ST. 90. V CELJU, ČETRTEK 21. AVGUSTAJ9f9 LETO I. Izhafa waak tor«k, detrtek in «Oboto. - C«na i Za cclo Icto 36 K, u pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, n 1 mescc 3 krone. Posannaxna «tovllka staa» 40 vlsarjov. Na pismene naročbe brez pošiljatve dcnarja aw ¦• ¦bofvh» oziratL Naročniki naj pošiljajo naročntno po poštni nakaznlci. Reklaiuadje glede list* so postninc proste. Ne- frankjrani dopisi se ne tprcjcmajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Urednlstv« In upravni&tvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Sfrossmajerjeva ulica *t. 8. Oglasi se računajo po porabljenern prostora in sicer: za navad:ie oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- ¦nanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K« Pri večkratnih objavah popust Rokopisi se ne vračajo. Telefon žt 65. 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLES?. 9ZDAJA IM TISKA ZVEZHJI TISKARNA V CELJU. Za dostojen politicni boj — proti nasilju Ko je koncem junija 1.1. demokrat- ska stranka v Bosni priredila nekaj zbo- rovanj, je srbska radikalna stranka zbott- nala od vseh vctrov upijanjeno rnaso, ki je skušala zborovanja onemogočiti z naj- nasilncjšimi sredstvi: s kamen jem, vpit- jcm, z razdiranjem žejezniške proge, da bi demokratje iz sosednih krajcv ne mo- gli se udelcžiti, celo s poboji itd. Vsa po- štena jugoslovanska javnost je takrat to početje najstrožjc obsojala, obsojala Je nasiljc, katero se je z nasprotne politjič- nene strani uporabilo, obsojalo je, da sta pest in kamen prevzela ulogo misli, idcjc. Nedavno temu — na Veliko Gospoj- njjco — je priredila dr. Koroščeva stran- ka shod v Petrovčah. Celjski vodje soci- jalnih dcmokratov so zbobnali iz CeIJa, Liboj, Zabukovce in drugod nckaj svojih ljudi na shod ter so s kričanjem, žvižga- lijem in razbijanjem, da, celo z dejansko silo onemogočili shod. Sem gotovo zadnji, ki bi lomil kopje za klerikaliio stranko. Toda zdi se mi nujno potrebno, c!a v intercsu politicne in javne morale sploh odlocno povzdig- nem glas v imenu demokratske strankc proti takemu poeetju.' Neizogibno in sa- moobsebi umevno je, da se je in da se bo narod ločil idejno v razne politiene sku- pine; naravno in samoobsebi umevno je, da se med temi skupinami vjrši ;boj za zmaigo cue ali druge idcje; friaravno je, da vsaka strnnka v demokratski državi ima pravico se poslnžcvati vseh zako- nito dovoljenili sredstev: časopisja, jav- nih ;in zaupnih političnih shodov, izobra- žcvalnega dela itd., da pripomore itlc- jam svoje stranke do zmage; naravno je končno, da nasprotne stranke potom o- nakega udejstvovanja delja)jto isto. fTo je idcjalen idejni b«j, to je plemcnito tek- movanje, ki daje javnemu delovanjii pečat smotrenosti. Medsebojno spošto- vanje je pogoj poštenega političnega boja. Zato z vso odločnostjo obsojam na- silje, s katcrim se skuša onemogočiti ,prrrcditve nasprotnjh strank'. S tern ne rečcm, da pripadniki nasprotnih strank nimajo pravice se udcleževati javnih pri- reditev kake siranke, da nimajo pravice na javnih shodih s stvarnim pobijanjem izvajanj govornikov te stranke skušati pridobiti ljudi za ideje svoje stranke. Nik- dar in v nobencm sliičaju pa nas nc smc strankarska strast zavesti tako daleč, da z briitalnimi sredstvi onemogočamo sho- de nasprotnih strank. Tjrdno sem preiprican, da foodo ipri- staši naše, pa tudi vseh nasprotnjii strank z vso doslednostjo uveljavili to na- čelo (spoštovanja stranke napram stran- ki, načelo smotrencga, dostojne&a polj- tičnega boja med strankami, ki bodi mc- rilo za našo politieno moralo. za našo pc- litično zrelost ne satno napram nam srt- mim, ampak tudi na zunaj. V. Spindler. Fin. komisar J. Satler: Valufni problem}. (Dalje.) VpHv vojne na gospodarske razmere. Ozrimo se malo na naš gospodarski položaj prcd vojno. Kazven kapitalistov, ki so vsled visoke vrednosti kapitala ži- veli udobno življenjc od visokih glavniC- nih obesti, je splošna draginja denarja ueugodno vplivala na našc gospodarsko življenjc. Za izposojeni denar je bilo tre- ba plačevati visoke obresti, ki so se gi- bale med 5 — 6 % pri javnih zavodlh proti vknjižbi kapitala, med 6 •— 8% pri odernških zasebnikih. Vsaka inicijativa za podjetnost je morala zamreti, kajtl oni, ki ni imel lastne glavnice, si ni upal otvoriti kakega obrata ali osnovati poc- jetja iz strahu, da bi se isto zbog visokih pasivnih obresti naložene glavnice nc rentiralo. Visoka vrednost denarja se iz- raia v nizkih cenah ter zelo visokih o- brestih. Kakor ubija gospodarstvo nena- ravno nizka vrednost denarja, ki povz- ročujc lievarnc špekulacije, tako škoduje narodnemu gospodarstvu neredko viso- ka vrednost istega. Naš kmet je bil ves čas pred vojno v obnpnem stanu. Dobre tri pctine vseh kmečkih poscstev so bile zadolžene in niti sin ni niogel poplačati onih dolgov, ki jih je prisiljen po razmerah napravil očc, ali celo ded njc- gov. Kmečki pridelki so imeli vsled 0- plošnc ugodnc produkcije tako nizkc cc- ne, da kmet s skupičkom svojih pridcl- k.ov ni mogel poplačati niti visokih obre- sti svojih dolgov in jc mogel temmanj dolgove odplačevati ali izplačati. Z lz- bruhom svetovne vojne se jc njegov po- ložaj hipoma predrugačil. Produkcija jc zaostala, kor so najbolj produktivnc mo- či bile uporabljenc v uničujoče namenc, uvoz se je izmanjšal in pozneje popoi- noma ustavil, vsled Cesar so začele ska- kati cene posamcznim prcdmctom kakor pri kaki licitaciji. Te izvanredno visoke cene pa so nastale še le takrat, ko smo imeli že nekako inflacijo bankovcev, ki povzročuje nezaupanje v denar ter povl- ša njegovo razvrednost. Na vsak načln sc torej denarna vrednost zniža potom omejem; produkcije in intenzivnega po- vpraševanja po blagu z ene ter brezmer- ncga pornnoževanja plačilnih sredstev na drugi strani. Ker so cene poljskim pridel- kom visoko narastle, je bilo mogoče kmetu svoje dolgove pophičati in se 0- svoboditi iz oncga prekarnega položaja, v katerem je ječal pred vojno. S tern smo pridobili veliki plus v našein narodnem gospodarstvu, kajti jedro našega prebi- valstva je osvobojeno od kapitalistiCnc- ga suženjstva. Naš kmet bo mogel potcm kapitala, ki si ga je pridobil med vojno, pričeti z vsestranskimi investicijami in melijoracijami, ki bodo produkcijo zemlje mogle znatno dvigniti. Kmečki sin boae lažje dobil v šolah strokovn« izobrazbo, ker mu bode zato na razpolago potreb- nega kapitala in iz starokopitnega go- spodarstva se bode razvilo racijonelno gospodarstvo. Vendar bodo pa vse te dobre posledice razvrednosti denarja skrajno paralizirane vsled nastale infla- cije, ki nujno zahteva ozdravljenje de- narne valute in ki se daiics ne more Jz- vršiti brez vsakih iinanenih bolečin pro- ste operacije. Devalvacija denarja škoduje v znat- iii meri v trgovanju z inozemstvoin. Vsled devalvacije padajo kurzi deviz in sicer tembolj, čimmanj ima država na razpolago zadostne množine zlata, da z njim paralizira to nevarnost, in cimbolj prekaša uvoz lastni izvoz. Devalvacija ima torcj na vsak način usodepolne posledice za državo, ker n- voz v veliki meri podraži. Kako neprl- jetno je občutiti razvrednost denarja v trgovini z zunanjimi državami, 0 tem morcjo govoriti posebno države, katerili uvoz prekaša znatno izvoz. Angleška Je mrzlično ščitila kurz svoji valuti v svestl si, da ji vsako padanje njenih deviz pn- nese velikansko škodo. V markah raču- njeno je znašal angleški povprečni letni uvozni pribitek tekom vojne 10 milijarcT, ves uvoz pa dosti nad letnih 20 milijarü. Kakšne velikauske syote bi morala nn račun razlikc v valutnem kurzu plačeva- ti Anglija tudi pri malenkostnih kurznili razlikah, si vsak lahko izračuni. (Gosp. Krofta trdi v eni številki »SIov. Naro- da«, da plaea Slovenija pri okoli 600 va- gonov sladkorja, ki ga dobivamo iz Cc- ške, vsled manjvrednosti naše krone proti češki, na kurzni razliki kakih S,000.000 K.) Devalvacija denarja sc naj- boljse izraža v deviznih kurzih, vsled cc- sar hocemo govoriti o devizah in o fafc- torjih, ki vplivajo na tvorenje ktirzov. obsirneje. (Dalje prih.) POLITIČNE VESTI. Nova vlada je 16. tm. zvečer v dvoru položilo prisego.— Predstavništvu se predstavi v soboto 23. t. m. Naloge nove vlade. Glasilo de- mokratske zajednice »Demokratija« piše: Vlada, g. Davidoviča ne bo in ne more biti strankarska, nego vlada, ki si stavlja za nalogo obnovo zemlje in razresitev'^vseh nujniliKvprašanj.|Vlada g. Davidoviča razpolaga •/. večino in hoče biti v prijateljskih odnošajih z vsemi strankami v narodnem pred- stavništvu. Skrbela bo le za državne interese in ne bo odbijala od sodelo- vanja nobene politične skupine, ki jo vodi resna skrb za procvit našega tro- imenega naroda. Boj novi vladl napoveduje me- šanica vseh onih elementov, ki so se pri pogajanjih z vsemi štinmi branili. vstopiti v vlado: srbski radikalci, hr- vatski starčevičanci (Narodni klub), slo- venski klerikalci (Jugoslovanski klub) ter razne druge male nezadovoljne sku- pinice. Dne 18. tm. popoldne so imele te skupine skupno sejo in so glasom poroČil določile svoje držanje in tak- tiko napram novi vladi. V.prvi seji Nar. predstavništva ji hočejo izreči ne- zaupnico. Bomo videli! Bačka in velik del Baranje — naša. Dne 18. tm. je prišla iz Pariza vest, da je mirovna konferenca pri- sodila naši državi celo Bačko in velik del Baranje z mestom Pečuhom vred ter z vsem rudniškim ozemljem v za- ledju. Bukovino je mirovna konferenca v celoti priznala Rumuniji. Izvolskij, bivši ruski poslanik v Parizu, je v Parizu umrl. Ljeninova vlada v Rusiji — od- stopi? Iz Stockholrna prihaja vest, da se Ljenin v svojimi prista^: in sedaj- nimi člani sovjetske vlade posvetuie o odstopu. IZ KOROTANA. Kako je sedaj v Celovcu? »Drau- post;< od 18.tm. poroča, daje razpoložen- je v Celovcu, odkar je zopet v nemških rokah, zelo klaverno, draginja nezno?:na: pženična moka stane 15 K, mast 70 K, povojeno meso 50 K, koruzna moka 10 govedina 24 K; jajc, mleka in surovega masla sploh ni dobiti. Meter kratkib mehkih drv stane 100 K. Prebivalstvo je razljučeno na Lahe, ki so poprej obljubili p«moč, sedaj pa ne pošljejo živil niti za vinar. Celovčani bodo še mislili na razmeroma lepe case pod jugoslovansko upravo. Na velikem ljudskem taboru v SlnČivasi je bil zastopan tudi „Klub naprednih slov. akademikov v Celju" po svojem delegatu. MARIBQRSKE NOVICE Vagon vžigallc zgorel je minolo soboto na mariborskem glavnem kolo- dvoru. Inženjerska pisarna. V najkrajšem času se v Mariboru ustanovi inženjer- ska pisarna pod vodstvom stavbenega inženirja Väclava Fidrhel-a. Tvrdka bo strokovno izdelovala projekte za želez- niške, vodne, železne, železobetonske, mostne in cestne gradbe, kakor tudi za industrijska in gospodarska poslopja in hiše, ter zastopala stranke v tehnič- rnih zadevah. Obenem se ustanovi tudi stavbeno podjetje za vse inženirske zgradbe. Umrl je 19. tm. v Mariboru g. Ivan Kocuvan, nadučitelj v pokoju, v starosti, 83 let, v tamošnji javni bolnici. Služ- boval je nazadnje v Žalcu skoz 30 let. Pokojnik je bil oče znanega celjskega narodnega trgovca g. Ant. Kocuvana. Blag mu spomin! PTUJSKE NOVICE. Državna gimnazija v Ptuju bo s prihodnjim šolskim letom v vseh raz- redih slovenska. Z dijaki, ki še ne ob- vladajo dobro slovenščine, se bo posto- palo s primerno obzirnostjo. Dr. Plachki, znani duševni oče gonje proti Slovencem pred in med vojno, je v vsej tišini zapusti! Ptuj. Okrajn! zastop ptujskl je v svoji seji 16-tm. odobril računski sklep za 1.1918. Račun glede galice za 1.1919 se je odobril, prebitek 1671 K se ie določil za ustanovitev zveze kmet. po- družnic s sedežem v Ptuju. Poročalo se je, da znaša škoda, kTatero je napra- vila voda zadnji čas na mostovih in cestah v okraju, nad 22.000 K. Odpo- slanci ok. zastopa se udeleže sestanka 11. in 12. sept, v Celju, sklicanega od predsednika likvidacijske komisije v Celju. Dovolili so se prispevki za me- ščansko šolo, dijaški dom, obrtno-na- daljevalno in trgovsko šolo v Ptuju. CELJSKE NOVICE. V q/Öboru Zveze vojnih invalidov v Celiu so originalni bratci. Na naš članek, v šc. 87 so nam »na podlagi tiskovnega zakona § 19« (blaigor ubogim na dujhu!) poslali kilometersko skrpucalo v najkras- nejši slovenščini, da rnora človck pol ure študirati vsak stavek, predno ga raz- ume. Ko bi nam ne šla tako tesna za prostor, bi zaradi kurijozitete objavili kc- lobocijo v celoti, a žal ne gre. Da pa jav- nost vidi »resnost« in »stvarnost« go- spodov popravkarjev, naj navedemo vendarle nekaterc najznačilnejše stavke --¦ za smeh in kratek čas. Trdili smo, da dobivamo iz vrst invalidov cele kupe uo- pisov o gospodarstvu v Zvezi. SeveUa, gospodje odborniki v Zvezi več vedo ko mi in striktno trdijo sledeče: »Ni res, da uredništvo »N. D.« dobi raznovrstnih p:- Jsem iz vrst invnlidov.« Trdili smo dalje, da so stale deske za veselico »pri čoi- jiičkih« najmanj 4000 K. Gospodje po- pravkarji pravijo: »Ni res, da so stale deske 4000 K, res je, da so stale 4500 R.« Cin-buin! Urednik, zdaj si pa mrtev!__ Pa šalo na stran. Glavna ost našega clanka je bila naperjena proti dejstv«, da vlečejo pri Zvezi trije odborniki, predsednik, tajnik in blagajnik, skupno mesečno čez 2000 K place, dočim bi po nasein trdnem preprieanju in po prepri- čanjii iiivalidov vse posle Zveze lahko opravijal en sam — seveda zraožen! — elovek. Gosp. popravkarji nam v svo- jem skrpucalu to dejstvo tudi potrjujejo, zakaj izrecno pravijo: »Kar se tiče plaC predsednika, tajnika in blagajnika, so itak današnjim življenskim razmeram Se premala« (ubogu slovenska slovnica!!). Kar nič sc ne žcnirajte, gospodje! Naj- boljse ie, it si eno.si.ivn.; .jol-'^ite vsaK meseeno po 2000 K place (kakor ste baje za vašega prvega predsed. določili), cla bode vsaj invalidi videli to vašo iskreno skrb in brigo za njihove korisri. Toda to si zapomnite, da naša slovenska javnosr nikdar ne bo dovzetna za to, da si bo par ljudi iz vojnim invalidom nauienje- nih prispevkov ustvarilo udobno življe- mc za tistih par intervencij, katerc so sc dozdaj izvršile. To tem gospodom odbor- nikom enkrat za vselej. Kadar pa bomo videli, da se društvo vodi zopet na stro- go nepristranski podlagi, da je njegovo gospodarstvo reelno in res v prid invali- dom, ne pa samo posameznim osebam, bomo amštvu z našim listom zopet z vc- seljem na razpolago. V celjski sirotnišnici in hiralnici še vedno pašuje nemški učitelj Wolf, ki je iz zavoda napravil pravo poiiemCe- valnico. Otroci dosledno pozdravljajo z Griiss Gott! in «Heil» in so po večini zagrizeno nemško-nacijonalno vzgojeni. Mož je bil tako drzen, da je pri vodstvu ljudske sole zahteval, naj se celo slo- venski otroci vzamejo v nemške rar- rede. Čudno je tudi, da rnorajo naši dr- žavljani plačevati za otroci po 120 K mc- sečno v zavodu, dasi glavarstvo daje tja cele vozove živil. Cudno je dalje, da sc mnogo otrok iz naše državc ne sprejmc dočim so v zavodu celo nemški otroci iz Oradca^Ii mestni urad res Sc rc smatra za primerno, da razmere v slro- tišnici, ki tudi v drugih ozirih niso vzor- ne, koncno urcdi in odda vodstvo zavoca slovenskcmu človeku, ki bo napravn tarn red?! Svarirao! Iz krogov slovenskega občinstva dobivamo pritožbe, da se mestni uslužbencc Suppantschitsch pn pregledovanjii stanovanj na slovenske strankc surovo zadira. dočim je z nem- škimi strankami sladek ko med. Upamo, da bo mestni urad gospoda poučil, da sc Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 90 ima napram vscm strankam vcsti enako dostojno ter da mora s slovenskimi stranikami tudi slovcnsko govoriti. Ce pa tega ni zmožen ali noče, pa mestni uracl ve, kaj ima storiti! Kdo ga ščiti? Prejeli sino: Z zam- manjcm in začudenjem čitam v Vašem listu o popustljivosti mcstncga urafla proti bivsemn ekonomu P. Derganzu, Ki bi moral že davno izprazniti stanovanje na kralja Petra cesti in je oddati novemu oskrbniku, ki mu pa mestni nrad rok za izselitev vedno znova podaljšuje in mu je baje scdaj zopet dal rok do — 15. sept. '¦ Cujem tudi med slovenskim obeinstvom na to postopanje zelo pikre opazke. Ou- doma sc tudi jaz vprašujem o vzrokiri, zakaj se baš tega človeka tako ščiti, po- sebno če se spomnim dogodka, ki sem sa doživel med vojno v easu, ko je bil Der- ganz kot jungschiitzenliauptniann v naj- večjem sijaju. Nekega jutra me je ta vc- Icmožni gospod, scdeč na mostni ograji, mimoidočega nahrulil nemsko, kaj da CI- tam. Ko mu odvrnem seveda v nasem jeziku, da ga to čisto nič ne briga in naj pasante v mini pusti, je zgrabil srdito za ročaj svoje bridke sabljice in se zacirl name v svoji imenitni nemšeini: »ce nc bote nemški govorili, posekam vas na drobne kosce!« Ko ga vprašam, kdo Ga je, zakriči: »jaz sem oficir«, nakar mu odvrnem, da njegove manire niso oficlr- ske. Ali je morda g. D. že tudi to poza- bil? — Potem se pa naj še kdo čiidi, Ce ne razumemo celjski Slovenci, zakaj se takemu človeku s strani gospodov nci mestnem uradu gre s tako uslužnostjo na roke?! Nič ne rečem, če se pustl v mini Ncmce, kateri so politično bili nc- dolžni; protežiranje človeka pa, ki se je ob vsaki priliki s satansko zagrizenostjo zaletaval v vse, kar je slovensko, je — milo rceeno — Skandal! — S. Se enkrat »Waldhaus«! Iz krogov občinstva smo sprejeli: Qozdna gostilna se je oddala v najem nekemu natakarju kavarne Koss. To je menda žc gotova stvar. Kako je do tega p.rišlo, nam šc pa ni povsem jasno. Novi najemnik gostilnc je iz prejšnjih časov znana pouliena pri- kazen, velik hajlovec, kteremu se je tudi sedaj na obrazu videla jeza, ki v njem kuha, čc je moral z gosti slovcnsko ofc- čevati. Gostilna pa jc občinska last in sklepal je o oddaji gostilnc gcrcntski so- svet. Ponudnikov je bilo tudi slovenskin dovolj, ki so ponujali jednako in celo večjo najcmnino, ncglcdc na to, da jc svojcčasno mcrodajcn činitclj na magl- stratu baje tudi izjavil, da pride gostilna na vsak način zanesljivemu Slovcncu v roke. Kako je torej moglo priti do tega sklepa, nam jc eisto ncrazuniljivo. Ali se je hotel tukajšnjim tcmnyn clemcntom zasigurati varcni kotiček, kjcr bodo po- Ijubno mogli rovariti zoper osovrazeno Jugoslavijo? Ta oddaja je razžaljiva z« slovenske ponudnike, razžaljiva za slo- vcnsko javnost sploli. Zahtey.amo revizl- jo sklepa! Kopanje v Savinji pod »Waldhat;- som«, tako se še vedno imcnuje ona go- stilna, je zelo nevarno. Mali in veliKi smrkovci mečcjo kamenje na vsc stra- ni. Ce plavaš, ti prileti pred nos kamen. In če se šeta kaka družba na onem brc- gu nič zlcga čuteč, je knr naenkrat ka- lnen v njeni sredinn. Opetovano smo Ze pisali o mladih in starih pobalinih, ki sc zabavajo na tak način. Scdaj se nam pa zdi umestno, gostom priporočiti, da ta- kega lahkomiselnega zločinca sami vzr- mejo v svojo sredo. Oblasti zadeva naj- brže ne zanima. Ponočen nemir ob Savinji je 2c uprav neznosen. Ko se proti polnoči vale vinskih duhov polne »čete« iz krčem na Bregu, ki jim vsled slabega ponašanja gostov preti najslabši sloves, jc napoči- la za prcbivalce onega okraja ura trp- ljenja. Divjc vriskanje, hripav vrišč, »po- pevanje», klctve itd. Odlikuje se tuGi krasni, prencžni spol. Treba vsekakor doseči, da se bo policija zanimala za tc veščejn^jietopirje. Tvrdka Westen v Gaberju, ki nam na vprašanje v zadnjem listu gledc pod- piranja (ali morda tudi informiranja?1) inozemskega lista »Wiener Mittag« dol- guje odgovor, poslujc doma in na zimaj izključno ncmški. Nima niti enega, slo- venskega jezika popolnoma zmožncsa. človeka nameščenega, ki bi bil'ncopo- rečno vešč korcspondence. Javnosti! Pišcjo nam: V kakšnih .čislih je še blažena nemščina v Celju, priča očividec: Mesar S. v Kolodvorski ulici sc še nikakor ne misli privaditi slo- venščini, ker se poslužuje, kadar govorl s svojim vajencem, le blažene nemščinc, čeravno jc ta ne razume. Vpričo odicnia:- cev ga zmerja s »Verfluchter Krainer, der nicht deutsch verstehen will!« Naj- brž dela to svojim odjemalkain na ljuDo, katerih neka mu je pritrdila in pripomni- Ja: »Mit der slovenischen Sprache kommt man nicht weit; höchstens noch nach Belgrad.« — Očividčevo mmenje je, da rnora to ravnanje podati javnosti! Kaj nam pomaga? Mestni magistrat celjski je izdal na dvch tablah tržne cc- nc, po katerih naj bi sc kmetje in mešča- ni ravnali. Med drugim čitamo tudi: jaj- ca po 50 vin. Na Ponikvi pa pusti oblast, da se javno izklicujc, da trgovec N. N. skupljuje jajca po 1 K. T;iko slepomišc- nje jc res od silc! Evgen Pancer v Celju. Poznati hrvatski recitator i humorista, kojf ie u svim večim gradovima Jugoslavije priredio vrlo uspjele literarne i šaljive večeri, zadnju u Rogaškoj Slatini, pri- redit če i u Celju u četvrtak 21. o. m j. veliku šaljivu i literarnu zabavnu večer. Potanje na oglasima. Kako ovaj jedini hrvatski humorista i recitator prvo put u Sloveniji nastupa, nadamo se brojnom odzivu našeg opčmstva. Sveukupna štampa izrazuje se o njemu izvrstno, puno hvale za umjetnički uži- tak i birani raspored, a bit če oejene izložene na javni uvid. Opozarjamo občinstvo še enkrat, da se je gospodarski urad okr. glavar- stva preselil v hotel pri pošti (Rebeu- scheg) v I. nastr. soba 20—25. DruŠtvo slovensklh odvetniških In notarskih uradnikov v Gelju ob- javlja : Na mnogovrstna vprašanja pri- občujemo vsebino sklepov celjskih od- vetnikov in notarjev z dne 23. julija 1919, katere je uradništvo vzelo na znanje: 1. Brezplačno delo v pisarnah je izključeno. 2. Uradnik začetnik po največ 2-mesečni službi mora dobivati mesečno plačo 200 K. 3. Za stenografe in strojepisce se ustanovi najnižjame- sečna plača 300—600 K. Stenograf in strojepisec je oni, ki se kot tak sprejme v službo ali pa se skoz 6 mesecev upo- rablja v tesnopisju ali strojepisju. 4. Mesečna plača solicitatorja znaša naj- mani 500—900 K. — Kot solicitator se smatra oni uradnik, ki je usposobljen za sprejemanje preprostih informacij, za knjigovodstvo, za izvršilna in zemlje- knjižna dela in priproste pogodbe ter vešč v pristoibinskih predpisih. 5. Za koncipijente se določi mesečna plača 600—1000 K. 6. Te place veljajo za dobo od 1. julija 1919 naprej. 7. Z na- vedenimi nastavki je ustanovljena naj- nižja plača za vsako pojedino katego- rijo, ne pa najvišja. Visokost najnižjega nastavka je odvisna od zmožnosti urad- nikove in splošnega prometa pisarne. 8. Tretjina teh p!ač se smatra kot dra- ginjska doklada. 9. Prispevke za bol- niško zavarovanje plača šef. 10. Za vse pisarne velja izvzemši nedelje in praz- nike največ 7-urni delavnik. Uradne ure so dopoldne od 8 — 12., popoldne po šefovi volji od 14.—17. ali 15.—16. ure ali drugače, toda v nobenern slu- čaju nad 3 ure. 11. Koncipijentom in solicitatorjem, ce so na komisijah, pri- pada tarifna pristojbina za zamudo iz- ven pisarniških uradnih ur. 12. Med uradniki in uradnicami ni delati razlike. 13. Zaradi dosedanje stavke ne izvaja noben 5ef za svoje uradništvo neugodnih posledic. Obrtniški sestanek v četrtek 21. tm. ob 8 uri zvečer pri Percu v Ga- berjih, nakar ponovno opozarjamo. Vsem Člauom «Slov. D(dijaškega) društva v Celju« naznanjamo, da nai pridejo gotovo k izvanrednemu občne- mu zboru, ki se vrši v gostilnici pri Jelenu, Kralja petra cesta, v soboto 23. avgusta t. l. Ura se še naznani. - Odbor. Za slovenske invalide je vposlal odvetnik dr. Fr. Roš v Laškem iz ka- zenske poravnave v zadevi Planinc ca Škrainar 20 K. Restauration »Waldhaus« ob Sa- vinji ima še vedno stari napis. Pred- lagamo javnosti, da razmišlja. da-li ne bi kazalo imenovati gostilno — »nad Sotesko.« Na eni strani Savinja 9 ko- pališčem, ozka cesta, nad njo pod ga- jem gostilna. Dobra ureditev in vredna postrežba bi pritegnila dokaj gostov. »Klub naprednih slov. akad. v Celju« priredi v petek, 22. t. m., poučni izlet v drž. cinkarno v Gaberjih. Vabijo se vsi člani kluba, starejšine in vsi dijaki-srednješolci mesta Celja in oko- lice. Zbirališče pri vojniški mitnici na kralja Petra cesti ob pol 10. predpol- dne. Odbor. Narodnemu občinstvu! Novoiz- voljeni odbor akademično-ferijalnega društva »Klub slovenskin akademikov v Celju« se obrača do slov. javnosti s prošnjo, da ga blagovoli podpreti s knji- ževnimi darovi, da se bode mo gel tudi v naprej posvetiti svojemu zvišenemu cilju, izobrazbi ljudstva. Naše društveno delovanje je bilo vsled izbruha sve- tovne vojne do danaSnjega dne pre- kinjeno in do malega skoro popolnoma onemogočeno. Zdaj pa, ko smo se po- vrniü v milo našo, svobodno domovino, hočemo s podvoienimi silami ni-.do- mestiti to, kar je bilo med tem časom zamujenega. Preveč bi bilo govoriti o pomenu in dosedanjem delovanju na- šega »Kluba«, ki mora biti pač sleher- nemu Celjanu in vsakemu zavednemu Slovencu do cela znano. Omenim naj le dejstvo, da smo vsled neumornega in nesebičnega delovanja uživali splo- šen ugled in spoštovanje po celi Slo- veniji. Naša deviza je bila in ostane tudi v bodoče ljudska izobrazba. Usta- novili smo dosedaj že petero javnih ljudskih kjižnic po slovenskem Štajerju ter se pripravljamo za ustanovitev šeste, ki bode imela svoj sedež v jugoslo- vanskem Korotanu, kojega v narodnem oziru mlačno prebivalstvo je nujno po- trebno duSevnega poleta. DNEVNE NOVICE. Redko rodoljubje. Gosp. Tihomir Gjorgjevič prejel je od svojega starega prijatelja pismo, katero brez komen- tarja prijavljamo v izvlečku: »Fresno, Cal. 15. aprila 1919. Spoštovani prija- telj! Tudi jaz sem doprinesel svoje žrtve v krvi na oltar demokraeije in svobode sveta: izgubil sem dva sina-obadobro- voljcä pod 18 leti - jednega (Gojka) 1915. leta pri Draču, drugega (Jova) na Argonah v Franciji dne 4. oktobra 1918. Drugi sin bil je kot amerikanski vo- jak zavarovan za 10.000 dolarjev, ka- tera svota se izplača v mesečnih obro- kih v 20 letih. V svoji poslednji volji določii je pokojnik zavarovano svoto svoji materi. Midva sva pa sklenila porabiti to svoto v dobrodelne svrhe in to na ta način, da do smrti izdaje- va po 100 dinarjev mesečno petorici siročadi naših palih boriteljev, vsakemu po 20 dinarjev, ostanek padava v banko kot/ pokojnikov fond, s katerim bode- va še svoječasno razpolagala, kakor bodeva smatrala za najbolje. Pobrigal sem se Že po Aleksu Šantiču (ako je živ) za dve siroti, jedno iz Bosne, jedno iz Hercegovine, in po Milanu Marjanoviču za jedno iz lirvatske, Vas pa lepo prosirn, da mi po svoji pre- vidnosti najdete jedno siroto iz Srbije in jednö iz Slovenije, in da mi po- šljete njihove. natančne naslove, da pričnem s pošiljanjem podpor. Nisva bo- gata niti v drugem imetju, toda rnožno nama je shajati tudi brez tega novea; razun tega pa želiva, naj naš Jovo še mrtev koristi svojemu narod.u, če to že ni mogel živ. Vaš vsakdanji prija- telj in spoštovatelj V. Radojevič s. r.« Gospod Veljko Radojevič je >rodom \z Ercegnovega in je že pred mnogimi leti odšel v Ameriko ter se nahaja sefdaj v Kaliforniji. Bavi se izven dru- gih poslov s književnostjo in novinar- stvom. Suppanz na Pristovi kupuje jajca po 1*20 komad. Me pišemo tega, da bi opozorili naiij pogoltne Ijudi, ampak zato, da bi se tudi oblast nekoliko zavzela za jajearja — barona Zupanca Blagi mož kupuje jajca, poganja ceno in izvaža blago v Avstrijo, odkoder dobiva kompenzaeijo. Gotovo je, da je jajec pri nas v izobilju; ni pa nikjer zapisano, da jih mora kdo tako drago plačevati za izvažanje. Suppanz zasluži tako-le: Jai:a računa na Dunaju gotovo po 2 kroni iz skladišča Pristova, do- čim si da računati kompenzaeijsko blago primerno nizko. Nam v Jugoslaviji pa računa kompenzaeijsko blago zopet zelo drago. Tako se delajo novi milijoni na račun uboge pare v Jusjoslaviji. Sloveuskim absolventom kmeiij- skih šol! »Društvo absolventov kranj- skih kmetijskih šol« je svoje vsled vojne ovirano delovanje oživelo. Zzdru- žitvijo jugoslovanskih pokrajin v eno državo je to društvo razširilo svoj delokrog na celo Slovenijo. Dosedaj se je vršilo več rednih sestankov. Glasom premenjenih pravi) je društvo preosno- vano za vse slovenske absolvente kme- tijskih šol in želeti je, da isti čimprej pristopijo k na5emu društvu. Razšir- jenemu delokrog.j primerno se ima razširiti tudi društveni odbor, v kate- rem bi bili zastopani tudi izvenkranjski slovenski absolventi kmetijskih šol. Po- zivljamo vse tovariSe-absolvente, da se v lastnem interesu zanimajo za druStvo in nernudoma priglasijo svoj vstop. Članarina znaša 12 K letno, in naj se pošilja blagajniku društva, tovarišu Rado Medicu, Dunajska cesta štev. 50 Ljubljana, kjer se dobivajo tudi brez- plačni izvodi društvenih pravil. Društvo je nepolitično, ter se briga samo za stanovske in strokovne koristi svojih članov ter za povzdigo kmetijs^va. »Društvo slovenskih absolventov kme- tijskih šol«. Neverjetno! Kakor viAimo iz tiekc- ga dokumenta z dne 21. jul, ima obcinsKi urad v Oplotnici še danes, 10. mesec po nreobratu. vedno samonemški pečat 7 »Gemeindeamt Oplotnitz, pol. u. Ger.- Bcz. Gonobitz, Steiermark.« Kaj še vecr- no spimo?! »Československe listy«, glasilo Čehoslovakov, so začeli izhajati kot tednik v Zagrebu. List bo propagiral kulturno, gospodarsko in politično vza- jemnost Jugoslovanov s Čehi. Ume- vanje narodne dolžnosti med Čehi kaže dejstvo, da so zbrali Čehi v Beogradu za list en večer 15.000 K. List stane 40 K letno in ga prijateljem Čehov toplo priporočamo. Učni tečaj za bablce se vrši od 1. okt. tl. naprej na šoli za babice v Ljubljana. (Glej razglas v današnjem listu!) Sokolski zlet v Kočevje je pri- redila 17. tm. sokolska župa Ljubljana I. Uspel je sijajno. Nad 7000 ljudstva je prišlo od vseh strani. Sokolska slavnost v Ormožu 15. tm. je veiikansko uspela. Nad 2000 Ijudi je napolnilo veselične prostore. Nastop Sokolov je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Sokol v Šoštanju, Predpriprave za okrožni zlet celjske Sokolske župe v Šoštanj dne 7. septembra o priliki 10-ietnice domačega društva so v polnem teku. Vložena je prošnja za posebna vlaka iz Celja in Dravograda v Šoštanj in nazaj tako, da so vsi predpogoji za lepo udeležbo po ugodni zvezi dani.— V dolgi dobi trpljenja se je rodilo in okrepilo do sedanje moči naše sokol- stvo, gledajoč pred seboj našo bodoč- nost: zarjo novega dne, žlato svobodo, ki je morala priti! Proslava našelO-let- nice naj bo dokaz, da sokolsko delo ne počiva nikoli, da gre naša pot na- prej! Apeliramo na vs:« bratska dru.štva, da se v največjem številu udeleže te pomembne prireditve, pravega Ijudske- ga tabora za Šaleško dolino. Širimo poslanstvo sokolske ideje med narod, da spozna isti, da je v tej plemeniti mladini, ki se zbira krog sokolskega prapora, povračilo, da je v našem delu ljubezen. . . Dne 7. septembra vsi v Šoštanj, kjer je vedno kliubovala naša trdnjava vsem naskokom r.arodnih so- vražnikov! !z japslflu. dem. sipanhe- Strankin zbor krajevne orgaol- zaeije JDS v Celju se je vršil minoli ponedeljek 18. t. m. Mala dvorana Nar. doma je bila polna članov in čla- nic. Zborovanje jeotvoril in vodil pred- sednik KO dr. Kai an, ki je povdarjal potrebo, dazavzamemo stališče napram najnovejšim dogodkom v Beogradu. Dr. Kukovec je obširno poročal o spremembi v vladi. (Njegov govor smo v izvlečku objavili že v zadnji šte- vilki.) K debati so se oglasili gg. R e- bek, ki ji izražal dvome nad srecq za- kona s soc demokrati; dr, Reis man, ki je povdarjal, da nas ta zveza more in mora podžigati k izpolnovanju so- cijalnih nalog, katerim se ne smemo upirati; dr. Jos. Sernec je označil kot najnujnejša vprašanja, ki čakajo rešitve, vprašanje draginje kruha, mesa in obleke, ter vprašanje valute ; Pre- koršek istotako svari pred slepim odklanjanjem sodelovanja s soc. de- mokrati, zakaj nevarnejši nego ti so nam — vojni dobičkarji; dr. Vičar priporoča istotako, ne takoj obsojati, ampak čakati na sadove nove zveze ; Pfeifer priporoča enuko vztrajnost in žilavost v delu, kakoršno kažejo so- cijalisti; dr. K u k o v e c izvaja, da zveza s socijalisti ni naša srčna želja, am- pak v danem trenutku narodna in dr- žavna potreba. — Na predlog urednika Spindlerja se je sprejela sledeča resolucija: Zbor smatra preokret'v vodstvu naše države kot etapo v na_ 90 »NOVA D O B A« Straii 3. šem državotvornem procesu; želi, da koalicija naprednih in demokratskih elementov, ki je prevzela vodstvo na- šega državnega življenja, z ozirom na resnost položaja z vso odločnostjo čuva edinstvenost države, da posveča po- sebno pažnjo utrjenju državnc misli, izboljšanju uprave, rešitvi najnujnejših gospodarskih in socijalnih nalog bližnje bodočnosti, zlasti vprašanju draginje, prometa, valute, agrarne reforms itd. Javen shod JDS v Majšperku je v nedeljo 24. t. m. ob 8. uri v soli. Govori dr. Gosak iz Ptuja. Slov. Bistrica. Na zaupnem sa- stanku dne 17. t. m, na katerem je lepo število tukajšnjih posestnikov pri- javilo svoj vstop v jugoslovansko de- mokratsko ttranko, je bil izvoljen sle- deči krajevni odbor: Predsednik: po- sestnik Franc Tomasini v Zgornji Bi- strici; tajnik; dr. Josip Pučnik, odvet- nik v Slov. Bistrici; odborniki: Anton Avguštin, posestnik in gostilničar, Ivan Gnmsej, ključavničarski mojster, Dr. f lorjan Kukovec, odvetnik, vsi v Slov. Bistrici, posestnik Stefan Orthaber na Spodnji Poljskavi, posestnika Stefan Verbek in Marko Furman v Oslu, po- sestniki Anton Goričan, Ivan Zafošnik ter Franc Prevolnik na Spodnji Ložnici. DOPES!. Gasilno društvo na Vranskem priredi v proslavo 35-letnice obstoja v nedeljo 24. tm. ob 3. uri pop. na vrtu gostilne Slovan veliko slavnost s so- delovanjem »Vranske Vile«, srečolovom, godbo, šaljivo pošto itd. Domačine in sosede pričakujemo v mnogobrojnem številu ! Iz Ksaverija v Sav. dol. Dne 10. avgusta t. I. smo obhajali združeni Ci- rilmetodarji iz Ksaverija inLjubnegav gostilni pri Slatinšku v Radmirju na- rodni praznik. Zbran je bil tu cvet na- rodno zavednih Jugoslovanov iz Ljub- nega in Ksaverija, ki ve ceniti pomen C. in M. družbe, katera z velikim tru- dom deluje v ogroženih krajih, ter na ta način rešuje od sovražnika ugrab- Ijeno slovensko deco. Vabilu se je od- zvala tudi priljubljena in požrtvovalna učiteljica gospodična Tonči Ježovnikova iz Mozirja. Kot organizatorica C. in M. podružnic se je prepričala, da naša podružnica v dobi nesrečne vojne ni spaia; pognala pa je v svobodni naši državi močno koreniko, ki bo v bodoče dovajala obilo hrane lepo razviti in močni cvetki — C. in M. družbi. Od- bor pod posestvom g. Fr. Kolenc-a iz Juvanja in 84 članov, ki so poklonili C. in M. družbi 289 K.—, nam priča, da se zgorajšnja trditev ne bode izjalovila. Po pregledu in odobrenju računa se je gdč. Ježovnik-ova spominjala umrlih članov ter je v dolgem in jedrnatem govoru navduševala zborovalce za do- bro narodno stvar. Ožigosala je kruto in barbarsko postopanje naših nasprot- nikov ter je slednjič prešla na ujedin- jenje in sijajno ztnago troedinega na- roda, katerega je osvobodil naš kralj Peter l. iz suženMva. Sledila je 'nepri- siljena prosta zabava, kutero je pove- ličevala narodna pesem. Veselica v Mestinju je preložena, ker se vrši isti dan veseüca na Ponikvi in v Rogatcu. C. M. podrnžnica na Ponikvi ob juž. žel. priredi v nedeljo 24. t. m. ob 3. popoldne veliko ljudsko veselico pri g. Žiičarju na prostem. Čisti dobiček je namenjen C. M. družbi in slov. invali- dom. K obilni udeležbi vabi odbor. V šmarskem okraju so najbolj zanemarjene okrajne ceste ! Tako to- žijo navadni vozniki kakor tovorniki, kolesarji in avtomobilisti. Stanje cest spričuje, da že nekaj let niso dobile nasipa. Ker so pa do ozkega tira z raz- nim ščavjem preraščene, ni razločiti cestnih jarkov, ni oskrba cest v veščih rokah. Ako so domačini tako strpljivi, da n§ izsilijo od okrajnega zastopstva boljših cest, slobodno jim. Drugi pot- niki pa zahtevajo od okrajnega zasto- pa zaščite svojih jeter in kosti. Za- veda se naj tudi, du vodijo v državno kopališče Rogaška Slatina glavne do- vozr.e ceste skozi šmarski okraj. Če sedanji šmarski zastop ni kos ceste v redu imeti, je treba ga nadomestiti s komisarjem, s sosvetom in novimi u- službenci. Slov. Bistrica, Naši vrli narodni železničarji — begunci prirede v ne- deljo 24. avg. ob 3. uri popoldne na vrtu g. Ant. Avguština veselico v korist otroškemu vrtcu. Nastopi pevski zbor, igra Napolitan. Z ozirom na blagi na- men pričakujemo od domačinov in so- sedov obilne udeležbe. Iz Konjic. Zaprli so šoferja Ma- tevža Eggerja, trdega Nemca, ki je le- tošnjo leto pri knezu Winüischgraetzu pokradel razno zlatnino, srebrnino, oble- ko, itd. Več stvari so našli pri njegovi Ijubici oziroma pri njenih starših. Cven. Umiia je gospa Marija Pu- šenjak, nadučiteljeva žena, v starosti 61 let. TRGOVINA, 0R8T IN NÄ- RODNO GOSPODARSTVO. Zivinozdravnik BAŠ: ŽIVINOREJA. Koristnejši del živinoreje je prodaja prirastka, čc tudi s tem šc ni rečcno, da bi ne bil to važen del, od katerega mora zaviseti način živinoreje, če se naj ta splača, in da bi bila pri nas trgovina z živino dobro urejena. Potrebno bi to sicer bilo, ker dobra prodaja je najboljši proizvajatelj in no- bena subvencija ne bi mogla naši živino- reji pomagati toliko, kakor eden sam dober trgovec, ki bi prodajal naše živin- ske proizvode pod pravim imenom in jim s tem preskrbel sploh ime, če ne Že dobrega imcna. Dosedaj je šla vsa naša živina po večjih tujili prekupcih pod tujim imenom, če je bila dobra, kakor pliberške ovce, ki so vse zrasle v Solčavskih planinah, in medjimurski konji, katerih vcčina je bila v resnici Savinjskcga poroda, če je bila pa slaba, dobila je že še pridevek kranjski. Obenem je šel tudi dobiček v tuje roke in izostal je dober vpliv, ki ga ima na živinorejo že dobro ime samo in pa trgovsko povpraševanje. Ne mislim pri tem mešetarjenja od sejma do sejma, česar gotovo nimamo premalo in bi bilo dobro, če bi se pri tem potratena encrgija porabila bolj plo- donosno za posameznika in za splošnost, ampak resnična trgovina z živino nam je potrebna, trgovec, ,ki zna poiskati vsakokratnemu blagu najprimernejSc tržišče in ki zna tudi na zunaj primerno opremiti in napraviti reklamo. Trenotno je sicer trgovina vsled prometa in valute omejena na najbližje si kraje in je le mešetarjenjc z vseml svojimi in povojnimi ncrednimi izrastki. Dobro pa bo, čc se zdaj o pravem času primerno ukrene, da bodemo našo živad sami prodajali pod svojim imenom in za se sami knpovali za nas dobro in plemcnsko sposobno blago, ne pa da bi šc v naprej prevzemali vse, kar drugod ne gre. Vcč od subvencij, ki kaj malo kori- stijo in veliko požrejo, t>ode koristHa živinoreji podpirana in reelna domača trgovina z živino, ki bo tudi sama po scbi odpravila nereelno mešetarenje. Cc naj bode pa trgovina v rokan tujcev ali posamcznih naSih ljudij, ali pa najpravilncjc v okrilju zadružništva, o tem pa ne more odloeiti drugi, kakor ži- vinorejei sami. Za dobrobit živinorejccv se gre, za biti ali ne biti, tega se mora- mo zavedati, pri določevanju piemen, pri izbiri plemenic in plemenjakov, pri oživenju reelne trgovine in kar je še te- ga, pa vidimo, da govori k temu vsakdo, ki je kedaj gojil zajce ali bil na nckaj sejmih, ne zmcnijo pa se za to živino- rejei sami, ne vzamejo svoje zadeve v svoje roke niti toliko, da bi bilo dovolj rejeev vsaj za vzdrževanje plemenja- kov in druge najprimitivncjSe potrebe, in samo čakajo, kaj jim nakloni ne vem kdo. Zivinoreja prospeva samo potom organizacij, to pa tako dolgo ne bo, dok- ler organizirajo zivinorejee od zunaj v vsemogoče svrhe še, sami pa ne sodelu- jejo, ko bi morali odločati. Imovina našili državljanov na Ogr- skem. Financno ministrstvo v Belgradu je z odlokom od 3. avgusta 1919 obvestl- lo delegacijo ministrstva financ za SIo- venijo in Istro v Ljubljani, du osrednja vlada ni pozvala naših državljanov, da v zmislu zahteve madžarske sovjetske vlade prijavijo svojo imovino na Ogr- skem, ker je francoska vlada proglasila vse tozadcvnc dispozije Bcle Kuria za prosto tatvino. Te dispozije za naše dr- žavljanc ne morcjo imeti nikakih pravnih posledic. Naša osrednja vlada kakor tudi vse ostale zavezniškc vlade so v tem v- prašanju izjavile, da soglašajo z nazira- njem francoske vlade. Žavezniškc vlaüc bodo same — brez poprejšnje prijave po- samezniii strank — mednarodnim potom vzele v zaščito interese svojih državlja- nov. Zakon o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav z dne 17. avgusta 1915, ki se je vsled sklepa ministrskega sveta z dne 5. februarja 1919 razširil na celo kraljevstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, obsega v svojem čl. 4 kot imovino tujih podanikov tudi ves gotovi denar, vrednostne papirje in razne denarne prejemke. Vsled tega se v zmislu ČI. 19 in 21 tega zakona ne sme ničesar izplačati, kar bi imeli po- daniki neprijateljskih držav terjati od pozamez,nikov ali podjetij, (domačih, tujih, mešanih) ampak z ozirom na čl. 22 zakona postopati po ČI. 11 tega zakona in izročiti Upravi fondov. Za- tegadelj in pa na podiagi čl. 20 zakona o postopanju z imovino podanikov ne- prijateljskih držav, čl. 3, 5 in 16 pra- vilnika za izvedbo tega zakona je od- redil minister trgovine in industrije, da vse osebe, (fizične ali podjetja bo- disi tuja, mešana ali čista domača) iz- polnijo svojo zakonito dolžnost, da namreč vse take dolgove in prejemke ter depozite neprijateljskih podanikov v kakoršnikoli obliki takoj prijavijo ministrstvu; da nikomur teh oseb ali podjetij ničesar ne izplačajo bodisi pod katerimkoli naslovom, ampak denar polože v depozit Upravi fondov; samo tako se osvobode svoje obveznosti napram njim. Kdor bi postopal na- sprotno, bi ga zadele vse posledice čl. 21 zakona o postopanju z imovino po- danikov neprijateljskih držav. V po- dročju deželne vlade za Slovenijo se prijave pošiljajo oddelku za trgovino in obrt deželne vlade v Ljubljani in se denar nalaga potom tega oddelka pri deželni banki v Ljubljani. Preskrba s sladkorjem. Da se odstrani sladkorna kriza, namerava vlada ustanoviti še nekoliko sladkor- nih tovarn in sploh skrbeti za pov- zdigo sladkorne industrije. Letošnji pridelek sladkorne pese v naši državi bo majhen. Zato bomo morali letos še sladkor uvažati. Osnutek zakona o zavarovanju delavcev. ZaložilaZveza bolniških bla- gajen na slov. ozemlju v Lubljani. Cena 15 K (za 70 strani obsegajočo knjižico naravnost gorostasna!) RAZNE VESTI. BraŠevo na Erdeljskem bo bodoče glavno mesto Vel. Rumunije. Promet z brzovlaki je bil v av- strijski republiki zaradi pomanjkanja premoga 19. tm. ustavljen. Preiskavo zaradi umora ruskega carja je izvršila posebna komisija po naročilu vlade v Omsku. Dognano je, da je množica od straže izsilila, da se umori carjeva rodbina na zverinski na- čin. Vlada v Omsku je obtožila na pod- iagi tega 164 oseb zaradi umora. Ob- ravna bo javna. Zadtaja po^oclia Nemci hočejo iskati povzročitelje vojne. : in vojnih grozot. '¦? LDU. Nauen, 19. avg. Ustavni bdseK nemške narodne skupščine jc predlagal, da se ustaiiovi poscben preiskovalni oa- sek 28 članov, ki naj dožene, kateri öö- godki so povzročili vojno in njeno po- daljšanjc, dalje ali so se tekom vojne nu- dile prilike za mirovne pog.ovore, ali se vojaške in civilne oblasti med seboj In z narodnim zastopstvom delale sporaz- umno in ali so se izdale odredbe, ki so kršile nieduarodno pravo. Pomaujkanje premoga v Nemški Av- striji. LDU. Dunaj 20. avg. Izven brzovla- kov bodo morali v avstrijski republiki zaradi pomanjkanja premoga ustavitl najbrže celo vrsto osebnih vlakov. Za plinarno in elektrarno na Punaju jl' pro- moga Ie še za par dni. Zapadna Ogrska in Nemška AvstrUa. LDU. Nauen 20. avg. Nemška Av- strija nemških pokrajin zapadnc Ogrske ne bo zasedla. Izdala bo oklic na nemško prebivalstvo, naj zaupa pravici samooa- ločbe. Madžarska vlada je odredila veli- ko aretacij ljudi, ki so delali za priklopi- tev k Nemški Avstriji. Še ena vlada v Rusiji. LDU. Pariz 20. avg. Cez Stokholrn prihaja vest, da se je v Pskowu ustanovi- la nova vlada za sev.-zapadno Rusijo. Runiuni bi radi vrgli nadvojvodo Jožela. LDU. Lyon 20. avg. Rumunska vla- da je hotela od velesil mandat, da strmy- glavi na Ogrskem vlado nadvojvoda Jo- žefa in vpostavi liberalno vlado. Amerika se je zavzela, Francozi in Angleži so nn- sprotovali, vsled česar je predlog pro- padel. Pariška konferenca in zapadna Ogrska. LDU. Pariz 20. avg. Vnhovni zavc?:- Kennerja glede nemških kraj..vv zapadno niški svet se je včeraj bavil z noto dr. Ogrske. Odločitev je bila odgodena. Lfsfnica uredniSfva. „Članica društva R. K": Vedet- moram, s kom imam opraviti, prednc obravnaoam Vaš dopis Zato mi ali javite svoje ime ali pa pridite osebno k meni v uredništvo! Poslano.* Male posledice velike slavnosti V maju: Taschekova slavnost. Polomija. Slaba vest. Obljubal V avgustu: Huda jeza! Strašni pogledi! Obljuba? — Je- ziti se, nikomur ne branim, hud pogled me sila zabava. Žalosten sem le, da „razsodišča" ni. Gospodje „bratci": Pa ne, da bi bila vmes kakšna „vest"? — Gre za stvar, od ktere me ne od- vrnejo hudi pogledi. Torej kmalu, do- kler sem še doma; sicer postanem bolj jasen in še bolj siten. Pod Rifnikom, 18. avg. 1919. Pohlevno udani Vam ;_________ Cestni Anzek * Uredništvo neprevzame odgovornosti. Dekle z dežele želi stopiti kot 'gospo- di nja v kako župnišče ali pa kakemu samo- stoj nemu gospodu. Vajena sem vsakega dela in imam veselje do svinj in živinoreje, nastop takoj. Naslov v upravn. 1218 3—1 Spretrva Sivilja za moško in fino dam- sko perilo se išče za takoj. Pismene ponud- be pod S. M. na upravništvo. 1229 3—1 Za obiranje hmelja se sprejme več otrok na Bezigradu pri Celju. Štev. 6590/19 Razglas. Prepove se prodajanje živil od hiše do hiše pred 11. uro. Tudi se pred to uro v mestu in njega okolici ne sme izvrševati prekupovanje živil po branjevcih in trgovcih. Mestni magistrat celjski, 19. VIII. 1919, za vladnega komisarja: dr. Fohn Štev. 6589/19 Razglas. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da čim najbolj štedi z vodo in je ne pusti po nepotrebnem iz vo- dovoda teči. Prestopki zoper to odredbo se bodo kaznovali po § 7 oziroma 11 ces. naredbe z dne 20. apr. 1854 z glo- bo od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 2 tednov. Mestni magistrat celjski, 19. VIII. 1919, za vladnega komisarja: dr. Fohn Tužnim sreem javljamo vsem sorodnikom, priiateljemJjl, znancem, da je naš dobri skrbni oče, gospod . Ivan Hocuvan nadučltelj v poKoJn danes ob 9. uri zvečer v 83. letu svojega truda in uspeha polnega življenja izdihnil svojo blago dušo. ' Pogreb predragega rajnkega se vrši v četrtek 21. avg. ob 3. uri popoldne na mariborskem pokopališču. Maribor-Celje, dne 19. avgusta 1919. Anton Kocuvan, trgovec; Ferdo Kocuvan, višji davčni upravitelj, sinova in ostali sorodnikl. Stran A. »NOVA D O B A« Štev. 90 T /9K C9 9W^18b!JTt W^^^^TÄJB**W regislrovana Sire« Y7 s^lCfV TTT sprejema hranilne vloge In f9JL4J»Lfe«P «¦» l^BA JL^^^ZJA. zadruga z om. zav. PrešerMova ullca St. 15. trllnpol ©d «to I«* |a *|o/' Karol VaMČ! Prešcrnova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozernskega manufakturnega blaga. Razpis. Iz gozda državnih toplic Dobrna pri Celju se odda približno 700 m ¦stoječega smrekovega, jelovega in bo- rovega lesa potom pismenih ponudb. Iste je vlagati najpozneje do 10. Sept. tl. pri upraviteljstvu toplic. Prodajni pogoji se dobe v pisarni upraviteljstva,. en iztis stane 3 K- V ponudbi mora biti poleg po- nudnega zneska podana izrecna izjava ponudnika, da so mu prodajni pogoji ^nani in da se jim podvrže brezpo- ;ojno. Upravlteljstvo državnJh toplic Dobrna pri Celju. 2šče se natakarica. Lebič gostilna, jaberje 28. 1 !SOOO K! aagrade V zdravilišču Rogaška Slatina je izgu- )ila neka stranka sledeče vrednostne )redmete: 1 zlat prstan s tremi veli- dmi briljanti, 1 kolier s srebrom okovan in uhani z velikimi briljanti. Poštenemu najditelju teh predmetov je zasigurana nagrada 5000 kron. Proda se lepa stavbena parcela z vrtom v mestu šoštanj. Več se poizve pri M. Goršek, 1228 Šoštanj. 2—1 Danes 19. tm. ob 9. uri mi je bilo ukradeno kolo. Bilo je črno lakirano, ročaj močno u- lOgnjen ter na sprednjem kolesu nov )lašč. Kdor mi kolo nazaj spravi, dobi visoko nagrado. Kirbisch Celje. Absolvent trg. sole, zmožen knjigovodstva, sloven- ske, nemške in srbo-hrvaške korespon- .lence, slov. stenografije in strojepisja išče slu?be. Cenj. ponudbe pod »R. R.« na upravništvo. 1224 2—1 Sprejme se itčenec takoj pri Juriju Benedikt, Laško. Pri svinčenem rudokopu v Mežici na Koroškem je razpisano mesto samostoj. jamomerca. Prošnje s prepisi šolskih in službenih spričeval, ter z navedbo place, se naj /ložijo najpožneje do 1. septembra tl. Oržavno nadzorstvo in upravništvo v 1214 Mežici. 3—1 Sprejme se zdrav in močan icint z dobrimi šolskimi spričevali, poštenih starišev iz mesta ali bližnje okolice kot učenec v špecerijsko trgovino pri tvrdki Ivan Dečko Celje. 1205 —1 Mfllna Hobilo ;} let stara, svetlorujava, 164 cm visoka, se proda. Kje, pove upravništvo lista. 1227 2-1 ZgubiB se je bcl solnčnik na cesti Gorica- Ostrožno-Celje. Pošteni najditelj #a naj od- da proti nagradi v trgovini R. Stermccki. 1200 3—2 - Kontorislinja - se išče xa GeBje, zmožna slovenskega in nemškega jezika, kot pomožna event, tudi sa- mostojna zmožna moč. za mešano trgovino na debelo. — Prednosti imajo že v tsj sfiroki »Bu- žfoujoče moči. Ponudbe z navedbo place pod »Kontoristinja 20« na upravništvo. Skladišče vzamem v najem, če mogoče blizu kolodvora, v mestu, ali tudi zunaj. Cenj. ponudbe pod »Skladišče 20« na upravništvo. 1158 KostipBetino napravo za acetilensko razsvetljavo ima na prodaj državno zdravilišče Ro- gaška Slatina. Tozadevna pojasnila se dobe pri ravnateljstvu državnega 1192 zdravilišča. 2—2 Kupujem želez»Iške prage (švelerje), bu- kove in hrastove, kakor tudi bukovo oglje in drva po najvišji ceni. Ponudbe na Franc DrobniČ, lesni trgovec Laško. 1196 3-2 (J5*»»»Bää sibečico, kraste, lišaje uniči •*td> jQVSy pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubljana Kranjsko. 615 34-30 Več vagonov sladkega prešanega sena Se klipi. — Ponudbe na I. Jogoslovanski anenöni in informačni zavod Beseljak & «Rožanc Ljuhijanaf Cankarjevo nabrežje 5. 1185 3-3 Ponudbe postaja Ljubljana. ID bnji laneni \\ml dvakrat kuhan, ysnka množina po naj- nižjih tovarniških cenah v originalnih barelah po železnici ali pa v ploščevi- nastih kangljah zalotano 15 kg po pošti se takoj odpošlje. Hrouat & Komp., Ljubljana ?. Brzojav. nasl.: Hrovatport Ljubljana r Dolno ovčjo, kupi vsako množino po najvišjih cenih «eletrgovina R. Stermecki, Celje 1121 8-6 Velika zaloga manufakturnega ter inozemskega modnega blaga, bogata izbira oblek lastnega izdelka po najnovejšem kroju. Lastni modni atelije. — Srajce, samoveznice (kravate), nogavice itd. Na drobno ! Solidne cene! Na debelo! Prva kranjska razpošiljalna SCHWAB & BIZIAK Ljubljana, Dvorni trg 3 Pod Narodno kavarno. 1213 3~1 Sfanovanje iščem v mestu Celju, ali tudi v bližini mesta, dve do tri sobe s kuhinjo. BMirna stränke brea: otrok. Eventuelno plačam listemu nagrado, ki mi preskrbi. Cenjene ponudbe pro- sim pod »Stanovanje 50« na upravn. 1197 -2 IMfilom pžsnic°i kopuxo, bej, fižoB in druge poljske pridelke in sadje poimd* ssa debeio samo kompletni vagoni. Ivan Dudič, 1198 Zagreb, Zrinjevac 15. 8—2 špeGBPijsho blagofer usabosrsfne baroe za obtebe, s Mz- Fimi si lahho vsBHdo too ^SBhovFsfno blago sam. 242 104-61 flostiünfl" »BRfiniBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak Las toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-57 A. Robek. Movpsfno Mmnlm node B«azpeSava tvspdka 167 104-82 CölJC tpgovčna s špecerijskim blagoms barvama in de- žeSnimS (pridelki» ČEVLJARSKA DELAY»ECA Rud. Zonf ič Kocenova (Špitalska) uJ. štev. 2 (blizu ko'odvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in soüdni izgotovitvi. 46 104—63 S&dlafska in tape- far'ska elelB:wnica dm As 245 104-63 I &\\Q Samostanska W%ll%9 ulica štev. !6. m/sssxL podgane, sfe* lYalSAf niceingcurRl ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušcno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane in mišl 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, uničavalec moljev 3 K praSek proti mrčesom 5K, tinktura protf ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši prä žl- vini 3 K, prašek za uši v obleki in perilu 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod xa oksport M. Junker, 85 -62 Zagreb 37, VetrJlnjska ulica 3. Št. 4743. «ÄZGLÄS. Na šoli za babice v Ljubijani se začne dne 1. oktobra 1919 učni tßiüj zo babice s slovensiiini uinim jozitiom. V ta tečaj se sprejmejo ženske, ki še niso prestopile 40. leta svoje starosti in ki so, ako so še neomožene, dopolnile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in pisavi. Pouk je brezplačen. Prosilke se morajo do dne 30. septembra t. 1. osebno zglasiti pri ravnateljstvu tukajšnje sole za babice ter prinesti s seboj krstni in rojstni, event, poročni list ali če so vdove, smrtni list svojega moža, dalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo urad. zdravnika pristoj. polit. oblastva, da so zdrave ter telesno in dušno sposobne za uk, potem izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so iznova cepljene in izpričevalo, če jih imajo kaj. Za ta učni teCaj je razpisanih tudi deset ustanov učnega zaklada po 200 K, s pravilnim povračilom za pot sem in nazaj. One ženske, ki hočejo prositi za eno teh ustanov, morajo svoje prošnje, opremljene z navedenimi listinami in z zakonitim ubožnim listom, do dne 1O. septembra 19X9 vložiti pri dotičnem okr. glavarstvu, oziroma pri pristojni oblasti (magitsratu). Zdravsfveni oddelek za Slovemjo in Istro. V Ljubijani, dne 10. avgusta 1919. Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva pre- vzela gostilno x Hopodni dom o Celju. Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporocava za mnogobrojni obisk. 1204 3-2 Ivan in Ana Cerne. Zaloga papirja, plsalnih In risalnih potrebščin na debelo in drobno.