Posamezna Številka 10 vinarjev«
ŠISV.- 55.	v mm, v Četrtek, 8, marca in.
Leto XLV.
s, Velja po pošt!: 3
za celo leto naprej. . K 26- — za cd moseo „ .. „ 2-20 za Nemčijo oclolotno . „ 29 — za ostalo Inozemstvo. „ 35 —
V	Ljubljani na dom:
2a oelo leto oapre].. K 24*— za en moseo ,, ..K 2-—
V	uprav) prejokam meseCno,, 1-80
^ Sobotna izdaja: ~
Za oe'o leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloletno. „ 9'— zaostaloInosoraslvo. „ 12 —
Inseratl:
Uredništvo Je ? Kopitarjevi nllol štev. 6/111. RotHjplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne 5= sprejemajo. — Uredniškega teiefona štev. 74. <=
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka In 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
^—•— Poslano:--—
Enostolpna petitvrsta po SO v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.707, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upr*vr!škega teleiona št. 188.
Ztorovije jrvaisMovenske-oa liir is »češkega sv®".
Dunaj, 7. mafea 1917.
Danes je predsedstvo »Hrvatsko-slo-venskega kluba« razpravljalo o sedanjem položaju. Izrazilo je prepričanje, da bi rešitev notranjepolitičnih vprašanj brez sodelovanja narodov, katerih življenjski interesi zahtevajo mogočno stališče monarhije v državni zvezi Srednje Evrope in notranjo okrepitev cele monarhije, imela na obe strani za posledico ravno nasproten učinek. Zato je nujno potrebno, da se skliče državni zbor in da se uspešno rešijo narodnopolitična kakor tudi vsa vprašanja, ki narodom omogočajo, da vzdržijo, n. pr, vprašanje pfehrane in od vlade v razgovor dana vprašanja oskrbovanja, vprašanje povračila vojnih poškodb in skrbi za begunce. Sklicanje državnega zbora je nujno potrebno tudi zato, da se pripravi prehod v mirno gospodarstvo.
Predsedstvo »Češkega svaza« je v da- j našnji seji ugotovilo, da ima »Svaz« po 1 svoji politiki dejansko računati s tem, da j sc neprestano kažejo stremljenja, ki hočejo sedanji težavni čas porabiti, da se enostransko rešijo gotova vprašanja narodno-političnega značaja. Proti temu je predsedstvo »Svaza* sklenilo soglasno, da je nujna državna potreba na zunaj in znotraj, da se čimprej skliče državni zbor in da tedaj ta trenutek nikakor ni pripraven, da bi se enostransko reševalo sporna narodna vprašanja in da se v narodnih vprašanjih moti politično premirje, katero ohraniti neprekršeno bi morala biti zapoved za vse faktorje naše države.
Če sc ta vprašanje reši izven zbornice, tedaj to ni pot do delazmožnosti poslanske zbornice. Predpogoj za stvarno in nemoteno delovanje parlamenta je razen dobre volje vseh faktorjev zgolj in prav samo zbornični poslovnik. Zastopniki češkega naroda izjavljajo, da so pripravljeni za pogajanja in dogovore o spornih narodnih zadevah. One stvari, ki jih »Svaz« smatra kot sedanje resnične državne potrebe, je zbral in pravilno označil ministrski predsednik v svojih programatičnih izjavah glede oskrbovanja in socialne politike v konferencah dne 3. in 4. marca. »Svaz« izjavlja svojo voljo, da z delom pomaga pri rešitvi vseli vprašanj te vrste, ki so v zvezi z hrambo države in blagrom prebivalstva, in sicer je pripravljen sodelovati v parlamentu v interesu države in dinastije,
V skupni seji predsedstev »Češkega svaza« in »Hrvatsko-slovenskega kluba« se
je ugotovilo, da sta oba enih na z o r o v.
Oba slovanska naroda na severu h* jugu kličeta Nemcem in vladi: »Nikar po tej poti! Take enostranske rešitve ne priznamo in je ne bomo sprejeli nikdar!«
Edino mesto, kjer se sme reševati narodnopolitična vprašanja, je državni zbor. Tu so češki in slovenski zastopniki dali duška splošni zahtevi ljudstva: »Takoj naj se skliče državni zbor!« Za hitro sklicanje in uspešno delovanje zbornice ni treba drugega kakor dobre volje vseh činiteljev in poslovnika. Svoj čas so stranke že popravile poslovnik, vprašanje je le, ali imajo nemške stranke dobro voljo, Drugih faktorjev, ki nc bi imeli dobre volje, ne poznamo.
Tri leta smo brez parlamenta, kateremu se je pač nabralo dovolj dela. Svetovna vojna še ni končana in naša domovina tu$i še ni izven nevarnosti. Kaj je tedaj prava državna potreba v času pred odločilnimi boji na fronti? Morda nemški državni jezik, razcepitev češke dežele, varstvo nemških manjšin? Ne in ne! Pojdite med ljudstvo in poglejte njegovo trpljenje, ki ga povzroča pomanjkanje živil, krmil in delavcev, ali ne vidite, kako nam ljudstvo peša pod tuberkulozo in vojnimi poškodbami? Ali ne vidite beguncev? Ali
ne vidite draginje in najbolj revnih slojev brez živil in s premajhnimi sredstvi za življenje? Ne samo Slovenci in Čehi, ampak vlada sama je pred nekaj dnevi izjavila, da so ta vprašanja danes prva in najbolj pereča. Rekla je tudi, da jih ne more rešiti brez ljudstva, ki govori po svojih zastopnikih v parlamentu.
Češko-slovenska izjava je važna še v eni točki: mi smo pripravljeni začeti pogajanja o narodnih vprašanjih. Za nas Slovence pomeni to še to-le: na nemški strani naj si nikar ne mislijo, da je narodno vprašanje pereče samo na Češkem. Tudi Slovenci in Nemci imamo precej narodnih sporov. Ni dovolj, da se reši češko - nemški spor, hkrati bo treba rešiti tudi slovensko vprašanje, in sicer s spravnimi pogajanji naravnost med narodoma samima. Jasno je zastavljeno vprašanje od slovenske strani: »Ali hočete pošteno končati ta spor?«
KilalsKa v svetovni vojski.
Kakor vse kaže, se bo obenem z Aine- ! riko tudi Kitajska pridružila ententi v sve- ' tovni vojski. Temu bi se ne bilo toliko čuditi, ker so izšli možje, ki so ustvarili sedanji državni ustroj na Kitajskem, iz seve-roameriških, angleških in francoskih1' šol. V teh deželah je imela nova Kitajska vedno tudi politično in gospodarsko oporo. Posebno eo se Združene države v zadnjih desetletjih izigravale kot mogočna zaščit* niča kitajske neodvisnosti. Da vse to prijateljstvo ni bilo zastonj, marveč ga je morala Kitajska drago plačati z raznovrstnimi gospodarskimi koncesijami, se razume ob sebi. Pa kar se tiče navedenih držav, bi stvar še ne bila tako čudna, ako se jim Kitajska pridruži v sedanji vojni. Toda v ententi sta tudi Rusija in Japonska, ki vsaka od svoje strani prežita na Kitajsko ter si zdaj s pogodbami, zdaj z orožjem v roki lastita, delita ali trgata kitajsko zemljo in kitajska bogastva. Kako bodo ali so že spravili v sklad kitajske, ruske in japonske interese, to vedi Bog. Zares, vedno čudnej-ša mešanica je ententa in kako bodo končno razvozljali niti, ki jih vežejo sedaj, to smemo biti radovedni. Gladko bo težko šlo. Najenostavnejše se bo seveda stvar rešila z zmago osrednjih velesil, ki bosta potem narekovali mirovne pogoje in tako kratko malo presekali gordijski vozel.
Kaj pa — ali se bo vstop Kitajske v svetovno vojno kaj čutil? Neposredno v vojaškem oziru pač ne. Saj je splošno znano da kitajska oborožena moč, taka ka-koršna je danes, ni resno nevarna niti kaki moderno urejeni mali državi. Čeravno šteje Kitajska nad 450 milijonov prebivalcev,
torej mnogo več kot dvakrat toliko nego ogromno rusko carstvo, je njena armada in mornarica malone brez vrednosti, ker manjka vsake prave organizacije. O kaki moderni izobrazbi, uredbi in opremi ni govora. Države, ki jim je bilo na tem, da ostane Kitajska slaba, so znale vedno preprečiti, da bi se kitajska armada moderno organizirala. Neposrednega pritiska na bojnih frontah se nam vsled pristopa Kitajske ni bati. Največ bo mogla Kitajska svojim zaveznikom pomagati na ta način, da jim bo še v večji meri nego doslej preskrbovala cene delovne moči.
Kitajska vsekakor malo pomeni na tehtnici svetovne vojske.
Pritisk sporazuma na Kitajsko.
Amsterdam, 7. marca. K predzgo-dovini kitajskega sklepa o prelomu razmer z Nemčijo se poroča: Združene države in sporazum sta obljubila kitajski vladi revizijo carinskega tarifa in da bodo črtali odškodnino radi vstaje bokserjev v višini 76Vj milijonov funtov proti 4% obrestim. Kitajski kabinet se jc nato posvetoval. Podpredsednik kitajske republike je sicer pritrdil koraku vlade proti Nemčiji s pridržkom, da se Kitajska ne bo pridružila sporazumu, marveč da bo sledila zgle-. du Združenih držav.
London, 6. marca. (K. u.) Rcuter javlja: Zvezne države so glede na položaj na Kitajskem enakih misli. Velesile delujejo skupno in dajo Kitajski vsak svet, ki ga zahteva. O kaki noti poslanikov sporazuma Kitajski ni tu nič znanega, a nadaljujejo posvete o finančni pomoči Kitajski, če prelomi odno-šaje z Nemčijo. Vse vodilne osebe na Kitajskem so za prelom odnošajev z Nemčijo, a odstraniti morajo še nekaj tehničnih težkoč na željo predsednika, ki pravi, da prej ne pritrdi prelomu.
Menlor.1
List za srednješolsko dijaštvo.
Brez sleherne reklame, kakor vsako solidno podjetje, ki mu ni treba ))ri-poročil, vrši glasilo škofovih zavodov, slovenski srednješolski list »Mentor« pod' izbornim uredništvom prof. dr. A. Breznika žc deveto leto svojo izredno važno nalogo: nudi naši srednješolski, predvsem gimnazijski mladini izbrano humanistično berilo, jo navaja in uvaja v pismenost in vodo, ji jo poleg šole prijeten komentar in v zad-
1 Izhaja 12krat na leto v »Zavodih sv. Stanislava« v Št. Vidu. S4ane za dijake 2 K, za nedijake i K.
SveloDer. 24
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
»Prekini svoj govor, Svetobor, ker si mlad in ne veš, kaj je življenje! Brez Nemcev bi se potopila slava češkega naroda, pogoltnil bi nas vrtinec, ki se vrti od severa do juga. Ne iztikaj za posli, ki so izključna last deželnega kneza, in ne buri javnosti s svojimi mladeriiškimi sanjami.«
»Tvoja beseda, presvitli škof, ne najde prostora v mojem srcu in deželni kancler ne more biti merilo dušnega paslirstva,« odvrne Svetobor.
»Brnski prošt si(koplje jamo, v katero bo padel. Toda vedi, moj sin, da ti želiva dobro z Vratislavom, zato te hočeva rešiti. Knez ti je izposlova! kanonikat v Ogleju po posredovanju nemškega cesarja in ti je naložil važen posel, ki naj ga ti iz-posluješ pri rimski stolici. Zato je zdaj najina pot do kneza,« reče Jaromir in spremi prošta v knežjo palačo.
Na pol dodelana stavba se je dvigala na Hradčanih poleg cerkve sv. Vida, Že se je Vratislav preselil iz Visegrada na Hradčane, da bi povečal svoje bivališča in jc sezidal dostojno kraljevo palačo. Zakaj,
kraljeva krona mu je bila obljubljena in nestrpno je pričakoval, kdaj mu cesar Henrik sname knežjo čepico in ga pokrije s kraljevo krono.
»Slava ti, mogočni knez in dobri moj stric!« ga pozdravi Svetobor na knežjem prestolu.
Vratislav ga poljubi na lice in pravi: »Dobrodošel, sin mojega brata in di-ka domovine! Veseli me, da si zastavil svoje krepke ude in svojo bistro glavo za blagor svoje domovine. Moja,roka ti je na uslugo in moje srce sc bo veselilo tvojih uspehov.« x
»Pozdrave ti prinašam iz Moravč in te vprašam, kaj je vzrok, da si me poklical v rodno mesto?«
»Hvalim tvoje uspehe in sc jih veselim, vendar pričakujem od tebe, da mi izvršiš še več naloge, kakor si si jih sam postavil. Znane so ti cerkvene razmere v Čehih in kolikor ti jih ni znano, ti jih razloži moj brat in moj kancler Jaromir. Ljubiva te oba in z zaupanjem zreva nate. Zato sem te določil, da greš kot moj odposlanec na rimski dvor ter pri sv. očetu izposluješ, da naj pošlje svoje odposlancc na Češko. Ti naj bi uredili zamotane cerkvene razmere, zlasti gicde oddaje cerkvenih služb, obenem pa ne pozabi, ljubi moj Svetobor, da i/pregovoriš pri sv. očetu iskrene besede v prilog slovenske litur-
gije. Kar je zagrešil tvoj otec, moramo popraviti.«
Kakor bi gad pičil kanclerja, tako se jc ta oznevoljil pri zadnjih besedah deželnega kneza, Svetoborova duša pa je plavala v veselju. Poskakovalo je njegovo srce, opat Božeteh mu je šinil pred oči in z velikim zanosom je odgovoril Vratislavu:
»Hvala ti tisočerna za tvojo naklonjenost. Izjavim, da sprejmem častno službo, ki si mi jo naložil, dasi sem sc zadovoljil s službo brnskega prošta.«
, »Opravi dobro in potuj srečno, Svetobor! Ta-le zlata kupa pa naj bo moj drag spomin papežu Gregorju. Zagotovi ga moje vdanosti, vse pa mu nc morem ustreči, ker moram upoštevati oblast nemškega cesarja,« nadaljuje Vratislav in izroči Sve-toboru zlati dar. Brnski prošt pa se oju-nači in pride na dan s tako-le prošnjo:
»Sazavski opat uživa nemilost škofa Jaromira, župan Kojata in Smil Zatecki nemilost Tvoje Presvetlosti, dobri knez! Ali naj jim je odpuščeno, ako sc pridružijo mojemu spremstvu in v pokoro za svojo nepokorščino vzamejo v roko romarsko palico ter gredo čez Alpe prosit odpuščanja sv. očeta?«
Ko jc Svctobor izgovoril zadnje besede, so sc Jaromiru zožile obrvi in sc je i premikal nestrpno. Svetobor pogleda tudi i njemu proseče v obraz. Ko je Vratislav uslišal njegovo jirošnjo, je kancler molčal, i
samo ustnice je ponižujoče namrdnil.
»Naj se zgodi po tvoji želji, Svetobor!«
»Ali tega pa nisem vreden, da bi videl obraz kneginje Svctoslave?« še povpraša brnski knez.
Takrat se pomrači Vratislavu čelo, ustnice sc mu namrdnejo in oči zabliskajo. Jaromir hitro poseže vmes:
»Svetobor, kneginja je na Višegradu.* Stric in nečak se poljubita in razidc Kancler je spremljal svojega nečaka » praških okopih in po Veltavinih brego\ ih, mu je pravil o velikih delih bratovih in o slavnih činih prednikov. Razjokala se je Svetoborova duša, ko jc molil na grobu sv. Večeslava, milo se mu je storilo, ko se je spomnil vsojega rodu in svojih pravic. Ali njegov prestol in njegov knežji naslov jc utonil v Bretislavovih zakonih in ne bo ga več. Kaj pa, ako vendar le pride? Saj kolo sreče se vrti hitro, 'in če ni dovolj prestolov v Čehih, so pa drugod, je sklenil prošt ter hitel dalje po stovežali Pragi.
Svetobor jc prenočil na Višegradu. Kneginja se je vrnila na Hradčane, preden jc brnski škof stopil na Višegrad. Užalo-stila se jc njegova duša, zakaj pričakoval je za gotovo, da se snide s Svetoslavo. A ni je bilo, in Svcloboru je žalost zalisniia trudne oči. Ko je drugo jutro vstal na vse zgodaj in šel molit na grob sv. Večcslav3, tedaj jc zopet zahrfpcucla ujegova duj*,

njih letih celo edini pietetni mortuarij, spomenica mladih, domovini in cesarju žrtvovanih življenj. Mentor jc kara-! •••istiCno, važno literarno in vzgojno podjetje v naši mladi kulturi. Zato je •/•••>' obžalovanja vredno, da se dozdaj j • prav nič še opozarjalo slov. občinstva na ta list, ki je v resnici pravi mentor-učitelj našega najboljšega, na-> j gimnazijske mladine in ki more bili zanimivo berilo tudi odraščeni inteligenci, duhovništvu, učitelj st v u, akademikom, uradnikom in ocoiom, ki so-• I o j o svojo mladino in deco! Poznam nekaj dobrih nemških dijaških listov. Reci moram, cla slov. »Mentor:; nc zaostaja za njimi, da jih celo nadkriljuje v eni potezi. »Mentor« se odlikuje v tom, da je urejevali snovno žeto bogato in ekonomično obenem- Tudi je zadel »Mentorjev« urednik boj pri početim urejevanja gotov zdrav ton, nekak višji vidik vodi urejevanje, tako da je listu lasten izraz dorastlosti, značaj revije en miniature. Med so-trudniki zadnjih osem let je najti imena znanih slovenskih pisateljev, starih in mladih, imena izbornih pedagogov in srednješolskih profesorjev, imena akademikov, bogosloveev, duhovnikov-veteranov in dozorevajoeih mladih dijakov. Profesor-strokovnjak, profesor-umetniški akademik, lingvist in kritik, klasični filolog in literarni moiernik, lirik in epik in priden nabirač drobnega blaga so sotrudniki. Leposlovje in veda, potopisna črtica, povest, izvirna pesem, vzgojna, informativna razprava in ocena; je vsebina lista, ki ga delajo še bolj nasičenega, samostojni dijaški poizkusi, odlomki iz del cerkvenih pisateljev v izvirniku in dijaškem prevodu, markantne zgodovinske, apologe-tične in aforistične drobnosti, izbrano vzgojne slike in ilustracije. Cela vrsta spisov bi zaslužila, da se jih ponatisne samostojno, zlasti kulturno važni pre-voai: Sofoklov Filoktel, Homerjeva Iiijada. Tako je »Mentor« v resnici glasilo slovenskih gimnazij, urejevali v bogatem programu te šole, informativen, impulziven, prijeten list, ki je snovno zelo bogat in jezikovno zares vzorno urejevali. Se v eni točki je treba »Mentorju« snovne razširitve, da bo zares srednješolski list v okviru r e a 1-nih gimnazij : Kakor je začel informativna seznanjati v zadnjih letnikih z modernimi slovstvi, slovenskim in nemškim, naj nadaljuje s priobče-vanjem podobnega iz francoskega, italijanskega, angleškega in španskega slovstva. V načinu Štinglovili notic seznanjaj list tudi z literaturami slovanskih jezikov. Mentor v slov. srednje šole i n v hiše, kjer so dijaki srednješolci! Dr. I. Pregelj.
Vojaške vesli
- Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil | major 47. pp. Viljem Hlavka. — Vojaški za- ! 5lužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in ! z meči je dobil stotnik 87. pp. Albert Ober- : weger. — Ponovno Najvišje pohvalno pri-
da bi govoril s Svetoslavo. Vsaj zahvalil bi se ji bil rad, saj je vedel, da vse milosti, ki padajo s knežjega prestola na njegovo osebo? izvirajo iz srca poljske kraljične, j Povprašal bi jo bil rad, ako ji je znano bivališče njenega nesrečnega očeta, pogle- ! dal bi ji rad v njene globoke oči in njegova duša bi bila vesela, da jo le vidi.
Dobrovit je videl v srce svojemu gospodu in se je potrudil, da bi mu najfravil veselje. Približal se je knežjemu služabniku, ki mu je pokazal rumene zlate. Služabnik je pošepetal na uho dvornici češke kneginje in Svitoslava se jc pokazala pri oknu knežje palače.
Presrečen je bil Spitignevov sin, ko je pogledal na okno, Zažarela je poljska kra-Ijična v jutranji zarji, Svetobor se je topil v sreči. Zamahnila \s njegova desnica proti oknu, zamahnili pa sta tudi roki češke kneginje v krožečem objemu ...
Okno je zagrnila zavesa, Svetobor je stopal po bregu navzdol, kakor bi veter zibal peresce v zraku. Še se je ozrl na ma-tičko Prago, se se je ozrl na knežjo palačo, pa ni videl več ne lepih stavb, ni slišal šumeče reke, ki se je valila pod njim proti severu.	•
Na jug ga je vleklo njegovo srce in v najhujšem diru je bežal z Dobrovitom ob reki Veltavi. Že sta se zaobrnila proti vzhodu in pred njima se je kazal v daljavi sazavski samostan, za njima pa se je valila deroča Sazava ter odnašala zadnje po-r-.lrave stovežati Pragi.
»Nepričakovane novice, vesele novico ti prinašam, sazavska sLarina! Na potu smo, na dolgem potu. Knez Vratislav me pošilja v Rim.«
»Saj sem ti pravil, moj sin, cla tebi še sij:; solnce in c'a si na tem, da izvedel še velike reči na svetu.«
fDnlifs.)
znanje z meči je dobil nadporočnik 31. lov-bat. Jos. Kavčič. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 17. pp. Josip Mlakar, pri dež. orož. pov. v Pragi. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil ritmojster 10. ogrskega dom. huzar-skega polka Bogumir Poljanec, pri nekem gorskem brigadnem poveljstvu. -— Srebrjpo hrabrostno svetinjo J. vrste so dobili: štabni narednik \Vinkler Ivan, desetnik Petuč-nik Avgust, pešci Urh Matija, Tarman M-u-tin, Mlinar Rok in Močnik Avgust, vsi pri 7. pp,; podlovec 20. lov. bat. Bric Martin, poročnik 79. pp. Goljevšček Vladimir. - Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so debili: lovec 20. lov. bat. Pelegrin Ivan; iit. desetnik Kolmann Peter iit, poddes, Ferlc Jakob in Granig Feliks, pešci Guggenher-ger Dragotin, Pudgar Ivan, Vavpotič Gregor, Dulnig Ivan, Juh Ivan, Nagernik Matija, Pikaršnik Filip, Pirker Ferdinand, Samec Josip in Uršič Ivan, vsi pri 7. pp. — V drugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: desetnik Sercc Jakob, tit. desetnik Žmohcr Franc in poddes. Hedrih Edvard, vsi pri 87. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddes. Lazarič Franc in Peršuh Jernej, pešci Videnšek Jernej, Ci-gula Franc, Muzlovič Ivan, Senica Josip, Abram Ivan, Cizel Ivan, Žerjav Martin, Ban Josip, Mohorič Franc, Čretnik Bernard in Žitnik Ferdinand, vsi pri 87. pp.; praporščak 3. tren, div. Jaldec Jakob.
Ravnanje s predmeti, ki jih zapuste padli in umi ii vo,aki. Kot os talino je smatrati le tiste predmete, ki so bili zasebna last pokojnega: Erarična obleka in druga oprema ne spadajo v ostalino. Denar, ki je nedvomno erarična last, je treba takoj izročiti blagajni dotične čete. Neerarični denar,, dalje redove in odlikovanja, vrednosti, listine se morajo vselej poslati zapuščinskemu sodišču, in le, če to ni znano, domovinski občini. Predmete vojaške opreme in uporabe, perilo, prtljažne predmete kakor tudi vse druge premakljive stvari, ki so bile zasebna last pokojnika, se morajo poslati sorodnikom, ako je znan njih naslov; ako sorodniki niso znani, je treba take predmete vojaških oseb poslati nadomestnemu kadru, ako le-ta ni znan ali je bil pokojnik civilna oseba, je poslati predmete domovinski občini. Kot zapuščinsko sodišče pripadnikov lastne armade nastopa v slučaju, da je služil pokojnik v redni prezenčni službi, okrajno sodišče garnizij-skega kraja, v vseh drugih slučajih okrajno sodišče zadnjega pokojnikovega bivališča, predno je odrinil v aktivno službo. Za civilne osebe je zapuščinsko sodišče okrajno sodišče zadnjega bivališča pred uvrstitvijo v armado.
—	Nabava raznih predmetov za c, in kr. vojsko. C. in kr, vojno ministrstvo nabavi za leto 1917. razne predmete. Ponudbe je vposlati najkasneje do 15. marca t. 1. 13. oddelku c, in kr. vojnega ministrstva. Popolen razpis, ki vsebuje seznam predmetov, ki jih jc dobaviti, ter drugi natančnejši podatki, so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled,
—	K prometu blagovnih vzorcev pri-puščer.i vejnopošini uradi in etapni poštni uradi označeni s številko; 2, 4, 11, 24, 26, 33, 37, 39, 51, 53, 55, 76, 79, 88, 95, 103, 117, 133, j.42, 145, 147, 150, 166, 167, 171, 175, 176, 177, 178, 180, 183, 184, 185, 138, 192, 193, 195, 196, 197, 198, 199, 203, 205, 209, 212, 218, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 230, 232, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 249, 250, 255, 256, 258, 259, 262, 268, 269, 272, 274, 275, 276, 277, 279, 280, 232, 284, 285, 287, 288, 289, 290, 291, 292, 294, 295, 296, 297, 298, 302, 304, 3G6, 307, 316, 324, 332, 333, 335, 337, 339, 340, 343, 354, 356, 357, 358, 359, 360. 361, 364, 366, 369, 370,-372,373,374,375,376, 378,380,381,382, 383, 385, 386, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 395, 398, 399, 401. 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 412, 415,'417, 418, 420, 421,' 423, 426, 427, 428, 431, 432, 436, 437, 440. 443, 444, 445, 446, 450, 508, 510, 511, 512, 514. 515, 516, 517, 519, 521, 522, 525, 600, 602, 605, 608, 611, 612, 613, 616, 625, 632, 636, 644, 647, 649, — Razpošiljanje pošiljk blagovnih vzorcev je nadalje dovoljeno tudi na vojno-poštne oziroma etapne poštne urade, katerih številke imajo kak pristavek, n. pr, rimsko podšteviiko ?.:i črko, kakor »\;.bjno-!»ostni urad 117/11«, »Vojnopoštni ' drad 76 r<' itd., in sicer tedaj, če so vojnopoštni oziroma elap.ni poštni uradi dotičnih številk brez p i' Uv! a (torej glavne številke) glasom točke 1 zgoraj pripuščeni k prometu blagovnih vzorcev. — Pošiljanje bla-govnili vzorcev pod obstoječimi pogoji jc v bodoče dovoljeno na vojnopoštne urade in etapne poStne urade s številko, navedene v gornjem seznamu, dalje tudi na vojnopoštne naslove, pri katerih so dani predpogoji točke seznama, Vsi drugi vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v gornjem seznamu, so za promet blagovnih vzorcev zaprti. Glede pripustitve pošiljk blagovnih vzorcev na c. in kr, etapne poilne urade z or-tčbo krp.ja v sedanjem obsegu ni nikakc izpre« memho.
Ivaiski soDor.
Adresna debata.
Govornik hivatskosrbske koalicijo
dr. 1' a 1 e č e k očita opoziciji, da v svoji adresi zahteva priznanje od mednarodnih faktorjev, ki bi se tem potom vpleli v hrvatsko stvari. Če se nam posreči doseči narodno zedinjenje v soglasju z merodajnimi faktorji monarhije, se lahko odpovemo mednarodnim činiloljem. Opozicija šc vedno ni povedala, koga smatra za merodajne faktorje. Opoziciji pa so merodajni faktorji: krona, skupni sabor, avstrijski državni zbor, dalmatinski in bosanski sabor. Te faktorje jo treba pridobiti, narod pa opozoriti na težave zedinjenja. No ve se. kje bi se v Avstriji dobilo dispozicijo za naše narodno žedinjenje. Slika je nejasna, kajti celo Slovani niso složni v svojih ciljih. Poljaki stremijo po samostojnosti brez ozira na druge. Čehi si žeUjo ureditev monarhije v okviru izpolnitve svojih želj. Slovenci si žele reformo na načelu narodnosti. Čehi so n. pr. proti združitvi Dalmacije z Hrvatsko.
Opozicija ne računa z enim faktorjem: z državno skupnostjo z Ogrsko, brez katere zedinjenje ni mogoče. Nato je bilo med govornikom in opozicijo precej prerekanja o uspehih politike koalicije. Opozicija da zato ni zmagala pri volitvah, ker ni vodila realne politike. Govorniku se zedinjenje zdi možno, kajti ogrsko-hrvatska vlada no stavi nobenih zaprek. Ban bo glasoval za adreso koalicije, česar bi ne mogel storiti, če ne bi bil zalo skupni minister grof Tisza. Sledi daljše prerekanje s čisto stranka rpava o dr. Horvatovi izjavi, da madžarska državna ideja ne nasprotuje hrvatski ideji. Opozicija naj se jasno izjavi, kako si misli zedinjenje in-pot do njega.
Govornik starčevičancev Cezar Akačič pravi, da šc ni gotovo, kam za-piove državna ladja, pač pa dogodki silijo k izpremembi, ker so močnejši kakor razne odredbe. Niti vojne razmere ne morejo zadušiti političnega življenja, kajti po celi monarhiji se odpirajo ventili narodnih pravic in zahtev. Mi moramo biti pripravljeni, da naše usode ne bodo odločili brez nas. Ravno sedaj je pravi čas za izjavo, da nihče nima pravice, da ruši temeije naše narodne bodočnosti in ovira narodno edinstvo lirv.-slovenskega naroda od Koroške do Drine.
Starčevicanska adresa iskreno tolmači pravice in zahteve naroda. Sabor mora navesti vse krivico, ki sg> se dogodile med nagodbo. Omenja komisarijat. Še nobeni stranki se ni posrečilo,,da bi hrvatske pravice obvarovala pred madžarsko brezobzirnostjo. Samo nagodba je kriva, da sabor ustavno ni bil obveščen o izpremembi na prestolu; diploma je izstavljena samo v madžarskem jeziku, za Hrvate so napravili samo prevod. Vse kaže, da se z Hrvatsko ravna kol s podložno deželo.
Avstrijsko časopisje priznava, da je jugoslovansko vprašanje eno najvažnejših vprašanj monarhije. Sabor ima pravico in dolžnost od vladarja zahtevati uresničenje hrvatskega državnega pravda, katerega se Hrvati niso nikdar odrekli in ga je vsak sabor dt> 1. 18U8. tudi izražal v adresi. To hočemo zopet poudariti z adreso. Ne more verjeti, da bi lirvatskoslovenski narod tudi po vojni ostal tako razdrobljen. Najhujši nasprotniki združitve Dalmacije so avstrijski Nemci, ki pa odrivajo Galicijo, da si zagotovijo privilegirano stališče v zbornici. Sabor mora zahtevati združitev vseh hrvatskih dežel. Na berlinskem kongresu je ruski zastopnik knez O or l a kov samo zato bil za okupacijo Bosne, da se zclruži z Hrvatsko. Avstrijska in ogrska uprava pa sta ustvarili poseben bosanski narod in sta iznašli bosanski jezik. Akačič govori nato o Istri, Slovencih in hrvatskoslovenskem saboru 1. 1912 v Ljubljani in priporoča aclreso opozicije.
V imenu sel|a5ke stranke je adreso opozicije podpiral posl. Jalžabetič: Če bi Madžari bili za zedinjenje Hrvatov, bi to storili zgolj iz sebičnosti. Posl. Lo vrekovič pravi, da je madžarska ljubezen Hrvate spravila na beraško palico. Brez politične in finančne samostojnosti hrvatski narod ne more imeti -az-voja. Opozicija je misli, da jo zedinjenje mogoče samo preko in proti Ogrski.
Čisti pravaš Novak našteva zasluge Hrvatov in priporoča svojo adreso. « * *
7y, govora poslanca S!xpe pl. VuSctid v
hrvatskem saboru. Hrvatski in slovenski nared tudi v Ameriki zvest Avsirijii — Avstrija nova Švica!
Posl. Siipe pl. Vučetič poudarja, da 50 sedaj združene vse hrvatsko dežele
pou ho 1 rbuv.škim žezlom. To dejstvo imajo vsi Hrvati med očmi v domovini
kakor tudi v Ameriki, za katere se toliko poti ententa. Taksa., k d jo Mla agitacija entente med Hrvati v Ameriki najbolj živahna, so ti izrazili habsbur« škemu prestolu zvestobo in lojalnost. Hrvati in Slovenci so 1. 1915. objavili izjavo, v kateri pravijo, da Hrvati in Slovenci ne pričakujejo osvoboditeljev od zunaj. Tako mislijo Hrvati in le na ta način se morejo izpolniti nade in pričakovanja hrvatskega naroda. Nadalje je rekel poslanec Vučetič: »Danes ne rešpektirajo na Ogrskem nič veft velikih idej Deaka in Eotvosa. V Avstriji so zastopali te ideje Zschokke, Rieger in Smolka, toda na žalost niso imeli nobenega uspeha in k velikim napa-i kam dosedanje avstrijske politike ho-čeio sedaj uvesti še nemški državni jezik, kar nasprotuje narodnemu princi« pu in kav bo dovedlo Avstrijo v nasprotje z vsemi kulturnimi deželami in državami. Prepričan sem, da obstoji edina možnost obstoja monarhije v tem, da se spremeni liionarhija v novo Žvico. To idejo so nosili v svojih srcih največji možje Avstrije.«
- Cesar in cesarica.
Dunaj, 7. marca. (K. u.) Cesar je sprejel albanska škofa Bumci in Ko-; letsi, ki sta bila pred kratkim odlikovana. Sprejeta sta bila tudi od zuna« njega ministra.
Dunaj, 7. marca. (K. u.) Cesar jo danes dopoldne v Badnu sprejel bolgarskega prestolonaslednika Borisa, nato v posebni avdijenca apostolskega nuncija msgr. Valfre di Bonzo, zunanjega ministra grofa Czernina, minit strskega predsednika grofa Clam-Marn tiniča, poslanika Otta, vojnega kurattf patra Schmida in več vojaških funkci-jonarjev.
Dunaj, 7. marca. Cesarska dvojica je danes ob 11. uri ponoči z dvornim posebnim vlakom odpotovala v Budimpešto. Med spremstvom je tudi zunanji minister grof Czernin.
Dunaj, 7. marca. Cesar bo v Budimpešti sprejel tudi voditelje opozi-i cije. Čuje se, da se namerava ustanovili koncentracijski kabinet s Tiszo na čelu. Ker je v cesarjevem spremstvu tudi grof Czernin, se bodo v Budimpešti posvetovali najbrže tudi o zunanji politiki.
Dunaj, 7. marca. Cesarica je za vojaške domove vnovič darovala 240.000 kron. Doslej je ustanovljenih 300 vojaških domov, od teh večina v razdalji •iOOO metrov od prve bojne črte. Več kot 100 vojaških domov se še ustanavlja.
Dunaj, 7. marca. Cesar bo preživel zgodnjo pomlad z družino v Lakseu-burgu.
_C__________
Mnfflja proti izpremembi poslovnika v ameriiem senatu.
Wash'ngton, 7. marca. Mala manjšini v senatu, ki jo podpira nekaj republičanov, je sklenila, da bo z obštrukcijo preprečila izpremembo poslovnika senata, katero zahteva Wilson. Predsedniku je nadaljni nastop za to zelo otežkočen. Odpor obštruk-cionistov traja lahko po ustavi več tednov.
New York, 7. marca. Nad 20 republi-čanskih senatorjev je izjavilo, da sicer pritrjujejo \tyilsonovemu postopanju nasproti Nemčiji, a da bodo nadaljevali svoj načelni odpor proti neomejenim pooblastilom Wil-sonu.
Amerika pred ustavno krizo,
Geni, 7. marca. »Secolo« poroča iz Londona: Tu se boje, da ne nastane v Ameriki ustavna kriza.
Washingtonske senzacije.
Kolin, 7, marca. »Kolnische Ztg.« poroča 1. t. m. iz Washingtona: Japonski poslanik Sato je podal v vvashingtonski »Times« sledečo izjavo: Nemčija se zelo vara, če misli, da se namerava moja dežela združiti z Mehiko in ž njo na vojsko proti Združenim državam. Izjavljam to uradno za mojo vlado. Nemčija bo seveda v svojem sedanjem položaju vse poskusila, vsled česar je njen zvezni načrt zelo verojeten. Danes sc je uradno izjavilo, da razpolaga vlada še z drugimi dokazi za nemške zarote, ki iih bo občinstvu lahko pozneje predložila. Nekaj so našli med zaplenjenimi Igelnovirrii papirji, a največ so dobili pri odposlanih brezžičnih brzojavkah, ker razpolaga Was-hington s ključem vseh nemških tajnih znamenj brzojavljenja. Neki uradnik, ki je o vseh dogodkih natančno poučen, je rekel, cla polovica vsega šc ni odkrito in da so pri tej spletki prizadete visoke mednarodne esebe in da bodo sledile še senzač-nc aretacijo.
Nedopusten predlog v senatu.
\Vashington, 6. marca. (K. u.) Reuteri Senator Lodge je nameraval v senatu^zo-pet vložiti predlog o oboroženi nevira.r.O' sti, n predsednik jc izjavil, cla kongres ni več v zascdauiu. Več senatorjev naznani
Danska prepovedala poročila o vožnjah j
ladij
Kodanj, 6. marca. Na Danskem so prepovedali poročati v vožnjah ladij, ki prihajajo ali odhajajo z Danskega in o ladjah, ki se nahajajo v danskih pristaniščih.
Ju'i
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 7. marca. Uradno: Na tirolski vzhodni bojni črti so se v več odsekih bili boji, ki so za naše orožje ugodno izpadli. Prepodili smo neki sovražni oddelek, ki Je napredoval proti našim postojankam pri izlivu potoka Maso. Na vztrajnem odporu naših £ct sta se razbila dva nočna napada Italijanov, hi so napadli naše postojanke na Ccstahelli, V našem zapiralnem ognju 20 se je zrušil sovražni napadalni poizktis proti Monte Sief. Tamošnja razstrelila naših postojank je poškodovala le italijanske postojanke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Boji na Tirolskem, Nekaj dni sem se iz visokega gorovja na tirolski vzhodni fronti poroča o ljutih bojih, katere je le začasno prekinil debel sneg. Bojno ozemlje se nahaja na obeh straneh 3360 m visokega obmejnega gorovja Marmolala in smer italijanskega napada gre iz doline Pellegrino proti 2738 m visoki gorski skupini Cima di Costabella, ki z Marmolajo in Pta Vallacia (2632 m) zapira pot na vse strani v eggenško, na drugi strani pa v fleimsko dolino. Da zavarujejo ta prehod, so Italijani že v miru tik ob meji, jugovzhodno od Costabelle, napravili močno utrdbo.
Vsekako nameravajo Italijani svoje poskuse, da bi čez fleimsko dolino vdrli v dolino Fassa, z začetkom pomladi zopet tam pričeti, kjer so jih jeseni morali ustaviti, čeprav izid takratnih bojev zanje ni bil prav nič razveseljiv. Tudi leta 1917 sc bodo Italijani v svojih nadah pač pravtako varali, k.ct so se v obeh prejšnjih letih, kajti edina pridobitev sovražnika je bila doslej, da je vdrl v naše prednje postojanke na Costabelli, dalje ni prišel, kljub temu, da se je v ponovnih ponočnih bojih boril proti krepkemu odporu naših čet.
Istočasno so se bojevali tudi v južnem in severnem sosednjem odseku: Italijanski napad na Colbricon, ki spada k Fasanskim alpam in Se dviga 2604 m južno od Pane-veggio, je bil z ročnimi granatami odbit. Razstrelba pred 2426 m visoko goro Sief, severnem sosedu Co! di Lana, ki so jo izvedli Italijani, je škodovala le njim samim in napad proti gori je bil zadušen v zapi-ra'nem ognju. Izid dosedanjih boiev na tirolski vzhodni fronti ie tedaj vseskozi ugoden za hrabre branilce Tirolske.
Italijani ob Soči.
»Berliner Tageblatt« prinaša naslednje cenzurirano poročilo o bodoči soški bitki: Tu med Sv. Martinom na Krasu in Kostanjevico so Italijani pridobili 9 in pol kilometra prostora. V goriškem odseku pa njih prostorne pridobitve ne znašajo več nego 4 do 5 km. Naše nove postojanke ne potekajo tu nič vzhodnejše nego 1500 korakov pred goriškim Gradom in samostanom. To je ves italijanski dobiček tekom 1 in pol leta! Torej šc manjši nego je francosko-angleški ob Somme. Ta dobiček, ki ga jc mogoče opaziti le na specialnih zemljcvi-djh, so Italijani plačali z izgubo najmanj 600.000 mož. Vsega skup so imeli doslej v soških bitkah 95 pehotnih brigad na frontah, to je skupaj z gorsko artiljerijo in al-pinskimi četami okroglo 110 brigad s 700 bataljoni, torej 700,000 mož.
Italijanska zbornica. €Jurih, 7. marca. (K. u.) V včerajšnji s^.ji italijanske zbornice je vladni zastopnik obljubil nadaljne odredbe za povzdigo ribolova.
Socijalist Casalani je izračunal, da so se živila podražila za 70 odstotkov. Prešel je nato na številna gospodarska, financijelna in prometno - tehnična vprašanja, katera more izboljšati lc mir.
Poslanec Labriola je mecl drugim izjavil: Poljakov-se ne sme več izročiti ruskemu carju. Pri rešitvi srbskega vprašanja se mora doseči soglasje z drugimi vprašanji, ki tičejo velikobal-kanslce narodnosti. Doseže naj se tudi, da so priznajo italijanske aspiracijo na Dalmacijo. Ruske zahteve po Carigradu sc ne more odobriti. Napovedana ustanovitev češko-slovaške države bi bila polna nevarnih posledic. V novi Evropi mora vladati načelo ljudske su-verenitete.
nja in zahvale svojega najvišjega vojnega ' gospoda za vse čase, marveč tudi v prav tako visoki meri zahvale in zaupanja armad in. avstrijskih narodov in zaveznikov, pred vsem nemške države, kajti brez njegove ženijalne inicijative avgusta leta 1914 bi bila usoda vzhodne ruske morebiti zapečatena. V imenih Hindenburg, Conrad in Mackensen se prav posebno kristalizira premočna in zmagovita vojaška veličina štirizveze v največji vojni svetovne zgodovine. me Conrad ne bo ugasnilo; svetilo se bo tam, kjer prvega maršala Avstrije najbolj potrebujejo.
volim v sneženem eorovio.
Naj nekoliko opišem naše življenje na visokem gorovju v službi domovine. Lepo vreme. Solnce se prikaže okoli 9, ure zjutraj na visoko plan ter nas obsije z gor-kimi žarki. Iz revnih nizkih ledenih barak se počasi kažejo glave in kmalu se vsi prebivalci solnčiio pred barakami, katere pokriva visoka snežena plast. Okoli 11, je že tako gorko, da si je že skoraj vsak ogrel svoje trde ude, ki so zmrzovali vso dolgo noč. Okoli 5. ure zvečer vzame slovo ljubo solnčice ter nas pozdravlja z zadnjimi žarki. Kmalu nastane noč. Večernica se PO^v aže, nešteto' zvezdic zamiglja na jasnem nebu, luna obseva mirno bojišče. Vse molči, le tu in tam se slišijo posamezni streli. Marsikdo zre v lepo, čisto nebo in misli na drage v domovini. Potem pa zopet priplava danica in kmalu zopet vživa-mo gorkolo solnca. Ali solnčne gorkote in ljubega počitka v dolgi noči si ne more privoščiti vsakdo od nas. Treba je čuti, paziti, stražiti v prvi črti. Poglejmo si malo pot v prvo črto. Radi prevelike množice snega ni mogoče osnažiti prejšnja pota, ki so vsekana in razstreljena v sam kamen; sedaj je enostavno napravljen predor skozi sneg v prvo črto. Ozrimo se malo po prvi črti in vidiš, kako skrbno pazijo zato postavljene straže na prostor pred fronto; kar se gane, je sumljivo — puško pomeri in pok! Ako še ni gotov, da je zadel, odda še nekaj strelov. Tako pazi bistro oko vojaka in vidi vsak najmanjši migljaj. Stati mora na straži v lepem, gorkem in solnč-nem vremenu, v viharju, dežju in nevihti, nič ga ne sme ovirati, zdržati mora, dokler ne pride nadomestitev — v noči in po dnevu. Obupa ne pozna nikdo izmed fantov kranjske dežele.
Slabo vreme. Tedaj joj! V tem časii ne pozna nikdo počitka; tu velja delati, pridno delati. Sneg nanaša burja, ki strašno tuli po planjavi. Vzame ti vid in sapo. Noč in dan se snaži pred bivališči, radi prevelike množine snega delo vedno zaostaja, ker presega človeške moči. Pota zaprta, nevarnost pred plazovi, rešilne patrulje, vpitje, o katerem ne moreš spoznati, od kje da prihaja. Pomoč težka, skoraj nemogoča — večkrat žrtve! Manje kakor šest mož v takih viharjih ne sme nastopiti tudi najkrajše, nekaj korakov dolge poti. Samci so zgubljeni v snežnem navalu. V teh trenotkih primanjkuje vsega, kar se tudi pozneje vsled velikih metežev težko nadomesti. Promet je nekaj dni nemogoč, dokler se za prvo silo pota ne urede. Vihar traja tri do štiri dni, potem se začne zopet staro življenje. Seveda prvi čas je treba urediti zaostala nujno potrebna dela.
Ko posije zopet prvo solnce, je pozabljeno vse gorje; željno pričakujemo zaostalo pošto in prav pridno pišemo dragim domačim, ki žlVe v skrbeh in trepetu za nas. — Jerne Maks, četovodja, 2. stot., 17. pp.
Turčija v vojski.
Angleži 80 km pred Bagdadom, Carigrad, 6. marca. Glavni stan: Angleži so z dvema konjeniškima polkoma, s šestimi o klopnimi avtomobili in dvema topničarkama napadli naše postojanke zahodno od Asisse, 80 km jugovzhodno od Bagdada. Napad jo bil z velikimi izgubami za sovražnika odbit; ujeli smo 1 častnika in nekaj vojakov. Popoldne so Angleži obnovili svoj napad s pehoto, ali z istim neuspehom. Ponoči smo naše prednje čete, potem ko so izpolnile svojo nalogo, umaknili v njih glavne postojanke.
Z IfilSI
i.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Kerlin, 7. marca. Veliki glavni stan: Med Vzhodnim in Črnim morjem je ponehal v nekaterih odsekih mraz, vsled česor se Je živahnejše streljalo. Pehota Je še malo delovala.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
da bodo predlagali, naj se preosnujc poslovnik. Predsednik Wilson je vprašal za svet juristične prisednike, če je pooblaščen oborožiti trgovske ladje. Na to jc obiskal državnega tajnika Lansinga in mornariškega tajnika Damelsa.
Wilson je odredil oborožitev trgovskih ladij.
Amsterdam, 7. marca. (Reuter.) Wil-son je vprašal svoje svetovalce, če sme v lastnem delovanju oborožiti trgovske ladje. Posveta sta se udeležila državni tajnik Lansing in mornariški minister Da-mel. »Newyork \Vorlds« poroča, da jc generalni prokurator odločil, da sme Wilson odrediti oborožitev trgovskih laclij. Wil-son je tozadevne odredbe že podpisal.
Oborožitev ameriških ladij se mogoče zavleče še več tednov.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: Radi stare postave, ki prepoveduje trgovskim ladjam odpor proti vojnim ladjam, je položaj tak, da sc lahko zadeva zavleče še več tednov, ker mora še pritrditi kongres izpremembi postave. Repre-zentantna zbornica se pa še ni konstituirala. Stranke, ki so enako močne, se bodo še nekaj časa prepirale za mesto predsednika. Wilsonovemu predlogu, naj se izpre-meni poslovnik, se živahno upirajo. Prebivalstvo je splošno mirno, Poročilo iz Berlina, da bi v slučaju vojske šli proti združenim državam Mehičani, Kubančani in Filipinci, smatrajo za smešno,
Curih, 7, marca. Curiški listi poročajo, po pariškem »Heraldu« iz New Yorka, da bodo do konca tega meseca oborožili 35 ameriških parnikov, ki bodo redno vozili skozi zaprto more.
Stone ne zaupa Wilsonovi miroljubnosti.
Kolin, 7. marca. »Koln, Ztg,« poroča iz Washingtona: Ker se je izjalovil senatov načrt, se je ustvaril položaj, ki mu ga enakega ni v zgodovini, Pritisk iz bele hiše, Wilsonova navzočnost na Kapitolu, pritisk ministrov in voditeljev, stvarni in ostali nastopi velike večine obeh strank niso premagali dvanajstih vztrajnih obstrukci-jonistov. Veliko pozornost vzbuja, ker Stone, glavni govornik, predsednik in načelnik odseka za zunanje stvari, ni hotel zastopati -načrta lastnega odseka in je svoje mesto prepustil Hitschocku, sam je pa vse storil, da je strmoglavil načrt, ker ne zaupa Wilsonovi miroljubnosti.
Posledice podmorske vojske.
Jfa Sredozemskem morju potopljenih 40.000 ton.
Berlin, 7. marca. Uradno:
Na Sredozemskem morju so potopili: 8 parnikov in 7 jadrnic, ki obsegajo skupno nad 40.000 ton. Med njimi je bil 10. februarja potopljen težko naloženi SOOOtonskl transportni parnik pri Porto d' Anzio, dne 20. februarja norveški parnik »Doravore« (2760 ton) s tovori na poti iz Gepove v London; dne 22. februarja štiri italijansko jadrnice, Id so vozile premog iu živila v Italijo; dne 24. februarja južno Krete s 15 cm topom oboroženi približno 80Q0*onski transportni parnik, katerega so čuvali ribiški parniki, dalje 2918tonski grški parnik »Miculin« ki je vozil bombaževo seme na Angleško. Dne 26. februarja 5858tonski oboroženi angleški parnik »Član Farquher«, ki je vozil bombaž, čaj iu juto ua Angleško. Dne 27. februarja oboroženi 4071tonskl angleški parnik »Broamore«, ki je vozil zmrzne-no meso na Angleško. Enega kapitana in dva strojnika smo ujeli.
Berlin, 6. marca, (Kor, ur,) Wolff poroča: Bolj kakor tajitve angleških ministrov dokazujejo, kako učinkuje nemška podmorska vojska, trezna, kratka poročila iz angleških pristanišč in iz manjšinj-skih mest, Lloydova agentura je objavila Od 12. do 21, februarja sledeča lakonična poročila: Glasgovv: Up, da bo zvišanje VOznine ustvarilo v škotskih pristaniščih več tovornega prostora, se je izjalovil. — Cardiff: Eksporterji premoga morajo praznovati, ker ne dobe na ladjah prostora. — Swansea: Kupčija je bila izredno slaba. Razmere prostorov na ladjah se niso izboljšale. — Hull: Trgovina s premogom je bila zelo slaba. Vidiki glede na pomanjkanje prostora niso posebno sijajni, — London: Delovanje podmorskih čolnov, ki trajno znači trg laajinih tovorov, se iznova pojavlja. Le malo kupčij so sklenili, Dasi so voznine povišali, so ponujali le malo prostora na ladjah. — Liverpool: Prostora na ladjah v vsakem oziru manjka. — Manchester: Premoga dovažajo tako malo, da mesto radi pomanjkanja premoga naravnost trpi, — New Castle; Nalaganje v ladje popolnoma počiva, ker se kljub visokim vozninam ne ponuja noben prostor na ladjah, dasi so prevoznine visoke,
Avstrijski admiral o podmorski vojski.
Budimpešta, 7, marca. Namestni načelnik mornariškega štaba, kontreadmiral Rodler, je izjavil nekemu poročevalcu: Na Severnem morju operirajo le nemški, na Sredozemskem morju pa avstrijski in nem-
ški podmorski čolni. Zapora Sredozemskega morja zasleduje trojni namen. Zapreti se hoče pot v Italijo, preprečiti preskrbo solunske ekspedicije in ogroža se promet Anglije čez Sueški prekop.
Sodi se, da preskrbujejo Anglijo z živili ladje, ki obsegajo 11 do 12 milijonov ton. Del tega prostora ladij je bil že izločen tisti dan, ko se je pričela zapora na morju. Nevtralna ladje, ki obsegajo 2Vo do 3 milijone ton, niso ouplule na morje. Zelo lahko se razume, da vsaka ladjina tona, ki se zadržuje od Anglije, tam zviša pomanjkanje. Če se posreči podmorski vojski, da potopi dva milijona ton, mora postati položaj Anglije zelo kritičen. Če se upoštevajo dosedanji uspehi, se lahko izračuna, kdaj se bo ta kritična točka dosegla,
O dosedanjih uspehih podmorske vojske še nimamo nikake prave podobe. Podmorski čoln ostane lahko tudi več tednov na visokem morju. Katere ladje je potopil, ve včasih le podmorski čoln. Kvečjemu zna le sporazum, na katere ladje zaman v domačem pristanišču čakajo. Kolikor je znano javnosti, smo do 20, februarja potopili 250.000 ton. Gotova poročila govore o nadaljnih 50.000 tonah. Ne da bi bili optimisti, lahko upamo, da je bilo prvega polmeseca poostrene podmorske vojske potopljenih 300.000 sovražnih ton. Pričakujemo, da bo žrtvovanih v bodočih mesecih vsaj 700.000 ton, a dovolj povoda imamo, da pričakujemo višjega števila., Bližamo se namreč pomladi. Dnevi bodo daljši. Podmorski čoln inore splošno delati le podnevi, ponoči manj in ne varno. Sicer bo obrat sovražnih ladij v zaprtem morju padel, a podmorski čolni, ki delujejo, bodo vsak dan močnejši. Sklepamo zato, da se plen ne bo znižal, marveč povečal.
Italijanski admiral proti podmorskim čolnom.
Rim, 7. marca. (K. u.) Uradni list, poroča: Vsi posli, ki tičejo obrambo prometa na mor,ju proti podmorskim čolnom, so bodo osredotočili in izročili nekemu admiralu. Njegove dolžnosti bodo, da bo skrbel za obrambna in napadalna sredstva na morju, na suhem, pod vodo in v zraku, jih razdeljeval in uporabljal, določal pristanišča m pribežališča. Oborožil bo italijanske trgovske ladje za boj proti podmorskim čolnom; predlagal bo denarne nagrade tistim trgovskim ladjam, ki uničijo kak sovražni podmorski čoln. Vsi prefekti in krajne oblasti morajo izvesti admiralove odredbe.
Proti podmorskim čolnom ni sredstev.
Budimpešta, 7, marca, Poročevalcu lista »Pesti Naplo« v Berlinu je izjavil grof Reventlov: Od podmorskih čolnov pričakujemo vse, Hindenburg in Mackensen sta vojsko že dobila. Sovražnika moramo zdaj tudi na morju premagati. Vsako sredstvo proti podmorskim čolnom je brezuspešno. Popolnoma smo pomirjeni in bomo dosegli svoj namen. Nemška tehnika za zgradbo ladij je delala čudeže. Razpolagamo s tolikimi podmorskimi čolni, kolikor jih potrebujemo, da dosežemo uspeh. Nastopa Amerike v vojsko pač nismo želeli, a za nas ničesar ne izpremeni, kar tam prav dobro vedo. Veliko večje važnosti za nas je, da ne more Amerika Angliji več dobavljati živil in streliva. Mi dobavljamo Ameriki zdravila in druge reči. Korist Amerike zato zahteva, da vzdrži zveze z nami.
Omejitev nevtralne plovbe,
Berlin, 7. marca. (Kor. ur.) Statistika nam kaže, kako je padel promet v nevtralnih pristaniščih. »Nieuvve Rotterdamsche Courant« s 4. t, m. pove, da sc je pripeljalo v Rotterdam le 7 ladij, lani isti teden 57, leta 1914, pa 197. V Amsterdam (»All-gemeen Handelsbladet« 4. marca) se je isti teden pripeljalo 5 ladij, 1. 1916, pa 16.
Italija prikriva potope, /
Rim, 7. marca. (K. u.) »Agenzia Štefani«):. Italijansko mornariško ministrstvo bo le začetkom vsakega tedna poročalo o potopljenih ladjah.
Angliji primanjkuje živil.
Amsterdam, 7. marca. Prejšnji angleški trgovski minister Runciman jc izjavil na nekem shodu: V zadnjem tednu februarja so uvozili v Anglijo tako malo živil, da je morala vlada razpolagati čez vsa živila v združenih kraljevinah in da je tako priznala, da se mora Anglija preživeti le z zalogami, ki pa grejo že proti koncu. Stoji, da .bo angleški narod majnika izročen lakoti, če sc med tem ne bo uvoz zvišal in da bodo nastale take razmere,kakršne obstajajo zdaj v Nemčiji.
Nemška pomožna križarka r.a Atlantskem oceanu.
Genf, 7. marca. »Lyoner Progres« javlja: Nemška ladja, ki lovi in pleni sovražne lauj« na Atlantskem oceanu, ni »Vinetta«, marveč neka druga 500.0 ton obsegajoča ladja, ki vozi z brzino 18 vozlov in ie moč-i 110 oborožena.
fzpremi® v Mm generalnem M\i
Bern, 7. marca. (K. u.) K izpremembi v avstrijskem generalnem štabu pišejo »Neue Zuricher Nachrichten» na uvodnem mestu: Ob svojem odstopu kot načelnik generalnega štaba maršal baron Conrad pl. Hotzendorf ni bil deležen samo zaupa-
Oster mraz na vzhodnem bojišču.
Berlin, 7. marca. Z vzhodnega bojišča se poroča, da je bilo zadnje dni 27 stopinj mraza.
Črnovice—Kijev.
Bern, 7. marca. Petrograjska brzojavna agencija pereča iz Črnovic: Med Kijevom in Crnovicami so otvorili br-
zovozni promet. Proga gre čez Tarno-
pol.	...
Protinemške agitaciie v Rusiji.
Iz Krakova se poroča: »Kuryer Co-dzienny« prinaša po petrograjskem listu »Ruskie Vedomosti« vest, da je rusko notranje ministrstvo dovolilo zborovanje ruskih monarhistov. Na tem zborovanju bodo razpravljali o odredbah, da se odstrani vsak nemški ali židovski vpliv v znanosti, državnem ustroju, v trgovini, obrti in industriji.
Petrograjske tovarne zaprte.
Curih, 7. marca. Vse petrograjske tovarne so zaprte. Policija preprečuje delavske obhode po cestah.
Boji na zioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. marca. Veliki glavni stan:
Ob Scarpe, na obeh straneh Ancre in Somme, v Champagne in na vzhodnem bregu Moze so živahno streljali s topovi. Večkrat so se razvili tudi boji poizvedovalnih oddelkov s posadkami jarkov. Francozi so napadli zvečer na severno vzhodni verdunski bojni črti naše postojanke pri gozdu Caurienes. S streli smo jih pregnali. Jasno vreme je pospeševalo letalce v izpolnjevanju njih nalog. V številnih zračnih bojih smo sestrelili 15 sovražnih letal. S sovražnim učinkom smo izgubili 1 letalo.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Poveljnik angleškega bojnega brodovja.
Rotterdam 7. marca. »Nieuvve Rot-terdamsche Courant« javlja iz Londona: Za poveljnika brodovju angleških vojnih križark je imenovan konterad-miral Wi!liam Pakenham.
Vel ki transporti vojakov v Franciji.
Kodanj, 7. marca. »Aftenposten« poroča iz Pariza: V Franciji so 5. t. m. ustavili vse brzojavke, ker prevažajo v velikem obsegu vojake.
Castelnau se vrnil iz Petro,'Jrada v Pariz.
Gen!, 7. marca. Havas: Doumergue in general Castelnau sta se v nedeljo zvečer vrnila iz Rusije v Pariz,
Razprava proti zarotnikom na ž'.vijen'e angleških ministrov.
London, 6. marca. Reuter: Razprava proti osebam, ki so obtožene, da so nameravale umoriti Lloyda Georgeja in Hender-sona, se je pričela pred Central Criminal Court. Generalni pravdnik je opisaval obtožence kot tolpo nevarnih prekneuhov, ki jih preveva sovraštvo proti njih lastni deželi, kateri so nameravali odtegniti sredstva, da bi se vojska z uspehom nadaljevala.	*
sporazuma o Žrtvin voiske.
Berlin, 7. marca. »Berliner Tageblatt« roroča iz Oldenburga: Bivši državni tajnik Dernburg je izvajal na shodu napredne stranke: O pruskem militarizmu ne bom govoril. Vsi vemo, zakaj potrebujemo močno ai-mado. Zunaj, posebno v Ameriki, drugih reči ne umevajo. Ne umevajS, kako se more uporabljati cerkev v dosego državnih ali političnih smotrov, moči, kako more biti kdo izločen radi vere od državljanskih in vojaških časti, kako morejo starše siliti, da vzgajajo svoje otroke v drugi kakor v lastni veri. Pruske naprave, kakor razredno volilno pravo ali fidejkomis smatrajo tam zunaj za znamenje nazadnja-štva. Vlada še ni ničesar storila, da bi ustvarila svobodnejše naprave v Nemčiji in v Prusiji. To nam je zelo škodovalo. Kralj Viljem je nekoč rekel: »Naloga Pru-sije je, da moralno osvoji;« mi pa pravimo: »Žal, ker se to Se ni odločno poizkušalo. «
Ogromne žrtve vojske.
O miru je rekel Dernburg: Nimamo povoda, da bi na svoje rame prevzeli bremena vojske. Sedanja vejska bo sLrr.sno oslabila evropske države. Dosedanje izgube mrtvih in ranjen h se cenijo na 15 mili-jonov ljudi. To je strašen primanjkljaj najboljših mož. Naša kultura ni držala koraka s tehniko. Nova vojska bi uničila belo pleme. Evropa mora skrbeti, da se zavaruje pred bodočo katastrofo in da uredi bodoče spore potom mednarodnega sporazuma. Pripravljeni smo, da se teh stremljenj udeležujemo ali da jih tudi vodimo.
po Wilsonu, ni resna, ker ni nobenih drugih odkritij, katerih bi se bilo treba bati,
Zimmcrmsnnovo noto Carranzi izmaknila — ženska.
3udimpešta, 6. marca. Berlinski poročevalec »Budapester Achtuhrblatt« poroča iz mehikanskih krogov, da jc izmaknila noto državnega tajnika Zimmermanna me-hikanskemu predsedniku Carranzi neka prefrigana ženska, ki se je nahajala v ameriški diplomatski službi.
Nemčija pozabila Khvčav. — Vloga Mehike.
Budimpešta, 7. marca. Berlinski dopisnik »Az Esta« poroča: S ponudbo zveze Mehiki niso nameravali zahtevati pomoči Mehike z orožjem, marveč da bi s posredovanjem Mehike obvestili Japonsko o sedanjih smereh Nemčije, ki je pozabila Kiav-čav in ki se poizkuša nasloniti na Japonsko, kateri gre tudi za to, da dobi protiutež proti Združenim državam.
Gospodarske BelsZKe.
Najemni oziroma selilni rok je na
Štajerskem, Kranjskem in Koroškem podaljšan do 8. aprila t. L opoludne. <
Boj proti navijanju cen in verižni trgovini. — Zaloge v gospodinjstvih. Z
Dunaja poročajo: Kakor se "je že poročalo, se osrednji uradi s sodelovanjem zastopnikov vseh slojev posvetujejo o odredbi, ki je v prvi vrsti naperjena proti navijanju cen in verižni trgovini. Odredba namerava dalje popis zalog vsake vrs4e in povsod. Vendar se na oddajo zalog misli samo pri industrijskih, obrtnih in podobnih obratih, med tem ko zasebnim gospodinjstvom v splošnem ne bo treba oddati zalog. Nc namerava se splošna preiskava stanovanj; vendar se pa vsakdo lahko pozove, koliko potrebščin ima v zalogi. Da se navijanje cen sploh ali vsaj po možnosti prepreči, se bo ustanovil urad za preizkušnjo cen z »osrednjo komisijo 7.a preizkušnjo cen«. Da se onemogoči verižna trgovina, kakor tudi vsi izrodki trgovine, bo vsak trgovec, ohrtnik, ime-jitelj obrata itd. prisiljen, da obnovi svoje dovoljenje (obrtni list itd.) in bodo za trgovino upravičeni samo licencira-ni trgovci. Glede vprašanja cen predloga odpravlja sistem najvišjih cen. Predloga omenja samo »uravnalne cene« in upa, da bo mogoče preprečiti dosedanje izrodke trgovine. Veak prestopek določb predloge se bo najstrožje kaznoval (zapor od 1 mosca do 1 leta in z denarnimi globami do pol milijona kron). Posebno streho bodo kaznovani tisti/ki ponujajo previsoke cene. Vendar pa še posvetovanja niso končana.
Iz uradnega lista. Uradna »Lai-bacher Zeitung« poroča, da se je pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani izvršil vpis firme »Zadružna centrala v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo« v zadružni register. Tačasni udje načelstva so: Ivan Traven, duhovnik v Ljubljani, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik v Ljubljani, podpredsednik; Anton Belec, župan v Št. Vidu nad Ljubljano, Alpjzij Šareč, župnik v šmartinu pri Kranju, dr. Evgen Lampe, kanonik in deželni odbornik v Ljubljani, dr. Vla-dislav Pegan, odvetnik v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V včerajšnji bilančni seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke se- je ugotovila čista bilanca k 31. dec. 1916, katera izkazuje čistega dobička 1,071.862. K 65 vin, in vštevši prenos iz leta 1915. 11.655 K 30 vin., skupno 1,083.527 K 95 vin. (1. 1915. 817.252 K 05 vin.) — Sklenilo se je predlagati rednemu občnemu zboru, ki naj bi se vršil 29, marca t. L, izplačevanje sedemodstotne dividende, to jc 28 K za vsako delnico, v znesku 560.000 K (proti §estodstotni dividendi za 1. 1915., to je 24 kron, v znesku 480.000 K), nadalje po odbitku tantijeme za upravni in nadzorstveni svet odkazati rezervnim fondom 373 tisoč 593 K 13 vin., pcnziiskemu fondu 15 tisoč K, za vojne in druge dobrodelne namene uporabiti 15.000 K in ostanek v znesku 50.107 K 87 vin. prenesti na novi račun 1917, Obenem je npravni svet sklenil predlagati občnemu zboru zvjšanie delniške glavnico za 2,000.000 K na 10,000.000 kron.
Na Nemškem nič veS piva. »Berli-
ner Tageblatt« poroča, da bodo na Nemškem z majem ustavili varenje
Nekaj se o Me».
bičnem centimetru vsebovala 1,500.000 bacilov kolere, niso imeli po preteku 24 ur, niti enega bacila. Nikotin je bacile popolnoma pomoril, Žc davno je znano, da nikotin usmrti bacile. Pred leti, ko je razsajala ta strašna morilka, ni zbolel za kolero v Hamburgu in Altoni niti en delavec za kolero.
—	Promet zavitkov na Ogrsko. Do nadaljnjih odredb je sprejem zavitkov za Ogrsko omejen na deset kosov za vsakega pošiljatelja. Sprejem potrebnih zavitkov, vojnopoštnih zavitkov, nujnih zavitkov, zavitkov s kvasom in semeni ter denarnih pošiljatev je tudi nadalje neomejen.
—	Igranje v ogrski razredni loteriji prepovedano. Znano je, da ogrski kolek-tanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, ca se srečke zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 2. marca 1917.
Za te ljudi ni vojnih težav! Viktor Sil-berer piše v »Allgemeinc Sportzeltung« o življenju na Semmeringu: »Tudi tretje vojno leto je kot prejšnji dve, privedlo na Semmering mnogoštevilen obisk in živahno življenje, le da je sedaj življenje in gibanje zavzelo oblike, ki jih pravi prijatelji Sem-meringa čutijo že kot pravi škandal. Ugne-zdila se je namreč tu letos družba ljudi, katerim ni nič predrago, Iti bedasto-baha-ško uganjajo tu potrato in katerim ni nikdar dovolj veselo in razposajeno. V tej družbi teče šampanjec v potokih. Dan za dnem, ali bolje rečeno, noč za nočjo vla da največje veselje do zgodnjih jutranjih ur, geslo »vino, ženski in petje« se izvaja na najrazuzdanejši način in slave se prave orgije prekipevajoče radoživosti in najraz-brzdanejše preobjesti. Tu se živi dobesedno neprestano v hrupu in veselju, kot ne bi bilo drugje toliko gorja, kot da nc bi neprestano tisoči krvaveli za nas na fronti in kot bi se na Dunaju samem veliko stotisoč ubogih in najubožnejših ljudi ne borilo zmrzovaje in lakoto trpeč z največjo bedo. Zbirališče teh veseljakov je dvorana hotela Panhans. Kdor oride tjakaj o polnoči, misli da je v Monte Carlu ali pa v kakem dunajskem nočnem lokalu v najleošem mirnem času. Na tem otoku srečnikov se vidijo go-spodie skoraj edino le v fraku ali smokin gu, dame v naiizbranejših soarejnih toaletah, globoko dekoltirane, z najdragocenejšim lišpom. Tu igra godba, se poje, pleše in pije, najfinejše znamke pristnega francoskega šamoanjca, čisto vseeno, koliko stana. Plačujejo prav radi po 60, tudi 70 K za steklenico in bar — po naše točilnica — v tem potretnem lokalu izkupi vsak dan tisoče. Imenujejo se rekordne številke do 9000 kron na dan! Dočim mora torej na Dunaju danzadneni tisoče ubogih ljudi v mrazu in mokroti po več ur stati v vrsti, da dobe najpotrebnejša živila, dočim človeku tu na Dunaju krvavi srce, ko gleda pred trgovinami brezkončne vrste onemoglih starčkov, shujšanih bledih žena-in polsestradanih otrok, ki zmrzovaje čakrjo, ali sc bo dalo dobiti zanje, za drag denar seveda, nekoliko premoga, krompirja, masti in podobnega, živi tu gori družba, ki noče ničesar vedeti o vojni bedi, ki plava v zabavi in pezna samo eno skrb: kaka zabava bo jutri? ...« — »Arbeiter Zeitung« dostavlja: »Ta odlična sodrga, ki na ta način »vztraja v vojni, ni vredna, da bi dobila brco. Vprašamo pa oblast, kako more trpeti tako sramotno počenjanie, ker vendar nasprotuje vsem oblastvenim odredbam (policijska ura ob 11,, prepoved plesa itd.) ...«
K zvišanju cen tobaku poroča »Rei-chenhaller Grenzbote«: Povišanje tobačnih cen za avstrijske izdelke velja glasom obvestila, katero smo prejeli, samo za Avstrijo. Na Bavarskem ostanejo cene za avstrijske tobačne izdelke zaenkrat neizpremenjene.
Leroviššar?cv ne marajo. Občinski zastop trga Weyer na Štajerskem je prepovedal oddajo poletnih stanovanj, ker je domače prebivalstvo radi nezadostne preskrbe z živili zelo vznevo-ljeno.
Neresnična poročila o ponudbah Nemčije Mehiki.
Frankobrod ob Meni, 7. marca. ;Fr. Ztg.« dementira govorice v inozemstvu, da je dala Nemčija Mehiki velika milijonska posojila in da tudi niso resnična poročila o spletkah Nemčiie v Mehiki proti Združenim državam. Grožnja, da bodo sledila še odkritja o Zimmermannovih navodilih
piva.
Smotkc in tobak dobro sredstvo proti koleri. Monakovski list »M. N. N.<- piše: Z raznimi poizkusi in študijami se je nedvomno dokazalo, da tobak varuje pred kolero. Na vzhodni fronti, v močvirnatih niža.va'h ob Pripjetu in Dnjestru, se je dognalo, da vojaki, kateri so kadili, so manj jedli, a pri tem bolje kljubovali vsaki nalezljivi bolezni. Profesor dr. Wenck iz hu-sarskega zdravstvenega urada je dognal, da so bili bacili kolere, ki so priiii v stik s tobakovim dimom, v kratkem času usmr-čoni. Smotke, namočene v vodi, ki je v ku-
Vstalo no Koli.
Geni, 7, marca, Američanom sovražno gibanje na Kubi ponehava. Večino mest so že vzeli. Tudi pristanišče Santiago je blokirano, le mestu Santiago še gospodarijo vstaši.
L-„ J L-J	L—J !._J i_ICZD
Spominiiajie se goriškiD neoncev!
3C


Odlomki iz spom:nov.
Spisal A. M.
Skozi Lvov in Przemisl.
— sept, 1914 smo se nekaj ur odpočili artilerijski vojašnici v Lvovu, Le s težavo sva si s prijateljem Kavvalerskim izprosila za -kratek čas, dovoljenje v mesto. Moderno sezidano mesto s krasnimi stavbami in spomeniki, se z lahkoto prišteva med naša najlepša mesta. Življenje v mestu je bilo tedaj nenavadno živahno; toda kjerkoli si se ustavil, že te je ogovoril kak Žid: »Wi šteje mit uns; kimt der Mokkal?« Po cestah je ropotala kolona za kolono,
kričanje vsevprek--ljudstva se je po-
laščal strah; bogataši so zapuščali mesto. Dospevši do poljske univerze, nama je potekel rok. Po kosilu smo že odkorakali v smeri Grodek Jagelonski. Korakajoče skozi mesto so nas prikupljive Lvovčanke z balkonov obsipale z dišečimi cvetlicami. Iznad višin nad mestom smo se še enkrat ozrli na ta moderni biser, ponos in diko cele Galicijo,
Dobra dva tedna kasneje smo se površno seznanili z mestom Przemislom in trdnjavo. Mesto leži ob lepem Sanu ter je sezidano precej moderno, a že na prvi pogled pogrešaš one prijaznosti, v kateri se lesketa ponosen Lvov, Mesto samo leži v kotlini ter se od dveh strani naslanja na notranji trdnjavski p(is. Železniška postaja je veličastna. Tu dem si v naglici nakupil nekaj najpotrebnejšega za bližajočo se zimo — prijazen Mojzes me je seveda prav kosmato opeharil. Stopil sem v krasno restavracijo — jedil nobenih, z največjo težavo sem si priboril eno čašo pive. Kakor v stolnem mestu, opazil si i tu isto vrvenje enako vpitje. Povsod samo vojaštvo, tren za trenom, od daleč pa zamolklo gromenje topov.
Popoldan smo zapustili mesto ter polagoma stopali v trdnjavski pas. Kaka panorama! Okrog in okrog, kamorkoli si pogledal sezidani strelski jarki, žične ovire za ovirami, širokožrelni topovi, vdelani v betonskih napravah, so prežeče čakali,,.; korakali smo mimo poveljniškega stolpa, zgrajenega ob cesti — vsepovsod električni toki, minirana polja--Nobena slika
bi ti te krasne ureditve in naprave ne za-mogla predočiti. Strme smo stopali skozi te veličastne zgradbe, s trdnim prepričanjem, da nam j'h izroče v branibo — —
Brezzvezdna noč je že legla na zemljo; napravili smo šotore. Komaj smo za-tisnili izmučene oči, že smo stali pripravljeni za nadaJjno potovanje. Ob velikem dnevu smo se poslovili od močno zabavi-kadiran h vnanih fortov.
Pot pa nas jc vodila v KfiTrpate, —
V boin:šnici.
Osemdnevni oddih v Karpatih nas ja dokaj okrepčal. Prve dneve oktobra smo se pa dvignili za umikajočimi se Rusi proti Przemyslu, Kdor se je udeležil tega mu-kopolnega zasledovanja, ta bi znal povedati mnogo, mnogo. Nastopilo j^ neznosno jesensko-zimsko vreme, diž je neprestano lil, vmes je naletaval sneg ter brilo je od vseh strani, V celem dnevu in noči smo se prerili komaj za par kilometrov na?rci, Ra-zentega je moralo moštvo porivati topove in vozove; postali smo živi okostnjaki, rumene polti, globoko udrtih oči, divje obra-ščeni. Blatna in premočena obleka se nas je držala kot prisilni jopič, Marsikoga si pcimilovaje gleda1, tam ob cestnem blatu — vsacih par korakov raztegnjeno konjsko ogrodje. — V bližini trdnjave mi je dozorel »šen«. Dr. T. 17, pp. mi je za silo pre-rezal veliko oteklino, nakar sem z njegovo pomočjo odjadral v zaledje. Pred krasnim samostanom šolskih sester v Rzesov/u se je voz ustavil. Šola je bila preustrojena v bolnišnico, V prijazni scfci, v kateri sein ležal, sem se seznanil s tremi zavezniki. Zdravniško službo Jc nad vse hvale vredno opravljala usmiljenka z zlatimi naočniki; hrano smo imeli grofovsko. Toda kljub vsem dobrotam smo le vedno silili nazaj, nazaj v domovino! Čez nekaj dni smo se vozili proti mestu Krosnc, kjer so nas le malo časa obdržali. Z želfeznico smo sc odeljali v Novi Šonč (Neu Sandez). Tu so me utaknili v rez. bolnišnico pod predsedstvom znane poljske plemenitašinje. Ležal sem skupno z nekim ogrskim medicincem, kateri je vedno vzdihoval. Na srečo sem naletel tu na praporščaka Sch, iz solnčne Gorice. Prijazne gospice so nas negovale kar najbolje. V par dnevih sem bil zdrav. Z vljudno go-spico Marijo sva tedaj delala načrt za dopust, Svečano, mi je zatrjevala, da bo pri gospodih zdravnikih uporabljala ves vpliv, samo da se mi izpolni vroča želja. Nekega dne mi otožno zaupa, da so gospodje in položaj neizprosni. Praporščak Sch. pa se mi je hudomušno smejal z dopustom v žepu. Ob mojem vzglavju so venele rdeče vrtnice. Odšla sva skupno z Sch., toda kak razloček! Težkega srca sem se poslavljal od prijaznih dam, spominjajoč sc še dolgo na prijetno življenje med Poljaki. Hlapon pa je sopihal težko, težko, krčevito se je oprijemal spolzkih tračnic.
V srcu in nor ari pa sta razsajala zimfc opustošenje.
\
Prvi božični večer.
Po uspešnih bojih od Magyarkapronze dalje smo prepodili bežeče Ruse z ognjeno močjo iz Jasla do višin nad Bukovem. Umikali smo se potem polagoma proti mestu Žmigrod. Kakor armadna rezerva, smo si v mestu izbrali udobna stanovanja, z namenom, tu praznovati božični večer kar najsvečanejše. Od doma sem ravno prejel velik zaboj raznih dobrot in hajdi na delp za večer. Preskrbeli smo si drevesce hi vse potrebno; toda sreče nismo imeli. Še predno smo se zavedali, že so padali v mesto šrapneli in granate. Hitro sem izpraznil zaboj v prazen nahrbtnik. V kratkem času je že stalo vse pripravljeno za boj; Rusi so že namreč dosegli prve mestne hiše, Vsi upi so splavali po vodi. Izstrelki so že padali od vseh strani. Tedaj so stopali naši od glavnega trga po blatnih ulicah z bodalom na puškah na pomoč. Spopadli smo se v ozkih ulicah na boj na nož; premoči smo se morali umakniti.
Le maloštevilni «mo iskali zavetja na višinah onstran mesta. Veter je pihal do kosti, pod nogami je hreščal ledeni sneg. Otožno se je na nas ozrla bleda luna, blesketale so začasno drobne zvezdice
—	onemogli smo polegli na zamrznjen speg ---sveti božični večer!---
V Zdyniji,
Novo leto 1915, nam je prineslo mnogo izprememb; dvoglavi Mars se nam je nasmehnil. — Po mirnem novem letu v blatnem Ceresu smo se preselili v postojanke nad Zdynijo v Bardijevskem okraju (Bartfa). Izmenjajoč so prihajale stotnije na odpočitek v to prijazno vas. Ne samo časovne, predvsem so se tudi želodčne zadeve korenito izboljšale. Tudi raznih pribolj-škov nam ni zmanjkalo, za kar gre celokupni domovini prav prisrčna hvala! Zmagala je reakcija in po dolgih mukepolnih mesecih je oživela mila slovenska pesmica. Kamorkoli si stopil — prijeten duh po svinjini, kurkah in ni čuda, da se je okrepila volja do življenja.
Polagoma smo se osnažili; zaraščeni obraz^ so postajali redkejši, število častilcev nežnega spola pa se je dnevno stopnjevalo. Skrivaj smo tudi mi vrgli kak pogled na krasne popove gospice — teda le skrivaj, da bi ne padli, sam Beg ve pri kom v nemilost, — Pošta je pričela delovati redno; marsikdo je skrivaj zardel, ko je čital »drobne šriftice« iz daljne domovine. Med tc srečne se pa nisem nikdar štel. Zvečer smo pa mirno razpravljali o razmerah tu in tam in dobra kaoljica nas je podvžgala
—	zaceli smo veselo.
Trajalo je to novo vojno življenje tri tedne, nakar smo stali na ledeni cesti.
(Dalje.)
Dnevne novice.
+ Seja Ožjega sveta S. L. S. dne
[15. marca 1917. Načelnik stranke dr. Šu-is t e r š i č je naznanil, da je določil po-jn e d e 1 j e k kot tisti dan v tednu, ki je izključno na razpolago članom Izvršilnega odbora i. d. vsakokrat od 3. — 4. ure popoldne. — Potem je poročal načelnik stranke podrobno o sestanku katoliških veljakov v Curihu dne 12. in 13. februarja t. 1. — Naznanila načelstva so se vzela soglasno na znanje. — Ožji svet je potem obravnaval razna pereča gospodarska vprašanja.
Slava našim junakoinl Že zopet je dobila najvišje pohvalno priznanje c. in kr. visokogorska stotnija št. 11 (13 Lir 27) za neumorno delovanje pred sovražnikom. Slava ji!
—	Slovenci v Ameriki. Slovenci v Willard Wis. so dobili novega župnika č. g. Alojzija Kastigarja,
Odlikovan gasilec. Častno svetinjo za 25 letno zaslužno delovanje v gasilski službi je dobil Lovrenc Bernik v Spodnji Šiški.
Iz ljudskošolske službe. Namesto vpoklicanega nadučitelja Dominika Bric bo suplirala na Dobrovi provizorična učiteljica Kristina Rogar.
—	Slovencem v ruskem ujetništvu se nikakor dobro ne godi, kar priča tudi pismo bivšega občinskega tajnika na Jesenicah Ivana Potrato ameriškemu »Glas Naroda«. V pismu pravi, da je mnogo slovenskih ujetnikov v mestu Omsk in da so »podpore krvavo potrebni«. Ž njim se nahajajo naslednji Slovenci ujetniki: Tanko Karel, trg. po-niočnik, Ljubljana, Kvas Janko,' Št. Vid nad Ljubljano, Konjar LTrli, Smlednik, Veikavrh Franc, Vrhnika, Radelj Alojzij, Trebnje (Dolenjsko), Pokrajec Simon, Rovinsko selo (Istra), Kuhar Jože, pismonoša, Pazili, Plazclj Ivan, Škale-Velenjo (Štajersko), Kovačič Er-vin, stavb, tehnik, Stražišče (Kranj), Geizer Leopold, Ptuj, Medančič Gašper, Zmin, Pereša Martin, Barbom (Istra), Cuk Franc, Idrija, Ipavic Venceslav, Ročinj pri Vipavi, Novak Gregor, Vin-kovce, Leskovšek Miha, Golobji potok (Štajersko), Kragelj Ivan, Zatolmin (Primorsko). Mozetič Jožo, Bormberk, Gril Ivan, Krašnia-Lukovica (Gorenj-
sko), Kravanja Andrej, Bovec, Šulin Josip, Bovec, Faganel Izidor, Vertojba, Erjavec Matija, Ravna gora, Lukežič Franc, Vertojba pri Gorici, Dolar Jože, Bled (Gorenjsko). Njegov naslov: Ivan Potrato, vojni plenjeni, Omsk, Sibirija, Rusija.
— Padel je več metrov globoko čez neki železniški nasip v Zalogu tamošnji 44 let stari delavec Ivan Cimerman iz Gra-dovelj št, 13, občina Dev. Mar. v Polju ter se občutno potolkel po rebrih na desni strani in po hrbtu. Zdrčal je po strmem nasipu, ker mu je na zledenelih tleh izpod-letelo. Zdravi se v ljubljanski deželni bolnišnici.
Vojaško policijo so ustanovili v Zagrebu. Za poveljnika je imenovan podpolkovnik Markovič.
Primorske novice.
Novi poveljnik vojne luke v Pulju.
V torek dne 6. t. m. je prevzel bivši ad-miralat in poveljstvo vojne luke v buljil podadmiral Pavel Ficdlei\
V	vojaški bolnišnici v Kamniku je umrl 4. t. m. na malariji , poročnik v rez. Josip Udovč, Maturiral je 1, 1914. na goriški realki in odšel k vojakom oktobra i. 1. Bojeval se je na severo-vzhodu, bil ranjen in odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Lanskega leta je bil premeščen na jugo-vzhodno bojišče, kjer je postal poročnik. Novembra je prišel, že bolehen, na dopust. Huda malarija je pretrgala sedaj vrlemu mladeniču v 20, letu starosti nit življenja. — Njegov brat B o g u m i 1 pa je padel dne 4. junija 1916 v Bukovini, star komaj 18 let. Po dovršenem 6. gimn. razredu je bil vpoklican kot enoletni prostovoljec in je dosegel v kratkem času čin če-tovodje. Oba brata sta bila vedno odlična dijaka, priljubljena vsakomur, kdor ju je poznal, ponos in up družini. Težko prizadeti oče Josip Udovč, prožni mojster v p., biva sedaj s svojo družino v Novem mestu. Junaka naj počivata v miru, nesrečno družino pa tolaži Bog!
Smrtna kosa. Umrl je v Trstu trgovec Ivan Hvala, star 88 let. — V Bazovici je umrl posestnik in trgovec Ivan Mahnič.
Županstvo občine vojščica ponovno prosi svoje občinarje, naj vendar enkrat vsi pošljejo svoje naslove županstvu, kar bo le njim samim v korist; kajti večkrat pridejo županstvu razna vprašanja od te ali one strani, a županstvo ne ve kaj odgovoriti, — Županstvo Vojščica, sedaj v Metliki.
Zaplembo premoženja je odredila oblast proti 63 letnemu Antonu Delorenzi, mesarju v Krminu ker je osumljen veleiz-daje; proti 201etnemu Luigiju Tomsa z otoka Rab okraj Zader, dijak na politehniki, nazadnje enoletni prostovoljec, ker je osumljen ubega k sovražniku; proti 60let-nemu Josipu Cosani, posestniku v Turiac-co, ker je osumljen zločina proti oboroženi moči države.
V	itel!janskem ujetništvu se nahajajo sledeči^ Franc Žagar, posestnik-udovec; Anton Žagar, fant; brat; Janez Žagar, fant, brat, vsi iz vasi Magosf. št. 1, župnije Drež-nice pri Kobaridu, Primorsko. Dalje: Jakob Žagar, posestnik, Drežnice št, 28, in Jernej Žagar, posestnik, Drežnice št. 57, oba oženjena z družino. Od začetka vojske se ne ve, kje so. V slučaju, da je komu kaj znano, so prosi poročati »Slovencu« in bratu Josipu Žagar, Inft., k. u. k. Mil. Arb. Abt. der Pulverfabrik in Trofaiach, Ober-steiermark.
Iz Italije smo prejeli: Sem zdrav mi gre dobro in tako tudi cerkovnikovi družini v Gradnem. Pozdrav vsem prijateljem in znancem. Iv. Podobnik.
Nesreča s patrono. V Gropadi nad Trstom je našel 17 letni Avgust Kac na polju nabito patrono. Domov prišedši je začel tolči po patroni, a poleg njega je radovedno stala 41etna sestrica Ljudmila. Patrona pa kakor patrona: razletela se je in oba poškodovala po obrazu in rokah. Fanta in deklico so prepeljali v tržaško bolnišnico.
milanske novice.
lj Seliini rok je tudi v Ljubljani podaljšan do 8. aprila opoldne.
lj Sreče! Gradeči »Grazer Tag-blatt« poroča: Včeraj je dospelo v Gradec prvih 30 vagonov uplenjene dobre rumunske pšenice lanskega pridelka, ki jc dana na razpolago graški podružnici vojnega žitnoprometnega zavoda za prehrano prebivalstva na Štajerskem. Od tega je določenih 14 vagonov za najnujnejše potrebe v deželnem glavnem mestu, 16 vagonov pa za ostalo Štajersko. Ta rumunski prispevek dovoljuje, da se bo še naprej oddajala moka za kuho v dosedanji izmeri. Na zvišanje deleža za posamezno osebo pa zaenkrat ni misliti.
lj Poncsrečsnec na južnem kolodvoru umrl. Umrl je danes zjutraj ob 7. uri v deželni bolnišnici železniški delavec l6letni Ivan Pavlic, o čigar nesreči na južrem kolodvoru se je pred kratkim poročalo. Ime-
novani je bil ob levo nogo in levo roko. Smrt ga je rešila nadaljnjega trpljenja. N.. p. v m.!
lj Med tržaškimi prekupčevalkami.
Rozalija Nanut iz Sv. Andreja pri Gorici, stanujoča sedaj v Trstu, ki se peča med Trstom in Ljubljano s kupčijo in prekupava sočivje, svinjsko meso itd., je pred dobrim mescem prenočila v Ljubljani pri svoji znanki 251elni Jakobini Sever, ki se isto-tako peča s kupčijo, S seboj je imela Na-jiut 23.000 kron, katere je ponoči položila pod vzglavje. Ko \se je zjutraj zbudila, je bila Sever že odšla, Nanut je pa takoj po-grešila^lO.OOO kron. Vzeti bi jih ji bila mogla le Sever. Kljub temu Nanut ni naznanila Severice/ ne v Trstu, ne v Ljubljani, kamor sta se še tisti dan obe odpeljali po kupčiji. Menila je, da ji bo Sever denar prej ali slej sama vrnila. A Sever je tatvino sploh tajila. Sedaj končno je Nanut ovadila svojo tovarišico, katero so nato aretirali v Trstu, ravno ko je bila zopet na potu v Ljubljano. Pri sebi je imela 10 tisoč 330 kron. Sever tatvino tudi sedaj taji; stvar so izročili preiskovalnemu sodniku, Sever so pa začasno izpustili na svobodo.
lj Prodajalci sladkorja se opozarjajo v novic, da se sladkor ne sme dajati na cele sladkorne izkaznice, ki so veljavne cd 18, februarja do 31. marca 1917, temveč, da je v prvih treh tednih t. j. do 11. marca t. 1. oddajati sladkor le na prvih pet odrez-kov vsake izkaznice, na ostale odrezke pa se sme oddajati sladkor šele po 11. marcu t. 1.
lj Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v
Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo 11. marca točno ob pol 10. uri dopoldne v restavraciji »Novi svet« (Prešernova soba), Marije Terezije cesta. K polnoštevilni ucleiežbi vabi od-' bor.
lj Gostilne in zavodi dobe od prihodnjega tedna dalje pri mesarjih goveje meso le proti nakazilu mestne aprovizacije (Poljanska cesta št. 13/1). Predno pa zamorejo dobiti gostilne nakazila, morajo aprovizačnemu uradu predložiti natančen seznam vseh svojih s t a 1 n i h gostov, ki dobivajo v gostilni hrano. V seznamu je navesti imena in natančne naslove vseh stalnih gostov. Tudi zavodi morajo predložiti imenik vseh redno prehranjevanih oseb, predno morejo dobiti mesno nakaznico. Mesarjem bode najstrožje naročeno, da ne bodo smeli od sobote dne 17. marca dalje oddajati meso gostilničarjem in zavodom brez mesnih izkaznic. Za to je v interesu gostiln in zavodov, da v najkrajšem času predlože predpisane sezname, da potem dobe potrebna nakazila.
lj Oddaja sveže repe. Mestna aprovizacija bo oddala iz Miihlcisnovega skladi-ča na Dunajski cesti jutri v petek in poju-tranjem v soboto en Vagon sveže repe. Na vrsto pridejo v petek dopoldne od 2. do 5. ure stranke iz VI. okraja in v soboto one iz VII, okraia. Predložiti je krompirjeve izkaznice. Na vsake štiri -osebe odpade po 10 kg repe. Cena za 1 kg je 24 v. Stranke naj pripravijo pri plačevanju drobiž, da je olahkočeno poslovanje.
lj Ljubljanica je vsled dežja in tajanja snega tako narastla, da je voda tekla že zjutraj pri izlivu Gradašice vsepovprek čez zatvornice.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. marca zvečer. Z zahoda in z vzhoda so ni poročalo o večjih bojih.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Po svelu.
Konzistorij. »Corriere d' Italia« poroča, da bo sv, oče pred veliko nočjo imel konzistorij.
Centralno kurjavo po cerkvah nameravajo po vojski uvesti po cerkvah v Budimpešti in Požunu.
Oratorij »Sv. Cita«. Beatrice Dovsky, ki jc spisala besedilo za opero »Mona Lisa«, je zložila sedaj oratorij »Sv. Cita«, katerega je posvetila avstrijski cesarici. Oratorij je vglasbil Herman Graedener.
Vrata, ki se samo dvakrat odprejo. Mnogo starih hiš na Nizozemskem ima poseben vhod, ki se odpre samo o dveh prilikah: prvič, kadar se vrši v hiši ženi-iovanje, drugič, kadar je v hiši mrlič. Ženin in nevesta vstopita skozi ta vhod, vrata sc za njima zapro in zabijejo z žeblji, dokler jih smrt zopet ne odpre.
— Nemški dnevnik v Soliji. V Sofiji je začel izhajati na osmih straneh dnevnik >Deutsche Balkanzeitung«, ki bo podpiral skupno zavezniško stvar in posredoval za duševno in gmotno zbližanjc združeaih narodov.
Število nemških katolikov. O velikosti nemških škofij z ozirom na število njih duš smo brali doslej neresnična poročila, ki so imela * oi vzrok zlasti v uomanjk-
ljivosti cerkvene Statistike. Sedaj je ta ovira premagana s poslovanjem nanovo ustanovljenega cerkvenega Statističnega osrednjega urada v Kolinu na Reni. Po štetju 1. grudna 1. 1. je štela nemška država 23,812.453 katoličanov, a 41,104.540 nekatoličanov. Na čelu nemških škofij sloji vratislavska knezoškofija, ki šteje s svojim avstrijskim delom 3,620.084 katoličanov, V obeh obsežnih škofijah, kolinske in vralislavske, živi 26.3 odst., čez četrtino vseh nemških katoličanov, to je za 5.9 odstotkov več nego v osmih bavarskih škofijah z 20.4 odst. nemških katoličanov. Po redu ločimo 5 nadškofij s 7,533.089 katoličani, 1 knezoškofijo s 3,216.188 katoličani, 29 škofij z 12,662.955 katoličani, tri apostolske vikarijate s 310.951 katoličani( dve apostolski prefekturi s 26.127 katoličani, potem sta pa še dva dela škofije olo-< muške in praške škofije z 295.722 katoličani.
MM pošle i jugu.
Naša pošta v Srbiji in Albaniji. V za«
sedenem ozemlju Srbije so se z dnem 5' feb. 1917 za zasebni poštni promet' otvo-rili c. in kr. etapni poštni uradi II. razreda Bogatic, Krupanj in Loznice v Srbiji. Na te urade se lahko pošiljajo dopisnice, pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci; o d teh uradov dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Imenovani uradi poslujejo glede gornjih pošiljk kot vojnopoštni uradi za njim pri-deljene čete, poveljstva; oblasti in zavo-« dc. — V zasedenem ozemlju Albanije je bii otvorjen r. dnem 1. feb. 1917 c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad I. razreda Dzuri za zasebni poštni promet. — N a ta urad se lahko pošiljajo dopisnice, pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci in odi prto predana pisma z označbo vrednosti} o d tega urada pa dopisnice, odprta pisma, tis: ovine (časopisi), blagovni vzorci in odprlo predana pisma z označbo vrednosti. Etapni poštni in brzojavni urad I. razreda Kula I.ums je bil zaprt z dnem 31. jan. leta. 1917. Etapni poštni urad Dzuri bo posloval obenem kot vo.iiopošlni urad za: njemu prideljena poveljstva, čete in zavode. Vsled tega se na imenovane naslova in njih svojce lahko pošiljajo tudi vojnopoštni zasebni zavitki pod pogoji, veljav-« nimi glede te prometne panoge.
— Postni promet v Srbijo. V c. in kr. zasedenem ozemlju Srbije sta z dnem 5, II. t. 1. zasebnemu poštnemu prometu ctvorjena c. in kr. etapna poštna uržida II. razreda Mladenovac in Sopot. N a ta urada sc lahko pošiljajo dopisnice, pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci; o d teh uradov pa dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Nova etapna poštna urada poslujeta glede gornjih za dovoljene označenih pošiljk kot vojnopoštna urada za njima prideljene čete, poveljstva, oblasti in zavode.
Pep« družine s Pnmorskeoa.
Alojs Vižiu iz Sok pri Gorici, sedaj pri 07. pešpolku, II. stotnija strojnih pušk, prosi za naslov Marijo Leban iz Sv. Mihaela pri .Seinpasu, sedaj begunka. -- Iščem .svojo mater Marijo Drufovka iz Grgarja-Vas št. 91. V septembru 1916 jc odšla z drugimi 11 Grgarci bolniki v Ljubljano, menda v deželno bolnišnico. Kclor kaj ve, naj mi sporoči na naslov: Anton Drufovka, Lokovec h. št. 101, pošta Čepovnn na Goriškem. — Išče se družina Karla in Ka-f urino Maruš iz. Gorice, vin. Formica. 17. Pojasnilu prosi: K. li. k. Fekhv. Jos. Čehovin, k. u. k. Rek. Abt. fur Invalide XI1/82 Wien, Objekt V. — Išče se Franc Tronkar iz Gor. Cerovega pri Gorici (Koljadevec). Njegova žena Klementina bi rada vedela zanj; piše iz Sessolo prov. Turino, Italija. Kdor bi vedel zanj naj sporoči naslov Francu Klanjšček, Rečica na Pnki, Sp. Štajersko. — Marija Spaca-pnn Džbanov č. 72. Visoky Myto, Češko iščem svojo teto- Frančiško Sabadaj, ki je bivala kot krCmarica via Trieste v Gorici in 27. julija 1915 smo odpotovali skupaj iz Gorice do Upnice, in od tistega časa no vem nič od nje. — Že odkar je začela vojska z Italijo, ne vem nič več o mojem svaku Antonu Bandaž. gostilničarju na Vrhovlju v Brejih na Goriškem, ne o njegovi družini. Ako kdo kaj ve je napro-šen pisati na naslov: Lucija vd. Bnndaž, Dolina pri Trstu. — Jožefa Primožič iz Oslavja liri Gorici vljudno prosi vse znance in prijatelje ako kdo vo kje se nahaja moja mati Marija Jurctič stanujoča do zadnjega pri pev-menskem mostu Via Cordanolli št. 22 Gorica in mojo teto Katarino Komel iz št. Peterske ceste v Gorici, prosi naznanila Jožefa Primožič.. Dobova ob Savi št. 60, Sp. Štajersko. —. Kdo ve kje se nahaja sedaj Ivan Klanjšček, doma iz Dol. Cerovega pri Gorici (Trebež). Služil je iiri 97. pp. 1 Ers. Komp. v Radgoni do meseca junija 1916. Kdor bi o njem kaj vedel, naj naznani na naslov: Alojzij Prinčič k. u. k. Res. Spital Wels, III, Abt. Zim. 86, Ober-Oesterreich. — Desetnik Franc Ptjdbr-šček k. u. k. Fe$t..Art. Rog. N r. i., 9. Reserve Komp, Marinefeldpost Poln iščo' Leopolda Ga-brijelčič iz Gorenje vasi pri Kanalu. Meseca avgusta jc bil na bojišču pri Soči. Kdor bi ko) vedel, naj sporoči na gorenji naslov. — Iščem svojo mater Katarino Bensa, brata Josipa in Erncsta Bensa ter sestro Katarino Bensa stanujoče v Sempasu št. 187 na Goriškem, nko bi kdo vedel zanje, prosim naj mi naznani na'naslov: Rensa Anton, k. k. Ros. Spitnl Nr. 3 B. 4/1, Eggenberg bei Grnz.
Ipnska — Združene države.
3uclimpešta, 7. marca. »Pesti Hirlap« objavlja poročila tokijskih poročevalcev ruskih listov. Izvaiaio, da so na Japoa-
Stran 6.
skem že precej časa razburjeni, ker jc v pristanišču Jakošuka zletela v zrak japonska križarka »Čukuha«. Jokohamska policija je zaprla nekega Američana, ki je bil osumljen, da je bil sokriv pri razstrelbi oklopnice. Z Američanom so zaprli tudi več mornarjev, V ladjedelnici Masura so izginili načrti novih velikih japonskih vojnih ladij. Našli so jih končno v nekem zasebnem pismu, ki je bilo naslovljeno na ameriški generalni konzulat v Jokohami. Predsedniku ameriške japonske trgovske zveze so dokazali, da vodi obsežno vohunsko zvezo, ki ji je bilo naročeno, naj izvabi japonskim častnikom načrte trdnjav in vojnih ladij. V Kobe so izvedli pri Američanih hišne preiskave, ki so odkrile celo vohunsko mrežo. Izkazalo se je, da Ameri-da Američani niso ukradli le japonskih načrtov, marveč da se tudi ne izogibajo napadpv na japonske vojne ladje. Vse to kaže, da se pripravlja Amerika na obračun z Japonsko.
Dr. Šteian Voszka: »Kaninchenzucht«.
Knjižica je izšla tudi v slovenskem jeziku pod naslovom: »Reja domačih zajcev« (64 strani, prevel Alojzij Jamnik). Knjižico krasi 20 lepih slik; pisatelj, stotnik-avditor, je znan strokovnjak in vodja zajčarne 5, ar-madnega poveljstva pod Rožnikom pri Ljubljani. Knjižica nam nudi prav zanimivo vsebino in je pisana za kranjske razmere. V sedanjem času govoriti o potrebi zajčjere-je bi bilo odveč. Zajci se jako hitro plode; zato nam nudi zajčjereja veliko cenega in dobrega mesa, mašče in usnja oziroma ko-žuhovine. Krma nas ne stane bogvekaj, ker zajci jedo tudi kuhinjske odpadke; ko se pa narava zopet oživi, nas zajčja hrana ne stane skoro nič, ker imajo zajci najrajši zelenje. Mnogo ljudi ima proti zajčjemu mesu in zajčjereji predsodke; ti bodo pa zginili, če le enkrat okusijo to meso in se seznanijo nekoliko z zajčjerejo. Knjižica bo zanimala prav vsakogar; izšla je v slovenskem in nemškem jeziku v jednaki opremi in se dobiva v Katoliški Bukvami s poštnino vred za 90'vin.; čisti dobiček se porabi za »soški sklad« (v podporo onemoglih bo-rilcev ob Soči.)
Prehlajenja, prepih in vlažno vreme so izgubila za nas svoje strahote, ne povzroče nam več nobenih revmatičnih bolečin, odkar uporabljamo Fellerjev bol lajšujoči rastlinski eseneni fluid z zn. »Elsa-fluid« kot vribalno sredstvo. Masaže z »Elsa-fluidom'. poživljajo kroženje krvi in no najbolj zanesljivo sredstvo proti revmi, trganju, ischias, po-dagri in podobnim boleznim. Predvojne ccne. 12 steklenic pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Fel-ler. Stufcica. Elsa-trg št. 134 (Hrvatsko). Nad sto-tisoč priznalnih in zdravniških priporočil. Feller-jeve odvajalne rhabarb'.ra-kroglice z zn, »Elsa-kroglice«. 6 škateli 4 K 40 vin.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 150, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Zahvala.
Podpisana se vljudno zahvaljuje »Društvu upokojenih učiteljev v Ljubljani« za točno izplačilo odkazanega ji zneska, povodom smrti njenega soproga, ter omenjeno društvo toplo priporoča.
DOBROVA PRI LJUBLJANI, dne 2. sušca 1917.
Ivana Rant
nadučiteljeva vdova
548
8 mesecev breja se zaradi pomanjkanja krme proda. Več se izve v žu-pnišču v Vremah, p. Vremski Britof, Notranjsko.
Pristni, rumeni in čisti
cebelni vosek
kg a 12 K, prevzame vsako množino, brez poprejšnjega vprašanja, po povzetju
Man flulassi, Mnee, Moragasss it
Naprodaj sta
2 kosi j a
in sicer lepa kobila, stara 5 let in 3 leta star konj, dalje 8 mesecev stara
tolica
feiemendolske pasme, tei 5 mladih
W W T*
Zahvala.
Za blage dokaze iskrenega ho-čutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti naSe iskreaoljubljeue. dobro soproge, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe
Katarine Vsdenik
kakor tudi za krušne poklonjene vence in izvanredno mnogobrojno spremstvo predrago , pokojnice k večnemu počitku, iztekamo vsem našo najsrčnejšo zalivalo.
Sv. Pavel pri Preboldu, 1. 3. 1917.
Žalujoči ostali.
v hlodih
Orehov les Kostanjev les
kupim
v polenih in hlodih
2407
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Lepa
se ceno proda radi rodbinskih razmer. Posestvo obsega nad 50 oralov, večinoma prav dobro zemljišče ter lepi deli gozda ter leži blizu Beljaka. Kmetija je zelo pripravna za mlekarstvo. Pojasnila daje lastnik Jan. Wiesflecker v Klečah p. Podravlje, Koroško. — 575
Vam plačani, nkoVa-šib kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
S^isft.Rs&lesam Cena ločku zjam"
aVlCI"OOli3i<taiLl.a» stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K i-—, 0 lončkov K G-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kcmeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 1Ž/42 Odrsko. 2631
Popolnoma dobro ohranjen, kratek 574

je na prodaj. — Ogleda se lahko in poizve pri C. J. Hegbal, posestnik v Kamniku, Gorenjsko.
^ rc '\ -	•
ob kronanjii na OgrsMeoi.
Le en dan veljavne. Kompl. nerabljene 1 stavek 3 "2 K. — Za 100 stavkov posebna ponudba.
Kemeiiii, Kassa I. Poštni predal 12/14. Ungarn. Sprejme se takoj proti dobri plači več
prasieeir
Več se izve na Poljanski eesfii 55» 55 v LJufoSšaRi.
Henrik Weisz
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par (lam-skih čevljev K 30.—, K 35. —, K 40.-, K 45.-, in K 50.—. Par čevljev za strapac (bakanci) K 40.—, K 45.—, in K 50.—. Par čevljev za gospode K 45.—, K 50.-, K 55.-, in K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 4 škatlje kreme za čevlje K 1. — 250
Ustan. 1910.
Ufišii j:') '.V/
zakon, protokol
nove in stare Ifc&lgJl vsako množino
tvrdka JEI.AČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Glasovlrje, pianine harmonije in oriiesfrSJone

Ljubljana,
Kolodvorska ulica 26.
124
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szanfner
specialist za ortopedična in anatorUčnn obuvala
Lin feljana, Sc^cnMirjjova ul. 4.
irifb
Igral

trezen, zanesljiv in priden, poljskih del in konjev navajen, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. — Oskrbništvo Sonsške grašč.ne p. Studenec pri Ljubljani.	573
Hrana in stanovanje preskrbljeno. Več pove gosp. Anton Steincr, mestni tes. mojster, Ljubljana, Jeranova ulJca 13.
RftiH
Musazv	^.^fli"
A. S. Radeckega easSa 14.

v St. Vidu nad Ljubljano, z
12 sobami, 5-kuhinjami 8 klet-	j™
mi, ter zelenjadnim vrtom se	«
proda. Več se izve pri župan-	g«
stvu v št. Vidu nad Ljubljano.	^
m m	m
Izdaja kenzor
Iranski zas
za mlade ljudi (tudi deklice), ki imajo čas od 11. do 1. ure. dobe z raz-našanjem „Laibacher Zeitung". Vpraša naj se v upravi lista, Miklošičeva c. 16. Ig. pl. Kleinmayr & Bamberg.
Globoko potrti naznanjajo Fant Ivan, Ferdinand Forluna in Jos'pina Juvanec vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njihova draga, dolgoletna prijateljica, gospodična
sandrina Gen
zasebniea,
dne 8. marca 1917 ob 4. uri zjutraj po prejemu sv. zakramentov za umirajoče boguvdano izdihnila svojo dušo.
Pogreb se vrši dne 10. marca 1.1. ob 10. uri dopoldne v Zatičini. Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi v Zatičini.
ZATIČINA. dne 8. marca 1917.
kupi vsako množino franko vagon
SJsl 5J|BSS
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen
Zalivala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki se nam je izkazalo povodom nenadomestljive izgube našega srčnoljublje-nega soproga, očeta in brata, gospoda
Josipa Kacin iz Jageršč
za številno spremstvo pri pogrebu, za krasen poklonjeni venec od rodbine Vončina, se vsem prisrčno zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se nadalje pevskemu zboru v Jagerščah za zapete žalostinke, vsemu občinskemu odboru v Šebreljali, ki se je korporativno vdeležil pogreba, gospodu Janezu Lapanje, iz Šebrelj, ki je s svojim pevskim zborom proizvajal žalostinko ob grobu, kakor tudi njegovim pevcem, županu gebreljskemu g. Antonu Rejec za njegov tolažilni govor ob odprtem grobu.
Zahvalimo se tudi vsem, ki so blagega pokojnika v času bol-zni obiskovali in mu pomagali. Bog vsemogočni povrni vsem. Jagerščc, dne 27. svečana 1917.
Katarina Kacin, soproga. — Frančiška, Katarina, Josip in Franc Kacin, otroci. — Andrej Kacin, brat.