?iČOSai’ ne ^rade. listi bodo vse take in podobne očitke 8355 iw5!?- 4 ^Pošten<» izroči odpravili na znani potvarjaški način I S ^ J ?e nasel'ze 22 vozov .m so z lepo gesto oprali pred ljud-ar mu 3e prines,° precejšnjo stvom. Saj če povejo, da so njihovi na nagrado. »Kar nič se ne bojte! So ga pac posli zakasnili«. »Saj bi se ne bala, da bi bile urejene razmere. Toda vse polno razne sodrge se potepa dandanes po gozdih in spravlja v nevarnost imetje in življenje. Ravno včeraj mi je pravil on, da je slisal sumljiv strel iz Hudega loga, kjer* živi največ srn. In danes je že pred svitom odšel zopet v tisto smer. Nekako tesno mi je pri srcu«. Zdaj pritečeta dečka v vežo. »Mama, mama! Črni možje se bližajo hiši in nosijo nekaj težkega; morda je srnjak. Pojte gledat!« Na mah je cela družina iz hiše ob potu, kjer so ravno postavili oglarji težko nosilnico prepleteno z vrbovjem ih srobotom na tla. Divje krikne mlada žena, razprostre v blaznem obupu roko ter se^vrže preko nosilnice. In kriknilo j a četvero otroških grl ter za* ihtelo, zajokala je dekla, le mali Božo na tleh pred hišo je gledal z začudenjem zdaj resne črne može, zdaj pa-packov bledi obraz, zdaj1 krvavordoče sprotniki sami lopovi, nevedneži in hu dičevi služabniki, bo vedno par tisoč Mrtev je Mirko Samec, ubila ga je zločinska roka, a ž njim je umrla sreča v družini. Bleda in shujšana zasledimo mlajša otroka čez štiri mesece v napol podrti kočici zunaj vasi, starejši trije služijo pri premožnejših posestnikih boren kruh’. Bleda in udrta so lica prej tako cvetoči ženi, ki pita ravno Božeta z mlekom, ki ji ga je iz u-smiljenja prinesla dobrodušna Kostelka »Mama, lepo prosim, daj Kruha!« zaprosi mala Anica. Debele solze se vlijejo ženi po obrazu, s silo iztrga Božo-tu skodelico iz rok ter pomoli mlečno ostanke deklici. Toda z vso silo krepkih prsi ugovarja deček materinemu poČe* tju ter zahteva s krikom in vikom posodo nazaj. 2e je nastavila deklica skodelico na usta, da izpije mleko, ko jo med solzami prekine mamica: »Ljubo dete! Starejša si kot Božo in Božo je lačen, silno lačen. Pusti mu mleko!« »Da, ljudi prikimalo. Vprašamo: kako dolgo še? — Fran Kuralt. V Zagrebu je umrl vpdkojeni tajnik hrvatsko-slav. kmetijske družbe (gospodarskog društva) Fran Kuralt, ki si je pridobil velikih zaslug za napredek gospodarsko-kme-tijskih razmer na Hrvatskem- Kuralt je.bil rojen 1. 1847- v Mengešu pri Ljubljani in je svojčas urejeval slovenski »Gospodarski list«, ki je izhajal v Gorici. — Trinajsta plača železničarjem. -1 Prometno ministrstvo je odobrilo, da se izplača vsem železniškim uslužbencem trinajsta plača, ki bb znašala skupno 34 milijonov dinarjev. Niso pa tega deležni uradniki in uslužbenci prometnega ministrstva. — Unifikacija železničarske službe. Prometno ministrstvo je definitivno izdelalo pravalnik, po katerem se po coli državi izvede unifikacija železničarske službe. Ta pravilnik stopi v veljavo z novim letom. — Pobrežje. Silvestrov večer prosto* voljne požarno brambe na Pobrežju pri Mariboru obljublja, kakor vsako leto, zanimiv potek. Na sporedu so: godba kvinte* a, potjo novoustanovljenega narodnega pevskega krožka, licitacija, srečelov in ples. Vstopnina znaša, za podporne člane 2 din. za osebo. Čisti dobiček se porabi za nabavo prepotrebnih krojev. Pri splošni priljubljenosti tega društva se je nadejati obilega o* biska. Na svidenjč torej v soboto zve* čer v gostilni Rojko na Spodnjem Po* brežju. — Tezno pri Mariboru. Dopisniku »Z« o Miklavževem'večeru na Toznu bi bilo potrebno samo šo omeniti, da je bil lokal za tako mokm pevski zbor, kakor je danes tezenski »Zvon«, dosti premajhen. Tak zbj!r bi bilo užitek po* slušati le v kaki vdeji dvorani. Z«*aj navajam to? Morda ae vendar najde podjeten mož, ki bi zgradil v dogle« dnem času na Teznu moderen hotel, ki bi razpolagal tudi z večjo dvorano za slične prireditve, Kakor je bila zadnja prireditev pevskega 'društva »Zvon«, Na Teznu ras ejo to *arnb. kako® gobe po dežju, manjka pa le primerne. ga^ lokala, ki bi odgovarjal sedanjim pofiebam. __2, — Tezno pri Mariborn. Učiteljstvo se iskreno zahvaljuje sledečim tvrd« kam, ki so pripomogle da je fsKo let po uspela božičnica na naši šoli- Splo šni stavberfi družbi za 1000 kron ; Dva* vi in Hitrozidu za 400 k.on: Kovini zt) 325 Kron; Tvornici Kola za 200 Kron, Nadalje je daroval g. Vinko BezjaK, kovač in posestniič 2ft) Kron, gospa Tratela 100 Kron ju pecivo, a občina Tezno tri trikd-obleke. Tudi cenj. da* mam, ki so daro/ale pecivo in vsem drugim, ki so darovali manjše zneske, najsrčnejša hvala. Učiteljstvo, — Mezdno gibanje dunajskih cev* Ijarjev. Dunajski čevljarski pomočniki zahtevajo 100*odstotno zvišanje mezd, Če se tem zahtevam ugodi, bo znašala letna plača čevljarskega pomočnika na Dunaju 1,776.000 kron. dnji spomin na ljubezen in srečo —. svoj zakonski prstan, da nasiti lačna otročiča in uteši glad Kolikor tolika tudi sebi. A vendar ni izumrla sreča popolno* “a v bedni na Kol podrti kočici kraj vasi. Lovci, pravi lovci, imajo sr* ce tudi za bedo in nesrečo — posebna svojcev. Zato so se udružili v »Zele-nerti križu«. Ki ima namen podpirati! družine takih lovcev, ki jih ni lastna trivda strmoglavila v nesrečo in po* manjkanje. V to svrKo zbirajo med se* x>j, prirejajo dobrodelne veselice, pro* dajajo srečke ter razdelijo dobiček med podpore potrebne lovske obitelji, In ko je bila sila najhujša, ko je pritiskal mraz paj bolj nasilno v nezakurjeno izbo, Ko je hujšal glad od dne do dno bolj izmozgane revčke v napol podrti kočici, ko je bleda žena vila v obupu roke in želela otrokom in sebi smrt, je potrkal neko jutro na okno poštni eel ter izročil ženi nakaznico za mamica, saj pustim, a daj kruha!« »O Bog, o Bog! Sama sem tešča, 500 din. s pečatom SS,“ ,»*•!•■•*» Kitu«. I zvitemu Abrahamu za maj denar VlariDur, 01. decembra i32l< mmim * X A ii O -tl« Stran 9 Mariborske vesti. Maribor, 30. decembra 1921. m Protestni shod proti italijanskemu Izzivanju v Dalmaciji je, kakor smo doznali v zadnjem trenutku, odgoden ja poznejši čas doseže, da se vo jak čuti domačega, veselega, odkritega, a tudi zavestnega in ponosnega; tako vojaštvo j© zanesljiva opora narodu in državi. m »Komunist« in postopač. Pavel Kern spada med trote človeške družbe. Ne diši mu delo, ker misli, da se sme in da živeti tudi brez dela. Delj Iv • . , 7 VI xul ua ulivaj. -^vij m Umrla je dne 29._ t. m. v starosti j -,asa je postopal po koroških obmejnih ' ^ "1”'" krajih; beračil in kradel, kakoršna je pač bila priložnost. Nekega dne se je nameril — tako je vsaj zatrjeval sodnikom — na zelo gostoljubno SIL vrnila JV v«*v —------- — — SO let mati gostilničarja Ivana bobra gospa Lucija Šober- Pogreb se vrši jutri. N. v m. p-! •ki »Prismojeni taboriti«. Škrbasta devica >Straža« ima večkrat »svoje čase« iu takrat postane strašno surova, kakor te že spodobi za »kristjane« njene sorte. Svoj čut »za etično smer« pokaže na ta način, da politične nasprotnike opsuje in ozmerja z idioti, pnsmojonci itd- Ni preveč varno-približati se v takih trenutkih histerični katoliški devici — morda jo bo >že-gnal« g. Janez Kalan s svojimi nauki o časnikarski dostojnosti in ji spodil hudega duha iz telesa — vendar pa si u-sojamo, dasi nam sicer ne doslaja »Stražine« žurnalistične ostroninnosti, vprašati genijalne gg- tovariše »Stra- _____________________ gospo* dinjo, ki mu je dala precejšen kos klobase in ga zavila v celo kopo papirja. Ta papir za zavijanje klobas je pa bil — čujte in strmite! — komunistični manifest tiskan v cirilici. Kem si je nabasal žepe s tem papirjem in delil posamezne letake obmejnim Korošcem to in onostran meje. Kern jo bil obtožen radi prestopka zakona o zaščiti države. Izgovarjal so je, da ni mislil nič hudega, ker sploh ni vedol, kaj pišejo ti ruski ali srbski letaki. On ne -na citati rusko. Najbrže tudi noben ,drug Korošec ni postal radi teh letakov pristaš komunistične par;>ja v Beogradu-Za rali potepuštva, ki je ravno tako tovariše žane«: Ge vas je mala notičica z 0 vr5^.«... ^ ^ x organizacije JUS v Mariboru, ki se bo vršil v sredi prihodnjega tedna, se sigurno udeležita tudi ministra n. r. dr. Albert Kramer in dr- Vekoslav Kukovec, ki' bodeta pordčala o aktualnih javnih zadevah. Dostop k temu občnemu zboru pa imajo samo člani. Naj se terej oni zavedni somišljeniki JDS, ki morda niso pri tukajšnji organi5 zaciji vpisali kot člane ali še niso do- žaciji vpisali^H bili legitimacij, čimpreje zglasijo pri okrožnem tajniku prof- Voglarju, Gre« gorčičeva ul. 4. I., ali pa v uredništvu »Tabora«, da dobe izkaznice. Letna članarina znaša 1 Dinar. m Vojaška božičnica. Kako pazljivo, rekel bi nežno spoštuje naša vojaška uprava versko prepričanje vseh svojih vojnikov in kako umno se prila-goduje njih psihi ter ščiti njih navade •in domače, bodisi posvetne ali cerkvene običaje, to se je moglo na lepem vzorcu .spoznati o priliki božičnice, ki no je priredil na božični večer katoliškim vojakom 45. pešpolka njega ko* mandant polkovnik P. M. D r a š k i č v vojašnici kralja Aleksandra v Mariboru, ob navzočnosti vsega oficirskega zbora in povabljenih civilnih gostov. Videlo se je, da vlada pri najstrnmoej-& disciplini med moštvom in med častniki najlepše razmerje, pravo bra stvo; komandant pa je res to, kar se imenuje »starešina« polku kot veliki o-bitelji. ■— V oficirski dvorani je bilo postavljeno veliko božično drevo, lepo okrašeno in žareče se v mnogobrojnih lučkah; ob drevesu so bili zbrani katoliški vojaki in pred nje je stopil najprej g. polkovnik D r a š k i 6, ki je s Prisrčnimi besedami voščil iajprej 'tem vojakom srečo, se spominjal njih v®»nje po domu, ki jim ga naj praznu-ta slavnost, in ki jo naj jo praznu-36]o v duhu miru in sprave, sloge ter vdanosti N j. Vel. kralju, ki so mu vsi zaklicali mogočni »Živio«. — Kar ganljivo je bilo ko sta katoliškim vojakom voščila srečo po vrsti zastopnika voja-v Pravoslavne in muslimanske vere •ie, ®rcm>riI vsem zastopnik ka-i °v’ je izrekel komandantu za-tt Ujes°vo veliko skrb in ljube- Sh £%** svirala *odba in je zapel domač vojaški pevski zbor (tudi takega ima polk) nekaj lepih koma-v /i™ r .a ^ila razpostavljena vsakemTJT^f^’ rff stotine vojakov, * kolae itd, dvorane lepo okra- one z zelenjem. Moštvo pa je bilo po-tinljeno v red na dvorišču in je gro-vito nazdravilo komandantu in pri-tnun. Takim in le takim potem se njem nezmožnih uradnikov na rob propada. Dr. Irgolič je vložil tožbo in danes je dr. Leskovar vse žalitve preklical, ker se je na podlagi strokovnjaško' revizijo Mestno hranilnice in tozadevnega poročila prepričal, da je poslovanje uradništva vzorno in’ da so bili vsi očitki neosno-vani. Sodnik ga je z ozirom na lo izjavo kaznoval samo z globo 400 K-m Tečaj za kemijo v »Ljudski Univerzi«. »Ljudska univerza«, lci začne z Novim lotom delovati v polnem obsegu, priredi kurz za kemijo, ki bo namenjen vsem brez razlike stanu in prodizobraz-be, kateri se zanimajo,, ^r,Jot>i].epo in krasno razvito prirodoslovno vedo. — Kurz bo obsegal 10—12 predavanj in se bo vršil v večernih urah v državni realki. Kdor se želi udeleževati tega tečaja, naj se oglasi pri tajniku »Ljudske univerze«, g. prof. Favaju, Koroščeva ulioa št. 34. in Sirotišnica v Mariboru. Kakor izvemo, je g. okrajni glavar dr. Lajn-šič začel akcijo za ustanovitev * velike, na modernem sistemu urejene sirotišnice v Mariboru. V ta namen je poskrbel večjo svoto, denarja. Upnii je, da bo stvar v zamišljenem obsegu res tudi uspela, zato pozdravljamo akcijo gosp. glavarja. m Izobrnževanlo društvo privatnih nastavijencev. Člani društva ie opozarjajo na Silvestrov večer plesnega odseka, kateri se vrši v Gambri-novi dvorani. m Leto se bliža koncu, prijatelji in znanci ponavljajo svoje zveze. Bivši graški Slovenci smo imeli tekom leta večkrat sestanke, katerih namen ni bil separatizem.^ temveč obnovitev nekdanjih prijateljskih stikov. Na občno željo se priredi tedaj v »Narodnem domu« dno 31. dec. zopetni sestanek brez posebnega sporeda. m Sprejem bolnikov v spolno bolni- co. Ker so vsi oddelki splošne bolnice v Mariboru sedaj renovfrani, se vrši sprejem bolnikov zopet normalno-m Trgovski nastavljene! pozor! V začetku prihodnjega meseca se vrši zborovanje trg. nastavljencev pri ko-jem naj se ugotovi, ali so prejeli vsi ob koncu leta novo urejeno plačo. Kraj in čas zborovanja se bo objavil pravočasno. Vsi trg. nastavljenci se opozarjajo že sedaj, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Odbor. m Trgovski ples, Id ga priredi »Sl. trgovsko društvo« dne 14. jan. v .G8tz-ovi dvorani,^ obeta biti eden najilepših plesov. Vabila se že razpošiljajo. Kdor ji morda pomotoma ne dobil vabila, noj ee zglasi v trgovini gg. Baloh in Rosina, Grajski trg. m Kavarna Central, Danes koncert sa* onskega orkestra Perc-Cora£lli, začetek ob 8, url, ' ‘ VTfj. m Surovost. Včeraj Je neznan suro-vež na gledališkem lepaku predstave »Za narodov blagor«, nalepljen pred kavarno »Central« odtisnil sliko svoje »kulture« s tem, da je poleg imena neke igralke napisal surovo nesramnost-Mislil je menda, da je napravil prav imeniten dovtip, v resnici pa je osmešil in oblatil samega sebe- Mislimo, da bi. bilo dobro take ljudi, če bi se jih našlo, prijeti za umazana ušesa ter jim jih — očistiti. m Računanje v dinarjih’. Ministrstvo za trgovino in obrt je izdalo nared-bo, da se ima pričenši z L jan. 1922. računati le v dinarski vrednosti. Trgovski gremij v Mariboru obvešča toraj vse člane, da se ima od 1- jan. 1922. naprej prodajati vse le v dinarski vrednosti in^v tej veljavi tudi voditi knjige in račune. Tako se imajo s tem dnevom, seveda tudi premenjati cene v izložbah. m Boj za stanovanje. Včeraj bi bil moral po nalogu stanovanjskega urada izprazniti vpokojeni kapetan Albin Mlaker svoje stanovanje v Krekovi ul. št- S. ter ga prepustiti opernemu pevcu Rumplu. G. kapetan pa se za ta. odlok ni brigal in tako so poizkusili z nasilno deložacijo, kateri pa se je kapetan uprl z orožjem. Zabarikadiral je vrata in hodnik s pohištvom, napravil v sredi, strelno lino ter takoj, kakor hitro se je skušal kdo približati stanovanju, pričel streljati s samokresom. Vsled tega ;je nastala v hiši silna panika- Neka gospa v sosednjem stanovanju se je tako prestrašila, da je hotela skočiti skozi okno ter so jo morali po lestvi rešiti ter spraviti iz hiše, katero je na to obkolila policija- Pred hišo se je nabrala velika, množica radovednežev, ki so opazovali to nenavadno obleganje. m Nesreča, V četrtek popoldne je bil 21-lotni .pomožni delavec Anton Tomašič iz Sv. Miklavža uslužben v tovarni za kablje na Teznu zaposlen pri eirkularni žagi- Pri tem je prišel z desno roko v stroj, ki mu je roko popolno* ma razmesaril. Rešilni oddelek ga je obvezal in prepeljal v bolnico. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Kfub-baru«. Izpred sodišča. Coprnik, slepar ali norec? Narodno sledaliSCe. Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dromntične šole se vrši danes, v petek, dne 30. decembra točno ob 19. url. Kultura in umetnost x Prosvetna knjižnica »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju«. Agilni celjski napredni akademiki, ki so ustanovili v Celju prvo ljudsko vseučilišče v Sloveniji, so začeli sedaj izdajati »Prosvetno knjižnico«, v kateri izhajajo tudi ponatisnjena predavanja na celjskem vseučilišču. Ko; prvi zvezek .ie izšlo predavanje g. nadučitelja J. Bizjaka: Potovanje po nebu. Knjižico, ki obravnava v polju-dno-znanstveni ^>bliki glavne pojme astronomije, kar najtopleje priporočamo. Cena izvodu 1 din., s poštnino 10 para več. Naroča se pri:»Klubu naprednih slovenskih akademikov v Celju«, Narodni dom. , . V četrtek se je vršila pred vzklicnlna senatom mariborskega sodišča zalo zanimiva kazenska razprava proti čevljarju Vincencu Majerju iz Razvanja, radi prestopka goljufije. Ta čevljar Majer je prav zanimiva osebnost majhen, 631etni možiček s krepko belo brado, gosposkimi očali in dolgimi lasmi, kot jih nosijo ruski mužiki. Btl je že najmanj lOkrat kaznovan radi coprmje, ki pa je po mnenju sodnikov čisto navadno sleparstvo. Drugega mnenja pa je nežni svet v Razvanja in širnih okoliških farah. Ženske, stare in mlade, so prepričane, da tiči v, Majorju čud<-lvomi mož, ki zna s co-prnijo odpraviti vse nadloge sveta in tudi prorokovati baje zna iz kart. Br* hka, mlada Pavla P. je prišla od dale* k Majerju in mu potožila, da jo mož pretepa. Milo ga je prosila, naj ji pomaga. Majer je nekaj godel v svoje dolge brke in brado, nato ji je snel zJate uhane, češ, da jih bo ponoči na »križnih« potili zakopal in na to moža tako »zacopral«, da je ne bo nikdar več pretepal. Hvaležna Pavla mu je iz hvaležnosti plačala Še 150 K. Nočno copranje pa se je menda slabo obneslo, kajti pijani mož je ženko kljub temu pretepal in tako je Pavla Majerja o-vadila, ker ji ni hotel vrniti uhanov* Malo starejša Frančiška Z. pa je zgubila svoj poročni prstan in ga prišla v svoji tugi iskati k Majerju. Sočutno jo je pogledal in zahteval od reve, da mu mora izročiti ves denar, ki ga je imela pri sebi, to je 64 K, končno pa. sta. se te pogodila za '45 K. Čudodelni. mož je zahteval tudi zlate u« liane, da !>odo »križni« poti bolj radodarni; teh pa mn trdosrčna Franči/ ška le ni hotela izročiti. Poročnega prstana seve Majer na »križnih« potih' ni našel. :■ < Osamela in sreče žejna Helena M. pa je prišla poleti k Majerju poizvedovati k oda j in kje bo srečala — »Njega«. Majer je zmajal z glavo, jo gle-. dal skozi velika očala, prodirajoče in '2108 končno zapazil na roki lepe Helene dragocen prstan- Brez besede ga je snel z roke, rekoč, da ga bo nesel v temni noči na božja pota in tam zakopal in iz tistega skromnega groba bo vzrastla njena sreča, katero ji je potem prerokoval iz umazanih, špehastib kart. Ker pa se otožni Heleni hrepenenje kljub temu ni poleglo in tudi »Njega« ni bilo od nikoder, je šla k svetemu možu zahtevati nazaj prstan, katerega pa seve ni dobila, ker je izginil na »božjih’* potih’. Tudi obledela Marija B. je hotela mračnega Jesenskega dne zvedeti, če ji bo bodočnost naklonila še kaj sreče< Na vraitu je imela zapeljivo, lepo verižico in^ vsevedni Majer ji je iz glo-bine svoje nadnaravne notranjosti za-grozil, da ne bo nikdar srečna, ako ne da te verižice njemu, da jo nese na razpotje in tam zakoplje. Ko pa tega ni hotela, ji je z zvišenim glasom poJcla-dal na dušo, naj se znebi vsaj grešnega prstana, da ji bo skuSal ž njim o polnoči priklicati srečo na »križnih'« Šport. v »Barcelona« je pri revanžni tekmi s češko »Spatrto« zmagala z rezultatom 2 JO. ■. ,(, ...j; , , , , ••• Kino. I. Mariborski bioekop. Soboto, ne* deijo in pondeljeik se predvaja v I. M. ki.1 velikain®ki Karla Maya film »Oboževalci vraga«. Autorjevo ime in naslov filma garantirajo za prvovrst-nost te krasne drame v 6 velikih činih Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V810.—»/,11; ure in ob Četrtkih od V«19.—V280. ure potih. Blaga Marija mu je dala prstan in plačala še 70 K, mesto zahtevaniH 130 K. Čevljarski prerok je sveto preroko-val nevernim Tomažem-sodnikom, da ima takih gostov,^ revniK in bogatih toliko, da se jih komaj otresa. In on ima res od Boga poslano moč, da dela čudeže, pomaga nesrečnim ženskim srcem in gleda v bodočnost. Sicer so ga neikoč v Budimpešto za 3 mesece vtaknili v norišnico, a tudi tam je izvrševal svoj vzvišeni poklic, celo neka nad-1 vojvodinja^ je prišla k njemu po tolažbo in tako ao ga končno zopet spustili na prosto. Zagovornik dr. Haas se je fapltf zavzel za moža ter navajal interesantne slučaje iz telepatije, s katerimi jd skušal rešiti žrtev roki železne pravi*' ce-Senat pa je njegov Rredlog za preiskavo moža po psihiatrih' odklonil in potrdil sodbo prvega sodnika, glasom katere bo moral svet mož odsedeti J mesec zapora. Coprnik — slepar —» alfi norec 1 Kdo mu vjdi v notranjost t ' 1,1 Rešitev stanovanjske bede. - (Zidanje hi5 sistema „LeRn“.) Kalior Izgloda se je poleti t'. 1. tive-/deni način hitrega in stedljivega zidanja »Lean« v Maribora udomačil. Ta-Ivo je sezidala tuk. stavbena tvrdka Kiffmann po tem sistemu v Trdinovi ulici 4 majhne stanovanjske hiše. Prebivalci dveh teh že gotovih hiš se čutijo popolnoma zadovoljne, ker so stanovanja topla in ugodna, kljub tenkim, votlim betonskim stenam. Nada-i.ini 2 mali stanovanjski hiši bosta gotovi za nastanjenje spomladi prihodnjega leta. Razen teh malih -stano3 vati jakih hiš se jo zidalo po tem švedskem sistemu še naslednje zgradbe: 30 metrov dolgo stransko poslopje na Glavnem kolodvoru, kot skladišče in prenočišče, nadalje 500 kvadrat, m obsegajoče materijalno 1 skladišče na Koroškem kolodvoru, vratarsko stanovanje s pisarno in garažo za skladišče petroleja d. d- »Danica« in razne majhne prizidke. Čeravno znašajo mesilo in materijalno cene skupno povprečno 4Qkratni znesek predvojnih cen. se izhaja pri teh stavbah s 25 do kratnim zneskom. K ternu pride še kratka doba zidanja in hitro posuše-uje stavbe, ki je neprimerno hitrejše, kakor pa pri zidovju iz opek, kar omo-fcoče, da jo taka stavim lahko po 3 tednih pokrita in da se stranke lahko po nadnljnih —7 tednih, če je letni Sas u-goden. naselijo. Za prihodnjo gradbeno serijo je projektiranih še več delav* file ih stanovanjskih hiš, malih vil in tudi enonadstropnih hiš. Tvrdka Klff-man je tudi predložila mestnemu magistratu večji projekt za naselbino manj ših stanovanjskih Hiš na mestnem »Pe-tekovem stavbišču« v Melju. Po tem projektu bi se tamkaj napravilo 30 posameznih in več dvojnih hiš, v vrstali s skupaj 60 stanovanji, z eno in dvema sobama. Po možnosti naj bi bilo vsako stanovanje zase ločeno s posebnim delom vrta. Po vzorcu naselbine majhnih stanovanjskih hiš na Češkoslovaškem, v Avstriji in na Nemškem, naj bi občina izvedla parceljranje stavbišča, dala napraviti glavno in stranske ceste in odstopila interesentom zemljišča proti odškodnini na lastne stroške, če se ti zavežejo, da bodo v določenem ča* su začeli z zidanjem- . ■ so primaju na svaku Količinu drva. f govoru. Za pupilarno varnost Mestno! Svaki ponudjač mora položiti kauciju j hranilnice jamči mestna občina m a-j i potpisati uslove. Kaucija polažo se u riliorska z vsem svojim premoženjem gotovom novcu, državnim vrednostnim; in vso svojo davčno močjo; radi tega papirima, (državnim zajmovim obve-jnudi Mestna hranilnica na Slomško-'žilicama) i u garantinom pismu onih zal vem, prej Stolnem trgu, vlagatelju za : voda, čiji je osnovni kapital večji od n jegove prihranke ne samo naj večjo ; 1 milijona dinara. Garantna pisma u* ssi maj a se kao kaucija od dana ponu-de do dana odobren j a. Posli je odobren j a ima so garantno pismo zameiri- varnost, temveč tudi najugodnejše o-bresti. g Dobava lesnega oglja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici na- ti kancijom u gotovom novcu ili u znan ja trgovski in obrtniški zbornici v vrednostim papirima (zajmovim obve-j Ljubljani, da se vrši dne 12. januarja,] micama). Ponudjači moraju -mati pis-j 1932 ofertalna licitacija glede dobavo] meno svedočanstvo od nadležne trgo- j 600 q lesnega oglja. Predmetni razpis I vcičko-obrtničke komore ili opčinskog ureda, da su maiterijalno i individu- Gospodarstvo. g Nabava ogrevnili drva za garnizon Maribor od 1. januarja do 31. maja 1922. Na osnovi Čl. 98- zakona o državnem računovodstvu objavljuje se, da se dne 30. decembra t. g. u 10 časo-va prijo podne zaključuje neposredna (direktna) pogodba za dobavu potrebnih ogrevnih drva garnizonu Mari-borskom i to u divjzijskoj intendan-turi u Ljubljani i kod komande voj* nog okrnga u Mariboru. Nabavno vreme traja od L jan u ara do 31. maja 19?2 irr>rT. Potreba je sledeče: Za gami-Mon Mariborski mesečno: januar 1500 februar 1300. m:vt 1100, april 4SP, maj 450 za pet meseci 4800 knbi*nili • me-tara. Tvanei ja 20:000 Din. Pozivi ja ju se interesenti, da dodju osehnu u divi-zijsku Intendantu™ ili označenom vojnam okrugu i da stave pismene po-nude kol ek ov an e - b i 1 j egov an e sa 2 di-nara franko'vagon intend. slagalište u Mariboru. Primaju se i ustmene po-nude kao i takove, koje se šalju po-Štom, a obložene sa kaucijom. Ponude ailno sposobni, da mogu izvršiti nabav-ku. Istotako su dužni donesti pismeno svedočanstvo o tome, da su svojn trnovimi prijavili poreskoj vlasti- TJslo-vi mogu se videti u divizijskoj Jnten* danturi ili kod vojnog okrnga u Mariboru. Kaucija iznosi 5 proč. vrednosti ponudjene količino drva. g Mestna hranilnica v Mariboru bode od novega leta 1922 obrestovala hranilne vloge po 4 Yt %, večje in stalnej-še vlogo pa po dogovoru. Za posojila se je določila obrestna mera po 6 H %, za večja hipotekama posojila pa po do- ,je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom npf vpogled. ©s Darujte za sklad • Sokolskega doma • - - V Hočah! - - Glavni urednik: Radivoj.Rcbari OJjfovorni urednik*. Ra d oli Ozim, Ob 17. popoldne Kiub-bar-koncert: 1. Ciganske melodije 2. Le canari 3. Souvenir de ".Toicau j 4, Beriot: Koncert D-dur in A-mol Velika Icfvvfurro V petek 30: Vilarjev večer Gostovanje gr. Šimenca V soboto 31.: Silvestrov večer Povhe — Šimenc — Kubiček Ob 20. zvečer Velika kavarna; !. Tiho je morje 2. Ružiči 3. Zakaj sem se udalaV 4. Mrtva ljubezen 2114 ISfil: i f*sšj i • ■mm Ivon Šober* posestnik in gostilničar, naznanja v svojem ter v imenu rodbin Šober—Vaupotič vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretntno vasi, da j« njegova iakrono ljubljena mati, odnosno taSfta in stara mati, gospa Lucija Šober včeraj dne 29. t. m. ob pol 17. Uri popoldan v 80. letu svoje starosti Bogo vdano preminula. Pogreb se vrdi v soboto, dne 31. t. m. ob 16. uri iz mrtvaSnice mestn. pokopališča na Pobrežju^ Sv. maSa se vrSi v pondeljek, dne 2. januarja 1S22 ob 7. uri v stolni cerkvi. % - H j Prost, požarna bramba Radvanje Volsl*. Sifioesirou oečei v gostilni „Pri iipi“. Godba, srečolov, slovo starega in prihod novegi leta, ples In razna druga razvedrila. Za Izborna jedila in dobre pijače skrbi gostilničar Ze obilen obisk prosi 213) načelstvo. Brez posebnega obvestila. 3184 Mesini stavbenih Rudolf Kiiimaiin. ■ Imejltelja: Mestni stavbenik Rudolf Kiffmann.st in inž. Rudolf Kiffmann ml. . Pisarna in mizarska delavnica: Meljska cesta 23—25 Tesarna: Kejžarj'eva ulica - parna žaga Ustanovljeno 1.1873 betoniranje tesarstvo, mizarstvo in ključavničarstvo s strojnim obratom. 2125 Način hitrega in štedljivega zidanja „LEAN“ iz betonskih votlih kamnov. Hlapec se išče za takojšni vstop. Preac & Šoštarič, Maribor. Gosposka ulica 4. 1,1 - ■■■■■■ ■■■ ■■■■ ■ i — .. i Ustmk in izdajatclji Koiuorcli ,Tabor*. — Tisk«v Mariborska tiskarna d. d. Mala oznanila. Rad), selitve se proda: spalna garnitura, kompletna postelja 1200 K, mua, zastorji zn 4 okna, karnis«, podobe, omara, preproga za jedilno sobo 600 K in več drugih, stvari, vse dobro ohranjeno. Sodna ulica 15, pritličje levo. 2133 Mebllrana soba se takoj odda, Zidovska ulica 12, Vrečko, 2132 Uradnik Vegč knjigovodstva, zmožen slovenskega in nemškega jezika, Išče primerno službo. Ponudbe upravi pod St. 15. * Vinotoč Novačan Lajteršperk-Cvajnik zopet odprt! Za obilen obisk se prosi 2120 2-1 Učenec čvrst, zmožen slovenskega in event. nemškega jezika, dobrih stariSev, sa tako) sprejme pri tvrdki Preac & Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica 4. 3127 Koncert se vril na.Silvestrov večei v restavraciji „Marihor“ Grajski trg štev. 1 Začetek ob 19. url. Za obilen obisk se priporoča restavrator. 2135 samostojna moč, vešč*1 popolnoma slovenskega ali hrvatskega jezika* kakor tudi nemške#3' išče se proti dobre**111 plačilu za nastop s 1' ali pa 15. januarjem' Pismene ponudbe p0-slati na »Skladišno i otpremničko d. d. Maribor, Aleksandrova c. štev. 61. 211^