Posamezna številka Din !•-
ŠTEV. 84,
V LJUBU ANI, pondeljek, 11. maja 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO II.
HmJi tnk dan opoldn«, farsemU nedelj
-S	in	praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani In po poiti: 1itm. 20—» inozemstvo Din 80*—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO H OPRAVKIiTTOc SIMON GREGORČIČEVA ULICA IBf, H c	'TRLKFON	BTBV.	NO.	,	3
RoJbopM m 9» vračajo. — Oglasi po tarita*
vprašanjem naj s« priloži za odgovor, pri poštnem ček. uradu štev.
Zakaj ne z mladini?
»Slovenski Narode se v svojem zadnjem uvodniku bridko pritožuje, zakaj da se nočejo slovenski naprednjaki združiti z mladini in skupno z njimi stvoriti močno falango proti klerikalcem. In da bi ta pritožba tem bolj držala, je napisalo »Jutro« včeraj veliko samohvalo o lastnem delu in jo zaključilo s stavkom: »Majhni ste, naši osebni sovražniki iz »napredne frontec, a ne samo majhni, temveč tudi nizki. Sama zavist in hudobija vas je, ker vidite, da nas drži principielna in taktična doslednost in vztrajnost.. .<
Prostaški način »Jutrovegac adresi-ranja nas pravzaprav odvezuje od dolžnosti odgovora. Ker pa ni naša navada, da bi se odgovorom izogibali, ali da se na apele ne bi ozirali zato, ker so izšli v mladinskih listih, kakor to dela »Jutro«, zato kratek odgovor, zakaj da ne moremo — ne: nočemo — iti z mladini.
Predvsem moramo ugotoviti, da je »Jutrov« očitek, da smo proti rnladi-nom iz osebnih razlogov, popolnoma deplasiran. Kljub temu, da so mladini vodili od nekdaj samo oseben boj, in sicer v najogabnejši obliki, jim vendar nismo nikdar sledili na tem polju. To vedo gospodje sami najbolje, ker toliko avtokritike že imajo, da vedo, da so pod kožo včasih silno krvavi. Mi vodimo proti njim le boj iz načelnih in političnih vzrokov in samo krivda mladinov je, če je njihovo politično delovanje tako, da jih moramo napadati kot politike. Zato lepo pustite bajko o »osebnih sovražnikih«, ki ni drugo ko nezaslužen poklon, ki bi ga vi hoteli storiti sebi.
Ne moremo iti z vami, kor bi kompromitirali napredno misel. To je v bistvu naš odgovor.
Če gremo z vami, potem prevzamemo odgovornost za vsa vaša dejanja in te odgovornosti nočemo in ne moremo sprejeti, ker so vaša dejanja v kričečem nasprotju z načeli demokracijo.
Ni še bilo na svetu napredne stranke, ki bi dejala, da je persekucija urad-ništva iz strankarsko-političnih vzrokov pravilna. Vi tako persekucijo izvajate in vaši časopisi jo odobravajo.
Osnoven nauk demokracije je, da gre vlada ljudstvu in da ni suverena nad narodom. Vi tega načela ne priznavate in zato ate kršili parlamentarni princip, zato ste delali volitve z orožniki, zato ste poteptali ljubljansko avtonomijo, zato vladate z gerenti in komisarji. Mi za tako politiko nismo.
Demokracija izključuje nasilje, vi pa ste predstavniki in zagovorniki politike trde roke. Odklanjate sporazum s hrvat-skim narodom in s silo hočete vsiliti hrvatskemu narodu svoje nazore o bratstvu. Tudi na tej poti vam ne moremo slediti in ideji sporazuma se ne moremo odreči.
Zlorabljate državno oblast in štipendije delite po strankarski pripadnosti prosilcev. V naših očeh je to korupcija, v naših očeh je to zaslužno strankarsko delo. Vendar ne boste zahtevali, da bi vam na ljubo uganjali korupcijo?
Ne moremo pa tudi soglašati z vašim delom na gospodarskem polju. Da ste iz strankarske maščevalnosti uničili cvetoč zavod, je seveda vam v osebno zadoščenje, toda po našem mnenju st0 zagrešili zločin nad narodom, ki kriči po maščevanju. In ker ste danes v taboru tistih, ki bi hoteli Ljubljansko kreditno banko spraviti v roke tujca, je vzrok več, da ne moremo iti z vami.
Zagrebške volitve.
SLABA UDELEŽBA. — LE PET STRANK DOSEGLO KOLIČNIK. — KOMUNISTI IN FRANKOVCI NAPREDOVALI, DRUGI NAZADOVALI.
Zagreb, 11. maja. Včeraj so se vršile občinske volitve, ki so potekle v največjem miru. Udeležba pri volitvah je bila zelo slaba. V volilnih imenikih je upi-sanih 35.000 volilcev. Po zadnjih skupščinskih volitvah se je sklepalo, da se bo udeležilo volitev okoli 25.000 volilcev. Medtem pa je pokazal skrutinij, da je volilo samo 16.101. Ker se voli samo polovico občinskega zastopa, t. j. 25 občinskih svetovalcev, je znašal količnik 664. Nad količnikom so dobili od 11 jist samo: komunisti, frankovci, SDS, Hrvatski socijalni napredni blok in cio-nisti (Židje). Od posameznih list so dobili: komunisti 1250, NSS 196, frankovci 1220, Hrvatska narodna stranka (dr. Šurmin) 425, radikali 622, klerikalci 327, SDS 1395, Hrv. soc. napr. blok 9551, cionisti 742, veleobrtniki 415, davidovi-čevci 419.
Na podlagi tega dobi Hrv. soc. napr. blok 15 mandatov, komunisti 3, SDS 3, frankovci 2 in cionisti 2. Značilno je, da je dobil Hrv. soc. napredni blok manj nego je pričakoval. Računali so
namreč najmanj na 17 poslancev. Po-rastli so komunisti, radikali, frankovci in Šurminova skupina, med tem, ko so drugi nazadovali. V Hrv. soc. naprednem bloku dobijo od 15 mandatov: skupina stranke prava 5 mand., skupina hrv. radničkega saveza 5 mand., Zajed-nica 3 mand. in radičevci 2' mandata.
Po volilnem rezultatu izgleda, da bo ogrožen položaj mestnega načelnika dr. Heinzla, ker je večina Hrv. soc. napr. bloka zelo neprijazno razpoložena proti njemu. V zadnjem času je tednik stranke prava »Hrvatska« prinašal zelo ostre napade na inž. Heinzla.
Frankovci so se pri teh volitvah znatno okrepili, toda imajo vendar zelo slabe rezultate. Frankovci so sedaj, ko so radičevci krenili na desno, pričakovali znaten porast svoje stranke. Okrepitev komunistov se tolmači kot naravna posledica Radičeve politike, ki je zbirala okoli sebe tudi vse one levičarske elemente, ki pa so se sedaj, vsled preokre-ta nezadovoljni, vrnili nazaj v svojo prejšnjo stranko.
Konferenca Male antante.
Bukarešta, 10. maja. Prva konferenca Male antante je bila v soboto od 10. do pol 13. Predsednik je Bratianu. 0 tej seji ni bil izdan noben komunike. Pač pa o popoldanski, v katerem se pravi, da so ministri razpravljali o podrobnostih mednarodne politike in kon-statirali popolno enodušnost v naziranju.* Potreba obstoja Male antante se je ponovno konstatirala in so vse države eno-dušne v tem, da je treba ohraniti stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. Po splošnih vprašanjih se je pričelo z diskusijo socialnih vprašanj.
Vsi ministri so bili zelo dobro razpoloženi in je bilo to mnogo komentirano. Po seji je bila prirejena čajanka v češkoslovaškem poslaništvu, zvečer pa je bil na dvoru diplomatski sprejem, katerega so se udeležili vsi diplomati. Za konferenco Male antante vlada veliko zanimanje in je prišlo v Bukarešto vse polno tujih novinarjev.
AVSTRIJA VSTOPI V MALO ANTANTO?
Bukarešta, 10. maja. Na predkonfe-renci zunanjih ministrov Male antante se je zlasti mnogo razpravljalo o odno-šajih Male antante do Avstrije. Obstoji tendenca, da se v tem oziru popolnoma ustreže zaveznikom, zlasti Franciji, in da se omogoči Avstriji vstop v Malo antanto. To spremenjeno stališče do Avstrije je nastalo predvsem vsled novega položaja v Nemčiji in vsled vpostave legitimizma na Madžarskem. Na ta način hočejo države Male antante preprečiti tudi priključitev Avstrije k Nemčiji.
IZJAVA NINČIČA.
Bukarešta, 10. maja. V razgovoru z novinarji je dr. Ninčič odločno demantiral vest, da bi vladalo med njim in dr. Duco kako nesoglasje glede povečanja bolgarske vojske. V tem vprašanju, ko tudi v drugih, vlada popolno soglasje med obema. — V svojem nadaljnjem govoru se je izjavil dr. Ninčič proti donavski konfederaciji. Avstriji je treba pomagati z gospodarskim sodelovanjem. Izjava dr. Ninčiča je bila mnogo komentirana.
komunTke~včerajšnje ~seje.~“
Bukarešta, 11. maja. Včeraj dopoldne ob 10. se je vršila konferenca zastopnikov Male antante, s katere je bil izdan sledeči komunike:
»Dr. Beneš, Ninčič in Duca so nadaljevali danes zjutraj razpravo o odnošajih Male antante s sosednimi državami. Beneš je seznanil Ninčiča in Duco z rezultati pogajanj s Poljsko. Kraljevina SHS in kraljevina Rumunska sta z rezultati pogajanj zadovoljni, ker vidita v njih nov zelo važen korak stabilizacije miru. Prav tako je Ninčič seznanil Beneša in Duco s pogajanji, ki se vodijo v tem času in v istem cilju z Grško. Enako sta tudi Češkoslovaška in Rumunija za-intresirani na tem, da ne bo v njih okolici kaljen mir. Ugotovili so z zadovoljstvom, da boljševiška opasnost na Bolgarskem ni uspela. Radi tega se ne misli podvzeti nobene akcije, ki bi mogla preprečiti definitiven triumf reda v Bolgarski. Države Male antante ne morejo
dovoliti nobenega pojačanja bolgarske ■ vojske, ker bi se s tem samo ogrožal mir.«
1 Dalje govori komunike o odnošajih z Madžari. V detajlni diskusiji je bilo konstatirano, da način, kakor mislijo Madžari nadaljevati politiko finančnega ozdravljenja s spremembo gotovih točk mirovne pogodbe, zlasti onih točk, ki se nanašajo na razorožitev, ni v stanu, da vzbudi zaupanje do Madžarske. To zaupanje je bilo dalje zmanjšano z madžarskimi izjavami, ki streme za izpre-membo z mirovnimi pogodbami določenega stanja. Države Male antante bodo prisiljene, da v tem smislu vzamejo take izjave na znanje. Najbolj temeljito pa je bilo diskutirano avstrijsko vprašanje. Utrjena je popolna soglasnost, da je treba nadaljevati politiko finančnega ozdravljenja, ki jo je inavgurirala Zveza narodov. Pred zaključkom 'konference so ponovno razpravljali o evropski situaciji ter konstatirali popolno soglasnost.
DR. NINČIČ SE VRNE V TOREK.
Beograd, 11. maja. Po brzojavki iz Bukarešte potuje zim. minister dr. Ninčič v torek popoldne v Beograd.
Delo anketne komisije.
Zagreb, 11. maja. Nekateri člani an-: ketne komisije so se vrnili z izleta, ostali pa se vrnejo danes zjutraj. Danes dopoldne se ne bo vršila nobena seja anketnega odbora. Prihodnja seja bo šele popoldne ob 5. Na njej bosta zaslišana Jalžabetič in Lovrekovič, bivša člana HRSS, ki sta vsled Radičevega vstopa v seljačko internacionalo izstopila iz stranke. Smatrajo, da bodo njih izjave zelo važne tudi za samo komisijo.
Po razpoloženju nekih članov anketnega odbora izgleda, da utegne priti celo do diferencijacije v pogledu spornih radičevskih mandatov, tako da bi anketna komisija predlagala, da se en del radičevskih mandatov verificira, drugi mandati pa da se razveljavijo. Smatrajo, da bodo na sklep anketne komisije znatno vplivali oni razgovori, ki se pod raznimi pretvezami in na razne načine tajno vodijo v Zagrebu med nekaterimi radikalnimi člani anketne komisije in med službenim vodstvom stranke.
In daljna zapreka je Trboveljska pre-mogokopna družba, je vsa vaša v službi velekapitala stoječa politika, ki ugo-nablja gospodarsko samostojnost slovenskega naroda.
Pa kaj bi še dalje naštevali, saj ve vsa Slovenija, zakaj vas mora odklanjati in zakaj vas je odklonila.. Le eno bi še povedali. Vaš neizbrisen greh je,, da ste zanesli v slovensko politiko take manire, tako brezkultumost, kakor je še preje nismo poznali. Ne čudili bi se,
če bi zgodovinar označil vaše delovanje kot političen sadizem najgrše vrste.
Pa kako bi #se vezali z vami, ko pa niti ne držite besede tedaj, kadar jo podkrepite z lastnim podpisom?
Končajte s svojimi grehi, poslovite se od ljudi, ki ne drže besede, postanite pravi naprednjaki in svobodomiselci, spoštujte demokracijo — potem je mogoče govoriti z vami. Preje pa je vsaka beseda odveč, ker z reakcionarci in teroristi se ne družimo.
"Sofijski proces.
Sofija, 11. maja. Zaslišavanje udeležencev pri atentatu je končano. Fried-man je prosil, da naj ga v slučaju smrtne obsodbe raje ustrelijo kakor obesijo, ker je navajen gledati smrti v oči. Poslednja želja mu je bila, naj ga prepeljejo v policijske zapore, da se tam poslovi od žene, ki je tudi zaprta.
Koev je bil zelo žalosten in je izjavil, da on ni koinspirator atentata. Svojo vlogo je prevzel iz prijateljstva, ni pa imel nobenih zvez niti ni vedel, kaj se dela. Prosi za pomilostitev. Ima deco, ki bo propadla, če bo obsojen na smrt, prav tako kakor sta propadla Daskalov in Tanburov, ker nimata roditeljev.
Cerkovnik. Zagorski prizna, da je storil ogabno delo, ali vendar prosi, da ga obsodijo na dosmrtno ječo, da bi se mogel dovolj pokoriti za svoj zločin. Daskalov in Tanburov priznavata krivdo, vendar pravita, da sta to storila v lahko-mišljenosti, ker nista videla dolekosež-hih posledic. Sodniki so se nato umaknili in sinoči niso še izrekli smrtne obsodbe.
Glavni zbor N. S. S.
Po svoji stari navadi so pozdravili mladinski listi tudi zbor NSS z lažjo in psovko. Med drugim pišejo, da je bil včerajšnji zbor NSS. samo zbor ostankarjev. Kako brez vsake podlage je ta psovka, more sporočiti mladinom njih poročevalec, katerega so pustili narodni socialisti v vse pohvale vredni liberalnosti na zbor, če bo namreč objektivno poročal.
Povedati bo moral, da je bilo na glavnem zboru NSS na stotine navdušenih ljudi, takih, ki so pri stranki le iz idejnega prepričanja in ki vztajajo pri njej, pa čeprav so v stalni nevarnosti, da bodo premeščeni in preganjani. Govoriti takim ljudem, da so Ostankarji, morejo pač samo ljudje, ki nimajo prav nobenega spoštovanja do osebnega prepričanja in ki mislijo, da je vladna moč začetek in konec vse modrosti.
Vrhu tega pa so tudi silno nerodni. Naš uvodnik o zboru NSS jih je spravil čisto iz kontakta in zato so napisali cel uvodnik o grozeči združitvi NSS s kmetij« in radičev-ci in niti toliko niso premislili, da bo taka vest na njihove pristaše vplivala samo de-primujoče, na vse njihove nasprotnike pa bodrilno.
Ker natakamo svojim bralcem le čistega -vina, zato moramo »Jutrov« strah reducirati na realno podlago. O priklopitvi NSS k skupnemu nastopu s SKS in SRS je danes le preuranjeno govoriti, dasi je razpoloženje za kmetsko-delavsko fronto v vseh treh skupinah stalno močnejše. Ni treba drugega, ko da mladini izvrše še par persekucij in skupna fronta bo takoj vzpostavljena. V^ boju proti nasilnostim in reakcionarstvu so že danes vse tri skupine ena celota in sicer tako enodušna celota, da je povsodi močna volja tudi za skupen volilni nastop.
Skupen nastop pa ni isto ko fuzija in zato mladinsko časopisje čisto navadno laže, ko piše o koncu SKS, SRS ali NSS. - Vse te tri stranke obstojale še naprej, doseženo je zaenkrat samo to, da se ne bodo prepirale med seboj, temveč s tem večjim elanom šle v boj proti nazadnjaštvu, terorizmu in javni demoralizaciji in s tem proti mladinski stranki, ki je reprezentant vsega tega.
*	*	*
Poseben pomen so glavnemu zboru NSS dali češki delegati. Pravilno je dejal dr. Po-liteo, da je slovanska internacionala demokracije na obzorju. Vsi češki delegati so poudarili slovenstvo na tako manifestanten način, kakor ga v Sloveniji že dolgo nismo slišali. Posebno toplo zahvalo pa vsem njim za njih iskrene besede o trpljenju naših bratov tam preko.
*	*	*
Ko je g. Zeminova v svojem vsebinsko bogatem govoru omenjala Masaryka in nje-gove izjav© o socializmu, smo se spomnili časov, ko so sedanji mladinski generali nastopali v Sloveniji kot učenci Masaryka. In danes? Menda ni Masarykovega nauka, katerega ne bi zatajili in menda ni Masaryko-vega nauka, proti kateremu se ne bi pregrešili. In na vse to hočejo, da gredo ljudje, ki so ostali zvesti Masaryku, ž njimi. Gospodje! Reka ne teče navzgor in zato ne pričakujte nemogočega.
POTEK ZBORA.
Včerajšnjo nedeljo se je vršilo glavno zbo-rovanje Narodne socijalistične stranke, ki je bilo zelo dobro obiskano.
Že v petek so prispeli v Ljubljano delegati Ceškoslovenske strani socialističke, katerim na čast se je vršil v restavracija »Slon« pozdravni večer, ob kateri priliki je bilo izmenjanih več iskrenih bratskih pozdravov. Večera se je udeležil med drugimi tudi predsednik Češke obce v Ljubljani g. ing. Kasal	•	,	,•	,	.
V soboto zvečer se je vršilo delegatsko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 žlanbv iz vseh krajev Slovenije. Po dr. Poli-teu je bila zastopana tudi zagrebška organizacija NSS.	.
Zborovanje je poteklo v popolnem soglasju v načelnih vprašanjih in vse resolucije, ki jih deloma v skrajšani obliki objavljamo, so bile sprejete soglasno.
V nedeljo je ob pol 10. otvoril g. Deržič ■glavno zborovanje, ki se je vršilo v lepo Okrašeni dvorani »Uniona«. Zborovanje so pozdravili v imenu Ceškoslovenske strani socialistični češkoslovaški poslanec _Spatny in podpredsednik Stranke poslankinja Zeminova. Vsi navzoči so z navdušenjem sledili njihovim izvajanjem. Viharno odt^ bravanje je žel tudi dr. Polite«, za svoj referat o načelih narodnega socijalizma.
Predsednik g. Deržič je nato referiral o zunanje in notranjepolitični siplji, Podpredsednik Juvan pa o strankmi orgam-zaciji in tisku. Na delegatskem zboru sprejete resolucije je glavno zborovanje z bravanjem sprejelo na znanje, lstotako j. potrdilo soglasho izvolitev novega načelstvi . predsednik Deržič, podpredsednika J u -
v a n in Gobec. Po pozdravih s strani narodno soc. mladine in strokovnih organizacij je predsednik med zvoki narodnih himen lepo usj>eli zbor zaključil, nakar se je vršil skupni obed v Unionu.
Zvečer se je vršila v hotelu Tivoli družabna zabava.
RESOLUCIJE
I.
Glavni zbor NSS izjavlja v soglasju z resolucijami prejšnjih svojih glavnih zborov ponovno, da smatra za predpogoj notranje konsolidacije in s tem utrditve zunanjepolitičnega položaja naše države iskren sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci na podlagi popolne dejanske enakopravnosti. V
dosego tega cilja je v mejah svojih osnovnih načel NSS pripravljena sodelovati z vsemi političnimi strankami in skupinami v državi, ki so kot predstaviteljice svobodne volje naroda resnično za sporazum.
II.
V svrho socijalne zaščite delavskega razreda in z njim na isti gmotni višini stoječih stanov (malih kmetov, malih obrtnikov, uradnikov, učiteljev itd.) in njihovih človeško eksistenčnih pravic proti kapitalističnemu izkoriščanju, smatra NSS za najnujnejše, da se ves jugoslovanski duševni in ročni proletarijat združi v enotno socijalno solidarno fronto, ker edino na tej podlagi je možna pridobitev one politične moči, ki je potrebna za uresničenje upravičenih zahtev, interesne skupnosti delovnega ljudstva potom legalne socijalne zakonodaje. NSS odklanja marksistično misel internacionalne revolucionarnosti, ker človeštvo bo demokratično le v toliko, v kolikor bo vsak narod sam v sebi razvil lastne moralne in duševne sile ter v kolikor bo sam pokazal demokratične zrelosti in socijalne pravičnosti. Zato smeri naš socijalizem k enakopravnosti med narodi potom intenzivnega dela za socijalno enakopravnostjo predvsem v lastnem narodu in državi. Da vodi nadalje pot našega socijalizma preko slovanske socialistične solidarnosti k mednarodni socialistični solidarnosti, hočemo na tem mestu ponovno povdariti.
III.
Pozdravljamo delo Male Antante stremeče za zagotovitvijo evropskega in posebno j srednjeevropskega ravnovesja in miru. Posebno pozdravlja sodelovanje Jugoslavije in j Češkoslovaške in želimo, da se temu sode- j lovanju pridruži čimpreje tudi Poljska in : Bolgarska, ki enkrat rešena krvavega in ne- ' človeškega Cankovega terorja, more in mo- : ra postati močen sestavni del jugoslovanstva , in s tem vsega slovanstva. Prav tako iskreno želimo priključitev Rusije pod prapor de- | mokracije.	'
Ta miroljubna slovanska grupacija bo najjačji protiutež šovinistični ekspanzivnosti Nemčije in Avstrije ter fašističnemu terorizmu Italije.
Ponovno povdarjamo, da se našemu neod-rešenemu ozemlju nikdar in pod nikakimi pogoji ne odrečemo in zahtevamo vsled tega, da naša država podesetori svoje delo v zaščito naših zasužnjenih rojakov.
V nadaljnih resolucijah pravi zbor, da mora biti socializem naroden in da se mora prilagoditi posebnim prilikam sbrskih, hr-vatskih in slovenskih kmetov. Povdarja se dalje važnost zadružništva, za katerega se izreka stranka popolnoma.
Zbor je za svobodo tiska, zborovanja in združevanja, za občinsko avtonomijo, za čist proporc v avtonomnih mestih in sploh za najširše samoupravne pravice ljudstva.
Javni socialni zavodi morajo biti v rokah nameščencev in delavcev, komisarje se odklanja.
Zbor se pridružuje vsem zahtevam javnih nameščencev in vpokojencev.
Proti tudi le,začasni ukinitvi neodvisnosti sodnikov zbor najodločnejše protestira.
Odločno protestira dalje zbor proli vsakim političnim persekucijam uradništva.
Toplo še zavzema zbor za invalide ter priporoča ustanavljanje invalidskih zadrug.
Zbor zahteva odpravo obdačenja na življenjske potrebščine in 2% davka na ročno delo, zahteva izenačenje davkov, izvedbo agrarne reforme (tudi na cerkvena posestva) ter uvedbo državne akcije za cenen kredit, ki mora biti podvržen javni kontroli,
Končno se izreka zbor proti novemu osnutku stanovanjskega zakona.
BRATSKE BESEDE.
Na delegatskem zborovanju NSS je imenom ČSS' pozdravil navzoče generalni tajnik ČSS g. S o 1 c, ki je med drugim izvajal:
Leto za letom prihajamo med vas, da učvrstimo medsebojne simpatije, medsebojno zvezo med našimi srci. Da pozdravimo ne samo vašo stranko, ki je tudi naša, ker med našo in vašo vodilno idejo ni razlike, temveč da pozdravimo tudi vašo državo in utrdimo zvezo z njo. Ker prepričani smo, da sta obe naši državi v prvi vrsti poklicani, da ohranite mir v Srednji Evropi in se uprete vsaki izpremembi mirovnih pogodb, ki bi bile v škodo obstoju naših narodov. Pr: tem pa smo tudi prepričani, da^ ne sme ta zveza obstojati le v diplomatičnih stikih, temveč da se mora graditi od zdolaj, od srca do srca, od delavca do delavca.
In ob tej priliki bi povdaril še nekaj, čudno se bo morda zdelo, da mi, zastopniki vlade češkoslov. stranke prihajamo pozdravljat vas, opozicijonalce jugoslovanske in vam ponujat bratsko svojo roko. Toda velikanska je razlika med opozicijo pri nas v ČSR in pri vas v Jugoslaviji. Pri nas obstoji opozicija iz strank, ki bi rade čimpreje zadale smrtni udarec naši* republiki, pri vas pa pomeni' opozicija ljubezen, pravo in resnično ljubezen do države, ki se ne straši nobenih žrtev, da jo reši. Vi ne soglašate s slabim sistemom, ki vlada pri vas, vi hočete Jugoslavijo boljšo kot je, demokratično. To je osnovna razlika in v toliko ste na boljšem, ker vi bojujete proti slabemu v lastnem narodu, medtem ko smo mi večkrat prisiljeni, da sklepamo kompromise tudi z onimi, ki so nam načelno nasprotni, samo da rešimo našo ljubljeno republiko pred protinaronimi sovražniki.
Priključitev Avstrije k Nemčiji.
V razgovoru z znano Beiio-Zuekerhandl- 1 Szeps je dejal o tem, ravno sedaj tako aktu- ! alnem oprašanju Leon Blum, voditelj fran- 1 coskih socialistov sledeče:
>Pred kratkim sem sprejel obisk Adolfa Brauna, člana socialističnega izvrševalnega odbora. Podal mi je zelo važna pojasnila o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Nemška socialno demokratska stranka je proti priklju-čitveui politiki. Mene ta izjava ni presenetila, ker sem opazil ob priliki posestov raznih socialističnih kongresov v Nemčiji, kako slab odmev je našla vedno agitacija avstrijskih socialnih demokratov za priključitev Avstrije k Nemčiji. Adolf Braun je navedel za stališče rajhovske socialne demokracije dva argumenta. Prvič ne dovoljuje gospodarski položaj Nemčije, da bi si naprtila še breme revne in v tako- težavne probleme zapletene Avstrije. Drugič pa smatrajo nemški socialni demokrati za veliko politično napako, evropsko vprašanje z razgrnitvijo priključitvenega vprašanja še komplicirati in otežkočiti. Samoposebi se razume, da nemški socialisti ne morejo kratkomalo ubogati povelja Poincareja, ki je dekretiral, da je priključitev Avstrije k Nemčiji za večno izključena. Toda v trenutku, ko je treba podpreti politiko sporazuma, so dokazali nemški socialisti, da hoče njihova politika biti politique raisoune (razumna politika) ne pa sentimentalna politika.
Na vsak način je redka nasprotujoča si igra političnih sil, da odklanjajo v Nemčiji socialisti in del demokratov združitev z Avstrijo in da jo želi iz cerkveno političnih vzrokov samo centrum. Dočim pa v Avstriji hočejo združitev socialisti in demokrati, a jo krščanski socialisti odklanjajo.
*
»Berliner Tagblatk pa poroča, da se opaža v francoskih krogih preokret glede priključitvenega vprašanja. Predvsem se v Parizu povdarja, da bi bili s priključitvijo Avstrije k Nemčiji okrepljeni demokratični elementi v Nemčiji in bi bila izvolitev Hindenburga nemogoča. — Nasprotno pa je opažati, da se je zelo okrepil odpor Italije proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Italijani so mnenja, da bi s priključitvijo nastala gospodarska nadvlada Nemčije na Balkanu. Nadaljna posledica bi bila, da bi nemški irre-dentizem na južne mTirolskem zelo narastek Na meji bi se pojavila zopet stara pošast vsenemške ekspanzije. Vsled tega mora Italija priključitev Asvtrije k Nemčiji odkloniti. V tem zmislu piše »Corriere della Sera«, ki je liberalen list in ki zagovarja samoodločbo narodov. Kako pišejo fašistov-ski listi, si lahko vsakdo sam predstavlja.
- Iz vsega tega pa sledi, da zaenkrat s priključitvijo Avstrije k Nemčiji ne bo nič.
Novi boji v Maroku.
(Od znanega orientologa prof. dr. Alojzija Musila.)
Praga, 7. maja.
Močni oddelki francoskih čet, ki operirajo v Maroku, so bili koncentrirani v okolici Feza in Taze, okrepitve so bile pritegnjene iz Alžira in pripravljenih je mnogo aeropla-nov, da se, kakor pravijo francoski listi, očisti že itak zasedeno obmejno ozemlje španske cone sumljivih	individijev	ter	zasigura
francoski vpliv. Po	tej izjavi bi	šlo	za	voja-
ško operacijo, kakor so v Maroku običajne, toda pretiravanje zadevnih poročil in dejstvo, da vodi akcijo maršal Lyautey osebno, dokazuje, da se pripravlja dogodek, s katerim naj se razširi	francoska cona	na	stroške španske.	:
Francozi obžaljujejo, da so priznali s pogodbami od 3. oktobra..1904 in od 1. septembra 1905 špansko cono v Maroku ter jo razmejili s pogodbo od 27. novembra 1912 definitivno. Španski del Maroka zapira Francozom dohod k Sredozemskemu morju ter jih * sili, da se morejo zanašati samo na luke v j Atlantskem oceanu. To stanje otežkoča nji-I hov položaj ne samo v gospodarskem^ oziru, temveč tudi v vojaškem. Bizerta in Toulon, ti dve oporišči francoske vojne mornarice v Sredozemskem morju ne pridela za Mano k o niti v poštev, ker so maroške luke v španskih rokah. Izhod iz Sredozemskega morja se more vsak trenutek zapreti iz Gibraltarja in radi tega je navezan Maroko v slučaju vojne samo na svojo atlantsko mornarico.
Se bolj se občuti španska cona 'na gospodarskem polju, ker ne more občevati Maroko neposredno niti z Alžirem in Tunisem, niti z južno francoskimi lukami. Ves izvoz in uvoz se mora vršiti ali zahodno preko atlantskih luk ali pa vzhodno preko alžirskih, dasi bi bila severna smer najkrajša in torej tudi najcenejša.
Tudi v političnem oziru povzroča španska cona velike težave. Po pogodbi glede protektorata z dne 30. marca 1912 jamči Francija za integriteto in red v vsej državi maroškega sultana. Španska cona pa je del te države in Francija je primorana, da izpos-ljuje priznanje svoje suverenitete tudi tam. Toda v španski coni se ne briga nihče za maroškega sultana; pretežna večina prebivalstva priznava Abdelkerima, sina Alijevega, če že ne za svojega gospodarja, pa vendar za voditelja v boju za nacionalno neodvisnost. Francija bi bila vsled tega zavezana, da nastopi' zoper Abdelkerima ter ga prisili, do pokorščine.
’ Abdelkerimovi uspehi njegove reforme, primeren mir in vedni porast blagostanja na ozemlju, ki je danes pod njim, dajo mi-■ sliti ne samo sosednjim v francoski coni stanujočim rodovom, temveč tudi mnogim
mladim Marokancem, ki so bili vzgojeni v francoskih šolah. Zakaj ne bi mogli posnemati Abdelkerimovega vzgleda ter zasigu-rati brez tujih gospodov mir je v svoji domovini ter dvigniti blagostanje. Tudi v Maroku se že čuti vspeh francoskih šol. Do leta 1920 so absolvirali 103 Marokansci francoske srednje in višje šole. Od tedaj se je njihovo število vsaj podvojilo. Čitajo časopise, ne samo francoske, temveč tudi arabske, ustanavljajo društva, debatirajo o ustavi; o odgovorni vladi in človeških pravicah svobodnih domačinov. Številni neprevidni Francozi jim pomagajo pri tem ter jim kažejo pot do uresničenja njihovih sil. Isto gibanje se vedno bolj širi tudi v sosednjem Alžiru in v iuniziji dominira to gibanje javno mnenje ne saino avtohtonega prebivalstva, temveč tudi francoskih uradnikov in kolonistov.
V Egiptu in v Indiji so se stvorili odbori, ki se pridno bavijo z dogodki v španski coni ter podpirajo Abdelkerima ne samo mo-ralično, temveč tudi materielno. Vsak muslimanski list prinaša od časa do časa obširna poročila o narodnem junaku v španskem Maroku ter se obrača do bralcev s prošnjo, da se ga spominjajo in posnemajo njegov vzgled.
Umevno je, da bi bil posegel maršal Ly-autey vmes že v jeseni neposredno po odhodu španskih čet 'ter bi bil zasedel špansko cono razven onih par španskih obrežnih krajev, toda takrat ni bila mednarodna politična situacija ugodna za tako podjetje. Šele politični umor, ki je bil izvršen na Sir-dar Lee Stacku, je razčistil ozračje. Francija je privolila k angleškim korakom v Egiptu in Sudanu ter si je zasigurala s tem 'glasom aliančne pogodbe od 8. aprila 1904 svobodno roko v Maroku. Italija potrebuje francoske podpore,^ da pridobi važno oazo Džera-bub in današnja španska vlada se sploh ne more protiviti.
Maršal Lyautey je popolnoma pripravljen, da premaga Abdekerima z enim udarcem ter uvede na njegovem ozemlju francoski mir. Poraz najsi bi bil samo delen, ali daljša guerilla-vojska pa bi utegnila izzvati celo v francoskem Maroku nevarne pojave.
Politične vesti-
— Vprašanje našega prometa. Novi železniški minister Anta Radojevič je sprejel novinarje ter jim podal sledečo izjavo o naših najvažnejših železniških vprašanjih. Zaradi izgradnje Jadranske železnice se vadijo pogajanja z Blairovo skupino, ki je obvezana, da financira in tehnično izvrši Jadransko železnico. Vlada vztraja na tem, da loči finančno vprašanje od tehničnega, da bi bilo tako pri zgradnji proge zaposleni naši ljudje. Jadranska proga bo najbrže končala v Kotoru. — Most med Beogradom in Pančevom bi veljal pol milijarde dinarjev in se zato zaenkrat ne bo gradil. Ponujana pa eo tuja posojila. — Vrasiranje proge Beograd - Obreno-vac, ki bo vezala Užice s Sarajevom, je odrejeno. Proga Knin-Pribudič bo gotova koncem junija. — Vse lokomotive se morajo popravljati doma in se bo zato naročila velika delavni«! za popravo lokomotiv v Nemčiji.
V bosanskem rudniku Ljubiji pa se bodo zgradili plavži za izdelavo jekla. — Železniška služba. Uslužbenstvu so izdane stroge odredbe glede vršitve službe. Vsako zakas-nenje vlaka nad 5 minut treba brzojavno opravičiti. Zelo se ima paziti na čistost v vagonih. Sprevodniki, katerih vozovi so nečisti, bodo odpuščeni. — Da se omogoči lažji obisk Dalmacije, bodo plačali uradniki izletniki samo četrtinsko vožnjo, drugi izletniki pa polovično. Toda v Dalmaciji morajo ostati najmanj 15 dni.
— Sestanek med dr. Janjičem in St. Radičem se je izvršil v naj večji tajnosti in dainfc-. so zagrebški novinarji organizirali tiara vngst detektivske taktike, se sploh ne bi izvedelo o tem sestanku. Dočim se je vršila vdrugem nadstropju sodne palače razprava anketne komisije, je bil v prvem nadstropju v sobi preiskovalnega sodnika sestanek med dr. Janjičem in St. Radičem. Ko je imel Janji« oditi iz sobe, je pozval Pavle Radič, .k sebi novinarje, da jim da intervju. Ko je bil hodnik prazen, je prišel iz sobe preiskovalnega sodnika dr..Janjič, ves vesel, da ganihče ne; vidi. Toda koncem hodnika stopi nenadoma, pred njega neki novinar in se mu javi. Dr. Janjič je nato odšel na sejo anketne komisije • in podpisal protokol, kakor da bi ves čas prisostvoval seji. Konec seje se, je nalašč tako dolgo .zavlačeval, da je prišel dr, Janji,; _ St. Radič je pozneje priznal, da je imel sestanek Z‘ dr. Janjičem, »svojim pobratimom in časov Markovega protokola«. O vsebini razgovorov pa ni, hotel dati St. Radič nobenih pojasnil.
— Bolgarska. P r e k i s o d v S of i j i. Kot prvi je govoril državni pravdnik. Atentat da je delo komuriistov in zemljedelcev na povelje Moskve. Komunisti niso Bolgari, niso pošteni ljudje, temveč plačanci, ki jih je treba iztrebiti. Fridman je inspirator atentata, ker je priča KoleV priznal, da je Fridman govoril o atentatu' že 26. marca na sestanku teroristov rv: ulici Rusalka. Ravno tako so- krivi vsi ostali. Gručarov je zaukazal Jankovu, da dvigne v zrak katedralo Aleksandra Nevskega. Plan za atentat na Narodno sobranje izhaja iz vrst zemljedelcev. Ko-ev je aktivni udeleženec atentata, ker je kril atentatorje. Za vse te predlaga zato državni pravdnik smrt na vešalih. Za njim je govoril državni zastopnik, posl. Kleropanov. Pravi, da ni dovolj ostre kazni za atentatorje. Med komunisti in zemljedelci ni nobene razlike. Eni ko drugi so delali za Moskvo, eni ko drugi so izdajalci in zato jih je treba kaznovati s smrtjo. — Zagovori. Zagovornik cerkovnika je zahteval, da se njegor klient kaznuje čim najmileje, ker je vse priznal. — Zagovornika Daskalova in Koeva
pobijata obtožnico in dokazujeta nedolžnost Svojih klientov. Komarova brani njegov brat. Pobija obtožnico in navaja, kako je njegov brat vedno požrtvovalno delal za druge in pri tem potrošil vse svoje premoženje. Nato govori F ri d m a n. Pravi, da je komunist in da mu je komunizem svetinja. Atentat pa je zločin, katerega kot trezen politik ne more odobriti. V bolgarskih razmerah je mogoča samo legalna borba. Edinstvena fronta je edina možnost za osvoboditev bolgarskega naroda. Toda med politiko, ki jo zastopa, iil brutalnim zločinom ni nobene skupnosti. Je revolucionar in svojega prepričanja ne prodaja. »Morete me obsoditi na smt in vbiti, toda vseeno ne čutim potrebe, da se odrečem temu, kar mi je najsvetejše.« Ni Član centralnega komiteja, ni terorist, ni atentator, pač pa ilegalni komunist, kar priznava, ker bi ga bilo sram odreči se svojemu prepričanju. Mirno čaka na kazen, ki jo bodo izrekli nad njim. — Razprava je bila prekinjena in se nadaljuje v soboto. Razsodba bo izrečena najbrže v soboto zvečer. — Truplo na ulici. Blizu italijanskega poslaništva je bilo najdeno truplo z napisom: .»Tako se zgodi vsakemu izdajalcu.« Uboj je • delo nelegalnih. — Po vsej Bolgarski se dnevno nadaljujejo aretacije. Med drugimi je bilo aretiranih tudi mnogo učiteljišcnikov. — V Varni je bil na ulici ubit nek vojak,
Dnevne vesti.
MLADINSKA POLITIKA.
Še včeraj je posvetilo »Jutro« cel uvodnik slavospevu o zmožnosti in sposobnosti mladinskih politikov. Mal donesek, kako izgleda ta sposobnost v praksi.
Tik pred glavnim zborom narodno socialistične stranke je zadela mladinska perseku-cija tudi prof. Bračuna, odličnega člana narodno socialistične stranke. Dva dni nato pa je' objavil mladinski »Slovenski Narod« apel na narodne socialiste, da se združijo z mladinsko stranko.
Pa ne da so mislili mladini, da se simpatije narodnih socialistov pridobi najlažje s tem, da se njih pristaše persekvira. Ali mar mislijo mladini, da so v Sloveniji že vsi ljudje brez hrbtenice?
Na vsak način je mladinska metoda za pridobivanje pristašev nad vse originalna. Da bi pa bila znak politične sposobnosti in uvidevnosti — ne veruje niti političen otrok.
— Pozabljen princip. »Jutro« se je izneverilo svojemu principu in ne ignorira več »Narodnega Dnevnika«. Tako zelo se seveda
ubijalec ie ubežal - Blizu Silvena je prišlo ni sP<«abilo, da bi imenovalo naš list z ime-	_
Ubijalec je ube .	vstašev Vndin l nom> toda razgovora s poslancem Pucljem j be. — Pristojbina za vij
S šSe 'drugi vstaši so bili ubiti	'^ , ni moglo prezreti. In napisalo je cel članek j naših kopališč in letovišč
Mirje	_	___	_	_	i	kot odgovor. Žal nam je nemogoče z »Jutro- .i;..«-;,.,, it« rvotnna 1
smač, zvaničnik ljanske oblasti. Pripustitev
pri velikem županu ljub-
= Nova belgijska vlada Voditelj flamskih katolikov Van de. Vyvere je misijo sprejel s sestavo kabineta. De Vyvere je misijo sprejel. Njegova vlada je le predhodnega značaja. Rešila bo proračun, nakar se bo najbrže	   0_____a~~r
umaknila vladi, sestavljeni od socialnih de- j pucelj? Kaj lažete gospodje tako neženira
jnokratov m krščanskih demokratov.	-	_	 -	...
= Združitev rumunskc opozicije. 2e dalje (
Kranja k mednarodnemu telefonskemu prometu. Dne 1. maja je bil otvorjen telefonski promet med Kranjem in Trstom. Pristojbina za navadni triminutni pogovor Kranj—Reka znaša 13.50 Din, za progo Kranj—Gorica pa 21 Din.
— Potne olajšave za inozemske potnike. Za prihod v našo državo ali za tranzit je potrebna odobritev notranjega ministrstva vsem delavcem, ki bi hoteli priji k nam v svrho zaslužka. — Ako pride inozemec v našo državo brez viza, mora plačati trikratno pristojbino. Potovanje iz kraja v kraj je dovoljeno brez posebne odobritve. Ako poteče veljavnost viza, ga lahko pristojno ob-lastvo podaljša za dva meseca. Za daljši rok je pristojno ministrstvo, tujec lahko ostane v dotičnem kraju. Ako se prošnji ne ugodi, mu mora pristojno oblastvo izdati vizum za odhod. Tujcu se potni list ne sme nikdar odvzeti, razen če je osumljen kakega kaznivega dejanja. Tujcu ni več treba, da se oblastvom osebno prijavi ali odjavi. To je dolžnost stanodajalca. Potni listi se morajo pregledati edinole na meji, izvzemši, ako obstoji sum glede nezanesljivosti kake ose-
iza v svrho poseta znaša samo deset dinarjev, ako ostane inozemec najmanje 14 dni v dotičnem kraju.
— Absolventi juridične fakultete, ki hočejo v poletnem tečaju 1925 položiti državo- j
vim« »odgovorom« polemizirati, ker »Jutro« zida svojo argumentacijo na stvari, ki jih
v našem članku sploh bilo ni. Tako doka-	v	OUICUI	lWB	,	,....	, ,	-	,
zuje »Jutro«, kako da je napačna protisrb- ! siovni državni izpit, morajo vložiti svoje ! X? c!	or	elektrarne,	vodovode	itd.
ska fronta. Kakor da bi o tej govoril gosp. prošnje pri podpisanem podpredsedniku za i	r"“™
Podrobnosti glede bombnega atentat« na gimnaziji v Vilni. Med maturo, — pii kateri so ostali abiturijenti večino odgovorov dolžni, — je vstal nenadoma vidno razburjen kandidat Stanislav Lawrinowicz, potegnil samokres ter oddal več strelov na gimnazijskega ravnatelja in predsednika komisije Bieganskega. Obenem je pričel streljati med profesorje, kakor besen, učenec Janusz Orembalsky. Oba učenca sta bila kot repetenta pri profesorjih slabo zapisana. V splošni zmedi, ki je nastala vsled tega stra-1 ja n ja, je hotel vreči dijak Tadej Domanskj med profesorje bombo. Zdrknila mu je i* roke ter eksplodirala pred njegovimi kultnimi nogami. Učinek eksplozije je bil strašen. Domaiiskega je raztrgalo na kose, dijaki Lawrikowicz in Zagorsky ter Orembalskj, pa so se zgrudili smrtno ranjeni na tla. Ravn. Bieganski, prof. Jankowski in7 abitu-rijentov pa je bilo težko ranjenih. Ravn. in 4 dijaki so ranam že podlegli. Preiskava je ugotovila, da je bil ravnatelj vsled svoje strogosti pri dijakih prav malo priljubljen. Ugotovilo se je dalje, da je atentat delo komunistične obrambne organizacije, ki so jo ustanovili dijaki med seboj. Dan pred maturo so se zbrali v neki predmestni gostilni, kjer so dogovorili komplot, nakar so se vrnili v avtomobilih v mesto.
— Komunalna posojila. Beograjska občina se pogaja z Blairovo skupino za posojilo 600 milijonov dinarjev, ki jih uporabi U asfaltiranje ulic. Mestu Osijeku se ponuja posojilo 1 milijon dolarjev, mestu Nišu pa 60 milijonov dinarjev, Požarevcu 250 tisoč funtov. Vsa ta posojila so namenjena za in-
- 2asa so se nekatere opozicionalne stranke trudile, da bi dosegle skupen nastop opozi-cionalnih strank proti vladi Bratianu-a. Zlasti se v tem oziru trudili zemljoradniki pod 'vodstvom poslanca Stere. Vsa prizadevanja pa so bila zaman. V zadnjem času pa je vlada sama poskrbela za združen nastop opozicije. Zemljoradniški poslanec Halippa in še dva druga poslanca so hoteli govoriti na nekem shodu v Besarabiji. Orožniki so lih nato aretirali, zaprli in do krvi pretepli. Vsi trije bi najbrže umrli, da jih niso kmetje pravočasno rešili iz orožniških rok. Ko je bila vsled tega vložena v rumunskem parlamentu interpelacija, je ministrski, predsednik • Bratianu zagovarjal orožnike. Opozicija 1® tedaj spoznala, da je postavljena izven za-®a in da more samo združena biti kos teroristični vladi Bratianu-a. In tako je prišlo 0 kupnega nastopa opozicije.
no? — G. Pucelj je dejal samo to, da bodo pri sklepanju sporazuma Hrvati zastopali svoje pokrajinske interese in ravno tako tudi Srbi in da je zato potrebno, da bo tedaj nekdo zastopal tudi slovenske pokra- j jinske. In za ta primer je treba skrbeti za ! domačo fronto. — Kje ste torej pobrali go- ! spodje od »Jutra« protisrbijansko fronto? Ali morda od g. Pribičeviča, ki je agitiral za prečanski blok?	i
— Glasilo krščanskih soeialeev je postalo »Jutro«. V nedeljski številki že piše nek i »krščanski socialecc, kako zelo da je umest- ' na premestitev prof. Remca in Jarca. — Nismo vedeli, da sede v redakciji »Jutra« tudi krščanski socialci.
— Brc* naslova in komentarja. Beograjska »Politika« piše: Pred dvema letoma je i pevsko društvo Stankovič prišlo v Maribor. • Na postaji ga je dočakala »Glasbena Matica« J in odvedla pevce v avtomobilih v priprav-
izpraševalne komisije (Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 10, I. nadstropje, št. 33) do konca maja t. 1 V mesecih julij, avgust in septem-oer 1925 ne bo terminov za polaganje tega izpita. — Podpredsednik: Kremenšek s. r.
— Izpremcmbe pri inšpektoratu finančne kontrolo v Ljubljani. Komisar Fran Golob je premeščen k oblastnemu inšpektoratu v Beogradu, komisar Anton Češnik pa kot srezki upravnik v Sarajevo. Dosedanju srez-ki upravnik v Sarajevu je premeščen k ljubljanskemu inšpektoratu.
— Nova carinska tarifa in odpust delavcev. Kakor poročajo z Jesenic, je sklenila tamkajšnja industrijska družba, da odpusti, — ako ne stopi v veljavo nova carinska tarifa do 15. t. m., — vse svoje delavce, ki jih ima zaposlenih okrog. 2000.
— Redukcija uradnikov na Češkoslovaškem. Iz Prage se poroča: Vlada je določila smernice za redukcijo uradnikov na Češkoslovaškem. V prvi vrsti se bodo odpuščali
-	XT	1	•	J' 1	••	•	'	» P	Vi	on	DO	uupu^uui
ljena stanovanja. Nato je priredila sijajen ura(lniki 2 nedostatno jezikovno kvalifika-
non Ir At ti n Irotarom c* in nonovnA mnr\rfA rrr* i . .	.	.	.	.
RKPERTOAR
Prosveta.
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
11. maja, ponedeljek: »Roka roko umije, obe obraz«. Red C.
12. maja, torek: Zaprto.
Opera.
11. maja, ponedeljek: Zaprto.
12. maja, torek: »Mignon«. Red A.
13. maja, sreda: »Glumači«. »Cvetje male Ide« (balet). Red B.
14. maja, četrtek: »Carmen«. Red E.
Gostovanje Hudožestvonikov bo v ljubljanskem opernem gledališu, kakor smo že Poročali, 15., 16. in .17. t. m. Prvi dan se ^[prizori Gorkega drama »Na dnu«, drugi Ul ('’°8°ljeva komedija »Ženitev« in tretji '‘‘f® »Medeja« z gospo Germanovo v naslovih M0gi: Ker nastopijo Hudožestveniki v Ljubljani le v treh predstavah, opozarjamo „3?® gledališke obiskovalce, naj takoj pre-blnwni„'-stopnice’ k* 80 na prodaj pri dnevni 10 do noT 10pernem gledališču vsak dan od
Po nrel,aTriin °d 3 d° 5- ure.
~I3_ i m se bo ^rvi«(?lun?až*< v »redo dne male Ide« P * ‘*Vajal ba,*‘ Cvetje
»Pedagoški teden« t Maribora. K*kor ie bilo id javljeno, se vrši v dneh odi 11. do 16. maja t. 1. v veliki katinski dvorani »Pedagoški teden«, kjer bodo priznani strokovnjaki razpravljali o reformi našega šolstva. Predavanja se vrše ob večernih urah {začetek ob 19.45) in so namenjena najširši*« drogom: staršem, vzgojiteljem, sploh ki se na kakršenkoli način pečajo i 7»*ojo. Po vsakem predavanju se vrši diskusija, ki bo vsakomur omogočila, da izrazi svoje mnenje ali da stavi primerna 'vprašanja.	r
banket, na katerem se je naravno mnogo govorilo o skupnem kulturnem delu, vzajemni pomoči itd.... — »Glasbena Matica« pride dne 12. t. m. v Beograd in priredi koncert v gledališču. Cisto naravno je bilo, da se je obrnila na »Stankoviča« za pomoč, da ji najde prenočišča "za pevce za -eno noč. Toda društvo »Stankovič« je smatralo za čisto naravno, da »Glasbeni Matici« odgovori, da mu je nemogoče prošnji ustreči.
— Avstrijski poslanik na našem dvoru.
Dosedanji avstrijski odpravnik poslov v Beogradu Hoffinger je imenovan za poslanika avstrijske republike na našem dvoru.
— Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje več mest varnostnih stražnikov za Ljubljano. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v Uradnem listu št. 41 od 5. tnaja 1925. V razpisu označena najmanjša višina 178 cm je pomota, pravilno je 168 cm.
— Razpisana mesta. Odda se: Pri okrožnem sodišču v Celju mesto višjega pisarniškega oficijala, pri okrajnem sodišču v Višnji gori mesto pisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorije, pri okrajnem sodišču v Kozjem pa mesto pisarniškega pomočnika.
mr — _-1	1	l	.	w	...
cijo, dalje oni, ki so stari nad 60 let, — pri teh se bo oziralo na rodbinske in socialne prilike, — končno uradniki,, ki so v dobrih materialnih razmerah, in ženske, ki žive v dobrih gmotnih razmerah in katerih možje so najmanje v VIII., činovnem, razredu.
— Najveeja poljska javna biblioteka. — Biblioteka varšavske univerze spada s svojimi 712.000 knjigami med največje evropske knjižnice.. Sedaj dobi na .podlagi poljsko-sovjetskega sporazuma iz Rusije še 40.0Q0 knjig, ki so, bile svoječa&no odnesene iz Poljske. Nedavno je vrnila Rusija tudi 8600 dragocenih rokopisov .kronista DugloŠa,, sta-i-opoljskega pesnika Kochanowskega. Po-tockega in drugih. Knjižnico preureja najboljši poljski strokovnjak za bibliografijo, direktor Ludvik Bernacki.
— Jugosloven v Ameriki obsojen na smrt. V severoameriški dfcžavi Nevada je. bil obsojen nedavno Jugosloven Stanko Jukič na smrt, ker je umoril iz ljubosumnosti svojo 16 letno zaročenko. Justifikačija se izvrši prihodnji mesec, in sicer bodo po tamošnjem’ predpisu usmrtili Jukiča na ta npčin, darga;
i bodo zaprli v jekleno celico ter spustili va-
Prošnje je vložiti v prvih dveh slučajih do i njo strupenega plina, ki baje povzroči prav
1. junija, v zadnjem pa do 25. maja. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za mesto načelnika konceptne stroke kategorije A, položaja III..
naglo smrt brez bolečin.
— Za državnega krvnika Madžarske je imenovan prvi pomočnik bivšega krvnika Karl Gold. Star je 65 let in izvršil je 308
za mesto pravnega referenta kategorije A, j rednih smrtnih obsodb. Koliko drugih ob-položaja VIII. ter za mesto uradnika pisar- i sodb je izvršil za časa belega terorja, o tem niške stroke kategorije C, položaja VIII. {	1X~	-	n-"
Prošnje je vložiti,do 15. junija.	f
■ —j* Uradnega lista. »Uradni list« z dne 8. maja prinaša med drugim »Pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resortu ministrstva za finance«.
Prestop v strokovne šole. Minister prosvete je odredil, da morajo imeti tudi učenci srednjih šol za prestop v strokovne šole nižji tečajni izpit.
—Odlikovanje. Z zlato medaljo za državljanske zasluge je bil odlikovan Mihael Ko-
viri molče. Obenem z Goldom se je potegovalo za'mesto krvnika še 22 drugih prosilcev. Krvniški posel je torej na Madžarskem v čislih.
— Poljska uvede kovani denar. Poljska vlada je predložila parlamentarni komisiji projekt, glasom katerega se , imajo odtegniti iz prometa papirnate novčanice 5 zlotih, ter povišati število srebrnega denarja iste vrednosti na 90%. Varšavsko:.finančno ministrstvo je razpisalo nov konkurz za modele zlatega državnega denarja.
'■dgar Riee Burroughs:
52
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Tarzan se doklej ni za to brigal, ker mu ni bilo •do samic, la so bile ugrabljene; Teeka pa je bila njegova prva ljubezen in njen Balu mu je prirastel. k srcu. 2e v mladih letih je navdajala Tarzana, želja po maščevanju, to je bilo t«krat, ko je Ku-' longa, Mbongov sin ubil Kalo. Tistikrat je odšel Tarzan sam in zadovoljil svojo maščevalnost. Isto-tako čustvo ga je sedaj navdajalo.
Obnil se je k Taugu. Pusti Gazana pri Mumgi. Stara je, otrpeli so njeni zobje, toda za Gazana bo že skrbela. >Če Gazan do najinega povratka umre, ti zavijem vratU je zapretil Mumgi in nato sta odšla.
Kam greva? je spraševal Taug.
Po Teeko greva, ubiti morava roparja, je od-Sgovoril Tarzan.
Njegovim čutom se je jasno razodevala tujčeva1* sled. Taug je položil Gazana v Murngino naročje z besedami: če umre, te Tarzan ubije. Nato se je podal za bakrenopolto postavo.
Nihče izmed cele Keršakove črede ni tako dobro poznal stezosledstva kot Tarzan, katerega so podpirali v tem čuti in pamet. Razsodnost mu je j^sno. razodevala, v katero, smer. se je podal fopar.. Posebno danes mu je bila Toogova sled tako jasna,-kakor bi bila v knjigah zapisana.
Tik za njim seje msjala velika kosmata opica.
Niti besedice nista ^pregovorila. Kakor dv^ strahova sta romala.skozi milijarde senc. Kot oči in ušesa, prav tako oster je bil njihov nos. Sled je bila še sveža. Ko sta zapustila čredo, sta prav lahko samo s pomočjo vonja sledila Toogu in Teeki. Znani voh Teekine sledi jima je razodeval, da sta na pravem potu. Kmalu pa jima je bila Toogova. sled tako domača kot ona druga.
Hitro sta napredovala. Nenadoma so zakrili
Obrestna mera se vrti okrog 10%. Odplačevanje traja 25 do 30 let.
— Velik požar na Dravskem polju. V vasi Zlatoličje, občina Št. Janž na Dravskem polju je izbruhnil dne 8. t. m. okrog 10. ure zvečer požar, ki se je hitro razširil tako, da je vpepelil velik del vasi. Zgorelo , j* 21 gospodarskih poslopij. Požar so gasile požarne brambe iz št. Janža, Maribora, Ptuja in Hajdinje. Her so bila poslopja lesena in s slama krita, se ni dalo mnogo rešiU. NajKimemu delu ognjegascev s eje zahvaliti, da so ostale vsaj zidane hiše. Ž gospodarskimi poslopji vred je pogorelo tudi vse gospodarsko orodje, vozovi, krma, več komadov kokoši in drobne živine, dočim so konje in krave vse rešili. Največjo škodo imajo: Terezija Ertl, pri kateri je požar nastal, Franc Orešek, ki je dobil vrhu vsega pri požaru precej močne opekline, Jakob Ogrizek, Franc Ogrizek, Martin Dobnik in Janes Pišek. .škoda .še ni ocenjena, na vsak način pa znaša več milijonov.
— Ženin s 14 predkaznimi. Te dni je prijavila na dunajski polieiji neka premožna dama, da ji je izvabil »inženjer« Albert Zol-linger pod zvitimi pretvezami 5000 šilingov (približno 50.000 Din) ter nato pobegniL Dama je ditala v nekem dunajskem Usta sledeči inserat: »48 leten gospod iz krogov inteligence želi znanja z ljubeznivo damot ki mu more dati na razpolago 50 milijonov kron. Ponudbe pod »Razgovor«. Potom te anonce se je seznanila s Zollingerjem ter ga obiskala v njegovem stanovanju, kjer ji je predstavil svojo »svakinjo«. Sedeli so toliko časa skupaj, da je pozabila nesti na pošto pismo, v katerem je hotela poslati v Trst menico, glasečo se na 30.000 lir. Prija*-no se ji je ponudil Zollinger, da odda ob pismo. Drugi dan .ji je prinesel »recepise«, toda je sumila, da je vzel menico iz pisma. Čez nekaj dni jo je naprosil za posojilo 5000 šilingov ter ji ponudil kot garancijo vieJ dokumentov o dolarskih. depojih. Dala mu je denar, nakar je mož izginil. Sedaj se- je izkazalo, da so depozitni dokumenti pona-lejeni ter da je bila ženska, .ki jo je predstavil kot. svojo svakinjo, njegova — zakonska polovica, ki jo je po kratkem prepira zapustil. Imel je hamreč drzno čelo, (Ja ji je povedal, da ga je obiskala njegova izvini ljenka. Vsled tega je prišlo do zakonske scene in mož jo je popihal. Policija je dognala, da je odsedel Zollinger, ki je po poklicu mehanik, v svojem rojstnem mestu Zurihu v letih 1890 do 1910 14 soditfjBklh kazni radi tatvine, goljufije, poneverjr ■zakonolomstva, homoseksualnosti in nih čednih deliktov.
j ■ <>tl
—Samomor radi brezposelnosti. V nekem
novosadskem hotelu sta se te drli ustrelile zakonca Molnar. Kakor je sedaj dognala preiskava, je bilo povod samomora dejstvo^ da je bil Molnar že dalje časa brez službe ter ■ sta mož in žena zabredla v> veliko bedo. I* te bede sta se rešila sporazainmo na: ta* način, da sta se preselila prostovoljno na drugi svet.
oblaki ^olnce. Tarzan je podvojil hitrost. Dobe-; sedno plaval je skozi ozračje. Kakor veverica je' skakal od veje na vejo, kakor je. požel pred njima . Toog. Ker, ju ni oviralo nikako breme, sta se lahko hitrejše gibaia.,
Tarzan je zapazil, da ne moreta biti več daleč,, kajti voh je. ppstajal vedno močnejši. Nenadoma so bliski presekali oaračje in pričelo je grmeti, da se je tresla zemlja. Nato se je vsul dež — ne tako >’ kot pri nas — temveč vodna lavina. Vesoljni po-i top je bil to.. Celi sodovi vode so lili na upogibajo-‘ ča »e drevesa in na bitja, ki so pod njimi iskala zavetja.
^ Kakor je 1 arzan domneval, tako se je zgodilo. Dež je izbrisal svežo sled. Pol ure je trajal naliv, ^ato se, je zasmejalo solnce in milijoni d i ja man tov so zalesketali v gozdu. Tarzana niso zanimali. Dejstvo, da je izbrisana sled, ga je povsem prevzelo.
(Dalje prih.)
— Občni »bor »Žel. glasb, društva Sloge«.
Dne 26. aprila 1925 je imelo »Žel. glasb, društvo Sloga« v Ljubljani v pevski dvorani Glasbene matice svoj I. redni občni zbor, ki ga je otvoril predsednik tov. Ludvik ob pol 10, uri. V kratkih in jedrnatih besedah je očrtal pot, ki jo je izbrala mlada »Sloga« in naglašal važnost te kulturne železničarske ustanove. Tajniško poročilo je bilo izčrpno ter je pokazalo lepe uspehe v tako kratki dobi društvenega obstoja. Nadvse razveseljivo je bilo blagajniško poročilo, ki je pokazalo, kaj se vse lahko doseže s požrtvovalnim delom. Po zadovoljivem poročilu revizorjev blagajne je bil izvoljen z malimi iz-premembami stari odbor. Poslovilne besede predsednikove so bile združene v apelu na železničarstvo, da uvedejo podrobno agitacijo ter pridobijo slehernega železničarja v svoje kulturno društvo.
Ljubljana.
_ — P. n. društva se naprošajo, da naslavljajo dopise oziroma prošnje za sodelovanje godbe Nar. žel. glasb. dr. »Sloga« Ljubljana začasno le na naslov: Nar. žel. glasb. dr. »Sloga« v Ljubljani, v roke tajnika g. Pu-celj-a, Ljubljanski dvor, III. nadstropje, soba št. 200.
1— Športna razstava na letošnjem velesejmu. Ravnateljstvo velesejma vljudno naproša vse vabljene športne organizacije, da se sigurno udeleže po opolnomočenih zastopnikih sklicanega sestanka v ponedeljek, dne 11. t. m. ob pol 9. uri zvečer v uradu velesejma na sejmišču. — Enako se naproša tudi vse gospode, ki so bili imensko vabljeni, da se zanesljivo udeleže.
1— Javno predavanje na univerzi se vrši v ponedeljek 11. t. m. od 5. do 6. ure v zbornični dvorani. Predava g. Gjura Popovič, San sekretarijata Lige narodov v Ženevi o »Ligi narodov«. Vstop svoboden.
' H— Kadar občinski svet deluje. Dunajski občinski svet je na svoji zadnji seji odobril načrte in kredit za stavbo osem novih stanovanjskih hiš. S temi gradbami dobi Dunaj zopet par sto novih stanovanj. — Nehote se nam vsiljuje zopet vprašanje: In kaj Ljubljana? Kdo bo zidal v letošnji stavbni sezoni stanovanjske hiše? Naj odgovore na to vprašanje mestni gerenti!
Sokolstvo.
»Ljubljanski Sokol« (Narodni dom) naznanja, da otvori prihodnji teden na svojem letnem telovadišču pod Tivolijem za rodbine svojih članov otroško igrišče, kjer naj sokolska deca v senci košatih kostanjev nemoteno raja in se neskaljeno veseli v prosti naravi. Igrišče bo opremljeno s primernim številom klopi in miz in — kar je glavno — z mivko. — Telovadišče je od četrtka 7. t. m. naprej odprto vsak dan od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Legitimacije za obisk igrišča pa se dobe od ponedeljka 11. t. m. naprej v društveni pisarni v Narodnem domu (pritličje) in sicer od 5. ure popoldne do pol 20. ure zvečer. — Odbor.
To in ono.
UMOB V BUBGTHEATRU NA DUNAJU.
, Dne 8. t. m. zvečer med predstavo »Peera j Gvntar, ravno v trenutku, ko se pogreza med bliskom in gromom ladija z junakom j drame v morskih valovih, je počilo v neki j loži v Burgtheatru šest revolverskih strelov: j 28 letna Macedonka Mencia Camicin iz Kra-[ sova je streljala na Macedonca Dimitrija Arnavtovica. Pogodila ga je dobro. Mož je ; obležal na mestu mrtev. Dva strela sta iz-grešila cilj ter ranila precej težko dve drugi osebi, ki jim nista bila namenjena: Macedonca Janeva Bogdanoviča in Mecedonko Jekaterino Izcmirljevo. Trenutek za streljanje je bil dobro izbran. Večina občinstva je mislila, da spadajo streli k igri, drugi so zopet mislili, da gre za šalo in le malo ljudi v bližini, posebno oni, ki so čuli iz, ust Iz-cmirljive klice na pomoč, je vedelo, da gre za resen in krvav atentat. Nekaj dam je od strahu omedlelo, splošne večje panike ni bilo, dasi so igro za hip prekinili. V ložo so prihiteli gasilci in policija, ki je atentatori-co odvedla na komisarijat. Tam je izjavila atentatorica, da je ustrelila Arnavtovica radi tega, ker ni bil dober patriot in ker je ustrelil pred tremi leti tudi on sam dva njena prijatelja in dobra Macedonca. Že takrat mu je prisegla krvno osveto. Da sta bili ranjeni drugi dve osebi, je zgolj nesrečen slučaj. Dejanje je izvršila v gledališču, ker je bila
I prepričana, da se ji tam najložje posreči. Če bi bila streljala na cesti, bi jo bil Arnavto-vič gotovo prehitel, zakaj nosil je vedno revolver pri sebi. Umorjeni je bil član mace-donske federalistične stranke. Cilj te stranke je ustvaritev balkanske federacije, kateri bi pripadala tudi Macedonija kot avtonomen del. Nasprotna stranka so avtonomisti, ki zastopajo idejo popolnoma avtonomne Mace-donije. Ta ideja naj se realizira revolucionarnim potoni. Tudi radi vprašanja glede skupne akcije iz Moskve so si federalisti in avtonomisti že dalj časa v laseh. Posledica teh političnih prepirov so pokolji in umori med vodilnimi člani obeh strank. Glasom zadnjih poročil je sttanje Izcmirlive brezupno. Krogla ji je šla skozi glavo, ter ji prebila jezik in goltanec. Bogdanovič je dobil strel v bližino desnega očesa, krogla mu je izstopila na tilniku.
j Zadeva še ni popolnoma pojasnjena, kajti atentatorica ne zna nemški. Zato tudi še ni mogoče govoriti, ali gre za politični atentat ali za krvno osveto iz zgolj osebnih motivov. Prav tako do danes še ni ugotovljeno, če so imena prizadetih oseb prava, ali napačna. Bolgarski poslanik Teodor Netkov na Dunaju je izjavil v nekem intervievvu, da so mu ta imena popolnoma neznana, specielno se ne spominja, da bi bil igral kdaj kak Ar-navtovič kako politično vlogo, zato sploh dvomi, da bi bili ti ljudje Macedonci.
SLIČTCE IZ SOVJETSKE VASI.
j Novi duh časa, novi svetovni nazori in no-
i vi ljudje, ki rešujejo razna vprašanja v sovjetski Rusiji, vse to je prineslo seboj mnogo komičnih pojavov, ki jih ironizirajo sovjetske novine same. Evo nekaj takih sličic. V poslednji dobi prinašajo sovjetske novine vesti, da kaznujejo mestni sovjeti nezveste žene z batinami in drugimi fizičnimi kaznimi. Tako se je dogodilo tudi v turškem okraju, ukrajinski vasi Vinica, da so improvizirali kmetje ljudsko sodišče, pri katerem so sodili nezveste žene na ta način, da so jih slekli in jim naložili poštenih batin. V listu »Bjednpta« se opisuje tak konkreten slučaj. Tovariš Ovsjanov toži svojo ženo Jevdokijo, da mu je ušla k sosedu Nikolaj-čuku. Obtoženca sta pozvana pred vaški sovjet, v katerem zborujejo predsednik in člani odbora. Ko so »sodniki« stvar pre-
i iskali, je odredil predsednik, da imajo vsi j ostali zapustiti dvorano. Z obtožencem je ! SanV.dvora“ samo Predsednik, podpred-, šedmk in en elan sovjeta, ki so se že oreie . sporazumeli, kaj bodo storili. Čez nekoliko | minut so privedli svečano v sodno dvorano d\a naga človeka. Predsednik začne strog govor. Pove, kako je zapustila žena svojega moža in kako je to ženo sprejel drug mož tmvkonštatira, da sovjetska svoboda ni proglašena za to, da bi se zamenjavali zakonski možje. Nato je namočil v škaf vode koprivo ter pričel tepsti ž njo nagega moža in nago zensko. Ko je bila ta procedura končana, sta morala krivca iti ob sviranju vaške godbe naga skozi celo vas. Ker so začeli nekateri vaščani resno protestirati, je poslal predsednik nagca domov, in s tem je bila stvar končana.
ZA KRATEK ČAS.
Dober odgovor.
— Gospiea, ali Vas smem spremiti — nagovori usiljiv mladič gospodično, ki je ni poznal.	1
Ali Vas je strah? — mu odgovorit
ona.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksandeiru Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Najboljši
Šivalni stroj le edino le
Josip Petelinc-a
znamka
Gritzner in Adler
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
Pouk v vezenju kruplaln. Večletna garancija.
Delavnica «a popravila Na veliko	TaMo*	NU	Na	malo
Ja*k Loadoa:	(80)
Burni doživljaji.
Koman z lužnega mor|a.
— Pogosto sem že mislil, da se mora idealni dvoboj malee razlikovati od običajnega,
— je dejal. — Takih dvobojev sem, kakor veste precej prestal. —
— Francoskih, — ga je prekinil Sheldon.
— Lahko jih imenujete tako. Toda, ko že govoriva o idealnem dvoboju, naj pripomnim, da je baš tu primerno mesto zanj. Seveda aa bo odigral brez svedokov in brez gledal-sov. Samo dve glavni osebi sta potrebni. Poslužite se lahko poljubnega orožja, revolverja, puške, strojne puške ali granat. Prič-neva v razdalji ene milje in se potem približujeva drug drugemu. Pri tem se lahko skrivava, umikava, obkroživa, navidezno napadava, skratka, poslužujeva se lahko vseh dovoljenih sredstev. To je torej pravzaprav medsebojni lov dveh oseb. —
— Kakor pri divjih Indijancih?
— Tako je, — je vzkliknil Tudor veselo.
— Razumeli ste me. Berande je prav primeren prostor in baš sedaj je pravi čas aa to. Gospodična Lacklandova bo uživala svojo siesto in bo mislila, da delava isto ladi midva. Dve uri imava časa predno »e
prebudi. Požurite se in pridite. Vi boste prodirali od Balesune, jaa pa od Berande. Te dve reki tvorita meje plantaže, kajneda? Torej dobro. Dvoboj se bo vršil na plantažah. Nihče ne sme prekoračiti meje. Ali se strinjate?
— Popolnoma. Ali dovolite, da ostavim tu neka povelja.
— Prosim, — je dejal Tudor, ki je postal neskončno uljuden, odkar je Sheldon ustregel njegovi želji.
Sheldon je zaploskal s rokami in sluga je pritekel ter odhitel po Adam Adama in Noah-Noah.
— Čujta, — jima je dejal Sheldon. — Ta mož in jaz bojujeva danes velik boj. Morda umreti on, morda umreti jaz. Ako on umreti, potem je vse v redu. Ako jaz umreti, potem vidva oba skrbeti za gospodično Laskalanna. Vidva vzeti svoje puške in jo čuvati podnevi in ponoči. Če bo hotela govoriti s gospodom Tudorjem, potem je dobro. Če pa ne bo hotela govoriti z gospodom Tudorjem, potem vi skrbeti zato, da on ne bo tu. Ali sta razumela?
Moža sta zarenčala in prikimala. Mnogo sta že bila občevala i belokožci in zato sta se naučila, da nista spraševala o čudnih navadah tega čudnega človeškega plemena. Če smatrata ta dva moža za umestno, da se
gresta pobijat, je to njihova zadeva in stvar otočanov, ki od njih prejemajo svoje ukaze. Pristopila sta torej k stojalu za puške in vzela vsak svojo mušketo.
— Najbolje bi bilo, če bi imeli vsi Ta-hičani puške, — je predlagal Adam Adam. — Morda priti veliki nemiri. —
— Dobro, vzemite si jih. — je odgovoril Sheldon, ki je bil zaposlen z razdeljevanjem streljiva.
Nato sta odšla moža po stopnjicah navzdol ter odnesla osem pušk s seboj v kolibe. Tudor si je bil nadel pasove z naboji za puško in revolver ter je s puško v roki nestrpno pričakoval Sheldona.
— Pojdite že, žurite se, — je silil Sheldona, — ki je iskal naboje za svojo avtomatično pištolo.
Nato sta skupno odšla po stopnjicah in čez dvorišče na obrežje. Tam sta obrnila drug drugemu hrbet ter odšla vsak zase, s puško v roki, proti določenemu mestu. Tudor je stopal k Berandi, Sheldon pa k Balesuni.
XXVII. POGLAVJE.
Moderni dvoboj.
Komaj je prišel Sheldon do Balesune, je že zaslišal iz daljave slaboten strel iz puške ter spoznal, da je to znamenje, ■ katerim ga je Tudor obvestil, da je prispel do Berande
in se obrnil nazaj. Sheldon je v odgovor izpahi svojo puško v zrak ter pričel prodirati-Korakal je kot v sanjah ter se raztreseno^ pomikal v bližini odprtega obrežja. Vsa ta. reč je bila tako nesmiselna, da se je le sr največjim trudom zavedal nje resničnostL-Premišljeval je svoj razgovor s Tudorjem, ter skušal najti pameten povod za to podjetje. Tudorja ni nameraval ubiti. Če je ta možak v svoji zaljubljenosti zagrešil bedastočo,. to še ni mogel biti povod, da bi mu on, Sheldon, vzel življenje. Ta človek je sicer-s svojimi trmastimi opazkami razžalil Joano, toda zato ga je Sheldon pobil na tla; dejstvo-pa, da ga je pobil na tla, mu še ni dajalo* pravice, da bi ga smel sedaj ubiti.
Medtem je prehodil približno četrtino razdalje med rekama; zdajci pa se mu je posvetilo, da Tudorja sploh ni na obrežju. Seveda ne. Tu ga pač zategadelj ni bilo, ker je po dogovoru prodiral v zavetju kokosovih palm. Sheldon je takoj krenil na levo, da bi si poiskal podobno skrivališče; v tistemi hipu pa je zaslišal slaboten pok puške in takoj nato se je odbila krogla, ki je zadela, ob trdi pesek sto čevljev za njegovim hrbtom, ter zabrenčala v zraku. Ta krogla ga ja kljub neumnosti in neverjetnosti položaja prepričala, da je stvar resna in resnična, ker je bil ta strel očividno namenjen njemu.
ALI OGLASI
k
Suhe mavrahe ^	ali	smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever A Ko. Ljubljana.
Vrtnice
uiaok*debelne, priznano lepih Trst, kakor tudi rrtnice-plezalke in vrt-
aiee - ialajke nudi cenj. občinstvu katon Forant, trgovski vrtnar, Ljubil«*, Ambrožev trg št. 8. Naročila M sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu.
Trgovci zaslužijo
dobro pri patentiranih javorjevih pntlnikih 28 X 31 em kot »lonoko-ščeoi, trpežnejši od pločevinastih, 50 komadov 400 Din povzetjem. Vrečko, Polaela.
—Šivalni stroj
ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo pod »Tako j«.
Na dobro
In oeno domačo hrano se sprejme vel oseb. Naslov pove uprava.
Košnja
pod Bednikom 60 ar se odda. — Pokojninski aavod, Aleksandrova cesta.
Službo išče
tkademično naobražen 25 leten gospod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Delo«.
Kupi se
pohištvo za pisarno (večjo amerik. omaro, stole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod šifro »I. B.«
Pozor!
Večja množina različnih znamk se
ceno proda. Ponudbe do 20. maja na upravo pod »Znamke«.
Kupi se
dobro ohranjeno moško kol. Ponudbe na upravo pod šifro »Kolo«.
Abadie
cigaretni papir zopet stalno na salogL A. Lampret, Krekov trg 10.
Matematiko
pouiuje profesor. Honorar smeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.
Miren gospod
kateri je celi dan odsoten išče sobo ■ seperatnim vhodom, najraje v bližini opere. Ponudbe do 21. maja na upravo lista pod »Soba«.
€€
»GROM
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BURE AU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	Telefon	Inlerurban
.GROM".	Stev.	454.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajoče posl® najhitreje In pod kul on t ni ml popojl.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poSIljke.
GAMftUFOVO umetno gnojilo za cvetlice
Je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredne bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve Cena zavojčku Din 3'—.	Razpošilja	društvo:
»VRTNARSKA ŠOL A" V KRANJU.
Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Kanc.
PLATNENE ČEVLJE ZA DAME
dobite pri tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
po sledečih cenah:
Beli platneni	na	1	špango z	leseno peto..........Din	120'—
Beii platneni	na	2	špange z	leseno peto..........Din	120'
Beli platneni na trake z leseno peto..............Din	120'
Sivi platneni	na	1	špango z	leseno pelo..........Din	120'
Sivi platneni	na	1	špango in usnjeno peto.......Din	120.—
Sivi platneni na trake in usnjeno peto............Din	120'—
PoSIlfa se tudi po poštnem povzetju.
„Opeka“
prvovrstne zidake priporoča j opekarna
|enona“ d. d.
v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje. t
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravnokar došli!
Oblike damske od Din 70'— do Din 150'—, otroške od Din 50'— do Din 70'- nakiteni od Din 100'-naprej — dokler iraja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT. Liubliana,
Stari trg št®*- 21
□co=na33oacrr3p
Dr. PINTAR
zopet ordinira
Cankarjevo nabr. 5