Poštnin* oiačana v ootovInT MarUronU Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 76 Maribor, četrtek 3. aprila 1930 » JUTRA €€ Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri po$ln«m ček. zav. v Ljubljani it, 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uradn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglase tprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica št. A Urejevanje naših inozemskih dolgov Iz Pariza prihaja poročilo, da ie bila tam dne 1. t. m. med zvezo predvojnih upnikov Srbije in zastopnikom naše vlade podpisana končna pogodba o ureditvi predvojnih dolgov Srbije. Tako je zopet odvaljen en kamen s poti do konsolidacije naših finančnih vprašanj in prilik. Pri tej priliki bo dobro. Če si malo pobližje ogledamo problem inozemskih dolgov naše države, ki so nastali iz raznih vzrokov in v raznih dobah. V glavnem jih lahko delimo v štiri kategorije : 1. v predvojne dol g o-ve bivše kraljevine Srbije; 2. v dolgove napravljene v svetovni v o j n i v gotovini ali vojnem materi-jalu pri zaveznikih: Franciji, Vel. Britaniji in Zedinjenih državah; 3. v dolgove, ki smo jih po senžermenski in trianonski pogodbi morali prevzeti od bivše Avstro-Ogrsketer v dolgove bivše kraljevine Črne G o r e. in 4. v dolgove sklenjeno po svetovni vojni od sedanje naše države za izgradnjo že* leznic in za druge javne potrebe. Glede zadnje kategorije ni nobenih težav: amortizirajo se redno po določenih pogojih. Ostale tri kategorije pa zahtevajo vso energijo naše male države. da si ohrani v inozemstvu svoj dobri glas in kredit. Predvojni dolg bivše kraljevine Srbije. ki ga je napravila za sanacijo svojih financ in za gospodarsko pov-zdigo zemlje, obstoja v glavnem iz petero posojil iz let 1895, 1902, 1906 in 1913. Še ne amortizirani ostanek znaša 700 milijonov francoskih frankov in je po večini v rokah francoskih, angleških in nemških porterjev. Obrestovanje in amortizacija sta se pred in med vojno vršila v francoskih frankih, deloma tudi po vojni. Zmedo je povzročil padec franka 1. 1925. in 1926. in njegova razmoroma nizka stabilizacija. Zadeva je prišla pred sodišče za mednarodno pravo v Haagu, ki je odločilo, da obstoji dolg v zlati moneti, glede baze pa se naj sporazumejo interesenti. Sporazum je sedaj — kakor uvodoma omenjeno — dosežen, /in sicer tako, da se kuponi, ki zapadejo od 1. aprila t. 1. naprej, revalo-ziraio 155% v zlatu do 60?* v 1. 1946.. 75% v 1. 1955. in v 1. 1958. Za zapadle kupone sc naj vrši odplačevanje ali po 35% v zlatu od 1. julija 1930 ali pa po 20% v zlatu in po 20?« v novih posojilnih obligacijah, ki se moraio amortizirati v petih letih. Vojni dolgovi so po svoji višini najvažnejši v seznamu naših javnih dolgov in je z njih ureditvo Jugoslavija storila velik korak naprej v konsolidaciji svojih javnih financ. Vojni dolg Zedinjenim državam S. A. ie urejen s pogodbo od 3. maja 1926 in določen na 62,8fift,ft00 dolarjev. Amortizirati se mora počenši z junijem 1926 v 62 letih v rastočih obrokih od 200 tisoč do 2,406.000 dolarjev. Dolg V e-1 i k i Britaniji je urejen s pogod- Katoliški blok na Češkoslovaškem POSLANCI SLOVAŠKE KLERIKALNE, NEMŠKE IN MADŽARSKE KRŠČAN-SKO-SOCIJALNE STRANKE SO USTANOVILI V PARLAMENTU KATOLIŠKI BLOK. PRAGA, 3. aprila. V sejni dvorani parlamenta so se včeraj sestali poslanci slovaške ljudske stranke, nemške krščansko-socijalne stranke in madžarski krščansko-socijalci k skupni seji, po kateri je bil izdan sledeči komunike: Zastopniki slovaške ljudske, nemške krščansko-socijalne in madžarske kršČansRo-socijalne stranke so se danes sestali v parlamentu k skupni seji, da ustanove katoliški blok v parlamentu. Na seji se je razpravljalo o ciljih in taktiki novega bloka. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je ustanovitev katoliškega bloka v interesu Češkoslovaške države. Zanimivo je, da se zastopniki češke ljudske stranke seje niso udeležili, temveč so se pismeno opravičili. Posledice vina In noža NOV UBOJ PRED MALIM SENATOM. — DVE OBSODBI NA STROG ZAPOR IN ENA POGOJNA. Maribor, 3. aprila. Dne 27. oktobra sta šla posestnik Martin Arnuš in njegova zena Ana iz Polenc v ptujskem okraju v svoj vinograd v Ti* bolcih, kjer sta se nekaj časa zadržala v kleti, na to pa sta obiskala v Slomlh taščo ter se krog 20. ure napotila proti domu. V Polencih sta na občinskem pašniku našla hlapca Franca Šumenjaka, posestniškega sina Janeza Lebarja ln posestniškega sina Janeza JaužekoviČa. Fantje, ki so bili vinjeni, lo ležali na občinskem pašniku in peli, ko pa sta prišla mimo Arnuš in njegova žena ter jima želela dober večer, so ju pričeli izzivati in so oddali za njima tudi dva strela iz samokresa. Martin Arnuš in žena sta pričela bežati, toda omenjeni trije so jo udrli za njima, dohiteli ženo Ano ter jo vreli v jarek, kjer se je popolnoma zmočila.^ V sili sta tedaj oba zakonca iskala pribežališča pri hiši Marije Klemenčičeve, kjer so prebivalci že spali. Poklicala sta na pomoč Tomaža MikŠo, toda med tem so tudi že napadalci dospeli do hiše in vnel se je nov prepir, med katerim so vsi trije navalili na Arnuša. Janez Lebar ga je udaril po glavi s težko palico, ostala dva, Franc Šumenjak in Janez Janžekovič pa sta se posluževala nožev. Kako se je prizor natančno Izvršil, ni bilo mogoče ugotoviti in tudi ne, kdo izmed obeh je Arnušu prizadejal Smrtne rane. Ranjeni Martin Arnuš je dvignil roke in brez glasu stekel še kakih .^korakov daleč krog hiše do vrat bližnjega hleva, kjer se je zgrudil in umrl. Napadalci so se pa potem lotili ujegove žene Ane ter Tomaža Mikša in ju večkrat lažje ranili z noži in s kolom, na kar so izginili v noč. Zdravniški progled ubitega je ugotovil, da sta smrt povzročili dve z nožem napravljeni rani na prsih. Smrt je nastopila v par minutah radi notranje izkrvavitve in bi bila vsaka, tudi takojšnja zdravniška pomoč brez uspeha. Šumenjak, Lebar in Janžekovič so bili kmalu na to aretirani in oddani v preiskovalni zapor, na kar so bili zopet izpuščeni. Pri zaslišanju so skušali dokazati, da so se le branili, ker so sami bili napadeni in Franc Šumenjak je pokazal tudi lažje rane, katere da mu je bil z nožem prizadejal pokojni Martin Arnuš. Vendar pa so bili izvedenci mnenja, da si je osumljenec te rane prizadejal najbrž sam, zato, da bi imel podlago za izgovor s silobranom. Včerajšnja razprava pred malim senatom, ki so ga tvorili gg. sodniki Zemljič, Lešnik in Kolšek in ki jc bila zaradi mla-doletnosti drugih dveh osumljencev tajna, ni ugotovila nič bistvenega. Sodišče je zaradi tega smatralo, da se nikakor ne da ugotoviti, kdo je dejanski ubijalec pokojnega Arnuša in je zaradi tega obsodilo Franca Šumenjaka na dve in pol leta strogega zapora, Janeza Janžekoviča na dve leti strogega zapora in Janeza Lebarja s pogojno dobo treh let na 3 mesece strogega zapora. Razen tega morajo skupno plačati za pogreb ubitega 1077 Din in njegovi ženi Ani za zdravnika in zdravila 380 Din. Zahteva po ostalih odškodninah se je zavrnila na civilnopravno pot. Janžekoviča in Lebarja je branil odvetnik g. dr. Štor, zasebno vdo-leženko pa je zastopal g. dr. Visenjak iz Ptuja. (Tlariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 3. aprila ob 20. uri »Takrat v starih Časih« ab. C. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Zadnjikrat Petek, 4. aprila. Zaprto. Soboto, 5. aprila ob 20. uri »Koncert Brandl-tria. Za dijaštvo. — Ob 20. uri »Koncert Brandl-tria«. Ab. A. Nedelja, 6. aprila ob 15. uri »Grudica«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Naš gospod župnik«. Kuponi. Zadnjič. Celjsko gledališče. Sreda, 9. aprila ob 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov. foemlinalt« te CMD Iz krize v krizo LONDON, 3. aprila. Londonska brodovna konferenca nikakor ne moro naprej. Čim se Macdonaldu posreči, da reši kako vprašanje, pa se takoj zopet pojavijo novi predlogi in pomisleki, tako da konferenca kar ne more iz večnih kriz. Tako je bila za jutri sklicana plenarna seja zopet od-godena. na nedoločen čas, ker še vedno ni mogoče doseči sporazuma. Japonska je odobrila ameriško-angleške predloge s pridržki, vsled česar bodo potrebna nova posvetovanja. Razen tega je Tardieu od Brianda in Hender-sona skupno sestavljeno formulacijo odklonil ln predlagal izpremembe, ki jih označuje francosko časopisje kot nesprejemljive. Pogajanja se bodo zato vedno bolj zavlačevala, ne da bi se moglo že sedaj reči, kako se bo končala konferenca. Bandhi u bližini morske obale BOMBAY, 3. aprila. Mahatma Gandhl je dospel včeraj s svojimi učenci v Su-rat, 15 milj od Dindija, kjer namerava prekršiti določbe solnega monopola. Samo n-' enem od njegovih zborovanj je bilo navzočih nad 10.000 Ittdov. V 170 vaseh so uradniki, njegovi pristaši, odložili svoja uradna mesta, da manifestirajo tako zanj svoje simpatije. Indski dobro-voljci so izročili Gandhiju znesek 1.125 funtov šterlingov. Kakor se poroča iz Kalkute, so tamkaj nastali večji nemiri kot posledica propagande člar.ov vse-indskega naclionalnega kongresa. Pri spopadih s policijo je bilo 7 oseb ubitih, 70 pa ranjenih. DANES V tETHTBK^ OPERNI VEČER V VELIKI KAVARNI V Paial* de Dan* velik koncertni »peredi bo od 9. avgusta 1927 In znasa,£iaX"‘ tilca s 1. januarjem 1927 25,591.429 lir Iterlingov. Amortizirati se mora do 1. dec. 1988 (v 62 Wih) v rastočih obrokih po 150.000 do 600.000 lir sterlin-gov. Poleg tega imamo napram Vel. Britaniji šc dolg za pomoč, ki nam )o je nudila takoj po vojni za najnujnejšo rekonstrukcijo države in za jt-patrijacljo vojnih in civilnih oseb. Ta dolg znaša 2,068.000 lir sterltažov In Se mora odplačati v 15 letih. Vprašanje vojnega dolga V r a n c IJi Je bilo tudi šele nedavno končno urejeno tako. da bo Izplačan v celoti Iz nemških reparacij In torej za nas dejansko i ta dolg ne obstoja več. ‘ Nasledstveni avstro-ogrski dolgovi so bili od reparacijske komisije repar-tirani in je morala Jugoslavija prevzeti dolgove v iznosih: 390,833.813 zlatih frankov, 27,091.117 francoskih frankov. 762,451.260 avstrijskih kron in 5,521.387 nemških mark. Dolgovi se dele v one napram inozemstvu in v one napram lastnim državljanom. Prvi znašajo 369,000.000 zlatih frankov, 27 milijonov francoskih frankov in 52 milijonov avstrijskih kron. Ti dolgovi se odplačujejo redno že od 1. 1926. naprej na reducirani zlati bazi. ki se bo koncem leta 1930. modificirala in even tualno povečala, ako sc bo pokazalo izboljšanje ekonomskih in finančnih prilik nasledstvenih držav. Tudl dolg bivše kraljevine Črno Gore, ki je stopila v sestav naše države, je postal integralni del inozem skih dolgov Jugoslavije. Njegova višina je bila razmeroma neznatna In je obstojala iz dveli posojil pri francoskih in italijanskih ter angleških bankah. £e leta 1923. odnosno 1929. je bilo pogodbeno določeno odplačevanje po 20.000 lir šterlingov odnosno 1 mil, 500.000 francoskih frankov letno. Vidimo torej, da je reševanje vprašanj naših inozemskih dolgov na najboljši poti popolne konsolidacije in rednega odplačevanja, kar .ie pred* pogoj za naš ugled in kredit v zunanjem svetu in za močno in odločilno pozicijo Jugoslavije v mednarodnem, političnem In gospodarskem komertu Mariborski V F C F P N T K Mra m—————■ ......... Na ruševinah štirih stoletij HOTEL »OREL« — VELIKA MODE RNA STAVBA MESTNEGA DELA. SREDI STAREGA Htlnoli pondeljek je bila izvršena po uradni komisiji kolavdacija nove hotelske stavbe na vogalu Grajskega trga in Slovenske ulice, na enem najlepših mariborskih trgov, na mestu, kjer je blizu 400 let stala daleč preko mej mariborskega okrožja znana gostilna »Pri črnem orlu«, ki je ustrezala še pred desetletji, ki pa danes vspričo ogromnega razmaha tujskega prometa ni mogla nuditi potujočemu občinstvu zaželjene udobnosti. V torek so novo stavbo slovesno »kolav-dirali« tudi mariborski novinarji, ki so si jo temeljito ogledali do zadnjega kotička od vrha do tal. Tekom zadnjih let je bil klic potrebe po novem hotelu v Mariboru vedno glasnejši. Zakaj kljub novi stavbi Mariborskega dvora in novega hotela pri kolodvoru potrebam še ni bilo zadoščeno. In tako sta se lastnika prejšnje gostilne »Pri črnem orlu« pred do brim letom dni odločila, da prevzameta nase težko breme nove zgradbe. Ni bilo lahko najti pravo orijentacijo glede nove stavbe v umetniškem oziru, da bi nastala zgradba, ki bi obvladovala trg arhitektonski in ki bi se skladala z okoliškimi poslopji, zlasti z zgodovinsko znamenitim gradom. Prvotno je obstojala namera, staro stavbo samo prc- in nadzidati, tekom zgradbe pa sc je pokazala nujna potreba, podreti staro zidovje kos za kosom, da se zajamči solidnost nove stavbe. Načrte je izdelal arhitekt profesor R. Hofer, ki je tudi sam dela vodil in nadziral ob sodelovanju arhitekta Medveda in zlasti gradbenega nad-svetnika inž. Baumela. ki je ves čas gradnje s svojimi bogatimi izkušnjami stal gradbenemu vodstvu ob strani. Gradbena dela ste vršili tvrdki Kiff-tnann in Nassimbeni s stavbenikom Končnikom. Z deli se je pričelo lani 16. aprila in danes so do malega dovršena. Tekom meseca dni bodo vsa dela končana. Gostilničarski in deloma hotelski obrat se je seveda ves čas gradbe nemoteno nadaljeval. Včeraj so pričeli z montiranjem električnega dvigala (lifta) za prevažanje gostov gori do terase, kmalu bo montirano tudi dvigalo za prevažanje jedil. Danes stoji pred nami na razmeroma malem prostoru zgradba učinkovite preprostosti in vendar mogočna moderna stavba, ki pa tudi lepo har-monira s starim delom mesta. Prijetna arhitektonska izprememba so na vzhodni fronti odprtine v prvem in drugem nadstropju, odstopni balkoni iz tujskih sob, z lepim razgledom po celi široki Aleksandrovi cesti skoro tja do kolodvora. Na severni fronti — iz Slovenske ulice — je glavni vhod, na desno v veliko restavracijsko obed nico. za katero je še manjša lovska dvorana, obe svetli, obe okusno opremljeni in poslikani. Zraven je še mala klubova soba. pred veliko dvorano garderoba. Efektni lestenci — baloni —, okusna stenska razsvetljava, zrcala na stenah, vse daje prostorom prazničen izraz. Ogromna moderna ventilacijska naprava s kapa citcto 5000 m3 dovaja po posebnih vo> dih v stropu sveži — hladni ali segreti —• zrak in odvaja pri tleh slabega. Na levo od glavnega vhoda je »foycr« z ložo za portirja — kot tak je nastav Ijen mož z znanjem sedmih jezikov, ki je služboval v velikih hotelih inozemstva in naposled v zagrebškem Esplanadu —, telefonska centrala, lift in stopnjišče k hotelskim sobatn. Se dalje na levo je meščanska gostilniška soba, točilnica, še ena gostilniška soba in planinska (posebna) soba. V ozadju je ogromna svetla kuhinja. Pri pravljen je tam že tudi prostor za montiranje plinskega štedilnika. V prvem in drugem nadstropju s širokimi in svetlimi hodniki je 56 tujskih sob z eno in d-Temi posteljami in krasnim no’dm pohištvom, vse prijetno poslikane in z odgovarjajočimi moder nimi zavesami: po hodnikih in sobah preproge iz sarajevske državne tvor-nice. Sobe so zračne in svetK Električna razsvetljava, centralna kurjava in tekoča hladna ' " ‘op’a voda. v ne- katerih sobah tudi telefoni. Za klicanje hotelskega osobja ne služijo — kakor nekoč — električni zvonci, ki so motili mir. ampak svetlobni signali najmodernejše konstrukcije. V vsakem nadstropju je tudi več kopalnic. Nad vzhodnim delom stavbe je ogromna terasa, deloma odprta, deloma pokrita. Na njej bo prostora za krog 80—90 miz in 500 oseb. Občinstvo pa bo ob toplih poletnih večerih lahko tam uživalo v višini hladen zrak brez uličnega prahu in raznih vonjev s krasnim razgledom čez mesto in vso okolico. V pokritem terasnem prostoru je še posebna manjša kuhinja, ki je z ono v parterju zvezana s telefonom in dvigalom za jedila. V vsem poslopju je centralna kurjava ter napeljava za hladno in toplo vodo. V parterju je še avtogaraža, hladilnica z lastno napravo za tvorbo ledu itd. Večino vseli teh del so izvršile domače tvrdke: »Obnova« (Ljubljana). Jugo-Siemcns, Zelenka. Klančnik. Ambrožič. Kumerc. Kovačič, Karba Kager. Časer, Širec. Purgaj. Bern-dorf. Pirch itd. Električno dvigalo je dobavila tvrdka Wertheim &. Co. Vsi obrtniki so pokazali svoje najboljše. Ostanek starega poslopja stoji danes edino še ob Volkmerjevi ulici, kjer je nekaj kletnih in hlevskih pro- storov. v nadstropju pa stanovanje za koncev Zemljič. Pač pa je na vogalu obeh iront vzidan v dolbini krog 200 let stari majhni kip Marije z Jezušč-kom, na katerem so pri preiskavi pod nelepo temno barvo odkrili prvotne barve, v katerih je sedaj prenovljen. Podjetnima zakoncema Zemljičema gre čast in tudi zahvala celega Maribora, da sta upoštevala že dolgo občuteno potrebo in ustvarila, četudi z milijonskimi žrtvami, prvovrstni moderni lmtel. ki v ustrezanju vsem zahtevam novega časa in tujskega prometa ni samo edinstven v Mariboru, ampak je danes nedvomno najmodernejši hotel v celi Sloveniji ki se kosa z njim samo še — sedaj tudi moderno preurejen — ljubljanski »Union«. Kaj je Odol? Odol ni nikaka voda za usta v navadnem pomenu besede, temveč je prijeten antiseptikum, čigar vsakdanja uporaba nam vedno, pripomore do čiste in zdrave sape v ustih. Njegov močno desinficirajoči^ učinek zavre razvoj povzročevalcev vrenja in gnitja, ki delajo naše zobe bolne in grde. Odol ustvarja zobe lepe in zdrave, kar poveča življensko uživanje in radost. Mariborski in dnevni \ 5omeščani! Nedvomno Vam je znana strašna pomorska katastrofa dne 26. januarja, ko se je v strašnem viharju v Atlanskem oceanu potopil parnik Dubrovačke paro-brodarske plovidbe »Daksa«, pri čemur je zgubila vsa 38 mož broječa posadka svoje življenje v hladnih valovih. Nesreča je tem groznejša, ker žaluje 17 vdov in 38 malih nepreskrbljenih sirot za svojimi prehranitelji ter gleda moreči skrbi za vsakdanji kruh v temni obraz. Čim je bila ta žalostna vest v Splitu oficijelno potrjena, je sklenil centralni odbor »Jadranske straže«, da preskrbi pomoč svojcem ponesrečenih jugoslo-venskih mornarjev ter jim zasigura eksistenco vsaj v prvi sili. Organizirala je zato po vsej državi nabiralno akcijo. Nabiralno akcijo v našem mestu je prevzel oblastni in mestni odbor »Jadranske straže«, ki bo po svojih zastopnikih pobiral prispevke na originalnih polah centralnega odbora v Splitu. Upamo, da ne boste zavrnili nabiralcev, ki se bodo pri Vas zglasili. Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel. Imena darovalcev bodo kasneje objavljena v posebni brošuri, katero bo izdala »Jadranska straža« po končani nabiralni akciji v spomin ponesrečencev. Pokažimo tudi mi na naši severni gra-nici. da sočustvujemo s ponesrečenimi junaki našega morja, ki nosijo ime naše domovine v širni svet. Za oblastni odbor »Jadranske straže« Dr. Josip Leskovar, za mestni odbor »Jadranske straže« dr. Alojzij Juvan, župan. Na pozdrave oblastne skupščine Aerokluba v Mariboru je prejel predsednik iz dvorne pisarne sledečo zahvalo: »Nj. kralj. Visočanstvo, knez Pavle, je z zadovoljstvom sprejel tople pozdrave in mi naročil, naj izrečem vsem udeležencem skupščine njegovo iskreno zahvalo. Maršal dvora, general M. Dimitrijevič. — Magis ratua slovenščina. Na poli, ki sedaj kroži pri hišnih posestnikih za odmero pasjega davka, smo v 9 vrsticah našteli 9 slovniških napak oz. germanizmov: 1. v svrho dosege natančnega seznama — bolje: da se doseže natančen seznam, ali pa: za natančen seznam: 2. ki se nahajajo v mestu Maribor prav; v mestu Mariboru; 3. v smislu §14 — bolje- DO § 14; 4. se poživlja — prav: se poziva ali pozivlje; 5. se poživlja vse hišne posestnike — napaka po vzgledu: išče se Uršo Plut; prav: se pozivajo vsi hišni posestniki; 6. da puste pole izpolniti — prav: da jih dajo izpolniti; 7. imejitelji psov — prav: imetniki, posestniki, lastniki; 8. proti izogibu kazni — bolje: da se izognete kazni; 9. predle-žeča pola — prav: ta pola. Naš mestni proračun bo menda še zmogel Breznikovo slovnico. — Antibarbarus. Točenje alkoholnih pijač. Vsi, ki nameravajo otvoriti kak očilni obrat: gostilno, krčmo, restavracijo, delikatesno trgovino, vinotoč pod vejo, priložnostno točenje itd. naj vložijo od sedaj naprej svojo prošnjo, opremljeno z vsemi listinami in drugimi potrdili, ki jih za otvoritev takega obrata določa pravilnik o gostilnah, pri onem oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu se naj točenje vrši. Oddelek finančne kontrole bo prošnjo pregledal in jo nemudoma predložil finančni direkciji v Ljubljani v odločitev, ako bo opremljena z vsemi zahtevanim: potrdili. Finančna direkcija bo še na dan dospelosti tako prošnjo rešila. Glede pomanjkljivih prošenj bo oddelek finančne kontrole, predno jih bo predložil finančni direkciji, zahteval njihovo izpopolnitev. Kdor si ni na jasnem, kako se pridobi najhitreje točilna pravica, naj se dokaj pravočasno obrne po informacije med do poldanskimi urami na finančno direkcijo ali pa na vsako davčno upravo oziroma na vsak oddelek finančne kontrole. Začasnih točilnih dovolil brez vseh potrebnih potrdil iz pravilnika za gostilne finančna direkcija v bodrče ne bo več izdajala, in sploh ne bo delala več nobenih izjem, ker se namera za vršenje kakega točenja vobče ne porodi kar zadnji hip pred otvoritvijo. Kdor bo pa brez točilnega dovolila točil, bo kaznovan. Nezgoda na cesti. 37-letni delavec Florijan Narat iz Mlinske ul. 35 se je danes zjutraj ob pol 8. vozil s kolesom skozi Prečno ulico. Nenadoma je dobil srčni napad, da je padel s kolesa in pri padcu dobil močne notranje poškodbe. Rešilni voz ga je pre-pelja’ v bolnico. — Tajna prostitucija in prepovedan povratek — to se skoro dnevno ponavlja v ana’ih policije. Nocoj po noči ste b"i zopet aretirani 2 svečenici Venere, Jožefa X. in Terezija L.; Aloiza Magerla pa so prijeli radi piecovcJanega povratka. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 4. aprila, ob 8. zvečer bo predaval naš zaslužni zgodovinar domače grude g. prof. Baš o severni slovenski kmetski hiši in sicer bo razkazal s pomočjo mnogih značilnih projekcij njene posebnosti, njene lepote. — Častna zadeva vsakega Slovenca je, da se dobro seznani z bistvom naše kmetske hiše, kjer je stala zibelka naših najpomembnej ših ljudi. — V pondeljek, 7. aprila ni prireditve. Gostovanje priljubljene zagrebške su-brete Marice Lubejeve v Stolzovi opereti »Takrat v starih ča« sih« se vrši poslednjič nocoj 3. t. m. ob 20. uri. Najdeni predmeti. Februarja in marca so bili izročeni policiji sledeči najdeni predmeti: 2 zapestni verižici, 2 moška klobuka, 2 naočnika, uhan, avtomobilska veriga, ženski klobuk, kos gornjega usnja, rokavica, več damskih torbic, obesek, par otroških rokavic, več denarnic, čoln, železni utež, avtomobilska brizgalka, kanarček, stara odeja, petelin, košara z moko. zračna brizgalka, zavoj blaga za žensko obleke in razni denarni zneski. — Trgovsko-obrtna mladina pojde v Slov. BisTico. V soboto bo agilno Izobraževalno društvo napredne trgovske in obrtne mladine ponovilo program svoje mariborske akademije povodom proslave 51etnice v Slov. Bistrici. Dramski odsek je naštudiral zraven še tudi odlomek iz Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, tako da bo ves program zelo pester in upamo, da si bo ga ogledalo slovenjebistriško občinstvo. — Dijaške ustanove trgovca Antona Kolenca. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju objavlja, da bodo ustanove radi tehničnih ovir razpisane prihodnjič šele ob’ začetku novega šolskega leta. Radi tega naj se sedaj opusti pošiljanje prošenj. Uprizoritev mladinske Igre v Studencih. V soboto, dne 5. tm. uprizori deška o-snovna šola ob 19. uri v Sokolskem domu Lovšinovo mladinsko igro »Desetnik in sirota«. Snov igri je zajeta iz narodnih pesmi in prav posrečeno obdelana. — Odborova seja Zdravniškega društva v Mariboru se vrši v petek 4. tm. ob 20. pri Orlu. Vabljeni so vsi mariborski zdravniki radi velevažne davčne zadeve. 981 Nova pošiljka dežnikov, palic došla. Mila Favai, Slovenska ulica št 12. - 978 V M a r I b o r n, dne 3. IV. 1930. —Pllli'l'III1'Hlli i||i l'l iH M«riUnrciri V V * V T> \T T V Ti,fra SlrtHf t Državno nadzorstvo poljedelske produkcij« POSKUSI V RUSIJI. ITALIJI IN DRUGOD. _ PRVI USPEHI - VPRAŠANJE UVEDBE NADZORSTVA V NAŠI DRŽAVI IN BANOVINI. V mnogih evropskih državah se je pojavila v najnovejšem času čisto svojevrstna akcija, ki stremi za tem, da se tudi poljedelska produkcija stavi pod državno nadzorstvo. Najdalje je v tem oziru šla sovjetska Rusija, ki je sklenila poljede'stvo sploh industrijalizirati in podržaviti, tako da bo produkcijo poljedelskih proizvodov mogla prosto regulirati po trenutnih splošnih gospodarskih potrebah. Druga velesila, fašistična Italija, sicer ni šla tako daleč, a je vendar posegla zelo odločujoče v poljedelsko produkcijo svojega imperija, ko je napovedala takozvano »žitno bitko« in izdala tudi celo vrsto drugih zakonov. Slične odredbe pa so bile izdane tudi v Belgiji, Holandiji, na Danskem in deloma v Nemčiji. Po teh odredbah je vsak lastnik poljedelske zemlje pod kaznijo dolžan skrbeti za to, da noben kos ne ostane neobdelan in neizrabljen. Italijanska zakonodaja je šla v tem oziru celo tako daleč, da se poljedelcu, ki teh dolžnosti ne izpolnjuje, zemlja lahko odvzame, in to začasno ali stalno. Prav tako pa določa država tudi vrsto žit in drugih sadežev, čas setve in žetve itd. Pod državno kontrolo je v Italiji tudi vinogradništvo in se sme izvršiti trgatev 'samo tedaj, kadar ugotovijo državni strokovnjaki, da je grozdje v posamezni pokrajini dovolj dozorelo in kadar odredi to pokrajinska oblast. Namen vsega tega je že sam na sebi dovolj jasen. Država hoče, da z lastno produkcijo poljedelskih pridelkov krije vso ali vsaj kolikor mogoče vso potrebo in da obenem dvigne tudi kvaliteto., da more potem uspešno tekmovati na mednarodnem tržišču. In priznati je treba, da se je ta akcija v večini slučajev prav dobro obnesla. Italija v dveh letih, kar kontrolira poljedelsko produkcijo, sicer ni dosegla tistih uspehov, katerih se je nadejala, vendar pa je pridelala toliko, kolikor še nikoli poprej. V Belgiji, Holandski in Danski, kjer je ta kontrola že izza vojnih let uvedena in vsestransko preizkušena, je pa doživela popolno zmago, tako da je uvoz onih poljedelskih produktov, ki se lahko pridelujejo doma, kljub silni gostoti prebivalstva padel na minimum ali sploh ni več potreben. Ce pa se je kontrola poljedelske produkcije obnesla drugod, potem bi bilo na vsak način potrebno, da bi si jo prisvojili tudi mi. Naša država pridela sicer dovolj živil za prehrano svojega prebivalstva, toda ne v vseh pokrajinah. Tako so n. pr. Slovenija, Dalmacija, Hercegovina in Črna gora poljedelsko pasivne pokrajine, to se pravi, da ne pridelajo same toliko, kolikor potrebujejo. S kontrolo pa bi se dala brez dvoma produkcija poljedelskih pridelkov tudi tod znatno dvigniti. V Sloveniji n. pr. bi se dalo že v dveh. treh letih doseči izenačenje produkcije in konzuma, ko bi se izdal zakon, da mora biti obdelana vsaka parcela poljedelsko produktivne zemlje. S tem bi se pa obenem ustvarila možnost za eksistenco novih tisočev ljudi in beg z domače grude bi se vsaj za nekaj časa omejil, če ne že popolnoma zaustavil. Taka kontrola pa tudi v aktivnih pokrajinah ne bi bila odveč, kajti zvišana produkcija bi pomenila tudi zvišan izvoz in še večjo aktivnost naše splošne državne trgovske bilance. Tozadevni predlogi bi se morali staviti osrednji vladi seveda najprej s strani onih banovin, ki so poljedelsko pasivne in nemara bi baš Slovenija bila v to najbolj poklicana. ’ Ker ima banska uprava v agendah poljedelstva in lokalnega gospodarstva precej široko auto-nomijo, bi se pa dalo mogoče poizkusiti tudi z lokalnimi odredbami, ki naj bi potem veljale kot poskus tudi za ostale in naposled za vso državo. Moderni razvoj v ostalih državah terja tudi od nas: da mu sledimo in da si prilastimo vse. kar bi utegnilo biti koristno tudi za nas. Ce hočemo biti napredni, ne smemo več zaostajati za svojimi sosedi! Spori Gradec :Zagreb. V nedeljo dne 13. aprila se odigra v Gradcu medmestna tekma Zagreb : Gradec in je podsavezni kapetan ZNP nominiral sledeče moštvo: Mihelčič, Pavičič, Rajkovič, Ralič, Premrl, Kunst, Babič, Hitrec, Leinert, Simšič, Žarkovič. Ista postava je igrala 16. marca proti Beogradu. Druga garnitura Gradca igra isti dan v Mariboru proti reprezentanci mesta Maribora. Cross-contry za prvenstvo Jugoslavije na 10 km. Jug. lahk. savez priredi prihodnjo nedeljo v Zagrebu cross-contry tek za prvenstvo Jugoslavije na 10 km. Prijavili so se najboljši atleti kraljevine, med drugimi tudi lahkoatletni prvak SK Ilirija (Ljubljana). Prvič sodelujejo tudi lahko-atleti iz Maribora in sicer tekača Podpečan (SK Železničar) in Rak (ISSK Maribor). Pred odločitvijo. Tretje in zadnje kolo mariborskega pr-venstva_se bo odigralo v nedeljo, dne fj. aprila. Srečanje Železničarjev z ->Rapi-dom« ne more spremeniti prvenstvene tabele in zavisi končni izid samo od tekme med ISSK Mariborom in SK Svobodo. Trenutno stanje prvenstva je naslednje: 1. ISSK Maribor 5 4 0 1 20:77 S 2. SK Rapld 5 3 10 18:10 7 3. SK Železničar 5 2 1 2 15:12 5 4. SK Svoboda 5 0 0 5 3:27 0. »Maribor« vodi z 1 točko pred Rapi- dom in je sigurni prvak. Po tekmi Tjroti SK Rapidu pač ni treba računati z zmago SK Svobode, kajti moštvo* je pred-vedlo kvalitativno vzorno igro, ki nad-kriljuje znanje in sposobnosti vseh pro-tivn’kov. Od srečanja med SK Železničarjem in SK Rapidom je odvisno, kdo izmed njih bo zasedel drugo mesto. Vsekakor bo prilično enakost protivnikov dvignila interesantnost te^« p SK Železničar, rokometni odsek. Jutri, ob 17. uri, sestanek rokometašev na igrišču. Vabi se igralec Juh, da se sestanka sigurno udeleži. Načelnik. Tretje kolo hazena prvenstva. V nedeljo, dne 6. aprila, se,odigrajo sle deče prvenstvene tekme: ISSK Maribor-SK Ilirija v Ljubljani, Atena-Mura v Murski Soboti in Concordia-Sava v Sevnici. ISSK Maribor, Iahko-atletska sekcija. Sklicujcm sestanek celokupnega članstva sekcije v petek, dne 4. t. m. ob 18. uri na igrišču. Vsled nujnosti udeležbe strogo obvezna! Načelnik. 968 ISSK Maribor, nogometna sekcija. Sklicujem sestanek celokupnega članstva sekcije v četrtek, dne 3. t. m. ob 20. uri pri »Zamorcu«. Vsled nujnosti udeležba strogo obvezna! Načelnik. 968 Orjafcinja Iz Kološvara na Rumunskem poročajo o redkem slučaju bolestne rasti nekega dekleta. Na tamkajšnji kliniki se namreč nahaja 291etna Suzana Fekete, ki je dosegla dosedaj že 2.08 m višine, a še vedno raste. Zdravniki proučujejo ta zanimiv pojav in so mnenja, da bo vsekakor treba izvršiti operacijo, ker bi nadaljna rast mogla povzročiti ohromenje celokupnega organizma in s tem obenem tudi smrt dekleta. Najbrže bo izvršena operacija žlez. Dekleta so pripeljali v bolnico radi vnetja slepiča. Odstranjeni slepič je bil trikrat daljši kakor pri normalnih ljudeh. Tudi posamezni udi so nenavadno veliki. Suzana Fekete ima 7 bratov in sester, ki pa so vsi normalne velikosti. Ona pa je bila že pri rojstvu nepričakovano velika in se je tudi naglo razvijala. Kljub temu pa spočetka ni bilo na njej nič posebnega opažati. Šele pozneje je pričela izredno naglo rasti in ko je dosegla višino dveh metrov, se je popolnoma umaknila iz človeške družbe, ker so jo povsod občudovali kakor kak čudež in io vrh tega šp zasmehovali. RADOVALA SE BO US naša gospodična, ker sem ji tako lepo oprala perilo. Najvažnejša stvar pri pranju je izbera dobrega mila. Gospodinje, ki se ponašajo • svojim perilom, so že zdavno izbrale Albus-Zvono milo, ker so pri večkratnih poizkusih ugotovile, da je ravno to milo najboljše za pranje najfinejše svile in najcenejšega sukna. Albus-Zvono milo daje obilno peno in posebno dobro pere. MILO DOBIVA SE V VSAKI TRGOVINI. 5krbi in težaue naših gostilničarjeu Zveza gostilničarjev v Mariboru je odposlala na merodajna mesta sledečo spomenico o težavnem položaju gostilničarskega stanu v Mariboru: Poznano je, da je gospodarska kriza zajela v izdatno večji meri nas mariborske gostilničarje, kot pa druge obrtnike. Slab poset naših gostiln priča v jasni sliki, da je stanje našega stanu postalo nevzdržno in da je takojšnja odpomoč potrebna, če se želi ohraniti gostilničarski stan na oni višini, ki je za razvoj tujskega prometa potreben. To krizo ie v Mariboru še poslabšala odprava velikega županstva, ukinitev oblastne samouprave in preselitev kontrole dohodkov drž. železnic v Beograd, ter ukinitev finančnega okr. ravnateljstva, kar znači, da se je v za našo obrt najbolj kritičnem času izselilo iz našega mesta preko -100 oseb, ne da bi se za ta izpadek nudilo kako nadomestilo. Če pa upoštevamo še, da je prihajalo radi navedenih uradov dnevno najmanj 2U0—300 ljudi z dežele po uradnih opravkih v mesto, potem bo izguba, katero je utrpela naša obrt, še bolj jasna. Odhod teh uradov pa ni samo edini vzrok, temveč so še drugi vzroki, katerih posledice občutimo posebno bridko. Pravilnik o gostilnah, kavarnah itd. z dne 15. junija 1925 in vse poznejše na-redbe in odredbe upravnih vlasti, so radi posplošenja teh predpisov za vse neenako razvite kraje naše države odprle pot k izigravanju uradnih predpisov. Le na ta način je bilo mogoče, da so se otvarjali in se še vedno otvarjajo: točilnice, vinotoči, trgovine z alkoholnimi pijačami v zaprtih steklenicah, delikatesne trgovine s pravico točenja alkoholnih pijač in odstopanje za gostilniško obrt koncesijoniranih obratnih prostorov v svrho otvarjanje točilnic po neoblaščenin osebah. To razpasenje konkurenčnih obratov, ki ne odgovarjajo niti gradbenim niti zdravstvenim predpisom, kakor se najstrožje zahtevajo od nas, škoduje ne samo solidnemu in reelnemu gostilničarskemu stanu, temveč jemlje tudi ugled državni upravi. Mislimo, da ni treba po-vdarjati, da je utis tujca, ki prestopi naše obmejno mesto in zablodi v take ne-higijenske prostore, naravnost porazen. Ker mora biti vsem državnim kakor tudi avtonomnim vlastem največja briga zadovoljstvo in blaginja narodnih slojev, prosimo najuljudneje, da se proučijo razmere, v katerih živimo in da se na podlagi tako dognanega materijala skliče an- keta, katera naj bi končno odpravila te krivice. Smatramo, da bi sc težka kriza omilila, če bi dobil Maribor: 1. divizijsko ko» mando; 2. srednjo gostilničarsko.in hotelirsko šolo; 3. srednjo gozdarsko šolo; 4. če se odpravijo vse točilnice in da se glede vinotočev izvajajo vsaj striktno v veljavi stoječi predpisi: 5. če se priključi Maribor mednarodnemu zrako-plovnemu prometu: 6. če se začne z gradnjo poslopja za carinarnico in okrožni urad za zavarovanje delavcev; 7. če se izvede prej ko mogoče avtomobilska cesta in vzpenjača na Pohorje; 8, če daje mesto industriji brezplačna stavbišča na razpolago; 9. če se zniža gostilničarski obrti cene električnega toka; 10. da se odpravi pavšalna, točilna taksa kakor tudi pretirano visoke takse za zabavo in karte; 11. če se posreduje pri Pokojninskemu zavodu, da zgradi še eno stanovanjsko poslopje; 12. če se nemudoma namesti kletarskega nadzornika in 13. če se ukinejo vse privatne kuhinje in uradniške menze. Samo z odpravo naštetih ovir lahko računamo na ozdravljenje naših nevzdržnih razmer, kar ne bo samo nam temveč tudi v splošno korist. V zaupanje, da smo našli potrebno razumevanje, prosimo merodajne činitelje, naj ukrenejo vse potrebno, da se odpravi ono zlo, ki grozi uničiti ne samo naše družine, temveč tudi številne druge eksistence, ki se vzdržujejo potom naše obrti. Sokolstvo Bratje in sestre! Umrl je naš brat Anton Stepic, višji davčni upravitelj v p. Pogreb bo jutri 4. tm. ob 16. iz hiše žalosti, Cvetlična ul. 13, na glavni kolodvor. Poživljamo Vas. da se udeležite pogreba v čim večjem številu v civilu z znaki. Zdravo! — Odbor Sokolskega društva Maribor matica. Izvoz čeikega piva. V mesecu februarju je bilo iz ČSR izvoženega piva za okrog 6 milijonov dinarjev, za okrog podrugi milijon več ko lani v istem mesecu. Največ piva je šlo v Nemčijo, Poljsko, Belgijo, Veliko Britanijo in Avstrijo. Narašča tudi izvoz češkega piva v Švico in E;;ipt. Poljski letoviščarji na Jadranu. Društvo profesorjev srednjih in vistf-kih šol v Varšavi je sklenilo, da pošlje v letošnjih velikih počitnicah večje število svojih članov na letovanje na naše Primorje. Že dozdaj je društvo prijavilo 30 rodbin. Sobo* in črkosHkanje izvršuje po ceni. hitro io okusno F ra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Vse vrste pletenin po meri. Popravila spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna, Javornik, Vojašniška ulica št. 2. 364 Stanovanje, s 3—4 sobami in kopalnico, iščem za 1. oktober ali prej, na solnčni legi, po možnosti z uporabo vrta. Ponudbe z navedbo cene pod »V. S.« na upravo lista. 975 r Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Lepo sobo opremljeno, oddam takoj. Koseskega ulica 15. 969 Otroški voziček skoraj nov (nikel) prodam, Mučič Cvetlična ulica 23 lir. 976 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 NajboljSi in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin Modna trgovina Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. 364 Zahvala Popravila damskih klobukov, hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 725 Zu neStevilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti ljubljenega soproga, o^iroma sina, brata, stricu in svaka, gospoda Rudolfa Lukeilte so tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni ČČ. duhovščini, poštnim uslužbencem ter njihovemu pevskomu društvu 7.a v srce segajoče žnlostinke, deputa-ciji policije, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti ter nam stali v teh težkih urah ob strani. Iskrena hvala rodbini Buždomovi ter gosp. Vesnaverju za njih požrtvovalnost in pomoč. 982 MARIBOR, dne 2. aprila 19,30. globoko žalujoči ostali. MARIBOR. ALEK/ANDROVA CESTA 7 InseriraJte Prodajalna jugoslovanskih tovarn za obleke Veterniku prinaša sledeče velikonočne znamenitosti: Obleke za gospode Din 290'-, 350*-, 390*-, 490*-, 090' Modne hlače Din 89*-, 140'-, 150*-, 190*-Ranglane za gospode Din 600" • Obleke za otroke od 3—10 let: Din 115--, 130-, 135«-, 150-, 170* Mornarske oblekce od J—10 let: Din 130*-, 150*- LOMI K KOROŠKA 9-, Waja Konzorcij »Jut«« v Ljubljani: predstavnik izdajatelj« in urednik: FRAN BRO ČOVIČ v~ M»rlboru. Tiska MarlborTkT tiskarna