TRST, sobota 18. avgusta 1956
Leto XII. - Št. 183 (3421)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808, 37*338
5?^STVO=	MONTECCHI jt. *, II. nad. — TELEFON SJ-*M IN »4-63» — po ,1 predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA SL 2» — Tel.
Vili M vri 0druž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.U’ o od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm  	 sirim	l	stolpca:	trgovski	80,	finančno-upravn!	120,	osmrtnice	90	lir	-	Za	FT,	j	za	vsak	mm	širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 ljr beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 19. me*	•
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, uravna	‘
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - lzdaia založništvo tržaškega ti a	-____
VČERAJ STA V LONDONU OBRAZLOŽILA SVOJE PREDLOGE PINEAU IN ŠEPILOV
PRED PREOBRATOM CIPRSKEGA VPRAŠANJA
Pineaii: Prekon last litinta, nnrava na mednarodna ^LrtnT!!Ti,I 0KA “ premilie Sepilov: Nujna je nmia knnlerenca kot predlaga Maser
ealistično reagirali
Vsi govorniki se strinjajo, da mora biti bodoča mednarodna uprava tesno povezana z OZN ■ Pričakujejo se pozitivni rezultati razgovorov Menona z Edenom in Sabrijem - Danes bo govoril Selwyn Lloyd
Tudi včeraj	Je	prevladoval	optimiz
Predlo?0^' ~ 1>va nova tiašnje tn®1/ blla vsebina da-konference o Sueškem
*^kMeUč:tematC°Ski ‘n soviet" razloži! p®™ ko.lf plveka ob‘ «. -U.Alneau in s.e v bistvu
je prvega ob-
tajšni/i	mnog,,	od vče-
se sovf»t ,Dullt'sov*‘8a načrta, ka J, 1 predlog ne doti-lemves 1 r®5itve vprašanja.
Se;J .le načina reševanja, je DreriJe-i kl'ajša kot se voril ,^vldevalo. prvi je go-nil	ki se je dotak-
tacii* j u' Plati nacionali-k.opu ,„uzbe “ Sueškem pre-Varial / neFlePričljivo zago-
jeve n 0 ilegalnosti Naser*
m®<i s!“‘Fnaliaacije. Dejal je *<> nlTmi da Je Prav ta-Prekon o goee nacional izirati narod!L »■ na pr' znane med-Svici , rmančne zavoce v h°v p* t0 pomenilo nji-tla sam	^at0 je prešel
kratkn oi predI°g. ki se na
Preko -si Ukole: s® bre, o 111 niegove naprave
d* hkrati 2?** last K*ipta- To* Pisatj , bl. moral Egipt podaji m..- ava,ui' ki v uaJ* potodbo “P,orablJajo Prekop, recnn . katero bi se iz-v korist e opravi prekopa Bizma v .me(,narodnega orga-Poleg’J„ katerem bi sodelovali ristniki 8lp,a vsi največji ko-bi prekopa. Ta orgam-statut ni°ral imeti poseben bi smet i podla8i katerega ne risti ho et* ekonomskih ko-Plačati aV. Pa bi moral izjem ter 0(,*kodiiiiio delničar-hodke p, Pn*nati pravične dokopa p *lptu za uporabo pre-
P° ižlek°u dvanajstih letih, t. J.
rije
carigrajske konven-
‘JC 17 I«.*	‘.S1 «J3
ki prjn**a 1888, bi vsi dohod-mednarnj ■ Egiptu. Omenjeni ral im., ni organizem bi mo-Upr»vn0' v svojih rokah vso Svoj oblast nad (Irekopotn. 'iučil Sov°r je Pineau za-c®r . Poudarjanjem, da si-Vit [ ' aBjo sredstva, da se Jo, vena Egipta doseže s si-1|tlila t-jja Pa da konferenca ^rugiin	namenov. Med
bister francoski zunanji a je n««'tudi primer. ?n Droai Podobnega, kar ie Jranco.if ?ga' že izvedeno pri Pravi j-t,. železnicah. Ratz-obli *Je i'eba le o obliki *anizmiS r mednarodneg
orstvu
hi	nadzorniki ne
TVUZOrsti,.. ,	‘	^ piu
PNtilcovit	da	bi	bilo ne-
?azPpl
T Prkt„-° njeg°vem, naj bilo Iravg. I11®8!' mednarodne u-vapje' a°mčanje tarif, delo-
»kod	d°lo^nje	ob'
kodk"
agali
z zadostno ob-
Ikodninl1 rebn'b investicij, od-stari družbi in do-
Egipta.
je Pineau zago-
boj.
vitvi mednarodnega sodelovanja glede aplikacije mednarodne konvencije o svobodni plovbi.
Da bi se vse to doseglo, je Sepilov predlagal, naj se skliče na podlagi obrazloženih načel nova in širša konferenca, ki bi bila dokončna, /a organizacijo te nove konference, naj bi se imenovala posebna pripravljalna komisija, sestavljena iz zastopnikov Egipta, Indije, ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Ta širša konferenca naj bi dopolnila konvencijo iz leta 1888.
Sepilov je končno dejal, da hoče prispevati k mirnemu in koristnemu delu londonske
ljudsko Stelje na Južnem Tirolskem?
DUNAJ, 17.	—	Dunajski
dnevnik «Die Presses objavlja vest, ki jo je prejel iz poluradnih krogov iz Ballhaus-platza in po kateri bo v bližnjih italijansko-avstrijskih razgovorih o južnotirolskem vprašanju dunajska vlada postavila formalno zahtevo, da se izvede novo natančno ljudsko štetje v bozenski pokrajini Druga avstrijska zahteva naj bi bila, da bi ljudsko štetje upoštevalo tudi jezik, ki ga prebivalci govorijo, in na podlagi tega podatka naj bi se predvsem določalo o pripadnosti italijanski ali nemški etniški skupini.
Se Muck naj poskusi sestavili holandsko vlado
IIAAG, 17. — Kraljica Julijana se je obrnila na bivšega finančnega ministra, socialista 1'ietra Lietfincka. naj bi poskusil sestaviti vlado tei tako napraviti konec krizi, ki traja ie devet tednov. Po volitvan v juniju se dve največji holandski politični stranki, socia-1.stična in katoliška, nista mogli sporazumeti glede vladnega programa. Kraljica je sedaj naprosila Lietfincka, lavnatelja svetovne banke v Washingtonu, da ugotovi možnosti za sestavo vlade, ki hi lahko načunala na parlamentarno večino v primeru potrebe. namesto da bi bila sestavljena že takoj od začetka na pedlagi določene večine.
1»	.	Erancija	«ni	zavze-
hapa(jjlev'!eSa stališča in da B,“ Fr."ani.0 niso upraviče-®4čei„ Rcoska vlada ni proti !a,na L,,a?.1,onal'zacije, ker je l'Zacjj. Vrsda že ve^ naciona-hosti ' n8re- *e za Javne služ-rljub , acioni>lnega interesa. v*	da	'ma vsaka dr-
avico do nacionaliza-
?v*
f' te Ba
8re 7zadeva drugačna, tedal mednarodne intere-lRhteva{ *pravo in vljudnost
Po p:	‘'“Rajanja))
*>u,'egel ,auievem govoru je d*lega, Y,. razpravo norveški uHesn’,. se je izrekel za
Pogajanja«.
|e t v
h^itt "knt'* na mnogo milejši KiiVor . 1,3 Pineau. Sledil je ^'P^tra °yietskega zunanjega ^TTo	Semlrtuo	i-:
t> ufo.
>dar
tolmač:,Pa®rt. katerega pa kot
’?( 5( ......
Ur* ®epi'ova, ki je trajal
L°vjetsit' *' ?e Predvsem voljo renitae v^ai^* da se doseže r°diien. Pomiritev v medna-1?rastvV, -'vljenju
in s tem
pristen,,2a 'rajno mirno ko-SVe*i Dla*) , vor'l je nato o la: nao: b sueškega vpraša-6v°bo(jn? ^llzaciji čružbe in B kater'ih Pjovbt. S primeri, fikciji	°elo OZN v
rDo v odobrda nacionaliza-?nkazovai em. desetletju, je ^'izacijp Pravico do nacio-oe medn«.'^ v Egiptu. Gle-tr,gaha ie a e(ia upravnega • ltšt'a Im-.. ejal: da bi bila
KAIRO, 17. —- Egiptovski vladni list «A1 Gomliourivai) sporoča, da ■ sta v sredo pi\-speli v Aleksandrijo dve so-\ ietski ladji polni orožja. To orožje je Egipt naročil od CSR. Pred tednom pa sta prišli v Aleksandrijo tudi dve češki ladji, kot poroča isti list prav tako polni orožja.
AL2IK. 17. — Na področju Ccstantine so bile včeraj obsežne vojaške akcije. Samo v enem spopadu je bilo ubitih, kot poroča francoska tiskovna agencija, 95 upornikov. Včeraj zvečer je bilo v Alžiru 5 atentatov.
konference v korist miru in mednarodne pomiritve.
2a njim je govoril delegat Zahodne Nemčije Von Bren-tano, ki se je zavzel za Dul-lesov načrt; za njim pa novozelandski delegat, ki je ponovno poudaril, da se njegovo stališče ujema z angleškim. Sledili so danski, turski, španski, perzijski in japonski delegat, od katerih je vsak podprl načelo nujnosti zajamčenja svobodne plovbe ter obrazložil svoje posebno stališče glede nacionalizacije in glede sporazuma z Egiptom.
Vsi govorniki brez izjeme pa so še prav poseoej poudarjali potrebo, da se bodoči organizem za nadzorstvo in jamstvo svobodne plovbe čim tesneje poveže z OZN ne glede na to, kakšna bodo pooblastila, kj jih bo novi organizem imel.
Pri tem je zelo zanimivo stališče, ki ga je zavzel — v o.-mih točkah — španski zunanji minister Martin Artajo: carigrajska pogodba je še vedno v veljavi potrebna je le ,niena revizija; po nacionalizaciji je potrebno poiskati oblake mednarodnega sodelovanja glede uprave; novi režim bo moral spoštovati v prvi vrsti suverenost Egipta nad prekopom nato pa pravico Egipta, da prekop trgovsko izkorišča tako kot ga je izkoriščala sedanja družba; ni nujno, da mora biti bodoča mednarodna uprava direktna, temveč s) zadostna jamstva Egipta; zate bi bilo dovolj, da bi bil. koristniki zastopani v uprav-rem svetu egiptovske družbe, ki je zamenjala staro; posebna komisija zastopnikov držav koristnic naj bi sestavljala nadzorni organizem, ki bi reševal piitoibe; končno naj bi se pri OZN ustanovilo višje prizivno sodišče za morebitne spore.
Takoj po intervenciji japonskega delegata Sigemicuja je zapustil konferenčno dvorano inc ijski delegat Krišna Menon. kar so vsi delegati še posebej opazili in čemur dajejo poiebno važnost vsa poročila o današnji seji. Menon je odšel namreč na sestanek Z Edenom; temu sestanku ie sledil drugi, ki je trajal več kot tri ure in ki ga je imel Menon z Ali Sa-brijem, Naserjevim opazovalcem na londonski konferenci-
Od Menonovih razgovorov pričakujejo zelo pozitivne rezultate. Menon bi bil moral govoriti že na današnji seji; zato se predvideva, da bo govoril jutri. Vsekakor pa bo jutri govoril najprej angleški delegat. Začetek jutrišnje seje je določen za 13.15.
Ves današnji dan je bilo jnnogo niedsebojnili privatnih sestankov med delegati. Poleg že omenjenih je vsekakor najvažnejši razgovor med Pineaujem in gepilovom pred današnjo sejo. Na splošno se poudarja, da je tudi po današnji seji — morda še v večji meri kot včeraj — prevladoval optimizem glede pozitivnega izida konference. Nepobitno dejstvo je namreč, da so skoro vsi delegati prišli do realističnega prepričanja, da je treba osredotočiti
pozornost ne le na vprašanje t jajo iz vzhodno-evropskih dr-postopka, temveč predvsem žav. Razširile so se tudi vesti na nujnost združenja vseh 1 o nekakšnem tajnem dogovoru sil. da bi se odstranilo neki , je nastalo
varno stanje na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani pa je prevladalo tudi prepričtinje. da brez Egipta ne more biti pravilne in pravične rešitve. Zaradi tega se s precejšnjo verjetnostjo predvideva, da bo londonska konferenca zaključena najpozneje čredi prihodnjega tedna in da bo dejansko le prvi korak k dokončni rešitvi sueškega vprašanja.
Iz Kaira poročajo, da je vlada objavila vest o prihodu štirih ladij z orožjem, ki priha-
med arabskimi deželami. Razumljivo je, da v Kairu z največjim zanimanjem spremljajo potek londonske konference. Glede Dullesovega načrta se ne slišijo več zgolj negativni komentarji, namesto katerih je prevladala previdnost. Glede Naserjevega mnenja pa se govori, ida ga bo povedal šele po končani konferenci. Že sedaj pa se lahko 'rilce, da je egiptovsko stališče do mejl-
nizma, ki ga predlagata les in Pineau precej enako sodbi Šepilova.
Egiptovski tisk še nadalje pclgmi/.ira z londonsko kop-lerenVo ter poudarja, da je njeno delo obsojeno na smrt že od prvega trenutka, ker da bo ‘imelo dalekosežne posledice. Časopis «A1 Akhabar« pa je zapisal celo, da pomeni konferenca- «pogreb svobode v svobodnem svetu«.
Neki glasnik egiptovske vojske je izjavil včeraj zvečer, da je neki v(\jaški avtomobil
Nadškof Anthimos izraža upanje, da bo nadškof Makarios osvobojen - Prva smrtna obsodba spremenjeha v dosmrtno ječo
ATENE. 17. — Grški generalni konzul v Nikoziji je poslal atenski vladi vsebino proglasa, s katerim zahtevajo ciprski nacionalisti premirje. To bi pomenilo, pravijo v uradnih krogih v Atenah, da je proglas s podpisom Digenisa, ki je bil včeraj razširjen po Cipru z letaki, pristen. Ciprski krogi v Atenah sporočajo, da so prejeli pred tednom sporočilo, podpisano po Digenisu. voditelju EOKA. v katerem se je najavljal ((senzacionalen do-goc ek«.
Vršilec dolžnosti poglavarja ciprske pravoslavne cerkve nadškof Ant tlimo;, iz Ki-tiuma je danes zvečer izja-
vi vzroke, iz katerih je nastal sedanji položaj na Cipru; izrazil je tudi upanje, da bodo Angleži držali obljubo, ki so jo dali včeraj, da bočo namreč realistično reagirali na ponudbo EOKA za premirje. Izjava nadškofa je prva uradna reakcija s ciprske strani na poziv EOKA za premirje.
Danes je vrhovno ciprsko sodišče spremenilo smrtno kazen, ki jo je izreklo poseb-1 kov, policijskih no sodišče nad 18-letnim Kri- civilnih oseb. V
vil, da upa, da bo britanska J čo.
zostonom Panayiem, v do-emrtno ječo. Zgodilo se je prvič, da je bila na Cipru, odkar se je začela gverilska borba, neka smrtna kazen spremenjena v dosmrtno je-
mel Dulles lažjo nalogo pri
prostem razpravljanju o ciprskem problemu z britan-:kimi oblastmi. Seveda pa ti glasovi v pooblaščenih krogih britanske prestolnice niso potrjeni.
Uradni britanski krogi na Cipru sporočajo, ča je organizacija EOKA od začetka svoje protibritanske kampanje, to je od aprila preteklega leta, dala pobiti 120 voja-agentov in tem številu
vlada vendar osvobodila nadškofa Makai losa .ter tako u-
na «catOTwn sl te vozi fojaški-. stVaSila potrebne predjiostav-
zdravnik s štirimi bolničarji,
narodnega upravnega orga- 'padel v‘zasedp neke'; lZ£pel$ce a Dul-1 izLidnijce. lAvffcmobjD. jte , zgo-
rel, egiptovske vojake pa so postreljali.
ke za častno in pravično rešitev, ki bp upoštevala voljo Ciprskega ljudstva. Prelat je dostavil, da je s^čaj vrsta na l&ndonski vladi, da odpra-
PO ZGLEDU HITLERJA LETA 1933
KP Zahodne	Nemčije
na zahtevo Adenauerja
Ustavni) sodišče jo prepovedali) delovanje tudi 2011 raznim množičnim delavskim nrga niza i:i jam - Vse imetje zaplenjeno-Protesti komunistov in soeialdemokralov
Proti prepovedi ni priziva
KARLSRUHE. 17. — Zvezno sodišče v Karlsruhe je danes objavilo razsodbo po zaključku sočne razprave proti Komunistični partiji Zahodne Nčmčije, ki jo je vložila med najhujM) hladno vojno v novembiu pred petimi leti Adenauerjeva vlada. Sodišče je iz.javilo, da je KP Zahodne Nemčije protiustavna ter odredilo zaplembo vsega njenega imetja v korist države. Vsak poskus, obnove KP Zahodne Nemčije ter njenih organizacij bo kaznovan. proti tej razsodbi ni priziva. Razprava se je začela 23. novembra 1954.
Prepoved komunistične partije Nemčije je brez dvoma nov dokaz da gre Adenauerjeva vlada po poti Hitlerja, ki je leta 1933 izdal zakon o obvezni vojaški službi in prepovedal delovanje komunistične partije. Zato je ogorčenje med ljudskimi množicami upravičeno in protesti, ki so t* vrstili že med razpravo, prihajajo secaj še bolj do izraza. Posebni oddelki policije so danes zjutraj že zapečatili prostore komunistične partije v raznih mestih Za-padne Nemčije. Policija je zaplenila vse najdene dokumente, članom partije so dovolili odnesti iz uradov le o-sebne predmete. Policija je zaprla tudi sedeže komunističnih časopisov.
Računa se. da je z razsoc-bo prepovedano delovanje poleg KP še okrog 200 raznim delavskim množičnim organizacijam.
Poslanec Otto Nuschke je že včeraj ko se je razsodba
STEVENSON IN KEFAUVER KANDIDATA demokratični stranke za voliti! v novembru
r Pon()vJ‘1Va dejansko ena-|(JU stare emu. vzpostavlja-;°ncesiii, i ružbe jn s tem tulilo
pomenilo
i “vesi ja ,	111 S T
I,emu kamf iVe'-'i'b pravic cpfavo	Vsiliti	tak
k"81*' mir u b' pomei ,/čdnjeir, p? Bližnjem in
h.*10 za D0Mha°?U- kar b‘ i-šk bi ostal 0, da sP0Pad kl Prekop t°me^n na Sue-mt ves mV!'® bi ^ 'az-
prL Vzbod m i*"11 ‘n S,ed-
da ast<h 'ta crd,a pa bi cel° vil h® bi imoj. Od spopasti a Britw* Erancija in
Pr>Drtemveč laa m’b<,ne k°ri* Pravijiv „ negativne ne-
ai ‘e merit. P0sledice. kon Pa doriatdna konvencija la ®nciji ;, , a P»godba n
'iTja pravič‘naZ let* U1HB bi bi-hda akšna	vpraša-
no ?eveda 7?0g°d.ba bi mo-8Pošt> vbo sk«tl svoboi-Egim ie srn prekop in pr a vic e
Sit, sje
rr’° Z.V )a"'č:' -?anj„ .Egiptom bpv,f „‘a>it in
CHICAGO 17. Adlai Stevenson je prejel pri gluso-runju za predsedniškega kandidata demokruticne stranke 905 glasov in pol proti 210 glasovom, ki jih je prejel tiar-riman. Potrebno večina je kila US6 glasov in pol. Senator tists Kefauver je bil izbran za kandidata demokratične stranke za podpredsedstvo ZDA.
ilo zajarnč\i'k‘V) y»e je E-a„ i z Egintn«; • “otrel Proučiti , obv^-menitT-bitno »J‘-
da
rebno bi Proučiti vpr.i-
Jrr potrditi
Jo Uo i
,eta o« £,1VenmJa ri)e • že «r0*.pr®koPa - Ja‘ da inteori
lU^*n*. Z Egint^" "ikdar” o ^ r^PravljahUm bi treba JStl 0 vziposta-
integri-
Stevenson je bil izvoljen že pri prvem skrutiniju. Sporočilo o izvolitvi Stevensona je bilo sprejeto pri navzočih delegatih z navdušenimi ovacijami. Averell Harriman je takoj. ko šo mu v njegovi hotelski sobi sporočili zmago njegovega tekmeca, prišel k Stevensonu ter mu vpričo novinarjev čestital. Izjavil je: »Sedaj se moramo vsi postaviti njemu ob stran.«
Svoj uradni govor, v katerem bo objavil, da sprejema izvolitev za kandidata, bo imel Stevenson danes zvečer ob zaključku kongresa.
Pri predsedniških volitvah si bosta tako drugič stala nasproti kot nasprotnika Eisen-hower in Stevenson. Sedanji demokratični kandidat, ki je po porazu leta 1952 napravil več potovanj po Vzhodu, ima sedaj 56 let. V Los Angelesu kjer se je rodil, je bil njegov oče ravnatelj nekega lista Njegov oed istega imena pa je že bil podpredsednik ZDA za časa predsednika Groverja Clevelanda. Po poklicu je odvetnik. Med zadnjo vojno je bil sodelavec ministra za mornarico Knoxa, leta 1943 pa je bil poslan v Italijo kot šef ameriške okupacijske civilne misije. Ko je bil leta 1948 iz-
voljen za guvernerja Illinoisa, se je izkazal kot zelo sposoben upravitelj.
Približno eno uro potem, ko je bil izvoljen za kandidata, je Stevenson vstopil v dvorano. kjer je kongres stranke. Delegati so ga sprejeli z dol-
gotrajno ovacijo.
^ .	.	.	—	:	i	c	I
Vidno ga-
njen je stopil Stevenson na govorniško tribuno, se zahvalil delegatom, nato pa začel govoriti o vprašanju kandidata za podpredsednika.
Stevenson bi lahko sam izbral tega kandidata, vendar je izjavil, da prepušča to izbiro kongresu stranke.
»Ameriško ljudstvo, je dejal, sledi z največjo pozornostjo izbiri človeka, ki bo predsednik v primeru, da bi izvoljeni predsednik zaradi višjih razlogov ne mogel dokončati svojega mandata. Dovolj bo, če navedem, da je sedem od 34 predsednikov ZDA zasedlo predsedniško mesto po indirektni izvolitvi, Odgovornost predsednika je postala tako velika, da doslej se nikoli država ni posvečala tolike važnosti pni. predsedniškem u mestu, Izbira pndpred-edmka je postala skoraj prav tako važna kot izbira predsednika«
V svojem govoru je Stevenson tudi mimogrede omenil
nekatera nesoglasja s Trumanom. Zlasti pa je poudaril, da je bil izvoljen, ne da bi dajal komurkoli kake obljube, razen obljube, da bo Spoštoval volilni program stranke. Truman, ki je bil z. zeno v dvorani, je tudi ploskal na koncu Stevensonovega govora.
Averell Harriman je izjavil, da mu ni do kandidature za podpredsednika. Dostavil je, da bo zopet nastopil kot kandidat za guvernerja države Ne\v York leta 1958. Bač pa je newyorški župan Robert Wag-ner sporočil, da je pretendent za kandidata za podpredsednika.
Kmalu potem, ko se je začelo današnje zasedanje, so bile postavljene kandidature za podpredsedniškega kandidata. Poleg Kefauverja so kandidirali še Kennedy. Wagner. Humprey in Gore. Pri prvem skrutiniju je imel Kefauver največ glasov, vendar pa ne dovolj. Pri drugem glasovanju, med katerim je vladal silen nemir, tako da se pravzaprav ni vedelo, kakšno je stanje, pa je doigo časa Vodil Ken-nedy. Ko se je pa tehtnica hipoma obrnila v korist Kefauverja, je Kennedy pozval delegate, naj izberejo Kefau verja z. vzklikom. Kmalu za tem je stopil v dvorano Kefauver, ki se zahvalil delegatom in senatorju Kennedeyu
Ko je Stevenson izvedel za izvolitev Kefauverja. je izra zil , svoje zadovoljstvo, češ da je Kefauver njegov stari prijatelj ter sposoben voditelj.
pričakovala, izjavil med drugim; »Hitler je uvedel obvezno vojaško službo takoj potem. ko je prepovedal delovanje komunistični partiji. Sedaj hoče Adenauer slediti Hitlerju s kršenjem ustave. Ta Ai enauerjeva hoja po Hitlerjevih sledovih bo imela verjetno strašne posledice, kajti tedaj je prepovedi komunistične partije in obvezni vojaški službi sledil teror nacistov, vojna in množična u-bijanja.«
Dopisnik beograjske »Politike« iz Bonna poroča, da je iz dobro obveščenih virov zvedel. da je vrhovno ustavno sodišče ob neki priložnosti a-peiiralo na vlado, naj umakne svojo tožbo, toda vlada tega ni storila. V imenu vlače je državni tajnik von Leks v ministrstvu za zunanje zadeve, ki mu načeluje Sohroeder, motiviral zahtevo po prepovedi komunistične partije takole;
»Dovoliti nekemu razredu, da v revolucionarni razredni borbi prevzame oblast z diktaturo proletariata, je v nasprotju s svobodo in enakostjo ljudi.«
Tajnik KP Zahodne Nemčije Maks Reiman pa je že včeraj po vzhodnoberlinskem radiu izjavil, ra bi bila prepoved KP Nemčije v popolnem nasprotju s pojmovanjem svobode, miru, demokracije in socializma. Bhinkcionarji KP so bili torej že pripravljeni na današnjo razsodbo in so s svojih sedežev pravočasno umaknili večji del arhiva, materiala in seznamov članstva. Vse so spravili na varno mesto v vzhodnem Berlinu. Centralni komite pa se namerava preseliti Saarbrueeken.1
Takoj po objavi razsodbe je tajnik Delavske stranke Zahodne Nemčije v vzhodnem Berlinu govoril na nekkm sestanku in izjavil da je nemogoče prepovedati delovimje Delavske stranke v zahodnem Berlinu brez kršitve ustave, ker .je to zakonita strapka. ki se je udeležila tudi zadnjih volitev. Urednik berluir j.kega radia v vzhodnem Berlinu je izjavil; »Zločin je storjen. Adenauerjeva vlada je zavestno ovirala ponovno združitev Nemčije.« Vzhodnoberlinski radio jp pozval de lavce Zahodne Nemčije, naj dvignejo glas proti zločinu, naj zapustijo delovna mesta in naj protestirajo proti kršitvi zakona. Nato je radio vzporedil prepoved stranke Bismarkovo prepovedjo socialdemokratske stranke in <
Hitlerjevo prepovedjo komunistične stranke. Adenauerje-vo vlado podpirajo ‘Veleinidu strijci kot so podpirali Hit lerja, toda komunistična stranka bo nadaljevala borbo za delavske pravice oh „podpori ljudstva.
Predsednik socialdemokratske stranke v Berlinu Franz Neuman je ostro kritiziral prepoved komunistične stranke in dejal; »Zahteva zvezne vlade, naj sodišče prepove* stranko in prepoved sama je eden izmed najbolj nesmiselnih sklepov ustavnega sodišča.«
Proti prepovedi komunistične j.tranke so se izjavili tudi /socialdemokratski predsedniki rudarskih in gradbenih: sindikatov, predsednik evan-gpjistične cerkve v Hessenu, neki župnik- cerkve sv. Pavla in liberalni poslanec Robert Margulies. Catopisje v vseh vzhodnih eržavah objavlja protestne članke. Moskovska »Pravda« pa je ge včeraj pi-
sala med drugim: ((Prepoved KP Zahodne Nemčije bi predstavljala nevarnost za razvoj demokracije v Zahodni Nemčiji in bi grozila varnosti o-stalih evropskih narodov.«
zadostili vedno bolj naraščajočim potrebam državnega gospodarstva«.
Perrin je tudi dejal, da se bo gradnja prve atomske centrale za proizvodnjo el*ektrič
Tudi jugoslovanski) časopu- !lt, energije začela proti koi,-
to	V	M	rU7Sfl(lhn	Ir	i	ip /»i IDRC in >.i i »s n	zlo	Iv	i
je je že pred razsodbo, ki je bila za čanes napovedana, objavilo številne članke, v katerih se izraža proti razpustu. Beograjska «Borba» je že včeraj pisala: «Ce bo komunistična stranka v resnici razpuščena in prepovedana, bodo s tem demokratične svoboščine v Zahodni Nemčiji močno prizadete. Prepoved kom. partije bi dokazala, da je dosegel notranji razvoj v Zahodni Nemčiji kritično točko. Prepoved bi imela za posledico, da bi postali notranji politični oi nosi v Nemčiji še bolj napeti in ne bi prispevala k dosegi sporazuma za mirno rešitev nem-kega vprašanja«
Medtem pa nemško časopisje poroča, da civilno prebivalstvo Zahodne Nemčije zelo grobo ravna z novopečenimi nemškimi vojaki, V Hamburgu je neka skupina civilistov pretepla nekega oficirja, «ker jim ni ugajala njegova kravata«. V nekem drugem delu mesta je v neki kavarni 13 ljudi tako preteplo tri vojake, da eden izmed njih ie vedno leži v bolnišnici. Razlog za pretep; civilisti so zmerjali vojake, da so lenuhi in netilci vojne. V Bremenu je 18 ljudi napadlo neko skupino 6 podoficirjev in vojakov in neki vojak je dobil pretres možganov. V nekem muenehenskem tramvaju neki mladenič ni hotel vstati, da bi odstopil svoje mesto neki dami, češ da morajo vstati navzoči vojaki. Zaradi tega je prišlo do krvavega prelepa.
cu 195(1 in računa se, da bo začela delovati proti konci 1959. Ta gradnja ni odvisna od komisariata francoske ustanove za elektriko. Ustanova za elektriko predvideva, da bo 1965 začela delovati po ena atomska centrala vsakih 18 mesecev. Te centrale bodo vedno bolj močne.
W ASHINGTON, 17. — Pravosodno ministrstvo sporoča, da so agentje zveznega preiskovalnega urada (FBI) danes zjutraj aretirali v njunih stanovanjih v New Yorku dva bivša zapornika, ki sta zapletena v zločin, pri katerem je izgubil vid novinar Victor Kiesel. strokovnjak v sindikalnih vprašanjih. Novinarju so ramreč zločinci vrgli v oči r.eko kislino.
Premirje, ki ga je na Cipru proglasila organizacija EOKA, bi moglo, če bi trajalo neko določeno čobo, odpreti pot za ponovna pogajanja z nadškofom Makariosom. Tako izjavljajo danes v londonskih krogih blizu zunanjega ministrstva, kjer mislijo, da bi bil v takem primeru nadškof Makarios premeščen v London. Seveda pa v Londonu še vedno vztrajajo na znanem pogoju:	Makarioe naj
formalno obsodi uporabo nasilja na otoku. Njegova enostavna izjava, ki bi podprla proglas voditelja EOKA Digenisa, bi torej ne zadostovala. Čeprav so uradni britanski krogi očitno zadovoljni nad tem nepričakovanem razvojem ciprskega problema, mi slijo vendar, da je treba še počakati, da se bo videlo, ali je ponudba za premirje avtentična in če ji bo tudi sledilo prenehanje raznih akcij na otoku- Možno je tudi, da se angleški komiiar za ustavne probleme Cipra, lord Rac-cliffe, povrne na Ciper, kjer bi obnovil svoia posvetovanja s tamkajšnjimi predstavniki javnega mnenja.
V londonskih vladnih krogih se ta večer potrjuje, da je ciprski guverner Harding naročil ‘preiskavo, ki naj ugotovi, koliki) je proglas Digenisa pristen. Tudi je v stalnem posvetu s svojimi sodelavci, kakor - tudi v stiku ministrom za kolonije.
V krogih britanskega ministrstva zatrjujejo, da ni bilo v zadnjem času nikakega neposrednega stika med Londonom in Atenami zaradi Cipra.
V nekaterih neuradnih grških krogih v Londonu se govori tudi o vlogi, ki jo je
bržkone imel amerUki državni Tajnik Dulles v zvezi ;■ Ciprom. Zdi se. ra je bil Dulles povabljen, naj' ponudi svoje dobre usluge, nakar je opozoril, da ni mogoče
pa niso vštete smrtne nesreče ob eksplozijah bomb. U-porniki so vrgli 1530 bomb in 800-krat napadli britanska vozila.
Bilanca eksplozije v Galiju
CALI (Kolumbija), 17. — Minister za higieno kolumbijske vlade je včeraj izjavil, da je bilo pri eksploziji 7. avgusta, ko je zletelo v zrak večje število tovornih avtomobilov dinamita, ((popolnoma porušenih« 41 poslopij v mestu, nadaljnjih 31 je utrpelo «veiiko škodo«, 10 pa je hiio «znatno poškodovanih«. Po izjavi ministra znaša škoda 400 milijard lir. Pri nesreči je ostalo 8000 ljudi brez strehe, 20.000 p« jih je brez dela, ker so bde porušene tovarne in trgo-v:ne. Ni pa bilo objavljeno število žrtev, ki znata po neuradnih ocenitvah 1500 mrtvih in čez 2000 ranjenih. Minister je tudi izjavil, da so že skoraj izgotovljeni načrti za zgraditev 7000 hiš. Preiskava o vzro-k’h nesreče se nadaljuje, toda oblasti ne dajejo še nikakin obvestil.
Strahovito opustošenje tajtuna na Japonskem
TOKIO, 17. —Tajfun «baos», ki je že deveti v tej sezoni, je povzročil na japonskem o-točju 36 mrtvih in 112 ranjenih, medtem ko je doslej 41 pogrešanih. Tajfun se pomika proti severu in ogroža za jutri otok Uokkaido. Materialna ;koda znaša nekaj desetin milijard jenov; popolnoma ali deloma je bilo porušenih 23.000 hiš, poplavljenih pa je bilo is nadaljnjih 8600.
HONG KONG, 17. — Radio Peking je sporočil, da je bilo 400.000 oseb mongolske pro-vincije Heilunkiang na meji s Sovjetsko zvezo mobiliziranih.dabi se preprečile poplave mislit'i na kakršnokoli rešitev j zaradi narastle reke Sangare. ciprskega vprašanja. dokler j Gre za popravilo in za povi-bo na otoku vladalo nasilje, sanje zaščitnih jezov, da se
V teh krogih celo poudarjajo da zato ni nobenega grškega predstavnika na londonski
konferenci o Suezu, da bi i- so zapustili svoja bivališča
rbvaruie važno železniško križišče Harbin. Poplave so pri-rriile 200.000 prebivalcev, da
VČRKAJ 1’IUI ICI.lt 1(6 ŽltTIIV V CII A Iti,LIKU U
Brzojavita KPI nemškim komunistom
stične partije v Nemčiji_ sledečo 1) r/uj avli o; »Dragi tovariši, v imenu dveh in pol milijona komunistov, mladih in starejših, in	v prepriča-
nju, da tolmadimo čustva yseh CemokratičniR Italijanov, izražamo ogorčen protest proti krivičnemu ukrepu fašističnega tipa, ki s	tem. da je
odločil razpust KP Zahodne Nemčije, zadaja	udarec vse-
mu nemškemu delavskemu gibanju, in vsem borcem za mirno zedinjenje vaše dežele. Obsojamo pred italijan-sUun ^ ljudstvom	ne/risi rano
razvoj., Nemčije^ ju zadat
rodne pomiritve.'Aam. delavcem vsem, ki jih’ je zadel sampvoljni ukrep, pošiljamo svojo bratsko, prisrčno, tvorno solidarnost.«
---------
llnnrnhn nlnmnl/n nnnrnin
UPUtdljo mufllom! bflbfy *
v Franciji
PARIZ, 17. — V radijskem govoru, ki je bil registriran v Parizu za OZN, je francoski visoki komisar za atomsko r-nergijo Francis Perrin med drugim izjavil; ((Francija se pripravlja na široko uporabo atomske energije za proizvodnjo električne energije čez kakih 15 let. Tedaj bodo namreč hidroelektrične rezerve države izčrpane in zateči bi se bile treba h gorivom, da ti
Ti!7.!;u dnin rcšiM/iiinih skupin
It! .št! priniišaiijt: Intimi na pni/ršjt!
Predstavniki rudarskih strokovnih organizacij v razgovoru r ministroma Trocletom in JKejeni
CII ARLEROb 17. — Danes dopoldne je bil pogreb 37 žrtev rudniške nesreče v Mar-cinellu Med žrtvami je bilo 22 Italijanov, 12 Belgijcev ter po en Madžar, Poljak in ff^e-njac.. ,-Na trgu Hay«?s . se j? feb ta la ogrottina množjca/ Krste so bile naložene na vojaška vozila in pokrite s cvetjem in .veno., Na .srejjli trga co . bjile ; družpne žrtev, ilgfi-janski veleposlanik, člani diplomatskega zborS, več belgijskih ministrov, poslancev, člani upravnega sveta rudnika ter delegacija oblasti ’n strokovnih organizacij iz Belgije in inozemstva. Na pokopališču so krste položili v dva velika grobova. Italijanske žrtve s6 v začasnem grobu, ker jih bodo pozneje prepeljali v domovino.
Stavkovno gibanje rudarjev, ki se je včeraj pričelo v Bo-rinageu, se je razširilo na številne rudnike. Danes je bilo delo uradno prekinjeno v vseh belgijskilr premogovnikih v znak žalosti zaradi nesreče.
List «I,e Peuple«, glasilo socialistične stranke, podčrtava zmernostne nasvete odgovornih sindikatov rudarjem ter
dostavlja: »Treba je, da se delavci ne dajo zavesti k nerodnostim, ki bi ovirale tako potrebno in nujno akcijo sindikalnih organov in odgovornih politikov.«
Belgijsko javno mnenje zahteva obširna pojasnila o okoliščinah, ki so povzročile Mar-cinelsko nesrečo. Socialisti in katoličani se zavzemajo za nujno sklicanje parlamenta in listi zahtevajo, da oblasti odgovorijo na njihova vprašanja. To so nekatera vprašanja, ki so jih'stavili listi: »Ali je res. da je oprema rudnika tako stara, da je pod koeficientom varnosti, ki se zahteva za rudarsko industrijo?« «Ali je res, da je prva pomoč prispela ob
11. uri, čeprav je bil dan alarm ob 8.15.?» «Koliko so se upoštevale ponudbe za pomoč, ki so prispele takoj po sporočilu o katastrofi od domačih in tujih ustanov? Ali se niso mogoče e reoenjevala domača srAastvaj misleč,- da bi mogla zadostovati za pogasitev požara?«
Danes zvečer ob 21. uri so v Marcinellu - objavili sledeče. t-porpčilo: »Neka ogledni-ška skupina je preglec'ala odprtino v globini 975 m. Nemogoče je bilo vstopiti v hodnik zaradi posedov. Za začetek popravljalnih del bo treba najprej popraviti tir dvigala meri globinama 907 in 975 m. V globini 907 m skupine je nadalje poskušajo, da bi si odprle prehod skozi posedli material. Pripravlja se tudi pregled oč globine 835 m proti globini 975 m-Poskusilo se bo tudi doseči, če bo mogoče, globino 1035 metrov.«
Od 94 mrtvih, ki to jih doslej pnnesli na površje so jih 70 identificirali, in sicer 32 Belgijcev, 29 Italijanov, 3 Poljake, 2 Grka ter po enega Nemca. Madžara, Ukrajinca ter Francoza.
Belgijski minister za delo Troclet ter gospodarski minister Rey std danes na magistratu v Charleroiu izmenjala gledišča z delegati predstavniških organizacij rudarjev o vprašanjih, ki so jih to organizacije postavile in ki se'nanašajo na preiskavo o vzrokih katastrofe v Marcinellu kakor tudi na zaključke, kii jih bo treba sprejeti na področju varnosti v rudnikih. V torek bo spet tak sestanek.
V Monsu pa se je sestal pokrajinski odbor za pomoč žrtvam zaradi smrtnih nesreč pri delu. Ta organizacija spre. jema vsote, ki so bile nakazane za družine žrtev v Mar-
cinellu. Guverner Hainaut, ki
predseduje temu odboru, je sporočil, da je bilo doslej izročenih za družine žrtev 36 milijonov belgijskih frankov in da bi moralo biti v sledečih dneh izročenih še 15 milijonov. Razen tega, da je odbor sklenil izročiti družinam žrtev drugič po 5000 belgijskih frankov, je tudi proučeval možnost, da bi se znatno zvečala vsota nakazil in da bi prišlo do ustanovitve nekakega sistema pokojnine.
V Italiji je prispelo na ministrstvo za delo okrog 35 milijonov prispevkov. Družba Fiat je poslala predsedstvu vlade 28 milijonov, družba Montecatini pa je sporočila, da lahko stavi na razpolago v isti namen 30 milijonov.
CGIL zahteva udeležbo v preiskavi oodgovornosti za nesrečo v Belgiji
RIM. 17. — Tiskovni urad Splošne zveze dela (CGIL) sporoča, da je tajništvo zveze razpravljalo s tajništvom zveze rudarjev o poročilih senatorja Rovede in prof. Bruna Widmarja, ki sta bila v Belgiji po naročilu Splošne zveze dela. Poročilo obeh delegatov ter to, kar se je izvedelo iz tiska ter izjav ministra Vigo-rellija in podtajnika Del Bo, potrjuje absolutno potrebo učinkovitih in nujnih ukrepov za ugotovitev odgovornosti za nesrečo kakor tudi za sprejem takih ukrepov, ki bodo lahko zagotovili delo in življenje 50.000 Italijanov, ki delajo v belgijskih rudnikih. CGIL je mnenja, da bi moral izvesti preiskavo o odgovornosti neki mednarodni organizem in da bi morali biti v njem predstavniki italijanskih sindikalnih organizacij.
Danes, SOBOTA, 1*. avgusta
Helena, kr.. Bronislava ■-Sonce vzide od 5.08 in zatone <*• 19.08' Dolžina dneva 14.00. bon* yzide od 17.16 in zatone ob Jutri, nedelja, 19. avgusta Ludovik, Sk„ Ljudevit
VREME VČERAJ
Na.ivi5.ia temperatura 26.6, najnižja 18.9. ob 17. uri 25.6, zračni tlak 1011.2. veter . zahodnik 5 km na uro. vlaga 65 odst., nebo 6-10 pooblačeno, moije mirno, temperatura morja 25 stopinj.
i’| \|{i:iiiviimi ciun m himisihi viu imi pm:n,SHii\iiM mi
P« DOPUSTIH ČAKA DELAVCE BORBA ZA REŠITEV ŠTEVILNIH VPRAŠANJ
Zaradi ločonega iiaslnpii, /a katerega je ndguviirnu stara IIrIjii/-ska zliiirnirn, niso priznali delavnem poselim: doklade /a dopuste
Od ponedeljka so delavci Tovarne strojev in ladjedelnic CRDA na kolektivnem dopustu, tako da počiva delo v skoraj vseh obratih. V ladjedelnicah je ostalo le nekaj sto delavcev, ki onravljajo najbolj nujna dela. Ker pa so ladjedelnice s Tovarno strojev pravi stržen tržaike industrije, vlada ob dopustu njihovih delavcev skoraj popolno sindikalno mrtvilo, če izvzamemo spor, ki je nastal v mestnem podjetju ACEGAT,
Ta odmor pa bo trajal le malo časa, kajti rešitve čaka zlasti v CRDA mnogo vprašanj, ki pridejo na vrsto kakor hitro se končajo dopusti, to je 27. t.m, Ze precej časa pred dopusti je postavila FIOM med drugim tudi zahtevo po sto urah mezde za delavce in po pol mesecu plače za uradnike CRDA, da bi jim omogočila primeren dopust, kajti s sedanjimi prejemki si ne mr>-lejo privoščiti i1i nikamor na cddih. Toda ravnateljstvo CRDA je to zahtevo zavrnilo, pri čemer je pač izkoristil) dejstvo, da ni postavil enake zahteve tudi sindikat kov'nar-jev stare Delavske zbornice. Tako so delavci .še enkrat u-gotovili, kako škodljivo vpliva razcepljenost na uresničenje njihovih zahtev. Zato morajo pač preživljati dopust doma in največ, kar si lahko privoščijo, je kopanje na barkov-Ijanskem obrežju.
Po dopustih bo FIOM ponovno zahtevala izplačilo s' > ur mezde, seveda z drugačno utemeljitvijo. Prav bi bilo, da bi se to pot pridružili njeni zahtevi tudi kovinarji stare Delavske zbornice, ki je tudi zahtevala doklado za dopuste, toda mnogo nižjo kot FIOM. Ravnateljstvo CRDA pa ie kljub tej skromnosti zavrnilo tudi zahtevo stare Delavske zbornice. Ta izkušnja bi morala pripraviti staro Delavsko zbornico do pametnejšega stališča. Ravnateljstvo CRDA, ki tako trmasto zavrača zahteve delavcev, bi moralo končno popustiti, če bi vsi delavci enotno nastopili, ker bo moralo nekoč le upoštevati izjave, Ri jih je dal na svojem zad-rjem obisku v Trstu predsednik IRI poslanec Fascetti, ko je dejal, da je treba delavcem priznati njihove pravice in v okviru možnosti izboljšati njihov gmotni položaj. Vse pa kaže, da se inženir Pacchiarini ne ozir na te izjave,
Razen vprašanja posebne doklade za dopuste pa čakajo
na rešitev ie številna druga vprašanja, kakor so na primer eKordi. pravična razdelitev nagrad itd. Po dopustih bo treba tudi ponovno načeti vprašanje številnih diskriminacij v škodo FIOM, notranjih komisij, posameznih delavcev ki so vpisani v FIOM itd. Vse. ie diskriminacije se morajo prenehati, prav tako pa je treba tudi napraviti konec ločenimi pogajanjem in sporazumom. Saj sp na primer višino produkcijske nagrade določili ramo z dogovorom s staro Delavsko zbornico. Delavci CRDA in kovinarji sploh se Uidi upravičeno pritožujejo, da dobivajo na mesec povprečno od 8 do 10 tisoč lir manj kakor kovinarji v ladjedelnicah v Genovi, ki spadajo tudi v sklop IRI. Tu ne gre ramo za razliko v plači, ki nastaja zato, ker spada Trst v nižje mezdno področje, ampak tudi za občutno razliko v a-kordnih dodatkih.
Po zadnji enotni stavki io se sicer člani vodstva CHDA rdrekli nižanju akordnih dodatkov in višanju norm, toda potrebna so točna jamstva, da se ta zahteva ravnateljstva ne bo več ponovila; le tako bodo delavci delali z zadovoljstvom, kar bo nedvomno vplivalo na večjo storilnost in učinkovitost dela. Po drugi strani pa je treba v zvezi z že povečano proizvodnostjo tudi zvišati proizvodno nagrado, da bo ustrezala dejanskemu delovnemu učinku. Nadalje je treba povečati doklado za menzo in zboljšati hrano v menzi sami ter zvišati doklado za nevarna in zdravju škodljiva dela. V CRDA pa je tudi dozorelo vprašanje znižanje delovnega urnika ob enakih prejemkih, še bolj pa je seveda pereče to vprašanje v železarni ILVA, ki spada tudi pod IRI in kjer opravljajo žele-zarji zelo naporno, nevarno in nezdravo delo.
Po izjavah dr. Faseettija pa lahko delavci tudi pričakujejo, da se odnosi med njimi, notranjo komisijo in ravnateljstvom podjetja izboljšajo, pri čemer pa mora seveda ravnateljstvo pokazati več razumevanja za delavske zahteve in probleme. Ker je večina tržaških industrijskih podjetij last IRI, to je države, je razumljivo da bi lahko delavci sodelovali z ravnateljstvi za izboljšanje proizvodnje in za piccvit tržaškega gospodarstva, če ne bi občutili vedno stalnega pritiska in izkorišča-
jen v korist tržaškega prebivalstva. V takem primeru seveda ne bo mogoče več krat-komalo črtati stotine milijonov lir državnih prispevkov, kot se to na zelo preprost način dela sedaj. Ni namreč dvoma, da je treba kriti občinski primanjkljaj iz conskega proračuna, saj je gospodarski položaj v našem mestu tako resen, da prebivalstvo ne bi zmoglo novih davčnih bremen. Tu velja tudi za Acegat, za katerega rec ne obstaja zakonska dolžnost. da država krije njegov primanjkljaj, venčar prav zaradi kritičnega gospodarskega položaja ni mogoče niti misliti na povišanje tramvajskih tarif ali na zvišanje tarif za vodo, plin in elektriko.
0 KRITJU PRIMANJKLJAJA
tržaškega občinskega proračuna
Poslovanje občinske uprave naj bo v bodoče postavljeno na resne osnove, ki bodo dejanski odraz položaja
Agencija «Ansa» demantira šten proračun, ki bo usmer-razne vesti o drastičnem znižanju občinskega proračuna za leto 1956. kar naj bi naredil generalni vladni komisar in poudarja, da je predvideno popolno kritje deficita občinskega proračuna s sredstvi tržaškega conskega proračuna. Samo za Acegat so predvideli kritje deficita v višini 400 milijonov lir 1 in torej 150 milijonov lir manj kot je predvidela prejšnja občinska uprava. Agencija v tej zvezi ugotavlja, da država ni obvezana kriti deficitov občinskih podjetij.
Omenjena agencija nadaljuje, da so iz proračuna v resnici črtali nekatere postavke, vendar poudarja, da ne	gre	za	znižanje	prispev-
kov v korist že obstoječih investicij, temveč za preložitev predvidenih novih izboljšanj. Tako so na primer črtali amortizacijske stroške za posojilo, katerega bo morala občina šele najeti. Črtali so tudi predvidene izdatke za obnovo korpusa občinskih straž, ker tega korpusa ne bo	mogoče	prevzeti	v okvir
občinske uprave do 31. decembra 1956.
Gornje pojasnilo poluradne agencije odstranjuje nekatere bojazni	v	zvezi s	tržaškim
proračunom, odnosno bojazni, da	ne	bo	mogoče normalno
občinsko poslovanje, Istočasno	pa	to	poročilo	ponovno
meče kaj slabo luč na prejšnje občinske upravitelje.
Vsako leto smo bili namreč znova priče najrazličnejšim finančnim mahinacijam v tržaški občinski upravi. Tako smo doživeli, da je bil proračun Acegat en) leto visoko aktiven, naslednje pa je izkazoval milijardni primanjkljaj. Za občinski proračun pa je veljalo že neko pravilo, da se predloži ogromen primanjkljaj in da kasneje ZVU (sedaj pa vladni komisariat) črta iz proračuna številne postavke- Ta računovodska igra z milijardami ni resna in povzroča, da tako prebivalstvo kot tudi državni organi ne morejo imeti jasne slike o resničnem stanju občinskih financ. Istočasno pa take mahinacije logično omogočajo tudi mahinacije čisto druge vrtte, o katerih se v mestu zelo vztrajno govori.
Od nove občinske uprave upravičeno pričakujemo, da s takim poslovanjem končno neha, da dobe predstavniki opozicije jasen vpogled v delovanje občinske uprave in ca se predloži vsako leto po-
nja. Sodelovanje med delavstvom in med ravnaeljstvom bi bilo brezdvomno v obojestransko korist Da se to doseže, je treba da zaveje v podjetjih nov duh ter da se besede novegf predsednika IRI Faseettija tudi uresničijo, ne pa da naletijo na odpor raznih funkcionarjev v Trstu. Sedaj namreč ne držijo izgovori, da ni naročil ter da so proizvodni stroški previsok: zaradi velikega števila neaktivnih delavcev. Ladjedelnice bodo v celoti zaposlene do leta 1960 in če bodo ravnateljstva pokazala vsaj nekaj uvidevnosti do delavskih zahtev, bo to prav gotovo tudi v korist ladjedelnic samih.
Radich pri Sv. Jakobu
Sinoči je pri Sv. Jakobu govoril občinski svet&vatec KP Ernesto Radich o stališču KP v občinskem svetu in o sestavi novega občinskega odbora. Svetovalec je na dolgo raz-piavljal o vzrokih, ki so privedli do ponovne izvolitve B irtolija za tržaškega župana, čeprav se je proti Bartoliju izrekla velika večina tržaškega prebivalstva. Pozitivno je ocenil izključitev liberalcev i/ novega občinskega odbor«, ker je s tem prišla do izraza ljudska volja in so bili spoštovani glasovi velike večine volivcev, ki so glasovali proti trohni zvezi gospodarjev, katerih uradni predstavnik je prav liberalna stranka.
Glede novega občinskega odbora je govornik dejal, da bo treba natančno oceniti njegovo dejavnost, saj novi odbor ne razpolaga več z večino, temveč bo nujno prisiljen ucoštevati mnenje opozicijskih svetovalcev.
v iti le in citafle
fhimoliki (imunih I
ŠTORIJE IZPRED I RŽ/IŠKEGA SODIŠČA
«Pijanec se spreobrne ko se v jamo zvrne T»
Osem zglednih vinskih tbvalcevi in csestric» pred sodnikom, hi jih je obsodil na od 0 da 21 dni pripora zaradi pretirano vinjenosti
Na predvčerajšnji razpravi na sodniji bi moral va.ški oktet zapeti znano: »Sladko vilice pitj, to me veseli .. .», saj se je moralo zagovarjati prec sodnikom osem vinskih bratov in sestric. Skoraj vsi so imeli že opravka s sodiščem prav zaradi vina. Osen) obtožencev, eden za drugim. <e je razvrstilo pred sodnikpm Visallijem. osem tipičnih 'pijančkov. ki bi s svojim značajem in svojimi štorijami nudili spretnemu pisatelju dovolj gradiva za roman-Zgodba vsakega od teh obtožencev pa potrjuje, da malo zaleže zapor in obsočba in da se pijanec spreobrne, »ko se v jamo zvrneš, kakor pravi naš ljudski izrek.
Prvi je bil na vrsti 38-let-ni Livio Tedeschi. V Seslja-
[HiOTOVITVK AVSTRIJSKEGA USTA .INTERNATIONALE lA/lRTSCHAET
POHVALE NA RAČUN REKE: KAJ	PA NAŠE	PRISTANIŠČE?
Tržaška javnost upravičeno pričakuje, da se bodo še ta mesec začela podajanja med Italijo in CSR za novo trgovinsko pogodbo
Znani avstrijski gospodarski list »Internationale IVirtschaft« je 3. avgusta objavil pod naslovom »Tranzitni promet Reke raste* daljši članek, v ka-teiem ugotavlja, da se Reka koi tranzitno pristanišče vedno bolj uveljavlja in vedno bol1 zanima tudi avstrijske gospodarske kroge.
V članku je najprej ugotovljeno, da je Reka s 3.557.311 tonami prometa lani dosegla najvišji promet, odkar obstaja. Od tega je bilo 630,000 ton tranzitnega blaga, od česar 240 tisoč ton v prometu z Avstrijo Pri tem je pomembno splošno povečanje tranzitnega premeta, ki je bil lani za okoli 500 odstotkov večji kot leta 1954. Časopis nadalje ugotavlja, da se je reško pristanišče z lani doseženim prometom že precej približalo meji svoje zmogljivosti ter za tem našteva ukrepe, ki se Že izvajajo, da l)i se zmogljivosti luke še povečala. Pri tem omenja graditev novega šilčka za žito z zmogljivostjo 30.000 t, ki bo omogočil tudi srednjeevropskim državam, da bodo uvažale žito preko Reke, nadalje graditev petih novih žerjavov, povečanje pokritega skladiščnega prostora, nabavo novih traktorjev za interni transport itd. — Članek tudi ugotavlja, da bodo možnosti za trgnzit preko Keke porasle tudi zaradi graditve in razširjanja pristanišč v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in Pločah. Ta pristanišča bodo v bodoče lahko prevzela velik del domačega blagovnega jrrometa, predvsem za vzhodna območja države, kar bo razbremenilo reško pristanišče
Članek posveča precej pozornosti Sušaku. kot tradicionalnemu prtkladališču lesa, ki si je v zadnjih letih zaradi pivovrstne manipulacije zagotovil zelo dobro ime. Tranzitni promet lesa iz Češkoslovaške in Avstrije se je letos pomembno povečal. Lani je znašal promet z lesom v reškem pristanišča 166.000 ton, od tega iz avstrijskega tranzita 25.000 ton, iz češkoslovaškega pa 7000 ton. Samo v prvem tromesečju letos pa je znaša! tranzit i'. Avstrije in Češkoslovaške 18.000 ton, kar je neka; manj kot polovica celotnega prometa z lesom, medtem ko je v istem razdobju lani znašal tranzit le 500 ton lesa.
Na zaključku članka list u-gotavlja, da odhaja z Reke mesečno okoli 70 ladij linijske plovbe, kar zagotavlja hiter
prevoz blaga, še posebej pa omenja manjše ladje Jadranske svobodne plovbe, ki so povirno primerne za prevozi lesa.	■	•	-	......
Mnenje avstrijskega gospodarskega lista o usjiehih re-skega pristanišča, odnosno o stalno večjem tranzitnem pr >-metu blaga, katerega priteguje Reka iz zalednih držav, je za Trst zelo zanimivo, saj se čujejo le redke vesti o reševanju nekaterih perečih tržaških pristaniških in pomorskih vprašanj.
V tej zvezi je tudi zanimivo pismo, katerega je včeraj objavil tržaški list «11 Piccolo«. i*ismo se nanaša na nakup štirih francoskih ladij, ki bodo vozile na Llovdovi progi proti Daljnemu vzhodu. Nakup teh ladij je pozdravila vsa tržaška javnost, določeni krogi ca so hoteli prikazati ta nakup kot odločilni korak v rešitvi >seh vprašanj tržaškega pomorstva. V že omenjenem pismu se ostro kritizira tako stališče in se poudarja, da je vsa javnost »pozabila« na lad-■ i »Asia« in «Victoriao, kateri sta bili zgrajeni prav za progo proti Daljnemu vzhodu in
0 katerih se sedaj niti ne govori več. Zanimiv je tudi primer redne proge proti Avstraliji. na kateri sta vozili dve ladji; »Toscana*. ki je tako stara, da kmalu ne bo več sposobna za plovbo in »To-sčanelli«, katero je družba »Itatia« posodila »Tržaškemu
1 lovdu«. S potopitvijo ladje »Andrea Dona« pa je družba liitaliai) zahtevala takojšnjo vrnitev ladje «Toscanelli», ker je premestila iz proge Geno-v i-Južna Amerika ladjo »Giu-lio Cesare« na progo Genova-New York. «Giulio Cesare« pa bo nadomestila ladja »Tosca-nellia. Vse to se je že zgodilo, kljub temu da je že več sto potnikov rezerviralo kabine za vožnjo proti Avstraliji in da so delno že vkrcali potrebno hrano na krov.
Tako reševanje pomorskih vprašanj seveda ne more bit. / korist tržaškega pristanišča, gl je v praksi izgubilo del svojega ladjevja.
V z.vezi z razvojem tržaškega pristaniškega prometa je tudi zanimiva vest, da namerava italijanska vlada obnoviti pogajanja » predstavniki CSR glede ureditve normalnih trgovinskih odnosov med obema deželama. Znano je namreč, da mig CSR z vsemi evropskimi deželami sklenjene običajne trgovinske sporazu-
me in predstavljata edino izjemo Italija in Španija. Kar se Španije tiče so razlogi razumljivi, ne da pa se; najti upravičila za Italijo. Pomanjkanje trgovinskega sporazuma je do sedaj zelo oviralo trgovinsko izmenjavo med obema deželama, saj so bili mož.ni samo kompenzacijski jiosli, ko je uvoznik istočasno tudi izvozil določeno količino blaga. Razumljivo je, da je ta položaj v znatni meri vplival tudi na
nu si ga je precej privoščil, j prvak; 44-1 e t ni Francesco Co-zlezei je na obcestni zid injverlizza. Le pazljivo čitajte! kmalu bij sp1 prevrnil ter po-1 Mož šteje pri svojih 44 letih
bil, če ga ne bi dva karabinjerja odpeljala. Tedeschi bi
bil bolj zadovoljen, če bi ga odpeljala domeSv hatnesto v zapor. Sodnik ga je obsodil n a JU dl j: pripora s priporočilom, naj ■ ga očrlej manj pije-
■ Drugi je prl'el na vrsto 74-letni upokojenec Enrico Angeli. Zaprli so ga, ker je vinjen razsajal v .Ulici Cor-ridoni. No. saj ni vedel,, kaj dela, sodnik pa ga je obsodil na 9 dni pripora.
V pisani družbi obtožencev pa je bil zastopan tudi nežni spol. Kaj hočete, .vinček je pač vinček, to vedo tudi ženske, zlasti 53-letna Aniia Le-viczky por. Ruvaliv-o, ki si je nabrala že 34 obsodb, od katerih kar 23 zaradi vinjenosti. Leta 1952 ji je sodnik prepovedal obiskovati gostilne in javne lokale, kjer točijo vino. Nekaj časa je še šlo, a stara navada je železna srajca. Vince preganja skrbi, človek v rožicah pozabi na vse .težave, zaradi tega je Ančka pozabila na sodnika in njegovo prepoued. Pred. desetimi dnevi si ga je precej privoščila, iz gostilne je odšla v cerkev, ko pa se je vračala iz cerkve, je začela prepevati in razsajali. Sodnik jo je obsodil na 21 dni pripflra.
Tudi 50-letni Angelo De-paechi je bil že večkrat na sodišču zaradi vina. Na grbi ima 16 kazni.' Pred dnevi je vinjen nagajal, na Trgu Utirita pešcem in podil golobe. Okrog njega so se zbrale ži-valice, pa se mu je lepo zdelo, ko jih je preplašil in mu je vse zafrfotalo okrog glave. Za kazen je dobil 15 dni pripora. Golobi so imeli sedaj mir, za naprej pa se še ne ve.
pb.-eg češkoslovaškega tran- Nekaj več obsodb, vedno žitnega piometa skozi tržaško ; /a	zadevo, ima 4;>-let-
ristamšeč, saj so morali Ce-in' Viktor Tomažič- Do sedaj rslovaki plačati	tranzitne s? ml1- ji	nr e. . 2e	■ Moz
pr ho
stroške v svobodni valuti, to je "v dolarjih ali švicarskih frankih.
Sklenitev nove trgovinske pogodbe med CSR in Italijo bi torej prinesla Trstu dvojno korist. Ta pogodba bi omogočila tržaškim trgovcem u-godne kupčije za tržaški in italijanski trg in bi Trst lahko postal pomembno posredniško središče v zunanji trgovini obeh dežel. Poleg tega so že na predhodnih pogajanjih predvideli posebno vsoto 3 milijarde lir za plačevanje pristaniških stroškov CSR. kar bo prišlo v poštev izključno v korist tržaškega pristanišča.
Tržaška javnost upravičeno pričakuje, da se bodo pogajanja pričela še v tem mesecu in da ne bodo nastopile nove težave, ki bi podpis trgovinskega sporazuma ponovno Zavrle.
stanuje v «Lj ud.s kem hotelu« v Ul. Gozzi. Pied čnevi je zvračal kozarec za kozarčkom, ko pa <e je vrnil v svoj «hotel», se je sprl z osebjem. Obsodili so ga na 15 dni pripora.
Na 10 dni pripora je bil obsoj«£.£U|4f£ni Carlo Gomar, ker je pijsri' razsajal v Ulici
Carducci. Prepeval je tržaško (fftntp&ra* iWi~ litro de cjuel bon . . .», pa ni bilo več litrčka in ni jel domov, ker so ga policisti prej odpeljali v zapor.
Ko ga ni mogel več piti, se je 61-letni V ittorio UHssi pred dnevi vlegel na tla v Ul. Cavana in vpil; «Kot sod sem ga poln'« Mimoidoči so se mu smejali, a ni trajalo dolgo, ker so moža odpeljali za rešetke. Obsojen je bil na 12 dni pripora.
In «dulcis in fundo» je zaključil pisano družbo njen
ZARADI NEOZDRAVLJIVE BOLEZNI
Nesrečnež si je izbral smrt pod kolesi tovornih vagonov
Razkosano truplo so našli šele potem, ko so vagone odpeljali • Ugotovljeno je, da gre za samomor
že 58 obsodb, pri teh 46 zaradi pobiranja miloščine. V
krajših, a pogostih obrokih je 'prčšedel' V zaimku" že celih 17 let. Ruševina živjjepja.. In kdo je navsez.adnje kriv’? On. ali razmere, v katerih živi, družba itd? Sodnik ga je obsodil na 12 dni pripora, ker je vinjen prosil miloščino.
Na povratku iz Jugoslavije
Malleolli v Trstu
Iz Lovrane, kjer je bil nekaj dni na oddihu, je prispel včeraj v Trst generalni tajnik italijanske socialdemokratske st ranke poslanec Matteo Mat-teotti. V našem mestu, kjer bo ostal še danes, se je sestal s tukajšnjimi voditelji tržaške federacije PSD1. Matteotti bo nocoj odpotoval v Rini.
OBVESTILO
Kmečke zveze
Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na jugoslovanskem ozemlju in nameravajo sekati drva na svojih gozdnih parcelah, da se zglasijo v uradu Kmečke zveze v Trstu, Ul. F. Filzi 10-1. do 15. septembra tega leta za vse potrebne informacije. Po zapadlem roku bodo prošnje zavrnjene.
Od 2. do 12. septembra
Folklorni nastopi na gradu Sv. Justa
Od 2. do 12. septembra bo ENAL organiziral na grada Sv Jasta več folklornih 'predstav. Pri organizaciji teh prireditev bo sodelovala tudi Turistična ustanova. Kot poročajo, bo otvoritvena predstava namenjena otrokom, saj bodo prvi nastopili otroci gledališke skupine iz Bologne, v naslednjih dneh pa bodo nastopile folklorne skupine iz Španije, Francije, Holandske in Antilov.
Kot ie lani, tako tudi tokrat .tii na sporedu jugoslo-vtnhfie folkloreK kalere'^$¥6d-STavniki'so si v zadnjih l-eiih simpatijo svetoviut publike, h e za Trst velja izjema (če izvzamemo seveda nastope, ki jih je organizirala Glasbena Matica ali druge podobne ustanove), kajti očitno je da se ponekod Še ne morejo otresti starih, zastarelih navad in mišljenj, nu žalost tudi takrat ne, ko gre za posredovanje kulture, umetnosti in folklore.
( Q1EDAHSČA~)
Danes in jutri zadnji predstavi Leharieve operete «Ve. sela vdova» z Marto Eggerth in Janom Kiepuro. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za obe predstavi.
LEKARNE.ZAPRTE ZAKADI POCITNIC (od 12.1. do 25.8.)
.Crevato, Ul. Roma 15; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Da_ vanzo. Ul. Bernini 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 4; I.)e Lei-tenburg. Trg S. Giovanni 5: Al Lloyd. Ul. delTOrologio 6: Alla Maddalena. Ul. dellTstria 43; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Mjzzan. Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V AVGUSTU
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul. Cavana Ut Al Ga-leno. Ul S. Cilino 36 (Sv. Ivam; Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1: Ravasini. Trg Liberta 6: Ha-rabaglia v Barkovliah in Nicoli v Skedniu,
ExcelsIor, 16.00: «AfrtSka pustolovščina« in »Morski izvidniki«. Feidce, 16.00; »Nepremagljivi«. G,
Cooper.
Naz>onale, 16.00:	»Upor obešen-
ctv», H. Armendariz. Supercinema, 15.30: »Kralj jazza«. Astra Rojan. 16.00: «Kocisovo ma_ ščevanje«. John Hodiak.
Capitol, 16.30: »Ljubezen je čudovita stvar«, W. Holden, J. Jones.
Cristallo, 16.00; »Sreča je biti ženska«. S. Loren, C. Boyer. Grattacielo, 16.30; «Bilo nas je sedem bralov«. 13. Hope. M. Vitale.
Aristou, 16.00:	«Moganrbo». C.
Gable. A. Gardner.
Atabarda, 16.30: »Romar«. Charlie Chaplin,
Ariuunia, 18.00; «Slonova steza«, F.. Tavlor, D. Andrevvs.
Aurora, 16.3(1^ «Veliki Caruso«, M. Lanza.
Garibaldi, 16 30: »Zgodba o mladoletnici« 1. Genna. A. Farnefie Ideaie, 16.30: «V senci vislic«. J.
Caguev. V. Liridfors. lmpero, 16.00:	«Lucv Gallant«,
J. W.yman. C. Hesion.
Italia, 16.00: »Trije novci v vodometu«. C. Wet>b. J. Peters. S. Marco, 1700: »Kardinal Lam-bertini«, G. Cervi, N. Gray. Moderno, 16.00: »Mo/, iz Lara-mia«. J. Stevvarl. A. Kennedv. Mladoletnim prepovedano. Vittorio Venelo, 16.30:	»Gnezdo
tihotapcev«, S. Granger, Vive-ca Lindfors.
Savona, 16.00: »Romellov zaklad*.
D. Addams. P. Christian.
Viale, 16.00: »Tarzan in amazon-
ke». J. VVeisstnuHer.
Belvedere, 16.30: »Na bojni stezi«.
Mastimo, 15.30: »Zadnje dejanje«, A. Skoda.
Novo cine, 16.00:	»Zelena ma-
gija«.
Odebn, 16.00' «Spominjaj se me«, L. Ruffo. G. Leurini.
Radio, 16,00: «Crni maščevalec«,
E. Flyr»n, J. Dru.
Venezia, 15.30: »Aladinova svetilka«. P. Medina. J. Sands. Skedenj, 18.00: «Jrski upornik«.
POLETNI KINO
Arena dei liori, 20.00: «Bel božič«, 13. Crosbv, D. Kave. Ariston, 20.00:	«Mogambo», C.
Gable. A Gardner.
Armonia, 19.30: »Slo-nova steza«, E. Tavlor, D. Andrevvs. Garibaldi, 20.00: »Zgodba o mladoletnici« 1. Genna. A. Farnese.. Marconi, 20.15:	»Vesela vdova«,
L Turner. F. Lamas.
Paradlso, 20.00 »Na otoku s teboj«, E. VVilliams.
Parco detle rose, 21.15: »Alamo«.
ponziana, 20.15: «Nihče ni f'*0 sam«. O. De Havilland. R, Mi* tchum.	.	I
Rojan, 20.00:	«47.	govoreč I"1’
tvec«. Toto.
Skedenj, 20.30:	«Irski	uporniK«-
Valmaura, 20.00:	»Naboj	V	ct'
vi«, J. Simmons.
Sladio, 20.15:	«Napad	v džun-
gli«. S. Stebhen. J. Bentl«y. .
TRST POSTAJA A
11.30 Lahka glasba: 12.00 Pr*-
čuvanje:	12.10 Za vsakega ne
kaj: 12.45 V svetu kulture; »*-" Jugoslovanski motivi; 13.30 jr sira operna glasba; 13.50 Ob;*' sira Phil Spltaln.v in Fred ring; 15.05 Slavni pevci; 1J4; Promenadni' koncert:	16.00 so-
botna novela: 16.15 Domači mevi:	16.40	Kavarniški koflcer
Carla Pacchiorija; 17.00 Operd-ne metodiie; 17.30 Plesna ka; 18.00 Franck:	Kvintet »
klavir: 18.36 Operna glasba; »h Sestanek s poslušalkami; i’) Pestr.a glasba; 20.00 Šport; ‘Vesela glasba: 20.30 Strauss: ™ modri Donavi; 21.00 Teden v H li ji; 21.15 Moški vokalni kvO' tet: 21.35 Veseli ritmi; 22.00 fenbarhova fantazija: 22.26 8-mične popevke:	22.50	Vre	en,'
ples.
TRSTI.
17.45 Popoldan s Sergiom fanom; 19.00 Glasba iz fi“v-L in revij: 19.25 Koncert o'*1™!. Gtauca Del Bassa:	21.00
rert lahke glasbe. 22.00 nadaljevanje kriminalne ^ be »Katarina Velika«.
KOPER
Poročila v slovenščini:
13.30 in IS.00.
Poročila v italijanščini: 12.30. 17.45 in 23.00.
5.00 - 5.45 in 6.00 . 6.10 nos iz Ljubljane; 6.10 Jutra*i| glasba: 7.00 - 8.00 in 11.00 -Prenos iz Ljubljane: 13.40
pa enkrat v ritmu; 14.20 Zab* na glasba; 14.30 - 17.00 Pr'"? iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in. F' pevke; 17.25 Čarobna taktih1' 18.00 - 19.00 Prenos iz LM»? ne; 19.14 Francoske popevke K .ie Lad',y Patachov; 19.30 -Prenos iz Ljubljane: 22.15 nočnega zabavišča.
SLOVENIJA 327,1 m, 282,1 m, 212,4 •
Poročila ob	5.00,	6,00.
13.00.	15.00, 17,00. 19.00, 22.0J
XT.05 Malo od včerai in (Lj lo od danes:	12.00 OpoldanJ,
spored slovenskih narodnih V trni; 12.40 Igra Mariborski • sirumentalni ansambel: 13.15 * bavna glasba: 13.30 Slavni P' ci pojo operne arije: 14.30 * deii.sk športni pregled: 14.40 L teli ste - poslušajte!; 15.35 ' de Fa 1 la: Trirogeljnik. R. “!jfi ner: Preludnj iz opere «Mw* pevci«:	16.00 Utrinki iz lhp,.
ture - Elizabeta Bagriana: jv, smi:	16.20	Koncert po žel)?,
17.15 Zabavna	in plesna	8‘ijj
ba:	18.15	Poje	Zenski	v0'4,n(i
kvartet in pevski zbor Frajh Prešeren Iz Kranja; 20.00 seli večer.
TELEVIZIJA
18.00 Film:	»Jekleni
5.41
4.4).
21.00 Vesti: 21.15 »En, dva
' tri*'
T (■
variete; 22.15 Peter flrook: lefOneka kabina«; 23.05 V**1'
Mali oglasi
DOBRA KUHARICA pod 35 jn
v Milan, hrano na razpolaSh t sobo s plačo 20.000 lir meso1
Malo po 13. uri včeraj je nekdo obvestil agente policijske stražnice v pristanišču, ča leži na tračnicah notranje železniške proge razkosano truplo. Tam je še malo prej stalo nekaj praznih tovornih železniških vozov, ki so jih ob J3. odpeljali nekam drugam v pristanišče.
Na tračnicah je ležalo truplo 51-letnega Giordana Com-
Novi	sadno	- zelenjadni
bo izročen svojemu namenu konec decembra
V Ul. Ottaviano Augusto na Čampo Marzio končujejo gradnjo novega sadno-zele-njadnega trga na debelo. Kot nam kaže slika, bo novo poslopje precej obširno in veliko, a še vedno premajhno, da hi zadostilo vsem potrebam trgovcev, ki so pred tem trgovali na starem, nepokritem trgu.
Dejstvo je namreč, da se s prodajo sadja in zelenjave
na debelo peča skupno 81 trgovcev, ki imajo za to ustrezno licenco. Toda na novem pokritem trgu bo prostora le za 84 trgovcev, kajti zgrajenih je bilo le prav toliko zidanih stojnic, tako da bo 27 trgovcev ostalo praktično na cesti. Pravijo, da bodo prednost pri dodelitvi stojnic imeli oni trgovci, ki bodo lahko dokazali, da so se pečali s pro-
dajo sadja in zelenjave neprekinjeno več let, tudi pred vojno. V tem primeru bi bili izključeni oni, ki so se začeli s tem poslom pečati med vojno, ko je bilo razumljivo pomanjkanje bodisi sadja bodisi zelenjave, a so prav zato pripomogli k temu, da je prišlo v naše mesto več kmečkih pridelkov in smo jim zato lahko samo hvaležni. Upamo torej, da
se bo tudi za ostale našel prostor, če ne na stojnicah, pa kje drugje.
Mnogo se kritizira tudi nekatere druge pomanjkljivosti, predvsem premajhen oziroma preozek prostor za parkiranje. Kako bodo rešena ta vprašanja pa se bo videlo konec meseca decembra, ko bo novi sadno-zele-njadni trg na debelo predan svojemu namenu.
bija iz Ul. Maiolica 12. A-genti so bili takoj na mestu in so našli v pokojnikovi denarnici listek z njegovim naslovom, poleg tega pa še napisano; «Prosim, obvestite to telefonsko številko.«
Skoraj gotovo je, da je mož napravil samomor, verjetno zaradi bolezni, ker je imel raka. Pred dnevi je obiskal svoje znance in prijatelje, se od njih poslavljal ter jim pravil; «Jaz s-em živi mrtvec.«
Truplo nesrečneža so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer Jfc na razpoiago
sodnim oblastem.
Prometna nezgoda
Včeraj okrog poldne je 17-letni Bruno De Vescovi iz Ul, Giuliani 33 povozil v Ul. 'Ginnastica 68-letno Giusep-pino Tarlao por. Fiorini iz Ul. Rossetci 28. Zenska je prečkala cesto, ko je mimo privozil motorist in jo počrl-Sprejeli so jo na opazovalni oddelek bolnišnice jn bo o-zdravela v petih dneh, saj se je le nekoliko opraskala po rokah. ------------
Z motorjem v avtobus
Ko se je včeraj zjutraj 17-letni Sergio Veiišek iz Drevoreda Čampi Elisi 45 peljal z motorjem po Ul. San Marco proti Trgu sv. Jakoba, je na križišču z Ul. D'Alviano trčil ob zadnjo stran avtobusa Acegat, ki ga je vozil 48-letni Antonio Depangher iz Ul. Cigotti 4 Zarači močnega sunka je motorist zletel na tla in se hudo poškodoval. Močno se je ranil v čelo ter dobil pretree možganov. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kir, oddelek s pridržano prognozo.   ----------
Podlegla poškodbam
Na ortopedskem oddelku je včeraj umrla 77-telna Giovan-na -Parma vd. Moscolin iz IJ1, delle Docce 15, ki je 30. julija nerodno padla v svojem stanovanju in si prebila koleno leve noge.
Mladinci prosvetnega društva
'SLAVKO ŠKAMPERLE'
priredijo	danes	18.
t. m. ob 20.30 do 1. ure
po polnoči ples v foyerju na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska	cesta st. 7.
Igral bo Izbran orkester ter bo preskrbljeno za bife in pijačo.
Prijatelji mladine vljudno vabljeni!
V nedeljo 19. avgusta
ob 16. uri priredi prosvetno društvo »Zvezda« v PODLONJERJU veliki tradicionalni praznik
«MandrijarjeV». Vabimo vas k udeležbi! Bogato opremljen bar in veliki srečolov.
VOZNI RED AVTOBUSOV
M-SV, NIKOLAJ
(veljaven do 30.9.) v primeru lepega vremena
Iz Trst* 7.00 8 30 10.00
13.00
16.00 19.00
Iz Sv. Nikolaja 8.30 10.00
11.30
14.30
17.30
20.30
v primeru slabega vremena 8.00	9.30
11.00	14.30
19.00	20.30
VOZNI RED VLAKOV
ODHODI
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob dr. Josipa Trošta daruje dr. Franc Škerlj 1000 lir za Diiaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. avgusta tega leta so
se v Trstu rodili 4 otroci, u-mrlo le 6 oseb. poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	55-letnl Gregor)
Carlo 81-letria Maria Labignan por. Del last a, 77-letna Giovan-na Parma vd. Moscolin. 64-1 et-ni Atvaco Soppa, 75-letna Ivana Pirlavec vd. Cibic, 74-letni Josip Pavlovič
3.35
4.10
5.25 5.32 6.00 6.20
6.30 658 7.15
7.25 8.20
8.30 8.43 8.48 9.45
10.10
12.20
12.35 13.30 13.45
14.05 14.25 15.48
15.55 16.15 16.47 17 38
17.50 18.33 19.07
19.27
19.52
20.05
20.55
21.50
22.05
23.35
v Benetke (2. r ) v Vicem (1. in 2. r.) v Videm (1. in 2. r.) na Opčine (2. r) v Benetke Milan (1. r.)
v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2- r'’ v	Videm	(2.	r.)
na	Opčine	(1.	in	2.	r.)
v	Tržič	(2,	r-, samo ob delavnikih)
v	Tržič	(2.	r. samo od 28. 6- do 9, 9.)
DD	v Videm - Trbiž (1. in	2.	r.)
DD	v Benetke - Rim - Milan	-	Pariz	(1.	in	2.	r	j
D	v Videm. Trbiž, Dunaj, Muenchen	(1. in	2-	r'
D	na	Opčine	- Ljubljano (1. in 2- r.)
A	v	Videm	(1.	in 2.	r.)
A	v	Benetke	(1.	in	2.	r.)
D	v	Videm	(1.	in 2.	r )
A	v	Videm (2.	r.)
A	v Benetke <2. r.)
A	na Opčine (2. r.)	.
DD v Benetke - Rim - Calais . Pariz (1. in 2- r' A	v	Videm	(1.	in 2.	r.)
DD na Reko - Ljubljano - Beograd . Istanbul *
Atene (1- in 2- r )
v Benetke - Bari - Milan (1. in 2. r.) v	Videm	(1,	in 2-	r.)
v	Benetke	(1.	in	2.	r.)
v	Videm (2.	r.)
v Ljubljano (1. in 2. r.) v Portogruaro (1. in 2- r.) v Vicem - Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. 1 2.	razred)
v Cervinjan (2. r.) v	Videm (2.	r.)
na	Opčine	(2.	r.)
D A
A A A A D
A A A
DD v	Benetke < Milan - Ventimiglio (1.	in	2.	r
A v	Videm (1. in 2. r.)
DD v	Rim (1. m 2. r.)	...
D na Reko - Ljubljano	-	Zagreb - BudimpeS
(1. in 2. r.)
0.10 DD 015 D
I.05 D 5.30 D
6.20 A 7.0.) A
7.25 A
7.32 A 7.40 DD 8.15 A
8.25 DD
8.32 D
9.24 A 9 40 D 9.48 D
II.35 A 1150 D 13 30. DD
13.57 A
15.10 A
15.24 DD 17.00 A 17.18 A
17.44 DD
18.10 A
19.02 A
19.10 R 19.35 A 19.42 R
20.02 D 21.15 A 21.26 DD
21.45 A
22.25 D 22.50 A
PRIHODI
\7 Zuericha - Rima - Turina - Benetk	»
iz Vidma (vozi od 29. 6. do 9. 9. samo nedeljah in praznikih) u Vidma
(i*
iz Budimpešte - Zagreba - Reke - Opčin
Budimpešte ob torkih, četrtkih tn sobotah)
iz Cervinjana
z Opčin
iz Vidma
iz Portogruara
iz Turina - Milana
iz Vidma
iz Rima
iz Vičma
iz Vidma
cz Ventimiglie - Turina . Benetk iz Muenchena . Dunaja - Trbiža - Vidh1* iz Ltubljane - Opčin iz Vidma
iz Istanbula - Aten - Beograda . Ljublj*11* Reke
iz Barija - Rima - Milana * Benetk
iz Vidma iz Calaisa iz Vidma z Opčin
iz Trbiža - Vidma iz Tržiča (samo ob delavnikih) iz Portogruara iz Benetk iz Vidma iz Milana
iz Ljubljane - Opčin iz Vidma
iz Pariza . Milana . Rim* - Benetk
z Opčin
iz Muenchen* - Dunaja . Trbiža . Vid»*
iz Benetk
Pariza . Rima . Benetk
A — osebni vlak D — brzi vlak 1)D — brzi vlak
R — posebni motorni brzi vlak
r
IB II UTI
Mm
je iiu istmljeh
sitlilliBolratsls sinili
Velik korak naprej v razvoju socialne demokracije na Slovenskem in začetek globljega stika s slovenskimi in jugoslovanskimi mno* žicami, ki jih je tedaj že zajelo narodno - osvobodilno- gibanje
•*. in 16. avgusta 1896 je in V Liubliani> Pr' Virantu * sedanjem Levstikovem tr-u) ustanovni zbor Jugo-■ ovanske socialdemokratične -tanke. Dotedanje sociali-no gibanje na Slovenskem. ... P° Prvih začetkih v št la ih izcbraževalnih dru-' v’lh. čitalnicah in podoh-dobivalo zlasti po "»infeldskem zboru leta 1888 n° Ve*i‘ razmah v okvi-ays*rijs!re socialne demo-a 1 ne stranke, je z usta-"'»Vitvijo Jugoslovanske so-no demokratične stranke, *e ve<^no ostala v okvi-h ..Arijske, ne glede na a.* manj formalno osa-
SVoSiVOKlt*V' mogl° Poglobiti j J i . Približati socialno j 0 .ac'ij° slovenskim rano-, j® ',n tako vidneje in te-ie Poseči v politično lenje na Slovenskem.
r,Tjvi zametki socialne de-nokracije na Slovenskem v »vsko-izobraževalnih dru-
li'if S° na zunaj nepo-*>o pobarvani. Tako bi °a) mogli sodi
■ ™Jiti na primer
UvVavil!h ljubljanskega de-4 eSa izobraževalnega dru-
Isv*
štva
novije;
»Slovenska Lipa* (usta-drn Jeno	leta),	ki	med
štv8lm .dolo^aj°. ‘la si dru-. bo«° ,Pr’zadeva »braniti in 1!e Peset|ali duševne in gmot-y . °risti delavskega stanu* ^ ‘bienitnimi (delavcem pri-ukon‘"l‘* razPro,,ami i» na-Ijaie ’ *U<*' knjižnice ustanov-<z ’ . Bodore in razprave „e na{ Politike) ter rad e vol j-r,aZ90i)°re tiska je in prane, \6’ ?e,)e goječ, druiab-klet
da	Poseben razdelek,
ded	dela	tcr	napo-
Pira■ SV°je druiabnike podla v posebnih slučajih«. 'tirana pravila pa po dru-llVskn^'11^ kažejo, da so de-iniel ,zo':>račevalna dru tva razr V samem začetku Pil ^ Pomen in so kre-ng3 zavest delovnih mno/u* s0 .jIovenskem. Pravila, ki ju! društva morala prert-
Veselice, telovadstvo napravljaje, dalje
tožiti
oblaste
Hilae 7““*siern. so bila pač bilo , *na razmeram, ko je
r*ba v policijskem Jjj-zsti "*n- grobem. -socialnem Čelo niU 'zbojevati človeško l®vniu'e bORoje. skraišnn <To-t’čn. 'n osnovne demokra-
svoboščine.
4«lgy°, obdobje slovenskega velo S *ga Ribanja je doži-jeVemSV°j Y‘šek v Železnikar-t'elovškra(lll'aln‘“m krogu. lJo ta ,j0 ern Procesu 1884. le-Ro»lov Us,anbvnega zbora Ju-kr„tizanske socialno demo-začenj-6 stranke pa lahko že °bdob''m0 ®°v°riti o novem v kai j . sai so na primer zboru*1 P 1 na ustanovnem »»CM* e socialno de-
kem kongresu in polemike, tudi med samimi strankinimi pristaši so se vedno znova vnele v strankinem ča-: opisu. Zanimivo pa je, da je tako imenovana tivolska resolucija (sprejeta na socialistični konferenci v Ljubljani leta 1909), ki obravnava narodno vprašanje in j hh.tvu, zlasti iz današnje perspektive, nedvomno slabokrvna (Cankar jo je, na primer, v celoti odklonil), poudarja pa vendar prvič v politični zgodovini Slovencev slovensko in jugoslovansko stališče, izzvenela takrat kot revolucionarni dogodek. Meščanske stranke, ki jim je bilo narodno vprašanje stalno na jeziku, niso namreč imele sploh nobenega narodnega programa, nobenega končnega cilja, še o zedinje-n; Sloveniji niso več govo-l de!
jugoslovanska socialistična stranka je do prve svetovne vcjne predstavljala najnaprednejšo in najaktivnejšo politično silo. Vzvalovila je s svojo vztrajno vsakdanjo torbo takratno politično in kulturno življenje, zbudila v ljudstvu speče upe v svetlejšo. prihodnost. Vse njeno dele nosi na sebi seveda pečat svojega časa. takratnih razmer in takratnega razvojnega obdobja Morda ni bila vstlfl na višini svoje naloge in njeno preozko gledanje na nekatera bistvena "vprašanja, njena neodločnost v velikih zgodovinskih trenutkih, so morda zavirala nien hitrejši napredek; toda svoje organizacijsko in pre-bujevalno delo je vodila in izvedla dognano in uspešno. V njenem sestavu sta se de-jmsko ves čas borili dve struji; zmerna in radikalna v začetku gibanja, desničarska in levičarska v času od prve do druge svetovne vojne Kakor prej v češki socialistični stranki, tako se je tudi tu razvila huda notranja borba med »mladimi* in »starimi*. Levo krilo v stran-
ki, ki ga je zastopala mladina, se je zavzemalo za energičnejši poseg na vsa področja narodnega življenja, za uveljavljanje socialnih in nacionalnih ciljev delavskega gibanja izven avstrijskega okvira, za zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov v neodvisni jugoslovanski republiki
Ce danes poskušamo kritično oceniti delo in vlogo socialno-demokratične fronte na Slovenskem, moramo ob njenih številnih iskanjih, napačnih- prijemih, razhajanjih in frakcijah razumeti, da je socialna demokracija na Slovenskem, ki se je z vse odločnostjo lotila boja za socialne in demokratične svoboščine, izgorevala pred-
vsem v tem boju. Razumeti n oramo pa, da je delovala v izredno težavnih okoliščinah in da je končno pomenila nekaj novega in je morala do tal podreti mentalno strukturo podanikov »večne* avstro-ogrske monarhije, ki so, hoče.š nočeš, bili vklenjeni v čas in razmeroma revno dediščino svojih prednikov. Gledano s tega stališča pomeni torej ustanovni zbor Jugoslovanske socialno demokratične stranke pred 80 leti v Ljubljani velik korak naprej v razvoju socialne demokracije na Slovenskem in začetek globljega stika s slovenskimi in jugoslovanskimi množicami, ki ,ih je tedaj že zajelo narodnoosvobodilno gibanje.
Bertolt Brecht je umrl
'Hffl
M;?
Maroko v borbi za
in popolno neodvisnost
združitev
svoje dežele
Ko se je Mohamed Ben Ju-sef lij. novembra lani po dvoletnem izgnanstvu vrnil v Rabat, se je zavela nova doba borbe maroškega ljudstva za neodvisnost in združitev. S Iraneosko-marosko deklaracijo od 2. marca letos. \i je bila plod razgovorov med Rabatom in Rurizom, je bila proglašena neodvisnost francoskega dela JVluroka. Toda to je bil šel#* prvi uspeh na poti k vzpostavitvi neodvisne in enotne maroške države. Takoj po vrnitvi iz Pariza je Ben Jusef v svojem govoru po radiu izrazil priznanje Franciji iu njeni socialistični vladi z Guy Molletom na čelu ter k temu dodal: «Naša prva naloga postaja ta. da storimo vse. da naša sveta zemlja pridobi ponovno svojo enotnost.* To je bilo nekako napovedovanje borbe med Rabatom in Madridom. Kajti Maroko, ki obsega 45.450 kv. km, je bil razdeljen dejansko na tri dele. Francija je imela površino 383.915 kv. km, r.a kateri živi 7 milijonov prebivalcev, Španija 21.000 kv. km s približno milijonom prebivalcev.
Dubrovniške poletne igre
Vseh predstav je bilo v mesecu juliju 34 - Med obiskovalci se vedno bolj veča tudi število inozemskih gostov - Poseben uspeh Jugoslaven-skega dramskega pozorišta s predstavami «Dundo Maroje» in «HamIet»
DUBROVNIK, avgusta — Zc nad mesec dni se vije nu dubrovniških zidovih bela zastava republike z napisom Libertas, kar je tudi simbol dubrovniških polet-?.i/i iger. Letošnje «Dubro-vačke Ijetne iyre» so je sed-me po vrsti; skozi cčla dva meseca so na sporedu dramska dela, opere, folklora, baleti in koncerti.
V večernih urah se vijejo žive reke ljudi vzdolž Plače med sivimi zidovi starih hiš in palač stare dubrovniške republike, na katerih je opaziti odsev od bizantinskega preko rimskega, renesančnega ter baroka, pa do novejših arhitektonskih slogov.
Čeprav so hoteli zasedeni le za 05 n d st., lahko govo-
rimo o precejšnjem turistič-: netiL prometu, saj so letalske proge in motorni vlaki, k i peljejo iz % notra njo st i v Dubrovnik že nekaj tednov vnaprej popolnoma zasedeni. Kar se tiče poletnih iger, le-te doživljajo letos velik uspeh. V uradu v Palmo-hčevi ulici je vedno živahno; telefonski pogovori, najavljanje prihodov novih gostov, rezervacije prostorov, razne informacije itd. Statistični oddelek ve povedati, da je v času prve polovice letošnjih iger, t. j. v mesecu juliju, obiskalo predstave okoli 20.000 ljudi, od teh je bilo skoraj 6.000 tujcev. Predstave, katerih je bilo po številu 24, so bile vedno popolnoma razprodane, med-
taticne
Bktiv
stranke 1888. le-
v° tuir*10 b°segli v razprti-* p c 1 slovenski delegati.
nemar!ni'fVivo gradivo in «zk0,r. a°ločena lokalistična
“srčnost
Siko:
ga
■le kasneje mar-
,ral u,JavedIa' fla ie sma‘ Kosin.,. r'ovn‘ občni zbor Ju-kratičnp soc'alne demo-k»t n„i/_,.:st*anke 1896. leta
bokak
^ih
Žic.
','avske
temeljni kamen
r)lu gibanju sloven-
<lc. Se!, jUgos'ovanskih mno-
k°: soofi8 ?emu ni' bil° ta'
S'oven a '»Učno gibanje na "i°«no S ie bilo dokaj 'e ves e. ' bre‘l tem, saj se votti n a».razvijalp pod vpli-blJe ake socialdemokra-le , .. amfeldskem zboru l'i?aciisk' °	tudi	orga-
str'jsk0 ° pove'/ano z a v-S*ra"ko e ^‘tldetnokratsko ^'"bljive \PriSo tega je ra-era|;„',.C. a 'U<H nacionalno-'n drUge ,n*' seParatistične Slojen	'e,	ki so bile
"‘Nniin. ' . stranka'stvu in VfčnaVr)(, bodil nem boju nSrb|)e P avstro-ogrske mo-t'°vne0a P, '•"tirajo od usta-’eihve. zbora v Ljubljani. Prej, a so se porajale že
Sp
"i zbo*P,,!iubl.1anski ustanovil0 demoi,IS0s'0vanske socialni klej Ja e stranke je
j°"balni „i°. pre’ predvsem □ tl	'
ha
betha ci’ ,v pr'bodnosti,
Ni* ,;Pžd- "a refluo očit-b'božic .. i"goslovanskih Soc,a, zclružitvi.
k! Ro sen°ttkTokratični s'ran'
.laR° Pril
izobražen bet tudf ,Pa
pbžneje pIvab *ai vJe^ ?el0 aktiv
Pogled na Dubrovnik, kjer letos že sedmič z uspehom uprizarjajo dubrovniške
poletne igre.
BERTOLT BRECHT
razmere*’ ki naj bi ure’
r akriio v V ,,Rtranki Elrde ki*. . v Drihnn««..:	ozj_
!*PVi|bi Priključili tudi ” «0 let nV*- "b k«"-
tU(li lv»nJ o na^el V n’° bie r,u„ Cankar, ki je
e|9bstVaPOlit.ični boi (V^
»k
no pose-
  ina
,8tranke P!a'"o-demokrat-s ' revni,._*?	P" okto-
se
t'iitičnn"?. vflabila v komu-
nski Z'""1 *e je na°SramVOkU00‘ji °Predelila za
k Delavskoranlt°)-
ni** htočno g'!lanie »o ta-s- bdhostni u°btežpval' tudi k delavci ho °i *-ePrav ao :;^VnoItb-"‘, ‘bdi za ena-
?v55.;:
galo
;oci
urne pra-J'm nasprot-so narodno
Pnuče~ <!eVani<> ip
m iall»'ič ,i1" 'ibdstvo ...
h d#li	s"
r ,	*	besedo	^	,p	n"-
.' °dnostnem v tisku. O "Pr*vljajj .vPraianju so 0r° n* via-
Po kratki, toda težki srčni bolezni je 15. avgusta zjutraj v eni izmed bolnišnic vzhodnega Berlina umrl Bcrtglt Brecht, eden od največjih sodobnih pesnikov in dramaturgov. Čeprav je bilo znano, da boleha za neozdravljivo boleznijo, vendar je vest o njegovi smrti hudo prizadela ne samo njegov »Berliner En-semble*, ampak ves gledališki svet obeh Nemčij in ves kulturni svet,
Bertolt Brecht se je rodil pred 58 leti v Augsburgu ter se je kot sin bogatih staršev posvetil zdravniškemu poklicu. Čeprav je bil vzgojen v meščanskem okolju, je že kot deček prisostvoval sestankom delavcev, ki so bili zaposleni v očetovem podjetju, in se seznanil Z njihovimi problemi, V prvo svetovno vojno je bil vpoklican kot bolničar, toda še prej se ni strinjal z militarističnimi idejami in je vojno sovražil. Prvo leto po vojni je napisal svojo prvo drHmo »Udarec bobnov v noči«, ki mu je prinesla slavo s Kleinstovo nagrado. Nekaj let kasneje pa je z enim izmed svojih velikih sodobnikov, Lionom Woichtwagerom, napisal delo «£ivljenje kralja Edvarda Xl.», toda že leta 1923, po prvem Hitlerjevem udaru, najdemo oba na nacistični črni listi.
Njegov umotvor je «Bera-ika opera*, ki jo je Brecht napisal 1928. leta, ko je bilo objavljeno še drugo njegovo delo «Pod vin jniriec mesta Mahagonija«. Za leta 1930 je začel objavljati posamezne zvezke »Poizkusno*, v katerih lahko najdemo skoro vsa njegova dela. S publikacijo teh del je prenehal v letu 1933,
ko je prišel Hitler na oblast v Nemčiji. Brecht je še istega leta zapustil domovino in se končno nastanil v Kaliforniji. V obdobju svoje emigracije je napisal dramo »Puške gospe Kar ar«, nato «Strah in beda Tretjega rajha«, katere premiera je bila 1938. leta v Parizu. «!Wai»a courage» je bila prvič prikazana 1940. leta v Švici, e/.ivljenje Galileja« pa 1948, leta v New Yor-ku. Približno v istem času je znani Mac Chartyjev komite postavil Berta Brechta na zatožno klop, toda nemški pesnik in dramaturg je tudi tokrat ostal zvest svojim idejam in je zapustil Ameriko, v kateri je živel dolgo vrsto let. Vrnil se je v Nemčijo, v vzhodni Berlin, kjer je postal upravnik »Berliner Ensem-blea*. ki je bil za Nemce Vzhodne iu Zapadne Nemčije simbol vitalnosti njihovega gledališča.
Na pariškem festivalu sta niegova «Marnu courage« in »S kredo začarani krog« doživela nepozaben uspeh. Obnovljeni film sBeraška opera« je v Zapadni Nemčiji zabeležil rekordno število gledalcev.
Ze bolan je Brecht preteklo pomlad odpotoval v Milan, kjer je prisostvoval novi inscenaciji svojega klasičnega dela »Beraška opera*. Kmalu po povratku v Berlin se je, zavedajoč se skorajšnje smrti, z. vso silo vrgel na pripravo evropske premiere »Galileja*, toda njegova želja, da bi prisostvoval njeni izvedbi, se na žalost ni uresničila. Brecht je za vedno zatisnil oči sredi nedokončanega dela. sredi, ustvarjanja novih del, v katerih bi še naprej zasme-
hoval filistrstvo in prikazoval človeka kakršen je. Umrl je v naročju svoje žene, znane gledališke igralke Helene VVai-gel. Njegova smrt je v gle dališkem in umetniškem svetu zapustila praznino, ki jo bo težko izpolniti. Bertolt Brecht, bo ostal vsepovsod, kjer obstaja gledališče, kjer imajo živ smisel za poezijo. Njegovi verzi, ki jih je posvetil bodočim rodovom: »Prišel sem med ljudi, v času u-porov in se z njimi uprl. Tako je potekel čas, ki mi je bil dan na zemlji« jasno osvetljujejo moža, borca in umetnika, ki bo ohranil častno mesto v kulturni zgodovini človeštva.
tem ko so za tekoči mesec najavljene številne rezervacije obiskovalcev iz države kakor tudi iz tujine, še posebno iz Nemčije in Holandske.
Uvod v dubrovniške poletne igre je bila predstava Gunduličeve «Dubravke«, slavospev dubrovniškega pesniku, v katerem poveličuje dubrovniško starodavnost in težnjo Dubrovčunov po svobodi in samostojnosti. Letošnjo priredite v je režiral, kot prejšnja leta, Tito Straz-zi dirigiral pa hrvatski skladatelj Jakov Gotovac (tudi avtor znane opere sEro z gnega sveta«).
Med drumskimi deli, ki so doživela nelifc uspeh, pa je trebu se posel,«] omeniti delo Marinit Držiča «Dundo Marnje« ter dramo Widiomu Shakespearu »Hamlet«, kateremu daje naravna scena trdnjave l.ovrijenac še posebno veličasten okvir. Obe deli je igralo Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda. Na programu sledijo še dela, lent Corueilla »Le Cid* (Gospod) v trdnjavi Reve lin in J. VV. Goetheja «Ifigenija na Tavridi« ter Sliukespearov »Sen kresne noč i«.
Operni del sestarTjajo Verdijev «Othello», kateregu igrajo v trdnjavi Reuflin, Rossinijev »Seviljski brivec«, Mozartov »Bon Juan«, Gotovčev »Ero z onega sveta* ter opera mladega un-gieikegu \ komponista Ben javi in a Hrittena »Rop I.iicre-tie« v režiji Vlada Habu-neka.
Pri baletnem repertoarju sta zastopana tudi dva domača avtorja, I.hotkin z delom »Vrag na vasi« ter Gotovac s »Simfoničnim kolom«, sledita še deli Mozarta »Les pet.ts Riens« in Straussa »Verklungene Fe-ste«. Med raznimi koncerti, ki so bili na sporedu, pa je. treba omeniti koncert simfoničnega orkestra Zagrebške filharmonije in radia /ugreb pod vodstvom Antoniu Janigra ter koncert Gradskega orkestra, na katerem je gostoval tudi rimski čelist Giuseppe Selmi, ki je izvajal Schubertov Koncert za čelo.
Folklorni del letošnjih iger pa izpolnjuje skupina »Lado« iz Zagreba.
Iz tega kratkega pregleda je mogoče takoj videti važno vlogo, ki jo ima dubrovniški festival tako v domačem, kot tudi v mednarodnem kulturnem življenju, saj go nekateri primerjajo s festivali it Edinburgu in Salz-b u rg u.
V Dubrovniku se poleg številnih gostov, nahajajo
tudi priznani domači in inozemski umetniki, med temi češka gledališka delegacija z direktorjem praškega »Bi-radia*, Atmarom Kvejčom, bolgarska gledališka delegacija, zagrebški dirigent Antonio Juuigro, Oskar Sere/ (nuj bolj znani sedanji muzikolog in pisec biografije ruske »Velike petorice« Soštukoviča, Ravela, Sibeliu-sa in dr.), Ernest Merzen-d.orfer iz Salzburga, direktorja berlinske in muen-henske Opere, znani profesor na kolumbijski univer-2', llenrg Wells, poljski minister za kulturo in umetnost, razni predstavniki javnega in kulturnega življenja ter mnogi člani tujih poslaništev v Beogradu, Dubrovniške igre so dosegle tudi važno mednarodna priznanje; prvič so jih uvrstili v re no miraiii angleški festivalski prospekt »fe-stivals in Britain and al-vood 1956», skupno z dese-
tino drugih najbolj priznanih evropskih festivalov. Zanimivo je tud i, da letos prvič festival snemajo tudi zn film in sicer beograjske «Filmske novosti« za angleško BBC, podjetje »Bosna-J’lm« iz Sarajeva pa izdeluje barvni kulturno-doku-mentarni film. katerega bodo dokončali ie do septembra.	MARIO	BAN
Nuklearna energija v kmetijstvu
Zveza kmet ijsko-gozdar.sk ih zbornic Jugoslavije pripravlja načrt dela o uporabi nuklearne energije v kmetijstvu in gozdarstvu. Ustanovili so pet delovnih skupin, in sicer za prehrano, za selekcijo rastlin, zaščito rastlin, živinorejo ip veterinarstvo ter za konservno industrijo. Vzporedno s tem bodo organizirali tudi nekaj seminarjev za strokovnjake domačih znanstvenih ustanov,
Tanger pa je izločen in je pod mednarodno kontrolo.
V času, ko je bil spor med Francijo in Marokom na višku, to se pravi tedaj., ko so Francozi Ben Jusefa izgnali, se je začel Franco postavljati za zaščitnika maroških 'interesov. Toda čim bolj šo se odnosi med Francozi in Maro-kanci izboljševali in se je s tem bližal dan podpisa pariških sporazumov, tem bolj se je Franco upiral neodvisnosti španskega dela Maroka. V začetku je obsodil pariške sporazume, češ da so prenagljeni in da so uperjeni proti Španiji in maroškemu ljudstvu, Pri tem je trdil, da je pridobivanje neodvisnosti, odnosno uvajanje »neorganske demokracije peklenski način uničevanja*. Francov minister za zunanje zadeve Arta-ho pa je izjavil naslednje: »Pravice in interesi Španije v Maroku niso odvisni od Francije. Sporazum med Francijo in sultanom ne more ukiniti pravic, ki jih ima v Maroku Španija.*
Tako stališče Madrida je naletelo na ostro reakcijo. V španskem področju Maroka je prišlo do množičnih demonstracij pod geslom:	#Zivela
neodvisnost vsega Maroka!* Francova vojska je demonstracije zadušila v krvi. Pri tem je bilo ubitih 20 demonstrantov, ranjenih pa jih je bilo nad 100. In v tem ko je Francova garda dušila demonstracije v obmejnem področju Hifa, je prišlo do upora. Pri tem se je Franco znašel v težavah in je zato, menjal svojo taktiko: v aprilu so se začeli v Madridu maro-ško-španski razgovori. 'Maroko je ime) pri tom močne položaje, ki so temeljili na sporazumu s Francijo in na močnih težnjah španskega področja po neodvisnosti in združitvi dežele. Španija je bila po desetih letih upravljanja nad enim delom Maroka prisiljena priznati suverenost in neodvisnost Maroka.
Ce primerjamo tekst pariškega sporazuma s tekstom madridskega sporazuma, bomo opazili občutno razliko. Obveznosti, ki jih je Maroko prevzel do Španije, so manjše od onih, ki jih je prevzel Maroko do Španije N:dalj se do Francije. Tako se na pr. v skupni deklaraciji objavljeni v Madridu, ne omenia «medsehojna obveznost*, niti se ne govori o gospodarskem in kulturnem sodelovanju.
Toda s pariškim in madridskim sporazumom se borba Maroka za popolno enotnost <e ni končala. To je bil konec le prve etape. 0s'al° 3e nerešeno vprašanje področij, za katere -se v Madridu trdi,
OH JIKtI ISl.OVAfoSfiO - ITALIJANSKI M Kil PRI GORICI
\/ njej počivajo ostanki Karla X., Henrika V., Ludvika XIX., Marije Terezije Cliarlotte in Marijo Luize Parmske
f* «
Notranjost bourbonske grobnice na Kostanjevici pri Goriči.
Ko sem se nedavno ustavil, je prišlo nad 4000 Francozov
ter mnogo drugih vidnih o-sebnosti tistega časa. Rojaki so mu prinesli domačo prst z željo, da bi v njej počival, če že ni vladal. To prst hranijo v posebni posodi. Pozlačena krona, ki je pokrivala to	posodo, je bila u-
kradena. Na njej je bil napis v	latinščini:	»Henriku
V., kralju. Na tvojo krsto naj položimo kraljevsko krono, ki je nisi nosil, niti zgubil, temveč ohranil.*
Poleg Henrika je na eni strani krsta njegove žene Marije Terezije, na drugi pa krsta sestre Luize Marije Terezije,	vojvodinje	Parmske,
ki je umrla 1864. leta v Benetkah.
Na sredini, na desni strani grobnice, sem na krsti opazil kratek napis C. X. in tako le »zadel* kralja Karla X. Spremljevalec mi je to potrdil in	nadaljeval s svojim
pripovedovanjem ...
Karel X. je prispel v Gorico skupno z družino in služabniki 20. oktobra 1836 kot gost grofa Coroninija. Stanoval je v stari palači grofov Coronini-Cromberg, imenovani Cingraf. ki leži sredi krasnega parka ob potoku Korenu v severozahodnem delu Gorice. Umrl je 8. novembra istega leta. Avstrijci so mu priredili svečan pogreb, njegovo truplo so izročili v varstvo kostanjeviškemu samostanu.
Kraljevo srce so vložili v posebno srebrno posodo, privezano h krsti. Karel X. je prišel na prestol v šestdesetem letu starosti: vladal je šest let, prav toliko let Pa je preživel v pregnanstvu. Preden je prišel v Goric**, je zbiral zavetje že v Angliji in na Češkem. Časopis tistega časa takole opisuje pogreb izgnanega kralja; Reveži z gorečimi svečami so o-tvorili sprevod, za njimi je šel oddelek mestnega vojaštva, temu je sledila uniformirana mestna godba in dii-hovščina, za temi mrtvaški voz, ki ga je peljalo šest črno odetih konj, vrh voza je stala kraljeva krona, Ob vozu so stopali v dveh vrstah kraljevi lakaji, držeč v rokah prižgane sveče, okrašene z znaki kraljeve rodbine: bela zastava z lilijami,.. Za
na obmejnem prehodu med Jugoslavijo in Italijo v Rožni dolini, sem zagledal tablo, ki v slovenskem in francoskem jeziku vabi na ogled grobnice Bourbonov na Kostanjevici, ki je oddaljena od tod dober kilometer.
Napotil sem se v samostan. ki ga upravljajo frančiškani.
V podzemlje me je spremljal stari frančiškanski pater, po imenu Glto. Ustavila sva se najprej ob fotografskih posnetkih pogrebnih sprevodov in svečanosti zadnjih Bour-bonov. Potem pa me je spremljal po ozkem hodniku, po katerem ti skoraj zastaja dih, do razsvetljene grobnice. V njej je šest masivnih krst; ena je bronasta, druge pa marmornate. Poln radovednosti sem se najprej obrnil h krsti, na kateri je položena prazna steklena posoda, misleč, da je od Karla X. Toda spremljevalec mi je povedal, da je v njej truplo Henrika V., grofa Ghamborda, ki je umrl leta 1833 v Frohsdorfu. Bil je zadnja »suha . veja* bourbonske kraljevske rodbine Henrik ni videl franco-i skega prestola. V Gorico so Henrikovo truplo pripeljali s posebnim vlakom. Na pogreb
vozom sta stopala pokojnikov sin grof Marnes in vnuk grof Chambord (Henrik V.) ter ostali dvorjani, za njimi ostala goriška naselbina Francozov ein končno ostalo prebivalstvo. Ulice so bile polne ljudstva, ki je prihitelo od vseh strani, da vidi kraljevski pogreb. Trgovine so bile zaprte, okna pa pregrajena s črnino. Sprevod je krenil proti Kostanjevici, kjer so nameravali začasno položiti Karlovo truplo v grobnico ■ grofov Thurn. (Takrat so Bourboni še vedno upali, da se bodo vrnili na francoski prestol in odpeljali s seboj mrtvega kralja.)
V marmornato ploščo, ki je vzidana ob krsti zadnjega bourbonsktga kralja, so vklesane naslednje besede: Tukaj ju bil položen U. novembra 1836:	zelo visoki, zelo mogočni in zelo odlični knez Karel deseti tega imena, po milosti božji kralj Francije in Navarre, umrl v Gorici 6. novembra 1836, star 79 let m 28 dni.
Poleg krste Karla X. je na levi strani krsta s' truplom njegovega sina Ludovika' XIX Umrl je v pregnanstvu kot cče, v sončni Gorici 1844. leta. Na desni strani. Karla X. pa je krsta Ludovikove žene Marije Terezije Charlotte, u-mrle 185! leta v svoji graš ččini v Frabsfordu v Avstriji.	......
V času prve svetovne vojne, ko se je fronta približala Gorici, so Avstrijci odpeljali bourbonske krste na Dunaj, kjer so ostale od leta 1917 do leta 1932. Takrat so jih Avstrijci vrnili kostanjeviškemu samostanu.
Vse krste so obdane s težkimi marmornatimi sarkofagi, ki onemogočajo pogled v notranjost krst, v katerih so balzamirana trupla pokojnikov.
V debelo in orumenelo knjigo, kamor se že leta in leta podpisujejo obiskovalci, sem se podpisal še jaz, se zahvalil prijaznemu in zgovornemu spremljevalcu ter s pospešenim korakom odhitel iz hladnega samostana na sonce. Po glavi pa so mi rojile misli »o zelo mogočnem in zpIo odličnem knezu Karlu* in o njihovih naslednikih, ki so ostali brez kraljestva ..,
da so španska nacionalna *■ zemlja, kajti po tem sporazumu se je Španija odrekla svojim privilegijem, ki jih j* pridobila v Maroku po letu 1912, s čimer je vprašanje St-ute in Melile ostalo odprto. Niti ni bilo rešeno vprašanje novačenja čet na bivšem Kali-fadskem ozemlju. Za sedaj se ugiba, da bodo ta vprašanja urejena z. novimi razgovori, marošika vlada pa ne sprejema pri tem nikakih odločnejših ukrepov. Po vsem tem sodeč želijo v Rabatu, da se najprej reši vprašanje Tan-gerja in Sahaie, da bi tako okrepili položaje za nadaljevanje svojih zahtev glede Seute in Melile,
Prvi mednarodni statut Tan-gerja je bil določen s konvencijo, ki je bila podpisana v Parizu decembra 1923 in potrjena z dekretom maroškega sultana dve leti pozneje. V juliju 1925 so Velika Britanija, Francija in Španija podpisale protokol o nevtralnosti in internacionalizaciji Tangerja. Toda Španija je pri tem zahtevala popolno kontrolo nad Tangerjem in zato je bil julija 1928 podpisan nov sporazum, s katerim je ona dobila kontrolo le nad policijskimi silami. Leta 1940 je Španija svojevoljno zasedla tangersko področje in ga praktično spremenila v svoj izključen protektorat. Po končani vojni v avgustu 1945 je bil na konferenci francoskih. britanskih, ameriških in sovjetskih	strokovnjakov
sprejet sklep o vzpostavitvi začasnega mednarodnega režima in o takojšnjem umiku španskih čet s področja Tangerja. V oktobru istega leta pa je bila ponovno vzpostavljena mednarodna up*ava nad ozemljem.
Sedaj vodi Maroko v okviru borbe za neodvisnost in e-notnost akcijo za vzpostavitev svoje	suverenosti nad
Tangerjem	in za	ukinitev
mednarodne	uprave.	Glede te-
ga so bili doseženi že prvi rezultati. V začetku juliji letos so člani odbora za. mednarodno kontrolo v Tangerju, ki ga sestavljajo predstavniki ZDA,	Belgije.	Španije,
Francije, Velike Britanije, I-talije, Holandske in Portugalske ter minister za zunanje zadeve Maroka podpisali v Rabatu tekst protokola o Tangerju. Po tem protokolu je bil dosežen sporazum, da se ukine položaj administratorja področja Tangerja in dl njegove funkcije prevzame guverner pokrajine, ki je odgovoren maroški vladi. Administrativna služba področja se v sedanjem sestavu prepusti pod upravo guvernerja. Splošna policija se vključi v upravo nacionalne varnosti, posebna francosko-maroška policija pa se stavlja na razpolago maroški vladi. Vsi ti ukrepi imajo začasen značaj, dokler se ne dokončno reši vprašanje Tangerja, oziroma dokler se ne	vzpostavi vr-
hovnost Maroka nad tem o-zemljem,
Maroko postavlja v poslednjem času tudi zahtevo, naj se mu vrnejo	tudi nekateri
deli Sahare, ki so pod oblastjo Francije. Te svoje zahteve Rabat utemeljuje s tem. da je prebivalstvo Sahare maroškega porekla in da morajo biti zato ta področja priključena Maroku. Francija pa se temu upira. In tako se je razvil nov spor ali vsaj nova ovira v razvoju francosko-maroških odnosov. Zanimivo je pri tem omeniti, da skušajo v Madridu	razvneti spor
med Francijo	in Marokanci
glede Sahare ter da se pri tem kažejo za prijatelje Maroka. Očitno je pri tetr^ da gre za borbe za prestiž v tej novi neodvisni deželi na o-friški celini, kakor je tudi o-čitno. da te frankistične spletke ne bodo zavrle borbe Maroka za popolno neodvisnost in enotnost dežele.
IsJrsko Narodno gledališče
Puljsko narodno gledališče bo pričelo svojo prihodnjo rezono kot Narodno gledališče >a Istro. Prenehalo pa bo zato delovati Bujsko gledališče. Nekatere igralce Bujskega gledališča bo angažiralo gledališče v Pulju. Novo gledališče bo upravljal gledališki svet kot družbeni organ. V rijem bodo predstavniki iz Buj, Pazina, Poreča, Labina 'n Pul.ia. V prihodnji sezoni bo Narodno gledališče za Istro razširilo abonmaje, prav tako pa gostovanja bo vsej istri.
Gostovanje kitajskih akrobatov v Jugoslaviji
V zameno za gostovanje na-šm opernih pevcev na Kitajskem je prišla na enomesečno gostovanje po Jugoslaviji skupina kitajskih artistov. Gostovali bodo v večjih kraj.h in republiških središčih.
Popravek
V včerajšnjem članku k....a ((Stari grehi* na odru P. D. »Lonjer-Katinara* se je pripetila neljuba pomota. Šestdeseto obletnico ustanovitve društva »Zastava* je priredil skupen koordinacijski odbor obeh domačih prosvetnih društev in ne samo p. d. »Lonjer-Katinara*, kakor se je pomotoma vrinilo v poročilo.
SESTANEK NA PREFEKTURI ZA VEČJO POTROŠNJO GROZDJA
Konec septembra v Ljudskem vrtu tradicionalna razstava grozdja
Razstava bo še v Gradiški in Krminu, kjer bo tudi nastop tolklornih skupin, godb in alegoričnih voz
Pod predsedstvom prefekta je bila prejšnje dni na prefekturi seja v zvezi s kampanjo za večjo potrošnjo grozdja. Prisotni so bili predsednik trgovske zbornice Depicolzuaoe ter direktor dr. Candutti, predsednik pokrajinskega inšpektorata Marsano z dr. Ver--bijem, direktor Zveze trgovcev Del Neri, dalje soriškega županstva, raznih ustanov, občni naše pokrajine itd. Sklenili so, da bodo organizirali v naši pokrajini tri ločene razstave grozdja, in sicer v Gorici, Gradiški in Krminu. Kakor se zdi, bo razstava v Gorici zelo verjetno 30. septembra. Medtem ko v Gorici ne bo ob tej priliki nikakršnih prired1-tev. nameravajo v Krminu poleg razstave organizirati' tudi r astop folklornih skupin, kon-
cert godb ter povorko alego-ličnih vozov.
V. Gorici bo kakor vedno razstava grozdja po kioskih v ljudskem vrtu. Trgovci pa bodo pozvani, naj okrasijo svoje izložbe z > grozdjem; 1 kdor bo imel najlepše okrašeno izložbo bo prejel prvo nagrado. Poieg tega je ministrstvo za poljedelstvo sklenilo razpisati natečaj za najboljši članek ali študijo, ki bo prikazal hranilno in terapevtsko vrednost grozdja.
Trgovci, ki želijo sodelovati na natečaju, naj pošljejo prošnje pokrajinskemu inšpektoratu za poljedelstvo !v Ul. Duca D’Aosta. Ob tej priliki so izvolili tudi organizacijski odbor, ki bo imei nalogo pripraviti razstave, in manifestacije.
Prejšnja leta so na razstavi
IZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA NA GORIŠKEM
V pol lela prišlo Ir nam 214.(1 n v jug. obmejni pas pa 133.000 ital. državljanov
Mali obmejni promet na podlagi videmskega sporazuma, ki je bil podpisan pred enim- letom, je od začetka januarja do konca julija uporabilo na Goriškem prepustnica za prehod meje 214.754 jugj-stovanskih in 133.543 italijanskih državljanov. V januarju je s propustnico prekoračilo mejo 17.556 italijanskih in
V juliju pa'22.027. italijanskih ter-34.274 jugoslovanskih državljanov. '	•
OPOZORILO
Vodstvo Dijaškega doma v Gorici obvešča, da se bodo ponavljalne lekcije za izpite pričele dne 29. avgusta ob IS. uri Dijaki in dijakinje, kt se zele udeležiti tečaja, naj pridejo v dom ta dan, kjer dobe podrobna pojasnila.
Vodstvo
29 907 jugoslovanskih državljanov, v februarju 9.424 italijanskih ter 27.818 jugoslovanskin državljanov. V marcu se je število še bolj povečalo, in sicer je odšlo v jugoslovanski obmejni pas 17.788 italijanskih državljanov, k nam pa je ptišlo 37.636 jugoslovanskih. V aprilu je šlo čez mejo 20.000 italijanskih in 23.655 jugoslovanskih. V maju 26.591 italijanskih in 25.426 jugoslovan? skih. V juniju 20.900 italijanskih in 30.038 jugoslovanskih.
Mike Bongiorno je 1
v Gorici
Znani televizijski napovedovalec za rubriko »Odnehaš ali nadaljuješ« Mike Bongiorno ie prišel v torek z letalom popoldne na goriško letališče, kjer se je precej časa zadržal v baru in dal precej podpisov. Proti večeru je nadaljeval pot v Gradež, kjer je prisostvoval neki predstavi.
Motociklist padei v Pevmi in se potolkel
V četrtek pozno zvečer »e je v Pevmi ponesrečil z motorjem 42-letni Romeo Marini iz Ul. Čampi.54 v Gorici. Motociklist je takrat z vozilom piivozil z Oslavja proti Gorici. Ko je prišel do srede vasi v Pevmi, je po nesreči padel z vozila in se ranil v glavo. Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenfega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia.
DEŽURNA LEKAHNA
Danes posluje Ves dan tn
ponoči lekarna S. Oiusto, Kor-zo Italia 102 -. tel. 31-52. ,
so svoje pridelke, ki so želi velik uspeh. Želeli bi, da bi tudi tokrat dostojno zastopali svoje sadje, ki je znano daleč naokrog prav zaradi tega. ker ciaje izredno dobro kapljico.
Lep izlet SPD na Triglav
Na veliki šmaren ter v četrtek je Slovensko planinsko društvo iz Gorice organiziralo uspel izlet na Triglav. Na začetku vreme izletnikom ni bilo najbolj naklonjeno, ker jih je v Bovcu ter v Trenti pozdravila izredno hude nevihti, med katero je zapadlo tudi nekaj sodre. Okoli 10 ure pa se je pričelo jasniti z južne strani, kar je omogočilo, da so izletniki odrjpili^v dolino Zadnjice Iter “dalje proti Doliču, nekdanji Tržaški »oči. Naslednji'dan je " bil namenjen vzponu na vrh. v dveh urah s-j prispeli na, vrh, kjer je biro že precej ,«drerfa», .ke.r sp s Kredarice in Planike prihajali ljudje kar, v trumajr. Ral-gled je bil res »božanski*, kot se pravi obthikdr ppifil&h. N* vse kraje’ je 'biro jSŠno, sami okoli Ljubljane je bilo oblačno. Videlo se je Veliki' Klek na eni strani na drugi pa morje ter obalo Istre. Za nameček se je nekajkrat prikazala tudi »»glorija*, ‘ mavrični obroč v niegli. Veš dan se razgled ni poslabšal. Res' krasen dan, kakršnega le redkokdaj doživijo tudi vztrajni obiskovalci gora.
'
GENERALNI PHEGLKI), PKKI> OLIMPIADO
Danes se začne v Budimpešti veliki	vaterpolo turnir
Glavna favorita sla Madžarska in Jugoslavija
Z rezilom se je urezal
Ko je včeraj popoldne 34 letni Stanislav Gherbert iz Ul. Mamelli 6 v Goriči delal z nekim rezilom, se je urezal v desno roko. Ker je bila rana precej globoka, je takoj odšel v ambulanto Zelenega križa, odkoder ga je rešilni avto od peljal v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
— KINO	—
COHSO. 17.60: «Največja ljubezen sveta*. A. Sheridan.
VERDI. 17.00: »Džungla kva drata», E. Bornine in T Curtis.
CENTRALE. 17.00:	»Obzorje
ognja*. P. Graves.
VITTOH1A. 17.00: »Zarota nedolžnih*. E. Gjvann, v bar-
t flrflh. (i fllfillf |*i||
MODERNO. 17.00:	»Prepovedan m.	.
LETNI KINO. 21.00: »Odhod z valčkom*, D. Prige.
BUDIMPEŠTA, 17. — Jutri se začne v Budimpešti na donavskem otoku Margherita veliki mednarodni turnir v vaterpolu s sodelovanjem reprezentanc Madžarske. Jugoslavije, Italije. Romunije in Vzhodne Nemčije. Razen teh bosta nastopili še B reprezentanci Madžarske in Jugoslavije. Razen Sovjetske zveze bodo torej zastopane na turnirju vse najpomembnejše evropske sile v vaterpolu in bo zato turnir najlepša preizkušnja l moči posameznih ekip neposredno pred olimpiado v Melbournu.
Italijanska reprezentanca je dopotovala v madžarsko prestolnico ze včeraj. Po izjavi tehničnega komisarja De Filip-pisa bo osnovna postava italijanske ekipe naslednja:	Ca-
vazzoni; Rubini, Marciani; Dennerlein II.; Pucci, Peder-soli, Peretti. Rezerve so: Mar-cotulli, Mandli I., Mandli II., Buonocore in D’Achille.
. Danes pa' so prispelj v Budimpešto tudi jugoslovanski vaterpolisti, ki bodo nastopili V naslednjih postavah: A reprezentanca — Kovačič, Am-iel, Kačič, Cipci, Vuksanovič, Ježlč, Nardeli. Arneri, Radonjič, Frankovič, Hoje in Jugovič; B reprezentanca — Ja-nekovič, Mušketirovič, Cukvas, ZuželJ, Siljak, Cirkovič. Barle in Orlič.
7.a najvecja favorita turnirja veljata Madžarska in Jugoslavija. na najboljši uspeh pa sme upati tudi Italija. Seveda pa niso izključena presenečenja kot je bilo na primer tudi v Neaplju, kjer je Italija premagala Madžarsko.
Vrstni red tekmovanja je bil že pred časom določen in je naslednji:
Sobota, I*.: Italija - Romunija: Nemčija - Madžarska.
Nedelja, 19.:	Romunija -
Nemčija: Italija - Jugoslavija.
Ponedeljek, 20.: Madžarska -Italija: Jugoslavija - Nemčija.
Torek, 21.: Romunija - Madžarska: prijateljsko srečanje Madžarska B - Jugoslavija B.
Sreda, 22.: Jugoslavija - Romunija: Nemčija - Italija.
Četrtek, 23.:	Madžarska -
Jugoslavija:	povratno prija-
teljsko srečanje Madžarska B - Jugoslavija B.
Cestno prvenstvo (profesio-nalisti>: Albani, Baffi, Coppi. Defilippis, Fantini. Magni. Maule, Nencini. Rezerva: Moše r.
DUNAJ, 17.	— Avstrijska
kolesarska zveza je določila svoje predstavnike - diletante, ki se bodo udeležili cestnega prvenstva v Kopenhagenu. Ti so: Christian, Mascha. Durla-cher. Thaler, IgnatoviUch. Lin-thoudt. Rezerve: Posti, Schvvei-ger, Wukitsevitsch.
MEKSIKO. 17. — Meksikan-ska kolesarska zveza je sklenila, da ne bo poslala nobenega od svojih dirkačev na prvenstvo v Kopenhagen. Vzrok — nezadostna pripravljenost za tako važno tekmovanje.
PARIZ, 17. — Roger Wal-kowiak, zmagovalec letošnjega Toura, ne bo sodeloval na prvenstvu v Kopenhagenu. ker se ne čuti dovolj pripravljenega. Nadomestil ga bo Bau-vin.
TENIS
Ayala in Nielsen izločena v Viareggiu
VIAREGGIO; 17. — Pietran-geli in Merlo sta se plasirala v finale mednarodnega teniškega turnirja v Viateggiu. Prvi je premagal Ayalo s 7:5, 4:6, 6:3, drugi pa Nielsena s 3:6, 6:3, 6:2. Finalno srečanje bo jutri.
V moških parih sta Nielsen in Ayala premagala italijanski par Merlo-Maggi z 8:6, 6:3.
BOLZANO, 17.
Merlo,
PRED PRVENSTVOM NA BLEDU
- -
IHEji
Prizor z jugoslovanskega izbirnega tekmovanja za evropsko prvenstvo na Bledu. Na startu so četverci.
BLED. 17. — Po zaključenem izbirnem tekmovanju za sestavo jugoslovanske državne rtprezenl e lice, za evropsko prvenstvo v veslanju, bodo reprezentanco sestavljale na-sledne ekipe in posa-nezniki:
Moški: Skiff Mornar (Vlašič), dvojka brez krmarja Krka, dvojka s krmarjem Mornar, doublešcull 'lumiš, četverec brez krmarju Mornar, četverec s krmarjem Crvena zvezda, osmerec Krka. Zenske:
četverec s krmarjem Branik, skiff	Mornar	(Botičevič),
d.ouble-scull Mornar, osmerec Crvena zvezda in Partizan (Subotica). Včeraj je prispela na Bied romunska reprezentanca z več kot 20 veslači.
KOLESARSKA DIRKA DILETANTOV PO EVROPI
Gervasoni (It.) in Riviere (Fr.) zmagovalca včerajšnjih poletap
NOGOMET
Jutri v Ljubljani Kitajska-Slovenija
LJUBLJANA, 17. — V nedeljo bo v Ljubljani pričakovana mednarodna nogometna tekma men olimP1^ sko reprezentanco Kitajske, gostuje po Jugoslaviji in ? prezentar.co Slovenije. Kita) so že odpotovali v Ljubljana iz Splita, kjer so predvčeraj
izgubili proti reprezentant1
Splita (v bistvu je iSra * kompletno moštvo Hajduka) s 5:1.
Slovenski nogometaši so *• za to srečanje temeljito Prl> pravljali in odigrali v zadnje# času več trening tekem, ki P* niso zadovoljile sestavljale*, reprezentance. V prvi tek#11 je moštvo Odreda, ki bo glavnem sestavljalo ekip* kljub boljši igri komaj premagalo zagrebški Metalac, v drugi je izgubilo proti drugorazredni reprezentanc:	Zagret
z 2:1. v tretji pa proti eO*r| storici Banata s 3:2.
Zaradi slabe forme nekat*’ rih igralcev v napadu. s° s, sestavljalci reprezentance kon no odločili za vključitev k gostov- v reprezentanco Slb^*-nije srednjega napadalca \ vene zvezde Markoviča desnega krila zagrebške repr*" zentance 'Špirka. SlovenS reprezentanca bo tako Videma nastopila v nasled#! postavi'
Georgijevski; Medved,
pis-
Francoz Riviere sigurno vodi v splošni klasifikaciji - Jugoslovan Petrovič na dvanajstem mestu - Danes zadnja etapa
kar: Zumbar, Berginc, čišar; Spirk, Cuban, Ma., vič, Brezar (Kranjc), Opreš#1
LAHKA ATLETIKA^
AOSTA, 17. — Na stadi°n“ »Puchoz* je danes Adolfo 6° solini ski šal izboljšati rekord v, metu diska. P°s ._ se mu ni.posrečil. Njegov daljši met je znašal 54.57
LONG\VY, 17. predzadnja etapa
■ Današnja kolesarske
Pietrangeli in Sirola so po-j dirke diletantov po Evropi je
trdili svojo udeležbo na me --arodnem turnirju v Ortisei, ki bo od 20. do 28. t. m. Niin nasprotniki bodo Sved Nielsen. Čilenec Avala, Avst:alcs Trenerry in Dixon. Mod ženskami bodo nastopi1* Italijanki Lazzarino in MigHori, Avstralka Lang ter več Neme
PLAVANJE
KOLESARSTVO
saBHsBS Motiv s Peči
Remy zmagal v 3. etapi na Maiorci
PALMA Dl MAIORCA, 17. — V tretji etupi kolesarke dirke po otoku Maiorca je ima-
gal. F rancoz Remy s časom 5.19’28". Vrstni red ostalih: 2. Ferraz (Sp.), 3. Marigal (Sp.) oba isti čas. Italijani so se plasirali na naslednja mesta: 31. Pasotti, 41. Alini. Odstopil je Bonini. V splošni klasifikaciji vodi Španec Botella pred rojakoma Ruizom in Karmani-jem.
* * *
MILANO, 17. — Tehnična komisija italijanske kolesarske zveze je za svetovno kolesarsko prvertstvo v Kopenhagnu določila naslednje kolesarje: Hitrostna vožnja (diletanti); Ogna. Pesenti, Oriani, Pina-rello.
Hitrostna vožnja (profesio-
nisti): Maspes, Morettini, Sac-chi.
Zasledovalna vožnja (diletanti): Baldini, Faggini, Pizza-li, Simonigh.
Zasledovalna vožnja (profe-
sionisti); Messina, Piazza, De
Rossi.
Cestno prvenstvo (diletanti): Cagnare. Bruni, Cortese, Guazzini, Mauso, Natucci, Pambianco, Padoan, Perrich, Romagnoli, Ronchini, Toma-sin.
Nov evropski rekord
Boiteauxa na 400 m prosto
MARSEILLE. 17. — Francoski plavalec Jean Boiteaux je danes dosegel nov evropski rekord na 400 m prosto s časom 4'29”. Dosedanji rekord je pripadal Italijanu Romanu s časom 4'30”, katerega je dosegel 29.3. letos.
bila razdeljena v dva dela. Vrstni red na cilju prve 84 km dolge poietape Nancy - Etain je bil naslednji:
1. Gervasoni (It.) v času 2.00’15” (povprečna hitrost 39.920 km), 2. Van Meenen,- 3. Wasko, 4. Janboers, 5. Dimi-trescu. 6. Kovvalski, 7. Verme-selen, 8. Denis, 9. Vasile, vsi s časom Gervasonija. 10. Van Est 2.0911”. 11. Rohrbach. 12. Krolak 2.09'14”, 13. Tognacci-nj, 14. Favero, 15. Brikmann. 16. Uliana. 17. Jorgenser., 18. Riviere, 19. Thaler, vsi s ta sdm Krolaka. 20. z istim časom: Chnslian. Ferlenghi, Le-clercq, Falaschi, Zuiiani, Fal-larini, Volckaert. Van Steen-selen. PETROVIČ, Stevens, LEVACK5, Duriacher, Szarne-cky. Budqwal, Wieckowski.
=
PO PREDVČERAJŠNJI ZMAGI ITALIJANOV Z 10:8
Danes drugi dvoboj jug. in it. boksarjev
Za llali/o bo danes nastopala B ekipa
GROSSETO, 17. — Jutri bo v Grossetu drugo srečanje boksarskih diletantskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Kot je znano je v prvem srečanju v Gubbiu zmagala italijanska reprezentanca z minimalno razliko 10-8 in še to po nekaterih pristranskih odločitvah glavnega in pomožnega sodnika. Glede na to, da bodo jutri sestavljali italijansko reprezentanco le mlajši boksarji (nastopili bodo kot B reprezentanca) so Jugoslovani favoriti. V posameznih kategorijah se bodo borili naslednji pari:
Mu.šja: Paljič • Manca. Petelinja: Mitrovič - Sitri. Peresna. Benedek - Nobile.
Lahka: Bulat - Sabbati. Lahki welter: Lukič - Nan-
cimi.
Welter: Marič - Germani. Težki welter: Jakovljevič • Benvenuti (Trst).
Srednje težka:	Bogunič
Ostuni.
Težka: Nikolič ali Ganda -Zanaboui.
BOKS
PITTSBURGH. 17. — 26. septembra bo v Pittsburghu dvoboj med ameriškima boksanjema težke kategorije Bobom
Platel, Funke, Stefu, Porecea-nu, CVEJ1N, Bugalski. Moi-ceanu, vsi s časom Krolaka. Ostali so prišli na cilj v krajših presledkih.
Odstopil je Finec Mannin-nen, ker si je pri padcu zlomil ključnico.
Po tej prvi poletapi na vrhu splošne klasifikacije ni prišlo do sprememb.
Po 20 km monotone vožnje so Belgijci Van Meenen, Van Vermselen in Denijs izvedli prvi in edini poskus pobega v poletapi. toda takoj so se jim pridružili še Vasile in Janboers ter čez nekaj km se Gervasoni. Korvalski. Dimi-trescu in Wasko. Kljub nasprotnemu vetru je ta deveterica kolesarjev vedno bolj večala svoj naskok, ki je na cilju znašal 3 59”.
V drugi 47 km dolgi polefa-pi Etain - Longwy pa je privozil prvi na cilj Francoz Ro» ger Riviere v času l.08'20 s povprečno hitrostjo 41.268 km na uro..Vrstni red ostalih:
2. Rohrbach 1.09-09". 3. Duriacher r.09'49”,	4. Ferlenghi
I.0B’52”,	5. Fallarini 1.10'09". 6. Dimitrescu 1.10*19”; 7. Vaško 1.10'34”, 8. Favero 1.10'53”. 9. Tognaecini, 10. Falaschi, 11. Christian.
Splošna klasifikacija po 9-etapi Je naslednja:
1. Riviere (Er.) 42.1’32”, 2. Rohrbach (Fr.) 42.05 1# ', 3 Ferlenghi (It.) 42.09’15”, 4. Adolf Christian (Avstr.) 42.09'42”, 5. Leclercq (Fr.) 42.I2’49", 6. Falaschi (It.) 42.13 53”, 7. Fallarini (It.) 42.21 08”, 8. Zuiiani (Fr.) 42.2323”, 9. Stephan Mascha (Avstr.) 42.24’3b"	10.
Jean Vermselen (Bel.) 42.26’,
II. A. Van Steenselen (Hol.) 42.27’23”,	12. VESEI.IN PE-
TROVIČ (Jug.) 42.32’17”, 13. L. Stevens (Hol.) 42.35 16”, 14. Gervasoni (It.)	42.38’42”, 15.
VVasko (Fr.) 42.40 46", 16. Richard Duriacher (Avstr.) 42.41’ in 03",	17. Petrus Van Est
(Hol.) 42.4F55”,	18. Uhana
nji etapi ze skoraj gotovi zmagovalec' letošnje kolesarske dirke diletantov po Evropi. Posebno v drugi poletapi na kronometer je Riviere bil skozi najboljši. in je le pri .mestu, Fone nekoliko popustil zaradi utrujenosti in dopustil, da se mu je rojak Rohrbach v splošni klasifikaciji približal za 01”. Ta poletapa je: bila absolutna domena Francozov, ki so poleg prvih dveh mest osvojili tudi sedmo z Waskom in tako še bolj Utrdili svoj vodilni položaj v klasifikaciji ekip. Za Francozi so bili najboljši Italijani, katerih se je k$r 6 plasiralo med prvo dvanajstorico. Poleg tega je Fallarini bil najhitrejsi v zadnjem kiogo na dirkališču s časom 32”3 5.
Jutri je na vrsti zadnja etapa I,ongwy - Namur. v kateri pa po vsej verjetnosti ne bo prišlo do sprememb na vrhu splošne klasifikacijske lestvice. *'
Odgovorni ureaam STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavort ZTT •
T r#
Letni hino v Sheilijig
predvaja danes, sobot* 18. in Jutri 19. avgust* ob 20.30 film Cinemascop«
IRSKI UPORNIK
KINO PROSEK-KONIOVEL
predvaja danes 18. t. f’ ob 20. uri W. Bros 0ll#
DIVJI PLES
Igrajo:	Gary Coopcr’
Barbara Stanwyck Anlony Quinn
Bakerjen; in Hurricanom Jack- (It.) 42.42’23”, 19. IVAN LE
sonom, ki sta prva na listi desetih aspirantov tu nezasedeno mesto svetovnega prvaku.
VACIC (Jug.) 42.45’3i”,	20.
Tognaecini (It.) 42.46’57".
Francoz Riviere je po današ-
predvaja danes 18. avgusta ob 18. uri in ob 20.30 n* prostem film
MATERINO SRCE
f
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf)OOOOOOOOOaOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGCIOC.OGGGC3COOOOOOOOnC}OOOOOOOaOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOeOOOOO^OODOCOOOOOOfSOOOOOOa0000001
100
A. P. ČEHOV
Dama s psičkom
2.
Zvečer, ko se je malce poleglo, sta krenila v pristanišče gledat prihod paVni-ka. V pristanu je bilo veliko sprehajalcev; zbrali so se, da bi nekoga pričakali, in držali so v rokah šopke, In tukaj sta razločno do-, dli v oči dve posebnosti iz-likane jaltske množice; priletne gospe so bile oblečene, kakor da so mlade, in bilo je veliko generalov.
Zaradi nemirnega morja je prišel parnik pozno, ko je sonce že zatonilo; in preden je pristal ob pomolu, se je dolgo obračal. Ana Sergejev-na je skozi lornjeto gledala parnik in potnika, kakor bi iskala znancev, in kadar se je obrnila h C.urovu, so se ji oči svetile. Veliko je govorila in njena vprašanja so bila odsekana in »e sama je pri priči pozabljala, o čem
je vpraševala; potem je v gpeči izgubila lornjeto.
Praznična truma se je razhajala, že ni bilo več videti obrazov, veter je’ docela potihnil, Gprov, in Ana Serge-jevna pa sta stala, kakor bi čakala, ali ne bo še kdo prišel s parnika. j\na Šeigcjev-na je že- molčala in duhala cvetje, ne da bi se ozirala po G.urovu.
«Vreme se je na večer izboljšalo,* je rekel. »Kam pa pojdeva zdaj? Ali bi ne šla kam?»
Nič ni odgovorila.
Tedaj jo je z odprtimi očmi pogledal, jo mahoma objel in poljubil na ustnice; objela sta ga vonj in vlaga cvetja in brž se je plašno ozrl. sli ni kdo videl.
»Pojdiva k vam...* je tiho rekel.
In hitro sta stopila.
V njeni hotelski sobi je bilo zagatno, dišalo je po vonjavah, ki'jih je bila nakupila v japonski trgovini. Ko jo, je Gurov zdaj gledal, si je mislil: ,Le kakšna srečanja so vse v življenj«! Iz preteklosti so mu ostale v spominu brezskrbne, dobrodušne ženske, vesele od ljubezni, hvaležne mu za srečo, čeprav še tako kratko: dalje take — kakršna je bila na primer njegova žena — ki so ljubile brez prisrčnosti, z nepotrebnim govorjenjem, narejeno, živčno, s takim izrazom, kakor da to ni ne ljubezen ne strast, temveč nekaj , pomembnejšega; potlej take, dve, tri zelo lepe, hladne, ki se jim je na obrazu hipoma pokazala grabežljivost, trdovratna želja, da bi vzele, iztrgale življe-
nju več, kakor jim more dati, in to so bile žene, ki niso več doživljale prve mladosti, muhaste, nerazsodne, oblastne, nespametne ženske; in ko se je Gurov ohlajal do njih je njihova lepota zbujala v njem sovraštvo in čipke na njih perilu so se mu tedaj dozdevale podobne luskinam.
A tu je bila plahost, neu-glajenost neizkušene mladosti, neprijeten občutek; in napravljala je vtis zbeganosti, kakor bi bil kdo hipoma potrkal na vrata. Ana Sergejevna. ta »dama s psič-kom», je jemala to, kar se je zgodilo, nekako posebno, silno resno, kakor svoj padec — tako je bilo videti — in to je bilo čudno in neprihčno. Poteze so se ji spotegnile, ovenile in ob stra. neh obraza so ji klavrno viseli dolgi lasje; zamislila se je v brezupni drži kakor grešnica na stari podobi.
kNi prav*, je rekla. «Vi prvi me zdaj ne spoštujete*.
Na mizi v sobi je bila dinja. Gurov si je odrezal rezino in jel leno jesti. V molku je preteklo vsaj pol ure.
Ana Sergejevna je bila mična, z nje je velo po či-
stosti poštene, otročje, malo izkušene ženske; edina sveča, goreča na mizi, ji je slabo osvetljevala obraz, a bilo je videti, da ji ni lahka pri duši.
»Zakaj naj bi te ne spoštoval več?* je vprašal Gurov. »Sama ne veš, kaj govoriš »
«Bog naj mi odpusti!* je rekla in oči so se J1 zalile s zolzami, »Grozno je to»
»Ti se menda opravičuješ »
»S čim naj se opravičim? Grda. nizkotna ženska sem, zaničujem se in ne mislim na opravičevanje. Nisem prevarala moža, marveč sebe. In ne varam ga le zdaj, temveč že dolgo. Moj mož je nemara pošten, dober človek, a je vendar hlapec! Ne vem, kaj ondi dela, kakšen je v službi, vem samo, da je hlapec Ko sem se poročila z njim, mi je bilo dvajset let; dajala me je radovednost, hotela sem česa boljšega; saj je vendar — sem si govorila — je drugačno življenje. Hotelo se mi je živeti! Živeti in živeti... Radovednost me je žgala... vi tega ne razumete, a prisegam pri bogu, nisem se več mogla obvladati; nekaj se je dogajalo z menoj, ni me bi-
lo mogoče zaustaviti; rekla sem možu, da sem bolna, in odpotovala semkaj... In tu sem yes čas hodila kakor po žerjavici, kakor blazna.. in glejte, zdaj sem ničvredna, slaba ženski, ki jo vsakdo lahko zaničuje »
Gurov jo je že težiko poslušal, dražil ga je naivni ton, to kesanje, tako nepričakovano in neprimerno; ko b( ne bilo solza v očeh, bi bil lahko pomislil, da se šali ali igra.
«Ne vem,* je rekel tiho, »kaj bi rada.#
Skrila mu je obraz na prsi in se stisnila k njemu
»Verjemite,/ verjemite mi, lepo vas prosim...* je hitela.
na obrežju ni bilo žive duše, mesto s svojimi cipresami je bilo videti povsem mrtvo, morje pa je še šumelo in udarjalo ob obalo; neki čoln se je zibal na valovih in na njem je zaspano migotala leščerbica.
Dobila sta izvoščka in se odpeljala v Oreando.
»Pravkar sem spodaj v veži dognal, kako se pišeš: na deski je napisano von D -deritz*. je rekel Gurov. «Ali je tvoj mož Nemčc?*
»Ne, menda je bil Nemec njegov ded, a sam je pravoslaven.*
V Oreandi sta sedela na klopi nedaleč od cerkve, gledala ntzdol na morje in molčala. Jalta je bila komaj
»Ljubo mi je pošteno, čisto vidna skozi jutranjo meglo, življenje, grgh pa se mi studi; sama ne vem, kaj delam. Prepresti ljudje pravijo: vrag jo je premotil. Tudi jaz moram zdaj reči n sebi, da me je premotil vrag.*
«Dosti, dosti...* je mrmral.
Gledal ji je v negibne, prestrašene oči, jo poljubljal, govoril tiho in ljubeče in polagoma se je umirila in vfnila se ji je živuluiost; jela sta se smejati
Ko sta potem stopila ven,
na gorskih vrhovih so nepremično viseli beli oblaki. Listje ria drevju ni trepetalo, škržati so cvrčali; enolično, zamolklo hrumenje morja, prihajajo če od zdo-laj, pa je govorilo o miru, o večnem spanju, ki nas čaka. Tako je šumelo tu doli, ko tukaj ni bilo še ne Jalte ne Oreando. šumi zdaj in bo šumelo prav tako ravnodušno in podmolk-lo, ko nas ne bo več. In v tej stalnosti, v popolni rav-
nodušnosti do življenja in smrti vsakogar izmed nas je morebiti skrito poroštvo naše večne rešitve, nepretrganega toka življenja na zemlji, nepretrgane popolnosti. Ko je Gurov sedel ob mladi ženski, ki je bila ob svitenju videti tako zala, je pomirjen in prevzet spričo pravljičnega okolja t— morja, gora/ oblakov, širnega neba — preudarjal o tem, kako je pravzaprav, če res-premislimo, vse na tem šve-tu lepo vse. razen tistega, kar sami mislimo in delamo, kadar pozabimo na v.iš-je smotre bivanja.: na svoje človeško dostojanstvo.
Prišel je neki moški .’ — bržkone stražnik — ju. pogledal in odšel. In ta podrobnost se mu je zazdela zelo skrivnostna in tudi lepa. Videti je bilo, kako je pripeljal parnik iz Feodosije, »žarjen z jutranjo zarjo, že brez luči.
»Rosa je na travi,* je rekla Ana Sergejevna po molku.
»Da. Morava domov.*
Vrnila sta se v mesto.
Potem sta se vsak dan shajala na nabrežju, skupaj sta zajtrkovala, kosila, se sprehajala, se opajala
to?1*
Sr“
nad morjem. Ona je da slabo spi in da j' ” ji nemirno bije; postavlja'a jo vedno ista vprašanja, je razburjala zdaj bu jo sumncMt, zdaj strah, ^ premalo spoštuje. In » (|i stoma jo je v nasadu,.^ na vrtu. ko ni bilo gar v njuni bližini, ma,rfls1/ potegnil k sebi in- jo s .j-no poljubljal. Popolno h)(( delje, ti poljubi sredi j< ga dne z oziranjem in s^$-hom. da bi ju kdo ne j t zil, pripeka, vonj morJV'’ pred očmi nenehna brezdelnih, gosposkih, ljudi so ga nekako l,r^jii dili. Pripovedoval )e j* o tem, ksk® ji
b1*
Sergejevni lepa, kako zapeljiva, j» nestrpno strasten, n1*1 pit korak se ni odmakn1 nje, ona pa se je P0” ma zamislila in ga ve* j t prosila, naj prizna, , „i»' ne spoštuje, da je	i
lo ne ljubi, temveč v'g|(C' njej le plitvo žensko-raj slednji večer sta ’* ^1*' tem odpravil kam iz v Oreando ali k s*3*5 V’ P
l.egl
V
doviti. vzvišeni.	v
sprehod je bil posret,e’ • si so bili res
vsakokr**
(Nadaljevanje ***
it)