GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJB. — OD 1. MAJA	DALJE
GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVZ
23. marec 1967 — LETO II. ŠT. 6 (46) CENA SO NOVIH PAR ALI M STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJI ZKS
OBČINSKI KOMITE SPREJEL PREDLOG KOMISIJE ZA ORGANIZACIJO IN RAZVOJ KOMUNISTOV V OBČINI
PROGRAM DELA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL ŠOŠTANJ
OSREDNJA TOČKA DNEVNEGA REDA NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS JE BILA ORGANIZACIJA IN RAZVOJ ZK V VELENJSKI OBČINI 0 OCENILI PA SO TUDI DELO LETNIH KONFERENC.
Na plenumu niso dokončno ocenili letnih konferenc, ker trije komiteji ZK teh še niso Imeli. Zato se je ocena, ki jo je podal politični sekretar Kristian Hrastel in katero so v celoti podprli v razpravi člani komiteja, nanašala le na tiste osnovne organizacije, k so do tega časa že imele letne konference.
Letne konference so sovpadale v čas pomembnih gibanj v družbi. Probleme, ki so jih komunisti velenjske občine opravljali lahko ttrnemo v naslednje: najprej vprašanja, ki jih je sprožil IV. plenum CK ZKJ, gospodarska reforma in naloge članov ZKS pri tem. Komunisti so kritično govorili o gospodarskih gibanjih v dolini ln tudi širši družbeni skupnosti. Menili so, da še vedno nimamo izdelanega na-6rta gospodarskega razvoja. Bili so enotnega mnenja, da bi morali Imeti razumljiv koncept kako se naj razvija naše gospodarstvo, zlasti pri realizaciji reformne zahteve, da bi izbolj-iali organizacijo dela in se vključili v mednarodno delitev dela.
t Komunisti pravilno razumejo reorganizacijo Zveze komunistov, ki jo zahteva nova vsebina dela. Povsem jasno so tudi spregovorili o dilemah, ki so bile včasih predmet razprav in se ponovno opredelili za poglobljen sistem samoupravljanja ln delitve po delu. S tem v zvezi so nekatere osnovne organizacije sprejele konkretne sklepe.
Letne konference so bile dobro pripravljene. K temu so v večji meri prispevale tudi teze, ki jih je izdelal občinski komite in so služile kot podlaga za oceno aktivnosti organizacije Zveze komunistov v velenjski občini.
Clanl občinskega komiteja pa so na seji obravnavali ln sprejeli predlog komisije za organizacijo in razvoj.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Svetozar Vukmanovič v Velenju
Oktobra 1966. leta je bila formirana komisija za organizacijo in razvoj ZK v občini in imela 4 seje. Komisija je izdelala delovni program in se razdelila v dve skupini. Prva skupina je proučevala organizacijo, vsebino in metodo dela občinskega komiteja, druga pa probleme občinske organizacije. V razpravo je dala teze, kjer so bili navedeni pogoji, ki narekujejo reorganizacijo in njen pomen. Razvila se je široka razprava med komunisti, posebno v okvi-
ru predkonferenčne - aktivnosti organizacij in vodstev. Proučeni so bili vsii predlogi in pripombe, ki so jih dale osnovne organizacije ZK, tovarniški komiteji in posamezniki v zvezi z dosedanjim in prihodnjim delom. Najpogostejše pripombe so bile naslednje:
—	razdrobljenost in zaprtost OO ZK v občini,
—	od tu izhajajoča neenotnost stališč,
—	premalo družbeno aktivna vodstva, ki zaradi relativno slabega poznavanja aktualne problematike ne najdejo prave vsebine dela,
—	zato so sestanki in razgovori slabo pripravljeni,
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Zbori volivcev — tribuna za neposredno odločanje
Po dobrem letu izvajanja smer-	nosti čedalje pomembnejša oblika
nic, ki jih narekuje gospodarska in	neposrednega samoupravljanja ob-
družbena reforma, postaja vse bolj	čanov. KO SZDL si bo prizadeval,
jasno, da je njen osnovni ciilj res-	da bi Krajevna skupnost postala de-
oična stabilizacija gospodarstva.	jamska samoupravna skupnost ob-
Cim hitrejša uresničitev tega ci-	čanov, da bo delo KS resnični od-
lja pa narekuje odločen prehod od	raz želja in potreb občanov. Za
ekstenzivnega k 'intenzivnemu go-	Mspešno reševanje problemov in
spodarjenju na vseh področjih; za-	uresničevanje nalog, ki izhajajo iz
hteva povečanje rentabilnosti v pro-	tega m ki imajo značaj splošne ko-
izvodnji, ekonomičnosti v investici-	risti za kraj in prebivalce, pa je po-
Naše mesto je ogledalo
nas samih
V prihodnjih dneh bomo pričeli s spomladnskim urejevanjem in čiščenjem mestnih zelenic. Upamo, da bodo Velenjčani po večkratnem opozarjanju v lokalnem časopisu le malo bolj pazili na lep izgled svojega kraja, saj je letos, v turističnem letu, to še posebno zaželjeno. V mesecu marcu bo Komunalno obrtni center Velenje namestil 100 novih pla-stificiranih košaric za odpadke na naše ulice. Košarice so lepe in drage, zato želimo, da jih ne uničujete in morda še kurite v njih, kot je bila to navada z dosedanjimi — pločevinastimi. Košaric se poslužujte in ne odmetavajte odpadkov po ulicah ali na robove zelenic. Pazimo na naše mesto, saj je njegova urejenost ogledalo nas samih in naše vzgoje.
Zaželjeno bi bilo, da bi se prebivalci Velenja letos bolj angažirali pri urejevanju okolja svojih domov. Vzdržujte red in čistočo okrog vaših hiš, uredite cvetlične grede in pazite na zelenice. Ce želite strokovne nasvete pri urejevanju se oglasite na Komunalnem obrtnem centru Velenje. Vrtnar in arhitekt za ureditev mestnega zemljišča vam bosta pomagala z nasveti, razkazala pestro izbiro okrasnega drevja, grmičevja
in cvetja, ki ga imamo v naši vrtnariji. Morda se boste odločili zanj.
Pri urejevanju okolja vaših hiš se zgledujte po stanovalcih v četvorč-kih na Bračičevi in Šercerjevi, v Dravograjski stolpnici in v nekaterih hišah v predelu nad Kidričevo. Ti imajo vsako leto res lepo zasajene cvetlične grede in skrbno negovano zelenico. Pridružite se jim in vložite vsaj nekaj truda v urejevanje vašega oklja. Za urejenost le-tega ni-so odgovorni samo hišniki. Vsi stanovalci jim moramo pomagati, če ne z drugim, vsaj s tem, da bomo pazili na čistočo. S skupnimi močmi se mnogo doseže.
Upamo, da se bo letos kar največ hišnih svetov in lastnikov stanovanjskih hiš udeležilo nagradnega tekmovanja za najčistejše in najlepše urejeno okolje hiš, ki ga organizira Turistično društvo Velenje. Zato pričnite z urejevanjem. To ne bo samo v prid lepemu izgledu Vele-naj. Tudi sami boste zadovoljni ob sadovih vašega dela.
KOC Velenje
jah, objektivno vrednotenje in pravilno ter pravično nagrajevanje po rezultatu in vrednosti opravljenega dela — skratka podreditev vsem ekonomski m zakon itost i m v gospodarstvu, tako na področju ustvarjanja, kakor v potrošnji materialnih dobrin.
Uspešno uresničevanje takšnih oi-ljev je mogoče le v skupnih, vzajemnih prizadevanjih vseh in vsakogar in na vseh družbenih področjih.
Odločno bomo morali odpravljati in odpraviti vse, kar je v nasprotju s takšnimi smotri in prizadevanji, kar onemogoča zdrave družbene odnose in zavira plemenita prizadevanja poštenih delovnih ljudii za hitrejši in smotrnejši razvoj gospodarstva in demokratizacije v družbenem življenju. Pravilno dojemanje bistva gospodarske reforme bo mnogokrat " terjalo preoblikovanje dosedanjih gledanj na naš razvoj .^'pjrugače povedano — uresničenje
tei1enš reforme, ki je pogoj za "uspešno izvajanje gospodarske reforme.
V teh prizadevanjih ima socialistična zveza izredno pomembne naloge. Zato naj bi program dela v vseh svojih točkah imel obeležje takih prizadevanj ter dajal orientacijo in vzpodbudo za načrtno in učinkovito delo naše organizacije.
DniJZBENO-POLlTIčNE
NALOGE
• Volitve v občinsko in republiško skupščino pomenijo v tem obdobju osrednjo politično nalogo SZDL. Zagptoviti čimvečjo Ipove-zanost z volilno enoto in odgovornost odbornikov in poslancev do občanov-voMvcev bo mogoče le s pazljivo in odgovorno izbiro kandidatov iz vrst tistih, ki so z dosedanjim zavestnim delom v graditvi ekonomsko družbenih odnosov na načelih samoupravljanja pokazali sposobnost in pripravljenost, prevzeti in v interesu ožje im širše skupnosti opravljati to odgovorno družbeno dolžnost v predstavniškem samoupravnem organu občine oziroma republike. Zato je izredno važno že pri evi-
trebno organizirati sodelovanje največjega števila občanov ter pripravljenost delovnih organizacij, da z ustreznimi denarnimi sredstvi in enotnostjo stališč pri uborabi le-teh prispevajo k čim hitrejšemu reševanju obstoječih in nastajajočih potreb. KO ŠZDL bo vsestransko podprl prizadevanja KS v aktivizaciji občanov in delovnih organizacij za pospešeno uresničevanje teh nalog.
#	Krajevni odbor SZDL se bo zavzemal, da ne bodo zbori volivcev le tribuna za informiranje in obveščanje občanov o že sprejetih odločitvah, temveč tribuna za oblikovanje predlogov in neposredno odloča-n je o vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost volivcev. Zato se bo tudi zavzemal, da se bodo vršili zbori volivcev večkrat kot doslej, da bodo dobro pripravljeni in dobro obiskani.
#	Za zavestnejše sodelovanje občanov pri oblikovanju mnenj in predlogov ter reševanje pri izvrševanju nalog je odločilnega pomena pravočasna in pravilna informiranost občanov o vseh pomembnejših problemih in nalogah. Za zagotovitev tega bo KO SZDL tekoče spremljal in obravnaval vse pomembnejše probleme in naloge, oblikoval mnenja in stališča ter v obliki dialogov v lokalnem časopisu »ŠALEŠKI RUDAR« seznanjal članstvo in pridobival njegovo mnenje.
Z enakim namenom bo KO SZDL večkrat organizirali razgovore s člani SZ za območje uličnega poverje-ništva, na katerih bi se člani KO neposredno seznanjali s problematiko terena ter izmenjavali mnenja o vprašanjih, ki zanimajo članstvo.
Z organiziranjem javne tribune bo KO SZDL omogočil članom, da se seznanijo z interesnimi vprašanji iz raznih področi j našega družbenega življenja.
9 Na področju družbene vzgoje se srečujemo z mnogimi problemi, katerih reševanje terja sodelovanje vseh družbenih činitoljev. Zato bo KO SZDL z večjo pozornostjo spremljal 'to problematiko ter z or-
lllllllllllUlUlIllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlnllllllllllllll fl II ■ 1111111: ti 1111 m 1111 ((1111111 ■ ■ 111
dentiranju kandidatov zagotoviti so- ganiziranjem predavanj m razgovo-
Med dvodnevnim obiskom celjskim sindikatom je S. Vukinanovič-Tempo obiskal tudi velenjsko občino. Ogledal si je rudnik in termoelektrarno ter se pogovarjal s političnim aktivom.
Svetozar Vukmanovič-Tempo s predstavniki rudnika in predstavnikom občinskega sindikalnega sveta, na novem jašku.
delovanje vseh občanov, ki naj v svojih organizacijah, društvih m skupinah predlagajo in tako prispevajo k čim demokratičnejši izvedbi evidentiranja.
Krajevni odbor SZDL bo z naknadno oceno evidentiranih kandidatov prispeval k čimbolj objektivni selekci ji in potrjevanju evidentiranjih kandidatov ter s popularizacijo rajprimarneiših kandidatov usmer-ial razpoloženje volivcev za udeležbo na volitvah.
A Dosedanja nezadostna povezanost in sodelovanje z družbeno-po-litičnimi organizacijami in društvi na področju mesta Šoštanj narekuje vzpostavitev in neposredno kontinuirano sodelovanje s krajevnim odborom SZDL preko članov odbora. Z vzpodbudnimi predlogi in drugimi načini bo KO prispeval k reševanju raznih problemov organizacijske in kadrovske narave ter izvrševanju programskih nalog. Vzporedno pa si bo prizadeval vskla-jevali delo pri organiziranju in izvedbi nalog širšega obsega in pomena kot so prireditve," proslave itd. ter enotnost stališč pri reševanju vseh pomembnih družbenopolitičnih vprašanj.
O V sistemu socialistične demokracije postajajo Krajevne skup-
rov o tej tematiki vključil v prizadevanja uspešnejšega reševanja teh vprašanj.
f
ORGANIZACIJKSE NALOGE
#	Obsežmost in pomembnost nalog, ki jih poraja nenehno poglabljanje družbeno ekonomskih odnosov in nadaljnja (demokratizacija živl jenja narekuje kontinuirano, organizirano, kolektivno in vzajemno delo organizacij SZDL na sejah in drugih delovnih razgovorih.
Poleg rednih sej KO je izredne važnosti tudi udeležba, aktivno sodelovanje vseh članov v razpravah, oblikovanje ustreznih zaključkov in prevzemanje konkretnih nalog. To pa bo mogoče zagotoviti le z zavestno pripravljenostjo vseh članov KO pri obravnavanju in reševanju nalog, pred katerimi stoji SZ.
#	Za redno in pravočasno pobiranje članarine bo izveden razgovor z dosedanjimi poverjeniki z na-Imenom, pridobiti njih pripravljenost za nadaljnje opravljanje te naloge. Manjkajoče poverjenike bo krajevni odbor pridobil iz Vrst članov SZ, ki bodo pripravljeni zavestno i>revzeti to dolžnost in držati stalne stike s člani SZ svojega terena.
Sprejeli so predlog komisije za organizacijo in razvoj Zveze komunistov
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	obravnavajo v glavnem organizacijsko tehnična vprašanja produkcije, kar je naloga tehniških služb, organizacijska vprašanja delovanja ZK (obiskovanje sestankov, plačevanje članarine),
—	sestanki osnovnih organizacij so imeli večkrat obredni značaj in so bili odmaknjeni od temeljne družbene problematike ter vsebinsko osiromašeni,
—	več pripomb je bilo tudi v zvezi z relativno slabo informiranostjo, ki je zavirala delo vodstev in organizacij.
Na podlagi pripomb je komisija proučila in opredelila osrednje idej-no-politične naloge komunistov v prihodnjem obdobju v komuni in širši družbeno politični skupnosti. Med te naloge lahko prištevamo:
0 nadaljnje intenzivno vključevanje našega gospodarstva v proces gospodarske reforme
0 iskanje najustreznejšega koncepta optimalnega gospodarskega razvoja lokalnega gospodarstva in njegovo aktivno vključevanje v gospodarsko družbeno strukturo širše družbenopolitične skupnosti.
0 zaključki, ki jih je sprejel IV. plenum ZKJ in nadaljnje poglabljanje in razvijanje samoupravnih demokratičnih socialističnih družbenih odnosov in
0 reorganizacija ZK, ki mora odpreti vse objektivne pogoje, da se bodo komunisti lahko kot idejni in politični nosilci družbenega napredka vključili v navedene procese.
Najuspešnejše bodo komunisti pristopali k reševanju teh vprašanj v funkcionalni občinski organizaoi-ji, ki bo odraz naslednjih treh principov povezanosti:
—	produkcijskega
—	teritorialnega družbeno integracijskega.
Družbeno 'integracijski princip zahteva široko funkcionalno občinsko organizacijo znotraj katere se bodo komunisti združevali pri reševanju najrazličnejših družbenih vprašanj v zalo elastičnih oblikah, kakor so stalni in občasni aktivi, interesne skupine, združevanje po dejavnosti ter v drugih oblikah, ki jiih bo narekovala družbena praksa.
Osnovna organizacija ZK, kot formalna oblika povezovanja komunistov, bo v bodoče imela predvsem naslednje naloge:
—	zavzemala stališča ob temeljnih, idejno političnih izhodiščih našega družbenega razvoja (gospodarsko družbena reforma, IV. plenum, družbeni razvoj komune, informativna dejavnost),
—	politika graditve in razvoja ZK,
—	finančna vprašanja ZK.
Vsa ostala vsebinska vprašanja bodo obravnavana v drugih formalnih, posebno pa neformalnih oblikah zbiranja in povezovanja.
Tam, kjer so bile doslej v delovnih organizacijah osnovne organizacije ZK, bodo v bodoče stalni aktivi, ki bodo obravnavali idejna in politična vprašanja pomembna za utrjevanje notranjih samoupravnih odnosov delovnih organizacij. Taki aktivi bodo imeli svoje stalno vodstvo, sestajali pa se bodo občasno in po potrebi.
Vsak član ZK bo v bodoče formalno povezan enkrat. Po svoji presoji in želji pa bo lahko sodeloval v najrazličnejših neformalnih problemat-skih skupinah, ki ne bodo obremenjene z obravnavanjem obrobnih organizacijskih vprašanjih. Občinska funkcionalna organizacija ZK bo na ta način člane ZK in vse progresivne sile vzpodbujala k aktivnemu sodelovanju pri reševanju aktualnih družbenih protislovij.
Občinski komite je sprejel naslednjo organizacijsko strukturo občinske organizacije ZK:
1.	Konferenca ZK v občini
2.	Občinski komite ZK v občini
3.	Kontrolna komisija ZK v občini
4.	Rudniški komite ZK
5.	Osnovne organizacije ZK
6.	Stalni aktivi ZK
7.	Občasni, problemski in interesni aktivi ZK.
Komunisti bodo povezani v naslednjih OO ZK:
0 osnovna organizacija ZK rud-dnik Velenje I
0 osnovna organizacija ZK rud-dnik Velenje II
0 osnovna organizacija ZK rudnik Velenje III
0 osnovna organizacija ZK RŠC Velenje
0 osnovna organizacija ZK TGO »Gorenje« Velenje
0 osnovna organizacija ZK »Ve-grad« Velenje
0 osnovna organizacija ZK »Elektrarna« Šoštanj
0 osnovna organizacija ZK Velenje — mesto
0 osnovna organizacija ZK Šoštanj — mesto
0 osnovna organizacija ZK To-polšica — teren
0 osnovna organizacija ZK Šmartno ob Paki — teren
0 osnovna organizacija ZK Pesje — teren
0 osnovna organizacija ZK Pleši-vec — vaška.
Število osnovnih organizacij v občini se bo na ta način zmanjšalo od sedanjih 51 na 13, formirane pa bodo v družbeno političnih žariščih. Povezanost bo produkcijsko teritorialna in jo bomo lahko zelo hitro spreminjali v skladu s splošnimi družbenimi prizadevanji in spremembami ter potrebami..
Tako postavljena občinska organizacija ZK odpira nekaj problemov, ki jim bodo morali komunisti v prihodnje posvetiti posebno skrb.
Uspeh zastavljene reorganizacije je nedvomno v veliki meri odvisen od sposobnih in družbeno aktivnih vodstev, od osnovnih organizacij do občinskega komiteja. Posebno mesto bo v bodoče v strukturi občinske organizacije zavzemal občinski komite. Metode in oblike dela občinskega komiteja bodo morale biti izredno elastične in spremenljive, Vsebolj se bo spreminjal v inioiatorja, koordinatorja, organizatorja in vsklaje-valca; opuščati pa bo moral vlogo samostojnega oblikovalca politike.
Tako postavljena kvalitetno nova vloga občinskega komiteja, ki jo zahteva občinska organizacija ZK, narekuje potrebo po formiranju takega občinskega komiteja, v katerem bo vsak član sposoben samostojno proučevati določeno problematsko področje in ga postavljati pred občinsko organizacijo.
Komisija za organizacijo in razvoj je bila mnenja, da obstoječa struktura občinskega komiteja ne ustreza več novim metodam dela občinske organizacije. Predlagala je sledeče spremembe:
— da se zmanjša število članov bodočega občinskega komiteja in ukineta stalni komisiji za ekonomske odnose in organizacijsko-kadrov-ska vprašanja.
Občinski komite bo imel v bodoče dve stalni komisiji: za idejno politična vprašanja iin revizijsko komisijo. Formiral pa bo občasne komisije, ki bodo pritegnile po potrebi k sodelovanju eksperte iz obravnavanih problemskih področjih. Delo komisij bo določal občinski komite. V okviru dobljene naloge bodo korriisi-je samostojne in odgovorne občinskemu komiteju. Zaradi1 večje ekspe-ditivnosti so bila dana političnemu sekretarju med dvema zasedanjima občinskega komiteja, irazen po statutu določenih, še posebna pooblastila.
Reorganizacijo ZK v občini razumemo kot proces, ki se bo toliko bolj uspešno uresničil, čimvečja bo aktivnost m sodelovanje komunistov in občanov.
Razgibano poslovno
leto v tovarni gospodinjske opreme
Pri izvajanju osnovnih intencij in ciljev gospodarske reforme je bilo preteklo leto izredno pomembno, ker so bile kvalitetne zahteve in pogoji gospodarjenja zaostreni. Ti pogoji pa predstavljajo začetek naslednjega obdobja realizacije postavljenih ciljev in nalog.
Končne rezultate poslovanja |||->čenega obdobja polaga gospodarska organizacija samoupravnim is> .Žbenim organom z zaključnim računom. Namen članka je, da člane kolektiva in občane seznani z rezultati gospodarjenja TGO »Gorenje«.
0 Dosežen poslovni rezultat, katerega je obravnaval, sprejel in potrdil centralni delavski svet podjetja, je plod prizadevanj celotnega kolektiva in pravilno zasnovane poslovne politike.
Razvoj »Gorenja« je nagel in silovit, podjetje se uvršča med značilne predstavnike mlade povojne industrije, ki ob podpori celotne družbe doživlja močan razmah. Prehojena pot razvoja podjetja je bila polna težav. Skratka, bila je pot samorast-nika, brez imena in tradicije. Veliko volje in življenjske sile je bilo potrebno, da si je podjetje priborilo življenjski prostor, se uveljavilo m postalo vodilni dejavnik v svoji pa-nogi.
Če upoštevamo kot izhodišče industrijske proizvodnje leto 1958, ko je znašal celotni dohodek 267 milj. din pri povprečno 130 zaposlenih, vidimo, da se je isti povečal za 3.858,5 %, število zaposlenih v istem obdobju pa le za 718,5%.
Z doseženo proizvodnjo 10.150 milj. S-din razvoj ni končan. Dane so možnosti za veliko serijsko proizvodnjo, ki bo znašala po perspektivnem planu 50 milijard S-din.
0 Smotrno povečanje zmogljivosti podjetja je omogočilo postopno vključevanje v mednarodno tržišče in povečalo udeležbo podjetja v tovrstni jugoslovanski proizvodnji za preko 50 %.
S sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z Združenim podjetjem »Iskra« Kranj pa se odpirajo kolektivu nove možnosti uvajanja avtomatizacije v proizvodnji aparatov za gospodinjstvo. Uvodoma bi v analizi poslovnega rezultata omenil, da skladno s povečano proizvodnjo raste storilnost in to v pričakovani meri, katera ne samo, da krije, temveč presega izpad, ki bi lahko nastal zaradi prehoda na 42-urni delavnik.
ZAPOSLENOST
Po stanju dne 31. decembra 1966 je podjetje zaposlovalo 1.093 sodelavcev, od tega 714 žensk, število zaposlenih se je napram stanju začetkom leta povečalo za 33,1 %. Med letom se je tako na novo zaposlilo 404 osebe, iž kolektiva pa je v istem obdobju odšlo 143 sodelavcev. Fluktu-acija delovne sile se je napram pri-
merjalnemu obdobju zmanjšala za 44,7 %, kar je ugodno vplivalo na proizvodne rezultate. Pridobivanju novih strokovnih kadrov je bila posvečena vsa pozornost, ravno tako štipendiranju bodočih sodelavcev podjetja. Sedaj štipendiramo na srednjih strokovnih, višjih in visokih šolah 26 štipendistov. Imamo pa tudi druge oblike izobraževanja, kakor na primer uvajalni seminarji in drugo.
Od skupno razpoložljivega časovnega fonda v letu 1966 je fond efektivnih ur znašal 85,35 %, kar je za 1,39 % več kot v primerjalnem obdobju. Preostali razpoložljivi časovni fond odpade na državne praznike, dopuste in bolniški stalež. Pri sled-dnjem se je znatno znižal procent nezgod pri delu zaradi boljšega poučevanja in doslednejšega ravnanja po HTV predpisih.
0 Merjenje storilnosti je izvršeno na podlagi porabljenih delovnih ur v odnosu na tono oziroma komad izdelka. Tako se je storilnost povečala v montaži za 31,9% ali potrebni delovni čas za izdelavo enega izdelka se je zmanjšal za 79 minut, gledano podjetje kot celota pa se je storilnost povečala za 26,3 %; kar predstavlja prihranek v času izdelave enega izdelka, ne glede na asorti-man, preko treh ur. Upoštevati je potrebno, da je bilo možno storilnost povečati z izboljšanjem tehnoloških postopkov, boljšo organizacijo dela in uvajanjem dodatne mehanizacije, kar vse je vplivalo na boljše izkoriščanje razpoložljivega časovnega fonda. Analiza storilnosti je bila izvršena še glede na vrednostni obseg proizvodnje, z uporabo istih obračunskih cen v obeh obdobjih. Storilnost je porasla, gledano pod-ietie kot celoto, po tej metodi za 53.2 % ali na delavca odpade 9,566.098 S-din proizvodnje.
Povečanje storilnosti je omogočilo stimulativnejše nagrajevanje "zaposlenih in s tem porast osebnih dohodkov za 42,3 %. Kot primerjalno obdobje je vzeto leto 1965 po ukrepih gospodarske reforme.
0 V letu 1966 smo pričeli rekonstruirati poslovne prostore in graditi nove proizvodne hale. Rekonstrukcija I. faze je končana. V novih proizvodnih prostorih pa bomo začeli
,	(Nadaljevanje na 3. strani)
ZA FINZGARJEV BOM
Zemlja naše Gorenjske pod Stolom ni samo naravnih lepot bogata, temveč tudi mnogih starih domov, v katerih je tekla zibelka velikim slovenskim možem, ki so živeli v daljnji ali bližnji minulosti. V Doslovičah, vasici med Begunjami in Žirovnico, je eden takih domov starosvetna kajža — rojstna hiša Frana Šaleškega Finžgarja.
Z življenjem, ki ga je živel ves zavzet za slovenstvo, v polni meri razumevajoč tisočletne težnje svojega naroda in sodelujoč z njim v najtežjih preizkušnjah, z življenjem, v katerem je ustvaril delo, ki nam bo nenehno zgled in vir neusahljive ljubezni do domovine, velike skrbi za kleno domačo materino besedo, neustavljive zavzetosti za svetlo rast mladega rodu in neuklonljive predanosti dobremu, naprednemu in vrednemu, se je Fr. S. Finžgar kot človek hi umetnik uvrstil med tiste sinove slovenske matere, ki jim bosta nenehno veljala naša hvaležnost in spoštovanje.
Iskren namen, da se Finžgarjeva rojstna hiša, ki je tudi vreden in zanimiv spomenik starega kmečkega stavbarstva, preuredi v muzej, so doslej preprečevale kulturnemu snovanju ne zmerom naklonjene in izjemne razmere, ki danes celo grozijo, da se preureditev če že ne onemogoči, pa prav gotovo ob nepopravljivi in nenadomestljivi škodi zavleče v nedogled in negotovost. Zato je bil za odkup Finžgarjeve rojstne hiše in njeno preureditev v muzej ustanovljen odbor, ki so v njem kulturni, javni in družbeni delavci jeseniške in radovljiške občine; odločno se bodo trudili, da se Finžgarjeva rojstna hiša čimprej odkupi in preuredi v kulturni, spominski in narodopisni muzej.
Za uresničitev tega namena se odbor obrača na slovensko mladino, vse občane slovenskih občin in vso slovensko javnost s pozivom in prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Samo deset starih dinarjev naj prispeva vsak Slovenec in Finžgarjeva rojstna hiša bo odkupljena in preurejena v muzej! Ob tem pozivu in prošnji vodi odbor misel in prepričanje, da hvaležna oddolžitev spominu pisatelja tako zelo branega in priljubljenega romana kot je »Pod svobodnim soncem«, ni samo dolžnost občanov jeseniške občine, temveč vsega slovenskega naroda. Ne smemo pozabiti, da je bil prav Fr. S. Finžgar pobudnik in zavzet navduševalec slovenske mladine pred vojno, da je s svojim prispevkom odkupila in v naši skupni lasti ohranila rojstno hišo velikega Vrbljana dr. Franceta Prešerna.
Tudi tokrat se bo prav gotovo slovenska mladina odzvala našemu pozivu; o akciji bo natančneje seznanjena še prek svojih šolskih vodstev. Vse druge posameznike, društva, delovne in družbene skupnosti pa prosimo, da za odkup Finžgarjeve rojstne hiše in za njeno preureditev v muzej namenjena sredstva nakažejo na žiro račun številka 5153-679-2135 na naslov zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Jesenice — sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše.
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše s hvaležnostjo računa na kulturno zavest in razumevanje nas vseh. Svojo nalogo šteje za neogibno dolžnost vsega našega naroda; o poteku dela bo sproti obveščal slovensko javnost. Jesenice, v februarju 1967
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše Jesenice
ŠE ENKRAT:
Določevanje cen komunalnih in obrtnih storitev
Pod tem naslovom je izšel v 5. številki »šaleškega rudarja« članek, ki naj bi imel namen informirati širšo javnost o zaskrbljujočem naraščanju cen obrtnih storitev, predvsem v komunalno obrtnem centru Velenje.
Novi zvezni predpisi o oblikovanju obrtnih storitev so bili izdani samo s tem namenom, da se preneha administrativno vmešavanje tudi na področju obrtništva, kar bi nedvomno pospešilo razvoj tercial-nih dejavnosti, ki so jih do sedaj togi predpisi močno omejevali. Družbenemu sektorju ni kaj prida koristila sprostitev oziroma prosto oblikovanje cen, ker je jasno, da gre obrtništvo v smeri privatizacije, ki jo zakonodaja postavlja v mnogo ugodnejši položaj kot obrt v družbeni lastnini.
Ne upiramo se toku časa niti libe-ralnejšemu tržnemu delovanju zakona ponudbe in povpraševanja; še vedno si prizadevamo s sredstvi, ki nam jih je zaupala družba, obdržati kvalitetno storitveno obrt.
Tem bolj pa nas začudi stališče občinske skupščine, oziroma njene pristojne službe (ki je sicer res pooblaščena, da evidentira cene obrtnih storitev in izdelkov), da tako neobjektivno in nedobronamerno prikazuje Komunalno obrtni center kot glavnega izsiljevalca višjih cen, ki zvišuje osebne dohodke na račun povišanja cen, namesto, da bi s produktivnostjo in boljšo organizacijo obdržal sedanje. Zares mora biti strokovna služba, ki pride do takih »odkritij«!
Dejansko so materialni stroški v letu 1966 tako narasli, da je zvišanje cen le delno pokrilo višje stroške. Vsi vemo, da se je cena toplovodnega ogrevanja povišala od 200 na 500 N-din, kar znese v OE — frizerstvo letno za 3.924,00 N-din višje
stroške, za isti znesek se zvišajo tudi stroški najemnine za lokal in vsak občan si lahko izračuna, da povečana cena moškega striženja od 2,50 na 3,00 N-din ne bo pokrila teh stroškov, še manj pa bo vplivala na verižno reakcijo cen v občini.
Isti dejavniki so vplivali tudi na prodajno uro zidarskih in vodovodnih storitev s pripombo, da je v tej dejavnosti v našem podjetju tako nizek osebni dohodek, da le s težavo dobimo kvalificiran kader. Najbolj »čudno« pa je zvišanje cen pogrebnih artiklov. Robo nam večinoma dobavljajo hrvatski proizvajalci, in če so oni zvišali cene za enoto, kako jo naj mi še kar naprej prodajamo po stari ceni? Morda pa le obstoja možnost in verjetno bi se še marsikdo zanimal zanjo, zato pričakujemo ustrezen nasvet. Prav neodgovorno pa je pisanje, da se je cena nekaterim artiklom zvišala celo za 45 N-din, ker je zvišanje dejansko znašalo le od 2,00 do 10,00 N-din.
Pričakovali smo, da bodo strokovne službe občinske skupščine odigrale pomembnejšo vlogo pri uveljavljanju režima prostega oblikovanja cen. Kot je razvidno, smo prvi, ki smo dali na oddelku za gospodarstvo registrirati cene vseh naših obrtnih storitev, obenem pa tudi edini. Nobenemu obrtnemu podjetju ali privatnemu obrtniku se ni zdelo vredno prijaviti cene. Povemo pa, da obstoja niz obrtnih storitev v naši občini, ki niso od ustanovitve pa do danes niti enkrat prijavile pristojnim službam sprememb svojih cen, ki so mnogo višje od naših. Naloga oddelka za gospodarstvo bi naj bila, da razčisti cene teh obrti. Predvsem pa si želimo bolj kvalificiranega pisanja in objektivnega obveščanja občanov.
Komunalno obrtni center Velenje
Razgibano poslovno leto
(Nadaljevanje z 2. strani)_
kmalu obratovati. Neupoštevajoč vrednost revalorizacije so se osnovna sredstva, s katerimi kolektiv go-.spodari, povečala napram preteklemu letu za 67 % Na en vloženi dinar osnovnih sredstev — delovne priprave, je podjetje ustvarilo 8,24 din dohodka.
Povečana opremljenost in s tem izboljšana mehanizacija je prišla predvsem do izraza v hitrejši in skladnejši finalizaci ji proizvodnje.
0 Zaloge suroviil in repromateri-ala so vezale v povprečku 52 dni, obratna sredstva, in so se znižale napram preteklemu letu za 11,8 %; to pomeni, da so se obrnila več kot 7-krat.
Povečan obseg poslovanja je zahteval od nabavne in skladiščne službe mnogo naporov in truda. Glavni problem" nabave v poslovnem letu 1966 so predstavljale grelne plošče in litina. Do občasnega pomanjkanja je v obeh primerih prišlo zaradi se-
zonskega nihanja, ponudbe in povpraševanja s strani tržišča in s tem preusmerjanje proizvodnje. Kot zanimivost lahko navedem še dejstvo, da je domača dekapirana pločevina, kar za 71,2 % dražja od uvožene. Glede na uspešen plasman naših izdelkov v izvozu je bil omogočen uvoz potrebne pločevine tako, da zaradi pomanjkanja osnovne surovine ni bilo večjih problemov. Upoštevati je potrebno še to, da razen tega, da je domača pločevina dražja, iste na tržišču ni v potrebnih količinah na razpolago.
Večji problem predstavljajo skladiščni prostori, ki so ostali po obsegu nespremenjeni, promet skladišča, tako prevzema in izdaje, pa se je povečal po količini skoraj za enkratno.
0 Vlaganja v proizvodnjo so porasla v absolutnem obsegu glede na primerjalno leto za 91,5 %, glede na udeležbo v strukturi, po glavnih nosilcih stroškov, pa gibanje nazorno prikazuje tabela.
Ugotovitve komisije:
NE V ŠKODO ZDRAVJA BOLNIKOV
Konto
Opis
40	surovine in material
41	tuje usluge
42	razni stroški
43	IO stroškov poslovanja
■ 44	amortizacija
45	dpprinosi in članarina
46	osebni dohodki
47	ostali stroški Skupaj vlaganja
Povečala se je udeležb^ surovin in materiala v kalkulaciji izdelkov zaradi spremenjenega sortimana, med tem ko so se vsi ostali stroški, z izjemo osebnih izdatkov, stroškov poslovanja, zmanjšali.
Znižanje udeležbe variabilnih in fiksnih stroškov v lastni ceni izdelka, je ugodno vplivalo na pocenitev proizvodnje in s tem na pOvečanje ostanka čistega dohodka.
Udeležba režijskih stroškov v 1.000 din proizvodnje se je znižala za 2 %, odr.osno za 4,5 din.
Z nadaljnjim večanjem proizvodnje bo odnos še ugodnejši, kar potrjuje sam decembrski rezultat, ko so bili stroški za 4,7% nižji kot v primerjalnem obdobju leta 1965. Očitno je, da se obseg proizvodnje veča hitreje, kot rastejo fiksni in variabilni stroški. Medtem ko se je proizvodnja povečala napram lanskemu letu za 76,2%, so bili stroški v absolutnem znesku nižji za 3,4%. K % Proizvodni program smo presegli po vrednosti za 23,8%, po količini pa za 43,1%. Odstopanje med vrednostnim in količinskim programom je pripisati spremenjenemu asortimanu, kateri je pogojen s tržnimi pogoji.
Proizvodni program je bil uspešno izpolnjen kljub zahtevni nalogi in občasnim težavam, ki so se odražale predvsem v:
—	povečanju in razširitvi proizvodnega programa,
—	osvajanju dela polizdelkov in sklopov za proizvodnjo PS,
—	povečanju izkoristka instaliranih kapacitet,
—	rekonstrukciji tovarne štedilnikov,
—	občasnemu pomanjkanju osnovne surovine in dela pomožnega materiala,
—	organizaciji dela in uvajanju sodobnih tehnoloških postopkov,
—	zakasnitvi dobav s strani kooperantov.
Največja proizvodnja je bila dosežena v mesecu avgustu in decembru, ko je bila planska obveznost presežena za 58,0 oziroma za 71,6 %. Povprečne zaloge nedovršene proizvodnje in polizdelkov so porasle v absolutnem znesku sicer za 17,61 %, glede na sam proizvodni ciklus pa so se zmanjšale zaloge za 45% ali zaloge so se obrnile povprečno štiri-intridesetkrat, to je, predstavljajo zalogo 11 dni.
0 S plasmanom zalog gotovih izdelkov ni bilo težav, nasprotno nismo bili v stanju v celoti zadovoljiti vsa povpraševanja, kar velja tako za proizvodnjo štedilnikov, kot pralnih strojev. Koeficient obračanja zalog gotovih izdelkov je znašal 37,5 %, kar pomeni, da je bila proizvodnja praktično dnevno razprodana. Obstoječe zaloge se nanašajo v glavnem na zaloge namenjene izvozu, oziroma kompletiranju pošiljk posameznim domačim grosistom.
0 Program realizacije smo presegli za 33,6 %, sama prodaja pa se je napram primerjalnemu obdobju leta 1965 povečala za 69,7 %.
Povečanje delovnih prostorov je omogočilo razširitev proizvodnega programa, poleg štedilnikov in peči na trda goriva, na elektriko in na plin, tudi na pralne stroje. Podjetje poslovno tehnično sodeluje z največjim italijanskim proizvajalcem gospodinjske opreme — s tovarno »Industrie A. Zanussi«. Medsebojno sodelovanje še z več drugimi vodilnimi, sorodnimi podjetji Evrope, je odločujoče vplivalo tudi na rezulta-
Stroški	Indeks
1966	66/65
73,39	106,1
5,40	11,\
4,66	79,7
0,46	135,3
1,08	65,9
0,73	71,6
13,97	95,3
0,31	103,3
100,0	100,0
članka, ki sta bila pred nedavnim objavljena v Delavski enotnosti sta hudo obtožila velenjski zdravstveni dom in zlasti direktorja dr. Alojza Fijavža. Zato je na intervencijo predsednika skupščine občine Velenje imenoval Stane Šelih — republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo — dr. Milana Holadiča, direktorja zdravstvenega doma Ljubljana Vič-Rudnik, dr. Srdana Sevnika, republiškega sanitarnega inšpektorja, dr. Mirana Mallya, pravnika, samostojnega svetovalca republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo in Janeza Bizilja, ekonomista, samostojnega svetovalca republiškega sekretariata za dravstvo in socialno varstvo, v komisijo, ki je pregledala poslovanje zdravstvenega doma Velenje v zvezi z objavljenimi članki v Delavski enotnosti (»Zapeljivi blišč številk«) in v »šaleškem rudarju« (»Resnični blišč številk«).
_1965
69,20" 6,99 5,85 0,34 1,64 1,02
14,66 0,30
100,0
te našega podjetja. To dokazuje kvalitetni znak VDE (Verband deutsche-cher Elektroingeneure) za vrsto naših izdelkov. S tem pa je bil omogočen povečan izvoz. Načrt izvoza je bil prekoračen za 153,2" o, povečanje napram primerjalnemu obdobju pa znaša 253,6%. Skupno smo izvozili naših izdelkov za 2.025.177 USA dolarjev, kar pomeni, da smo izvozili skoraj eno četrtino naše proizvodnje.
Posebno značilno za izvoz v letu 1966 je povečanje izvoza električnih štedilnikov v ZR Nemčijo in povečan izvoz plinskih štedilnikov v Madžarsko. V novem deviznem režimu je podjetje zaradi pogojene liberalizacije uvoza pločevine, v znatno boljšem položaju tudi v pogledu uvoza drugega repro materiala, ker bodo s tem sproščena devizna sredstva, ustvarjena z izvozom za uvoz ostalega repro materiala.
0 Celotni dohodek se je povečal napram primerjalnemu obdobju za 62,0 o 'o, planska obveznost pa je bila prekoračena za 30,4 %. Nadalje se je znižala udeležba poslovnih stroškov v celotnem dohodku za 5,9 "'o, ali v 100 din celotnega dohodka so udeleženi poslovni stroški s 76,76 din, kar pomeni, da so se isti zmanjšali napram letu 1965 za 4,83 din. V istem odnosu ' pa se je povečal dohodek podjetja, kateri se razdeli po ustreznih pravilnikih in zakonih na prispevke iz dohodka, osebne dohodke in sklade podjetja.
Poslovno leto 1966 je pomenilo novo delovno zmago kolektiva »Gorenje« TGO Velenje, ki je s svojim rezultatom dokazal, da s kvaliteto, pridnostjo in marljivostjo lahko uspešno posega v konkurenčni boj z ostalimi sorodnimi podjetji pano-gejn s l®m Prispeva k stabilizaciji trzisca. Predvidena planska obveznost celotnega dohodka na zaposlenega je bila prekoračena za 14 9% napram primerjalnemu obdobju pa znaša porast za 27,7 %. Skladno s porastom celotnega dohodka se je povečala udeležba neto produkta na zaposlenega. Povečanje znaša 38 1 % napram ustvarjenemu iz leta 1965
Doseženi poslovni rezultat je torej dober, pri sami analizi pa je potrebno upoštevati še to, da so' prodajne cene naših izdelkov ostale več ali manj neizpremenjene, to pa potrjuje ugotovitve in dejstva, da je možno z vehko-serijsko proizvodnjo, ob upoštevanju dejavnika proizvodnosti, oziroma storilnosti, proizvodnjo poceniti. Solidnost poslovanja se odraža še v primerjavi kroženja obratnih sredstev. Denarna, tj. obratna sredstva, so se med letom 7-krat obrnila, oziroma enkratno kroženje predstavlja 52-dnevni ciklus. Pospešitev obračanja kapitala napram letu 1965 znaša 15,7 odstotka.
Preteklo poslovno leto pomeni prelomnico v pslovanju gospodarske organizacije. Kvalitetna veliko-serij-ska proizvodnja je omogočila uspešen prodor na zunanje tržišče in učvrstitev ter konkurenčnost in solidnost na domačem tržišču.
Znatna sredstva, ki so bila vložena In se še vlagajo v rekonstrukcijo in modernizacijo, so se pričela obrestovati in vračati, to pa daje nove perspektive v razvoju podjetja.
Letos nameravamo izdelati skupno 346.000 vseh vrst štedilnikov in peči in 40.000 pralnih strojev v skupni vrednosti 21 milijard 600 milijonov S- din.
Od nas samih pa je odvisno, kako in v kakšni meri bomo uspeli realizirati sprejeto nalogo.
Zavod SRS za zdravstveno varstvo — republiški zdravstveni center je odredil strokovni pregled zdravstvenega doma in zdravstvenega centra Velenje in imenoval za to posebno komisijo. Mnenje te komisije še ni znano in bo dala svoje uradno poročilo, kot smo izvedeli od merodaj-nih, čez nekaj tednov.
Komisija sekretariata je delala samostojno, brez stikov s komisijo republiškega zdravstvenega centra in sestavila poročilo 1. marca.
Najprej je komisija sekretariata na osnovi medicinske dokumentacije proučila vse pritožbe proti zdravstvenemu domu. Zaslišala pa ni prizadetih bolnikov, ker je sodila, da je to delo komisije republiškega zdravstvenega centra; njej pa je zadostovala za ugotovitev stanja že sama razpoložljiva dokumentacija. Med delom v Velenju je imela komisija tudi pogovor s predsednikom občinske skupščine, političnim sekretarjem občinskega komiteja ZKS in ostalimi političnimi in družbenimi delavci, z direktorjem in sekretarjem velenjskega rudnika, z direktorjem, upraviteljem in glavno sestro zdravstvenega doma in slednjič z vsemi zdravniki zdravstvenega doma.
STROKOVNOST DELA ZDRAVSTVENEGA DOMA
Na osnovi medicinske dokumentacije je komisija proučila vse v člankih navedene primere »iz črne knjige pritožb« in tudi ostale očitanepri-mere. Čeprav je direktor dr. Fijavž predlagal, ni zaslišala prizadetih bolnikov, ker je menila, da je to stvar strokovnih preglednikov republiškega zdravstvenega centra in tudi zato, ker zdravstvena dokumentacija daje dovol j no osnovo za strokovno oceno stanja.
Pri tem so bile glavne ugotovitve komisije naslednje:
# Zdravstveni dom oziroma prizadeti zdravniki (dr. Fijavž, dr. Gams in drugi) so obravnavali bolnike strokovno ustrezno in v skladu s strokovnimi navodili bolnišnic (za one bolnike, ki so bili tja poslani) in zdravnikov — specialistov. Ne podpirajo pa teženj nekaterih bolnikov, ki so želeli dobiti ali podaljšati bolniški stalež, če ni bilo za to medicinskih indikacij.
0 Iz obravnavanih primerov je sicer moč zaslediti določeno ostrino pri odobravanju bolniškega staleža, vendar v mejah strokovno veljavnih meril in ,v skladu s konceptom zdravstvenega doma Velenje in naše splošne politike, da zdravstveno službo in zanjo namenjena sredstva obravnavamo v okviru racionalne potrošnje sredstev in v mejah strokovnih norm. Takšen odnos in omenjena ostrina ni šla na račun strokovnosti dela in zdravja bolnikov. Očitki v to smer so strokovno nevzdržni in neobiektivni.
0 Določena citirana imena bolnikov v objavljenih člankih »Zapeljivi blišč številk« so netočna. Poleg tega pa so navedeni primeri bolovanj in zdravljenj iz leta 1964! To ustvarja prepričanje, da so navedena imena in njihove »krivice« objavljene bolj za ustvarjanje napačnega javnega mnenja kot pa za strokovno obravnavo in izboljšanja stanja.
STROKOVNA SAMOSTOJNOST ZDRAVNIKOV
Stalež in njegov padec na občinsko povprečje 3,7 je — vsaj po pisanju v objavljenih člankih — eno glavnih razlogov »nestrokovnega in nehumanega dela« zdravstvenega doma. Očitek je bil tudi, da je bil »preventivni dinar« vir osebnih dohodkov dr. Fijavža in drugih zdravnikov. Komisija pa je ugotovila drugače:
0 Zdravstvena služba je dejansko uspela znatno znižati staiež v občini Velenje. To so lahko dosegli s prizadevanjem zdravnikov in direktorja zdravstvenega doma in ni strokovno škodljivo ter je v skladu z našim prizadevanjem, da dosežemo racionalno potrošnjo sredstev in odpravimo fiktivno bolehanje.
0 Osebni vpliv direktorja zdrav-
stvenega doma na stalež in evidenco bolnikov, ki jih pošiljajo v bolnišnice in na specialistične preglede ni omejevanje strokovne svobode zdravnikov in naj se prouči in uvede tudi v drugih zdravstvenih domovih.
0 Dohodek s »preventivnim dinarjem« je dohodek zdravstvenega doma Velenje. Očitek, da je to dohodek dr. Fijavža in ostalih, je izmišljen.
Komisija nadalje meni, da odnos zdravstvenega doma Velenje do bolnišnične službe ustrezi današnjim zahtevani, njegova prizadevanja za izboljšanje in stfokovno objektiviza-cijo stanja in odnosov pa so dokaz pozitivnih prizadevanj in iskanj.
Pošiljanje na klimatsko zdravljenje odraslih in otrok je komisija obravnavala zaradi navedb v člankih, da zdravstveni dom na pritisk dr. Fijavža ne pošilja slabotnih otrok v zdravilišča in da omejuje to obliko zdravljenja, Za to obliko zdravstvenega varstva odgovorna zdravnica dr, Perišičeva je komisiji povedala, da odloča o pošiljanju otrok v kolonije in na zdravljenje komisija na osnovi medicinskih indikacij in kontraindikacij (seveda v okviru materialnih možnosti) in da dr. Fijavž ni sam nikoli ničesar odrejal.
»TOVARNA INVALIDOV«
Objavljeni podatek, da je v Velenju med 4.200 rudarji 400 delovnih invalidov, komisija popravlja na število 306. Toljkšno število invalidov pa je posledica tega, ker pred desetimi leti in prej ni veljal sedanji strogi zdravstveni režim pred nastopom dela v rudniku in ko je bila lendenca tolerirali srčne, revmatične in clruge bolezni. Iz tega sledi, da tolikšno število delovnih invalidov na rudniku ni posledica nezadostnega sedanjega preventivnega dela zdravstvene službe v Velenju.
Komisija je ugotovila, da je čisto preventivno delo zdravstvene službe v Velenju pomanjkljivo in da 6 mesecev (ne pa eno leto in pol) zdravnik ni bil v jami, čeprav zagotavljajo direktor zdravstvenega doma Velenje in zadolženi zdravniki, da jamo in delovna mesta poznajo, koli-
kor je za službo potrebno in čeprav
—	po zagotovilu direktorja rudnika
—	zdravnik vseh delovnih mest v jami itak ne more poznati.
OSEBNI DOHODKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Poleg bolniškega staleža so osebni dohodki v zdravstvenem domu Velenje in zdravnikov glavni razlog člankov in iz tega nastale afere (čeprav se napadajo indirektno s strokovnimi primeri, ki pa ne vzdržijo strokovne kritike). Ce se zdravnikom očitajo razne milijonske nagrade, to ni resnično. Za redni delovni čas je lanskoletno povprečje osebnih dohodkov zdravnikov od 173.000 S-din do 246.000 S-din. Komisija ni mogla dobiti kakršenkoli material kot dokaz za trditev, da bi poleg evidentiranih prejemkov dobili zdravniki še druge dodatne neopravičene prejemke z nagradami ali s privatno prakso. Tudi za direktorja dr. Fijavža ni mogla dokazno ugotoviti, da bi od občinske skupščine Velenje oziroma od njenega predsednika dobil en milijon starih dinarjev zato, »ker je iz dobička zdravstvenega doma odstopil občini 20 milijonov za cesto«i in prav tako ne, da bi od socialnega zavarovanja dobil 700.000 S-dinarjev in od rudnika določen znesek. Tudi afera okrog »trinajste plače« je izmišljena. Zato komisija ugotovlja, da so prejemki zdravnikov v zdravstvenem domu Velenje evidentirani in da ni osnov za trditev, da bi prejemali zdravniki in dr. Fijavž še druge neopravičene prejemke za svoje delo, zlasti pa ne na račun znižanja bolniškega staleža.
V zaključnem delu svojega poročila ugotavlja komisija republiškega sekretariata, da objavljeni članki v Delavski enotnosti in iz tega nastala afera niso objektivni prikaz stanja v zdravstvenem domu Velenje in so zato škodljivi za zdravstveno službo Velenje. Očitki so bili napisani z določenim namenom in spretno, a ten-denciozno. Delo velenjske zdravstvene službe je v redu, dobro organizirano. določene organizacijske prijeme pa je potrebno proučiti, ker bi jih lahko uporabili še v drugih zdravstvenih domovih po Sloveniji. Organizacija zdravstvenega centra v občinskem merilu je sicer izjemna v Sloveniji, vendar v Velenju ne edina. Zato ne more biti osnova očitkom in še manj namigavanjem, ker je v pristojnosti drugih organov, da to organizacijo spremenijo.
O rezultatih strokovnega pregleda zdravstvenega doma in zdravstvenega centra Velenje, ki ga je pred nedavnim opravila posebna komisija republiškega zdravstvenega centra, bomo poročali, ko bo ta komisija sestavila poročilo o svojih ugotovitvah.
Parkiranje avtomobilov
Življenjski standard naših občanov se je v zadnjih letih skokoma dvigal in vzporedno z njim tudi mo-torizacija. Kdo bi si mislil pred kakimi desetimi leti, da bo v Velenju potrebno toliko garaž in parkirnih prostorov, da ljudje sedaj iščejo »zavetišča« za svoja štirikolesna in dvo-kolesna motorna vozila. Kljub standardu še vedno predstavlja za večino ljudi avtomobil veliko in prigarano premoženje, ki ga je potrebno skrbno varovati in vzdrževati. Mnogo je seveda takih, ki potrebnih garaž nimajo in seveda iščejo vsak izhod v sili. Tako lahko vidimo okrog stanovanjskih blokov in modernih trgovin različne parkirane avtomobile. Mnogi avtomobilisti so namreč pravi umetniki v parkiranju in spravljanju svojih vozil med oboke, stebre in izložbena okna. Posebno, ko pritisne zima ali slabo vreme je takih prizorov precej. Ena takih pripravnih hiš je tudi stanovanjski blok na šaleški cesti 20, kjer nekateri avtomobilisti kljub stalnim opozorilom poslovodje »Sodobne opreme« tako »nabijejo« svoja vozila pod razne zaščitne stropove in prehode, da kupci izložbenega blaga niti pošteno videti ne morejo. Če upoštevamo, da je skoraj vsako drugo izložbeno okno »zaplankano«, pa si lahko ustvarimo pravo sliko. Seveda prodajalci v trgovini niso prav nič krivi, da izložbena okna ob večjih sunkih vetra popokajo in jim ustvarjajo le več dela in skrbi. Tudi uprava ni kriva temu, ker ima lokal v najemu, ki pa je bil grajen v »nekem modernem stilu«, kateremu pa kot izgleda naši izvajalci niso bili kos in je to zopet nov neuspel »poizkus« več v našem vsakdanjem življenju, kot bi dejal naš Tonček Frnikula.
Vsekakor, da bo potrebno to našo neslavno podobo v Velenju čimprej in čimbolje odpraviti.
Prepričan sem, da bi marsikdo izmed avtomobilistov brez garaže, takoj najel kakršnokoli garažo, če bi jo le lahko dobil. Poleg stanovanj, trgovin in ostalih dobrin so nam potrebne tudi garaže.
-ČAN
19. in 23. aprila bodo volitve
Republiški zbor Skupščine SR Slovenije je na svoji zadnji seji razpisal volitve polovice odbornikov vseh občinskih skupščin. Po tem razpii.su bodo volitve odbornikov v občinski zbor v nedeljo, 23. aprila 1967; volitve odbornikov zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin pa v sredo, 19. aprila 1967. Volitve odbornikov v zbore delovnih skupnosti v skupini kmetijstva pa bodo 23. 4. 1967, to je istočasno z volitvami ' odbornikov občinskih zborov.
23. 4. 1967 bodo tudi neposredne volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije in Zveznega zbora Zvezne skupščine. Volitve v občinski zbor, republiški zbor iin zvezna zbor bodo olajšane, ker bodo vse na isti dan, ne pa ločeno, kot so bile pri prejšnjih volitvah.
Te dni so v velenjski občini kandidacijski zbori. Na njih volivci izbirajo in določajo kandidate. Razpravljajo pa tudi o gospodarskem razvoju občine Velenje.	,
Prof. Jurij Jug
Lani, za občinski praznik, so odprli v velenjskem gradu Muzej slovenskih premogovnikov. Od takrat dalje je muzej odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do pol pete ure popoldne. Muzej ljudje radi obiskujejo. Saj ga je v tem Času obiskalo že več kot 1.200 ljudi. Vstopnina za ogled je razmeroma nizka. Vojaki, dijaki in večje skupine obiskovalcev plačajo samo 50 starih dinarjev, posamezni ogledniki pa 100 starih dinarjev. V muzeju imajo na voljo tudi razglednice. Pripravljajo pa poseben vodič po muzeju, katerega si bo lahko kupil vsak obiskovalec.
Zaprosili smo direktorja Muzeja slovenskih premogovnikov prof. Jurija Juga, da napiše za naš časopis nekaj o nastanku, razvoju in namenu muzeja v velenjskem gradu.
MUZEI
SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
Tehniško ((muzejska dejavnost je posledica hitrega razvoja znanosti in tehnike. Tehnika, ki je v preteklem stoletju posebno pa v 20. stoletju vse hitreje prodirala na vsa področja našega življenja, je prodrla tudi tja, kjer bi se je najmanj nadejali — v muzeje. Tesna povezanost med industrijskim razvojem in nastankom teh-pičnih muzejev potrjuje vsekakor
dejstvo, da so prvi veliki tehnični muzeji nastali neposredno po velikih mednarodnih industrijskih izložbah 1851 v Londonu in 1855 v Parizu. Zamisel ustanavljanja muzejev, ki bi zbirali, hranili ter razstavljali tehniške predmete v Sloveniji, je bila smela. Vendar je že danes jasno, da so začetni pomisleki, češ da smo Slovenci premaloštevilni, da je naša domo-
yF OAl f ti f* t T ,[ '	. ■ ,
V nekdanjih grajskih sobanah velenjskega gradu so razstavljeni
eksponati.
vina preozka, da pravzaprav ne bo kaj zanimivega pokazati, bili popolnoma odveč.
Zgodovina slovenske tehniške kulture je zgodovina zakladov naše zemlje od vode, rud, kamenin in hribin do premogov; zgodovina gospodarstva, poljedelstva, obrti in prometa v najširšem pomenu te besede ter zgodovina strojne industrije v stari in novi Jugoslaviji. Vojna je uničila mnogo znamenitosti slovenske tehniške kulture, okupator pa je odnesel tudi številne znamenite predmete iz naših industrijskih centrov, arhive in načrte. Misel o ustanovitvi muzejev posameznih industrijskih panog se je rodila neposredno pod vplivom hitrega razvoja naše mlade industrije, takrat, ko je hiter znanstveni in tehniški napredek ter gospodarski razvoj grozil še maloštevilnim ohranjenim tehniškim spomenikom z uničenjem.
Prvi so pričeli z zbiranjem gradiva za tehniški muzej jeseniški železarji, tem pa je sledila Kropa, kjer so domačini postavili zbirko domačih umetno-kovaških izdelkov. Drzna pobuda je tudi v osta-
lih industrijskih krajih vzbudila zanimanje za preteklost. Nastala je vrsta tehniških muzejev na čelu z tehniškim muzejem Slovenije v Ljubljani. V to mrežo muzejev se je vključil tudi muzej slovenskih premogovnikov v Velenju.
Zamisel, da bi v Velenju ustanovili muzej, ki naj bi prikazoval nastanek, razvoj in pomen premogovnikov v naši ožji domovini, je 3. novembra 1957 na sestanku predstavnikov slovenskih premogovnikov dobila jasnejšo obliko.
Razstavne prostore je novo-osnovani muzej dobil v velenjskem gradu. Taka lokacija je muzeju zagotovila potreben razstavni prostor ter opravičila že vložena sredstva za obnovo gradu kot kulturno-zgodovinskega spomenika. S tem je bilo uspešno zaključeno pripravljeno obdobje, ko je iniciativni odbor DRMIT pod vodstvom tovariša Jamnikar-ja uspešno reševal nešteto vprašanj o obnovi gradu.
Takoj po ustanovitvi je prevzel upravniške posle v muzeju profesor Slavko Marolt, po njegovem odhodu leta 1961 pa je delo na
Vse objavljene fotografije izdelal: FOTO »PAJK« Velenje.
gradu vse do leta 1964 vodil akademski slikar Alojz Zavolovšek, ki je obogatil zbirko s številnimi novimi eksponati ter uredil prvih šest razstavnih prostorov. Leta 1961 se je delo v muzeju tako razmahnilo, da je centralni delavski svet rudnika lignita Velenje imenoval namesto dotedanjega iniciativnega odbora nov strokovni odbor pod vodstvom tehniškega direktorja ing. Dušana Pipuša. V odboru so bili ing. arh. Drago Umek, akadem. slikar Alojz Zavolovšek, ing. Tone Kovačič, ing. Jure Jurančič ter rudarski tehnik Ivan Pirš. Ti so usmerjali restavratorska in gradbena dela ter zbirali predmete za premogarsko zbirko. Pri urejanju muzeja so sodelovali še ing. Štefan ZagoriČ-nik, ing. Alojz Jevšenak. Ing. Jože Ambrožič in rudarski tehnik Ivan Pirš sta projektirala muzejski premogovnik v kletnih prostorih nekdanjega grajskega hleva. Posebne zasluge, da so bila pravočasno izvedena vsa dela v muzejskem premogovniku, imajo gojenci rudarskega šolskega centra, mojster tovariš Ferenčak, vodja jame Skale A. Holešek ter direktor rudarskega šolskega centra tovariš Ivo Jamnikar.
Muzej je v okviru proslave občinskega praznika 8. oktobra 1966 v prisotnosti predsednika tovariša Franca Leskoška — Luke otvo-ril predsednik občinske skupščine, ing. gozdarstva Peter Krapež, ki je v svojem govoru med drugim poudaril tudi to, da sta pobudo za ustanovitev muzeja že pred leti dala tovariša Franc Le-skošek in takratni direktor rudnika Nesli Zgank. Predsednik, je dalje poudaril zasluge celotnega kolekitva rudnika lignita Velenje pri obnovi gradu ter urejanju radarske zbirke.


Levo je maketa rudnika lignita Velenje iz leta 1900. Desno pa maketa starega jaška iz leta 1960. Obe je izdelal Avgust RAK, mizarski mojster
maketar.
Otvoritev muzeja v letu 1966 je imela tudi svoje zgodovinsko ozadje. Pred nekaj več kot sto leti — leta 1865:66 je namreč cesarica Marija Terezija s posebno uredbo pokazala zaskrbljenost nad žalostno usodo gozdov ter priporočala uporabo premoga. Zato je vsem, ki so želeli kopati
.... 4 .. . „	. . - , .	a in prodajati premog, to dovolila
V kletnih grajskih prostorih je prikazana jama Izdelali so jo ucenci j olajšala osebno listi ki
rudarskega solskega centra iz Velenja.	. . J ., '	,	' .
je imetniku dovoljevala kopanje
premoga tudi na tujem zemljišču Da bi odvrnila obrtnike od ta kratnega kuriva — lesenega oglja — je obljubila vsem kovaškim in drugim pomočnikom, ki bodo pri vsakdanjem delu v svojih delavni cah dokazali uporabnost premo ga, naslov mojstrov.
S takšnim jamskim vozičkom (»huntom«) so izvažali pred 150-leti svinčeno in cinlcovo rudo.
Prikaz zračenja v srednjeveških rudnikih.
Z otvoritvijo muzeja sloveskih premogovnikov je naša slovenska javnost dobila institucijo, ki se ukvarja z zbiranjem, proučevanjem ter kulturno prosvetnim delom na področju zgodovine pre-mogarstva, vendar je že sedaj jasno, da se bo muzej slovenskih premogovnikov uspešno razvijal le ob sodelovanju vseh Slovencev. Za začetek pozivamo vse strokovnjake in ljubitelje, ki imajo ali pa vedo za material, ki je pomemben za zgodovino premogarstva, k sodelovanju.
Otroški vrtec ali spomenik
ŽE DALJ ČASA UGOTAVLJAMO, DA KAPACITETE OTROŠKIH VAR-STVENIH USTANOV ŽE ZDAVNAJ NE ZADOŠČAJO VEC. V TA NAMEN SE ZAINTERESIRANI FORUMI UKVARJAJO Z NAČRTI O GRADNJI VEČJE USTANOVE TAKE VRSTE, KI NAJ BI VSAJ ZA NEKAJ ČASA REŠILA TA PEREČ PROBLEM. VENDAR, KAKOR VSI VEMO, ZA TAKE IN PODOBNE GRADNJE PRIMANJKUJE DENARJA. ZARADI NUJNOSTI TAKEGA OBJEKTA, PA VSI VSEENO UPAJO, DA BO PRIŠLO DO GRADNJE. KJE JE IZHOD? GOSPODARSKE ORGANIZACIJE SO V LANSKEM LETU OBLJUBILE 0,5 % SVOJEGA BRUTO DOHODKA ZA GRADNJO OTROŠKE VARSTVENE USTANOVE V VELENJU. DO SEDAJ JE TA SREDSTVA ODVEDLA LE IZDELOVALNICA GUMI-RANEGA PAPIRJA. UPAJMO, DA TUDI OBLJUBE OSTALIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ NE BODO OSTALE ZGOLJ NA PAPIRJU. NA TAK NAČIN ZBRANA SREDSTVA BI ZNAŠALA LETNO PRIBLIŽNO 40 MILIJONOV STARIH DINARJEV. TO PA ŠE ZDALEČ NE BI ZADOŠČALO ZA ZGRADITEV.
tovariš Jože Krajnc meni, da bi bilo najbolje, če bi lahko gradili oba objekta. Zaveda se, da zaradi težke finančne situacije to skoraj ni mogoče. Meni pa, da problem izgradnje spomenika traja že toliko časa, da bi padli borci za svobodo končno že zaslužili dostojen spomenik. Po njegovem mnenju bi se že lahko našla sredstva. O tem ali naj se gradi spomenik v klasičnem smislu ali otroški vrtec s spominsko ploščo, pa on ne more odločati. Saj je občni zbor organizacije sklenil, da se naj bi gradil spomenik v klasičnem smislu. Za takega naj bi tudi nabirali sredstva. Torej lahko odločitev spremeni samo občni zbor.
POMOČ ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV
V taki situaciji je morda najboljša rešitev sodelovanje organizacije zveze borcev. Ta se namreč že dalj časa ukvarja z načrti o izgradnji spomenika padlim borcem. Približni proračun gradnje znaša okoli 50 milijonov dinarjev. Rešitev se ponuja kar sama od sebe. Sredstva bi naj združili, zgradili otroški vrtec, na fasadi pa naj bi bila spominska plošča. Tako bi ta prepotrebni objekt služil obenem tudi kot spomenik.
ENOSTAVNO, TODA ...
Taka rešitev je morda najbolj enostavna, da ne rečemo smiselna. Ker pa ne nameravamo vsiljevati svojega mnenja je najbolje, da spregovo-re predstavniki prizadetih organizacij. Najprej smo se pozanimali pri sekretarki občinske zveze prijateljev mladine — Elfridi Ambrožičevi. Vprašali smo jo, kakšno je mnenje članov te organizacije.
ricc
ŠOL
VELENJSKIH PREDŠOLSKIH OTROK JE V OTROŠKEM VARSTVU
Okrog tega podatka je tovarišica Ambrožičeva nanizala še nekaj zanimivih dejstev. V Velenju je zaposlenih med 30 in 35 % žensk. Družine imajo v glavnem majhne otroke. Da je stanje še bolj kritično, pa so že obstpječe varstvene ustanove prenapolnjene. Tprej kam z otroki, ko so starši na delu? Pravzaprav edina rešitev je prošnja dobrim sosedom ali prijateljem. To pa v večini primerov ni posebno poceni; matere plačujejo tudi do 30 tisoč starih dinarjev mesečno za 8-urno varstvo na dan. Samo letos je otroški vrtec v Velenju odklonil 40 prošenj za sprejem otrok. V takih pogojih dela, v kakršnih dela danes otroški vrtec v Velenju, pa še pomisliti ne moremo na varstvo dojenčkov oziroma šolarjev. Nekateri šolarji so prepuščeni sami sebi in vplivom ulice. Ali morda želimo še več mladinske delikvence? Mar naj bodo kaznovani starši, ki so zaposleni? Mati mora na delo, otrok pa naj ostane na ulici? Vsa ta vprašanja nas naravnost vpodbujajo k hitremu reševanju tega problema. Za ilustracijo naj 'velja podatek, da je v Velenju 323 otrok, ki obiskujejo osemletko, brez kakršnegakoli varstva. Verjetno pa tudi prehrana teh otrok ni nabolje urejena. Nikakor ne mislimo, da bi novozgrajeni vrtec rešil vse te probleme. Ne, uredili bi lahko samo nekaj najbolj perečih. Torej, kakor vidimo, argumenti za gradnjo take ustanove so dovolj močni. Toda vse skupaj je še vedno v oblakih. Sredstev ni. Morda bi se situacija bistveno izboljšala, če bo prišlo do enotne akcije z organizacijo zveze borcev.
Naj povedo svoje mnenje tudi predstavniki kolektivov, ki bodo prispevali največ sredstev. Najprej sekretar rudniškega sindikata tovariš Franc Lenart.
— Denarja ni! Zaradi izredno težke situacije na tržišču zaenkrat rudniški kolektiv še ne more prispevati večje vsote. Vsekakor pa se zavedamo težke situaci je na področju otroškega varstva v Velenju. Problem je pereč in v bližnji prihodnosti se bo treba resneje spoprijeti z njim. Zavedamo se, da dobro organizirano varstvo otrok v veliki meri vpliva na delovno storilnost delavcev. Menimo, da je ftajboljša rešitev v skupni akciji z organizacijo zveze borcev.
Tako pri RLV. Ne bomo se preveč zmotili, če rečemo, da so tako predstavniki organizacije ZB, kot graditelji otroškega vrtca, računali na izdatno pomoč največjega velenjskega kolektiva. Ne moremo reči, da je leta padla v vodo, toda zaradi takšnega polpžaja, v katerem je rudnik, bo sigurno manjša kot bi bila sicer. V tem vidimo še en vzrok za združitev sredstev.
Malo bolj ugodno je stanje v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje«. Vprašanje varstva otrok je za
ta kolektiv morda še bolj pereče, saj so večina zaposlenih — žene. Zato je velika želja kolektiva, da bi zgradili otroški vrtec. Po mnenju predsednika sindikalne podružnice se resneje ukvarjajo s tem vprašanjem. Med drugim so govorili o tem tudi na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice. Predsednik sindikata Danilo Pocajt meni, da je vsekakor veliko bolj upravičena gradnja vrtca in spomenika skupaj, saj ima enotna akcija tudi večje možnosti, da uspe. Kolektiv je k taki obliki gradnje pripravljen prispevati znatnejša sredstva, saj se zavedajo, da je izgradnja take ustanove tudi njihova potreba.
To so bila torej mnenja predstavnikov delovnih kolektivov, ki naj bi v največji meri financirali oba objekta. Vidimo, da so bolj naklonjeni skupni akciji, ki pa je v današnjem gospodarskem položaju vsekakor tudi bolj smiselna. Zanimivo pa bi bilo slišati tudi mnenje predstavnikov zveze borcev.
MNENJA SO DELJENA
Tudi v organizaciji ZB ne prevladuje enotno mnenje o reševanju obeh problemov. Predsednik komisije za izgradnjo spomenika pri ZB,
SPOMENIK NAJ SLUŽI MLADEMU RODU
Tako bi na kratko označili mnenje tovariša Jožeta Pečnlka, predsednika komisije za varstvo spomenikov pri občinski zvezi ZB NOV. Po njegovem mnenju je veliko bolj smiselna gradnja otroškega vrtca. V občini je do sedaj več kot 70 spomenikov. Žalostno je, da mora organizacija ZB vzdrževanje le-teh plačevati. Ali so morda pionirske organizacije pozabile na svojo dolžnost? Skrb nad temi zgodovinskimi obeležji bi morale
Erevzeti ravno one. Smo mar poza-ili zakaj smo danes svobodni? To je povedal Jože Pečnik.
Nekaj mnenj o problemu, ki morda ni tako enostaven. Želimo, da bi prišlo do »sporazuma«, saj bosta tako obe strani najlaže dosegli svoj cilj. Vso dilemo bi lahko strnili le v enem stavku: Ali varstvena ustanova zgrajena v spomin padlih borcev, ali samo spomenik?
Najbolje bi bilo, da bi predstavniki vseh zainteresiranih organizacij ponovno sedli za skupno mizo. Verjetno bi tudi člani zveze borcev lahko spremenili svojo odločitev. Zavedajmo se, da nam ne sme biti žal ne sredstev ne truda pri oblikovanju mladih ljudi, saj se vloženi kapital bogato obrestuje.
<MI»»K»»»>»««»MMM>»»»H»H
Najin pogovor je potekal na vrtu njegove hiše. V prijetnem pomladanskem soncu sva se pogovarjala o njegovi mladosti, življenjskih izkušnjah, no — pravzaprav o vsem kar mu je življenje prineslo.
Rodil se je Spodnji Ponikvi. Kmalu je poskusil kaj je življenje. Že s trinajstimi leti je moral od doma.
Pečnik
Jože-
Bruno
»Kaj sem hotel, ni bilo kruha za vse, osem nas je bilo,« je dejal.
V Šoštanju se je izučil za čevljarja. Toda ni dolgo vzdržal v delavnici. Odšel je. Končal podoficirsko šolo v Beogradu. Služboval v Ljubljani. In nato se je začelo zares. Ruske knjige so bile tedaj prepovedane, tudi Tolstoj. Pa jih je vseeno bral. Našli so mu jih. Moral je iz vojske. Arest, brezposeln, vse do začetka vojne je v glavnem spoznaval samo ti dve reči. Vojno je pričakal kot rudar, v rudniku boksita Šentilj. Tu je dobil tudi prvo vezo z OF.
Zelo zanimiv je dogodek iz tistih časov. Po nalogu OF je moral v Salzburg po sanitarni material. O tem pripoveduje, kot bi šel čez cesto po škatlo sč cigaret.
i 1 »Vse je šlo po sreči, v Što-| rah so me pa dobili.«
It
žali. Hitro jim je ušel. Ko ga poslušam, si mislim, čudovito je imeti takega sogovornika. Spomine stresa iz rokava, kot se bi vse to dogajalo včeraj, ne pa pred 20. leti. Vedno je našel tudi trenutek za šalo, veliko sva se smejala.
»Pobrisal je Švabom.« Nato je odšel v partizane, doživel
Da, dobili že, toda ne obdr-
še mnogo hudega, včasih tudi kaj prijetnega. Tako je dočakal svobodo.
Po vojni je služboval po vseh koncih in krajih. Prav povsod je bil dobrodošel, saj so v tistih časih povsod rabili pridne in poštene delovne roke.
Še in še sva se pogovarjala. O mladini, gospodarstvu, politiki, prav o vsem.
ZADNIE DNI PO SVETU
Merdeka — svoboda je bila velika beseda povojne Indonezije. To in pa Sukarno sta bila velika simbola te daljne dežele. Dr. Ahmedu Sukarnu so podelili tudi naslov Veliki osvoboditelj in oče domovine. Kako so se spremenili časi, posebno za Su-karna. Danes je nekdanji voditelj Indonezije brez oblasti, pobrali so mu celo častne naslove.
Začelo se je s konfrontacijo z Malezijo in kdaj se bo končalo? Tega še nihče ne ve. Sukarna bodo verjetno postavili pred sodišče, kjer bo moral pojasniti svojo vlogo v državnem udaru lansko leto. Na oblasti je sedaj general Suharto, ki je praktično sam zavrl komuniste v njihovem pohodu na oblast. Sam pravi, da je njegova največja naloga utrditi
SEJA ZVEZNEGA ZBORA
Predsednik zveznega zbora ZS Miloš Minič je sklical sejo zbora za 24. marec. Zbor bo obravnaval poročila o delu komisije, ki pripravlja osnutek o spremembi nekaterih ustavnih določb, o varnosti prometa, ter poročilo o izvajanju temeljnega zakona o gospodarstvu.
SEJA IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKS
16. marca je izvršni komite CK ZKS pod vodstvom sekretarja Franca Popita razpravljal o nalogah komunistov — članov ZB, pri reševanju problemov svoje organizacije in v družbi nasploh.
DANES SEJA ZK ZKS
Predsedstvo ZK ZKS je sklicalo
indonezijsko gospodarstvo. Le to je danes po dveh burnih letih skoraj na tleh. Morda lahko damo danes še jasnejšo sodbo o dogodkih v In-
| Indonezija "J l dežela nasprotij
donezi ji. Pod vplivom Sukarna je Indonezija z orožjem nastopila proti Malezijski federaciji. Sukarno je imenoval to državno tvorbo sad kapitalistov. Zaradi sprejema Malezije v OZN pa je Indonezija končno tudi izstopila iz te svetovne organizacije. Njena politka je bila vedno bolj po-
dobna politiki Kitajske. KP je imela tedaj v Indoneziji velik vpliv. Toda po teh dogodkih je Sukarnov vpliv vedno bolj slabel. Končno je ostal samo še figura. Sedaj pa še to ne več. Kot že rečeno, država je na robu gospodarskega propada. Izvaža skoraj ničesar, čeprav je izredno bogata.
Po zadnjih vesteh je predsednik Suharto objavil novice v formiranju nove federacije Malezija—Indonezija—Filipini. Po tem sklepamo, da predstavlja zamenjava vodilne garniture v Indoneziji pravzaprav odločen premik v desno.
Sicer pa bi lahko vse stanje v tej azijski državi označili z rekom: »Vemo, da nič ne vemo.« Indonezija še vedno ostaja za nas neznana dežela protislovij.
...IN DOMOVINI
za 23. marec VII. sejo centralnega komiteja ZKS. Dnevni red med drugim obsega: idejno-politične naloge ZKS in obravnava resolucije, poročilo o delu IK CK ZKS, predloge sklepov o ustanovitvi skladov ZKS za družbenopolitične raziskave in publicistiko.
MARKO NIKEZIC BELGIJO
Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Niikezič bo od 4. do 8. aprila uradno obiskal Belgijo. Odzval se bo povabilu belgijskega zunanjega ministra Harmela.
KANDIDATI ZA VOLITVE
. Za bližnje volitve v zvezno in republiško skupščino so v Sloveniji izbrali 84 možnih kandidatov za zvezne in 625 za republiške poslance.
OBISK TURŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
BO OBISKAL Turški zunanji minister Calayan-gil je obiskal našo državo. Z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Markom Nikezičem se je pogovarjal predvsem o razvijanju bilateralnih odnosov. Sprejel ga je tudi predsednik republike Josip Broz-Tito.
Deseta obletnica društva ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki
Člani l judske tehnike v Šmartnem ob Paki so le clni slavili1 desetletnico obstoja svojega društva. Po pravici so lahko ponosni na svoje delo. Največji uspeh so nedvomno dosegli z zgraditvijo doma ljudske tehnike. Člani društva so ga uredili iz starega hleva. V domu imajo učilnico za avto-šolo, fotografski kabinet, prostor za pionirje — mlade tehnike, v pritličju pa sta dve garaži za 6 osebnih avtomobilov. Razen tega urejajo tudi servisno delavnico. V desetih letih so v svoji »avtošoli« usposobili okoli 400 voznikov motornih vozil. Društvo je poleg gasilskega eno najbolj delavnih društev v Šmartnem ob Paki in okolici.
Za svoje požrtvovalno in uspešno delo so prejeli nekateri člani priznanje. Tovariš Krevsel priznanje zveznega odbora ljudske tehnike, Rudi Hramec plaketo repiibliškega odbora, Zelenko, Tevž in Svetko pa diplome domačega društva.
Uspešno delo mladinske organizacije komunalno
obrtnega centra - Velenje
Ker so nas člani mladinske organizacije v našem podjetju s svojo dejavnostjo ln njenimi uspehi že večkrat prijetno presenetili, želim tudi javnost seznaniti z njenim delom.
V tej organizaciji, ki je začela delovati 27. maja 1966, se je zbrala peščica mladih, prizadevnih ljudi, ki z velikim veseljem izpolnjujejo svoj program dela. Na predavanjih se seznanjajo s samoupravljanjem v podjetju, s posledicami gospodarske reforme v naši dolini, r. nalogami mladine itd. Namen nji-
hovega združenja ni le v ideološkem izpopolnjevanju. Tudi v delu In zabavi so našli skupen jezik. Ob 29. novembru in 8. marcu so nam pripravili prijeten kulturni program, v katerem so sodelovali mladinci iz elektro servisa, krojaštva, uprave in frizerstva. Raznolikost poklicev jih ni motila, da ne bi uspešno sodelovali.
Za novo leto so sklenili obdariti malčke v naših vrtcih. Članice mladinske organizacije so tri mesece dvakrat tedensko šivale copatke
za otroke in delale v pričakovanju njihovega veselja. Vrtec v Topolšici in v stolpnici na Titovem trgu v Velenju so obdarili s 75 pari. Čudovito je bilo pogledati polno škatljo meh-klh, raznobarvnih copat. Kako so jih sprejeli otroci, mladinke ne vedo, saj se jim žal njih vzgojitelji niti z besedo niso odzvali. To vsekakor ni bila vzpodbudna gesta za naše mlade, ki so bili kar malo razočarani.
Na redni letni konferenci so sprejeli nov program dela. V letošnjem letu si bodo prizadevali poleg ostalih nalog, realizirati čimveč medaktivnlh posvetovanj, saj menijo, da se z združenimi močmi lažje rešijo marsikateri problemi. V njihovem delovanju jim želimo še mnogo uspehov.
Član kolektiva KOC — Velenje
Velika razprodaja
knjig
V poslovalnici Mladinske knjige Velenje od 27. marca dalje ve lika razprodaja knjig.
Knjige od 200 in več strani po 50 do 500 S-din za izvod. Pester izbor, ugodna prilika — za vašo knjižnico.
0 Kako je postala nekdanja manekenka vojni poročevalec? 0 Kaj se skriva za izginitvijo francoske novinarke v džunglah Južnega Vietnama?
Kdo je Michele Ray?
Štiri dni je bila Michele Ray izgubljena v Vietnamu. Zdaj vemo, da je — nekdanja manekenka in sedaj novinarka — zdrava in živa. Ves svet je bil v skrbeh zaradi nje.
Usoda 28-letne francoske reporterke iz južnovietnam-skih bojišč, je napolnjevala strani mnogih evropskih in ame-riških časopisov. Novinarka Michele Ray je 17. januarja odpotovala iz Saigona s svojim malim »renaultom« v središče najtežjih bitk. Za njo je ostala neznana sled, nihče je ni več videl. Vsi so na začetku mislili, da je za vedno izginila. Nekoliko dni po njenem odhodu so našli ameriški vojaki njen avtomobil, ki je stal na jasi, prazen in zapuščen, približno 450 kilometrov severovzhodno od Saigona.
Kmalu so zvedeli za usodo »mlade reporterke«. 22. januarja se je med njenimi kolegi razširila vest, da je Michele Ray živa in zdrava med borci južnovietnamske osvobodilne fronte.
Nihče še točno ne ve, ali se je lepa francoska reporterka Že poprej dogovorila s predstavniki osvobodilnega gibanja, ali je med nje le slučajno zašla. Govoto pa je, da je Michele Ray prvi predstavnik sedme sile iz zahoda, ki ji je uspelo priti dovavtentičnih podatkov o borcih osvobodilne fronte.
Michele Ray je bila več kot pol leta v Južnem Vietnamu. Obšla je skoraj vsa bojišča. Potovala pa je v glavnem samo s svojim avtomobilom, ki ga je zaščitila s posebnimi kovinskimi ploščami, da bi se delno zavarovala pred kroglami. Na pod avtomobila pa je položila vreče s peskom, da bi bila varna pred minami.
Zemljevid Vietnama, njen dnevnik in 16 milimeterska kamera, s katero je posnela 12.000 metrov dokumentarnih posnetkov o Vietnamu, to je bila največja vrednost njene prtljage.
Glavni namen njenega bivanja v Vietnamu je bil — snemati dokumentarni film »Vietnam v kleščah«. Zdaj, ko je bila tudi na »drugi strani« pa bo verjetno ta film še bolj zanimiv.	<
Tisoče ameriških vojakov v Vietnamu pozna vojnega poročevalca Michele. Kitke, hlače, tropski klobuk, kamera, nož v hlačnem žepu, to je njen vietnamski portret. Ne da se več spoznati nekdanje manekenke.
Sama pravi, da je prišla v Vietnam s prepričanjem, da lahko samo ženska prikaže pravo sliko vojne.
Michele, čeprav po letih mlada, ima precej življenjskih izkušenj.
»Živim od danes do jutri«
Vzpenjati se je začela, ko je bila angažirana kot manekenka v Parizu. Pred 28 leti se je rodila v Niči. Pet let je živela v Afriki, v Gvineji. Poročila se je, ko ji je bilo 16 let, s 11 leti je postala mati, ločila pa se je pri 21 letih. Sama pravi, da takrat, ko se druge šele poročijo. Mož je imel veliko gradbene podjetje, sin, ki je star 11 let se je rodil v Gvineji. Po ločitvi je odšla v Pariz. Manekenka je postala slučajno. Bavila pa se je tudi s fotografiranjem. Nemirna, kakor pravi da je, se je ukvarjala z avtomobilizmom. Večkrat je menjala avtomobile. Povedala je, da bo marca, po odhodu iz Vietnama, prepotovala pot od Alžira do Keptau-na. Za to pot je predviden avtomobiliski rekord: devet dni, 11 ur in 10 minut. Želi, da to pot prepotuje nekoliko hitreje. Po tem potovanju ne ve kaj bo delala. Pravi da živi od danes do jutri.
Pred dvema letoma je zapustila poklic manekenke. Želela je potovati z avtomobilom od Pariza do Pekinga, vendar so ji Kitajci odgovorili z »ne«! Takoj nato se je odločila za pot: Moskva—Vladivostok.
O manekenki Michele Ray so dosti pisali, ko je s tremi sopotniki prepotovala največjo razdaljo ameriškega kontinenta — od Ognjene zemlje do Aljaske. To je bila reklamna ekspedicija francoskih avtomobilov »renault 4 L«.
Takrat se je začela zanimati za probleme Vietnama. Odločila se je, da bo odpotovala v Vietnam. Toda za nameravano potovanje je rabila več kot samo dobro voljo. Potreben je bil tudi denar, ki pa ga ni imela dovolj. Tako je začela z zbiranjem denarja že v Ameriki. Francoski televiziji je prodala film, ki ga je posnela v Južni Ameriki. Kmalu je imela denar za pot v Južni Vietnam.
V Južni Vietnam je odpotovala avgusta lani.
Michele želi tako — le predstaviti svetu vietnamsko vojno: — Opazila sem, da pišejo vsa poročila o Vietnamu moški. Ljudje, ki kot borci prebivajo v tem svetu s svojimi enotami. Ljudje, ki vojno opazujejo kot športni dogodek — kot da vse to ni povezano s strahom, nesrečo, grobostjo, nasilnostjo, smrtjo. Samo ženska lahko pravilno oceni in predstavi vojno.
Rada je lepo oblečena, nališpana... Pa vendar sili v nevarnost
Mnogi se sprašujejo: kakšna ženska je ta Michele Ray? Michele pravi: »Takšna kot vse ostale. Imam rada obleke, otroke in Pariz.«
S križarjenji po vietnamskih bojiščih je postala še hrab-rejša in upornejša. Prebijala se je z ameriškimi vojaki po neprehodnih džunglah in nikdar ni popustila. Tudi ko bi morala biti v zaklonišču in so jo drugi klicali, je hladnokrvno snemala prizore in bojišča.
Zato je tudi postala priljubljena pri vseh vojakih, kjerkoli se je pojavila. Sama pravi, da za njo ni treba skrbeti. Njej se ne bo ničesar dogodilo, ker se ji tudi do zdaj ni, čeprav je že marsikaj tvegala.
Vedno je bila uporna in je odšla z ostalimi vojaki v najtežje borbe. Razen noža in kamere, ni hotela nikdar nositi drugega orožja. Amerikanci je niso mogli razumeti, kako to, da ne nosi vsaj revolverja. Michele ni vojak, re-porterju pa ni potrebno, da ima orožje. Nekoč se je priključila specialni ekipi ameriških komandosov. Ker pa ima vsaka operacija tudi svoje ime, je ameriška komanda odločila, da se ta pohod, v katerem je sodelovala tudi Michele, imenuje po njej. Tako se je začela »Operacija Michele«. Amerikanci so pričakovali, da jim bo prav njeno ime prineslo srečo. O poteku operacije pripoveduje Michele v naslednjem nadaljevanju._
(Dalje prihodnjič)
Tudi dekle ni reklo nič več in njune misli so šle spet v različne smeri. Nič prilda ne bo, ker je delala na žagi, si je mislil kmet. Najbrž se je navzela čudnih navad. — Pogledal jo je, kakor bi ji prisojal vse slabo na svetu, celo to, da bi kvantala kot kak gostilniški hlapec in pila žganje. Morda se bo šele sčasoma pokazala v pravi luči, si je dejal. No, nič... kaj bi tisto? Saj jo lahko spodim, če ne bo za delo — končna;se nisem oženil z njo! A .navsezadnje bo morebiti le popri jela... delo na žagi je trdo za dekle! Eh, prekleto je hudo, če nimaš ljudi v hiši! Pomagaj si, če moreš, kar pomagaj si!
Misli'" so mu začele postajati težke. Vlačil jih je na dan kot vedro iž globokga vodnjaka. Mislil je na otroke. Najprej na Miiho, najstarejšega. Ob spominu nanj mu je bilo, da bi se razdraženo zasmejal. Na ves glas bi se krohota!, da bi izplal iz sebe jezno bridkost, ker je najstarejši sin pjjrpijl gruntu hrbet 1n pdstal veterinar. Vse satno zato, ker se ne splača več delati na kmetih in je ztiaj itak čas, da samo industrija nekaj pomeni... kvečjemu še velika državna ali zadfcužna posestva. Drobna proizvodnja — je pravil, preden" je šel — se je .preživela. Prišel je čas kolektivizma. Vsi od kpija ste bedaki! Kalkor hiltro so yam malce popustili vajeti, ste bežali iz kmetijske zadruge! Ali veš, kaj je pravzaprav ameriška farma, ata? Veš, kaj je specializacija in gojenje kultur? Ne? Veš, da imajo na Danskem kmetijske zadruge? Sicer so to zadruge kapitalističnega tipa, toda zadruge so vendarle. Nič ne veš! Sto krav in aparat za molžo — en sam človek jih osikrbuje "vseh sto! Grunti so se preživeli! ... Človek bi znorel! Miha pride komaj enkrat ali dvakrat >v letu domov in še takrat sedi za mizo in sipa besede, ki jih ne razumeš in si jih le š težavo zapomniš. Vse je pomešano: kolektiv, hibridna koruza, soja, selekcija in sterilnost... Kruci!. In navsezadnje je morda najhuje to, dfi mu je Miha kljub vsej moderni navlaki od vseh otrok še zmera j na jbližji. Gruntu je sicer obrnil hrbet, toda zeml ji ga ni obrnil. Starec nagonsko čuti, da se sta oklepa poslednje resničnosti: zemlje. Vise, kar inima zveze z zemljo, mu je zoprno, sovražno...
Ana, na primer. Nje nli mogel trpeti Omožila se je s poslovodjo kmečke zadružne prodajalne. Nikoli ni imel dobrega mnenja o njem. Pravzaprav je bilo sploh nerazumljivo, kako je ta človek mogel postati poslovodja! Kolikor je Zaletel vedel, se poprej ni nikoli ukvarjal s trgovino. Bil je premikač na železnici, po vojni pa si je naglo opomogel in opravljal cel ikup funkcij. Nekaj nezdravega je bilo v njem in tega se je nazvela tudi Ana. Priklical si je v spomin njen jezljivi, prezgodaj postarani, lizžiti obraz in ozko glavo z redkimi lasmi, ki si jih je ina drobno kodrala, da bi bili videti gostejši, kar ji je dajalo še bolj zoprn izraz. Nekaj tujega se je prilepilo nanjo. Vrag ivedi, ali je bilo to res samo zaradi sfcodranih las, ali; pa ise je izražalo v zaničijivi potezi ob ustni-, cah, ki j;e' prej nikoli ni imela — če ni tičalo morebiti v očeh, ki so postale vznemirljivo svetle in drzne, da, nesramne. Da se je slabo omožila, je vedel oče prej, preden so razpustili kmečko zadrugo in opustili prodajalno, pri tem pa našli velik primanjkljaj. Zet Drago je zaradi primanjkljaja celo leto sedeli iv zaporu. Tudi časniki so pisali o .tem. Starec si ta-
krat skoro nli upal lhed ljudi, tako so gat zbadali. Njegov kmečki ponos je bil zadet v živo. Toda celo nad sramoto in ponižanjem se je razraščalo nekakšno žalostno zmagoslavje: Vedel sem, vnaprej sem vedel, kako se bo končalo njuno gosposko življenje! — Ko je Ana prišla dolov od sodne razprave, ji je to tudi povedal. »Zdaj ima,« je rekel.
Bila je jezna, toda ne ravno zaradi njegovega očitka. Blisnila je po njem s svojimi svetlimi, predrznimi očmi ta rdkla:
»Motorno kolo 'so mu zaplenili.«
Motorno kolo? Oče je osupnil. Potem se je zasmejal in nijego.v smeh je bil prav tako trd kot hčerin pogled, Motorno kolo, seveda! Tisto novo, lepo motorno kolo, ki ga je zet Drago po nekakšnih čudnih potih dobil iz inozemstva in mu ga je vsa vas zavidala! Drago ta motorno kolo — to dvoj d je nekako spadalo skupaj. Enega brez dragega si ni bilo mogoče zamisliti. Prav tako pa si vse zadeve ni bilo mogoče misliti brez sodišča ta obsodbe. ' Zarezal se je v hčer:
»Vzeli so mu pač tisto, kar /je imel! Saj drugega tako nikoli ni imel — ta tvoj imenitni mož! Rad bi pa le vedel, kam sta pognala toliko denar ja! To mora Drago imeti veliko luknjo v žepu! Tristo tisoč! Tristo tisoč!« Govoril je z globokim ogorčenjem človeka, ki je moral vsp ,življenje trdo delati in ste Triu je zdelo' zapravljanje največji greh na svetu.
Ana se je prezirljivo nasmehnila na način, ki ga je zmeraj čudino dražil — tako, da je samo ustna kotička privzdignila in je pri tem dobil n jen obraz zloben in posmehljiv izraz — ta je rekla:
»Si bova že spet pomagala. Leto tudi nI čela večnost.«
• »Jaz vanj.a ne bom pomagal,« je naglo rekel oče. »Dokler pa on sedi v zaporu, si lahko doma, dela ti ne bo manjkalo.«
»Še ina misel mi ne pride, da bi se vrnila domov! Dovolj dolgo sem brodila po gpojiu! Imam že službo. Krajevno gostilno bom prevzela. Upravnica bom.«
»A, tako?« je rfekel oče. Bil je razočaran, ker ga hči ni prav nič potrebovala. Potem se je razjezil. »Kakšni tepci pa so itisti, ki so ti dali go-stilipo v roke?« Le glej, da ne boš nazadnje še ti sedela zaradi primanjkljaja, kot Drago!«
»Bom že vedela, kako mi je ravnati,« je "rekla Ana ta šla.
To je zdaj že davno minilo. Tisto leto zapora tudi. Drago je spet postal poslovodja — tokrat v sosednji vasi. Ana je pa še zmeraj upravnica. In šele letos sta dobila prvega otroka. Zaletel je zmeraj mislil, da je celo v tem, da tako dolgo nista marala otrok, nekaj, kar je nasprotno staremu, preizkušenemu načinu življenja. Miru pa tudi še ne data. Zdaj se zaletavata v grunt ta silita starega, naj jima pomaga postaviti novo hišo. Kakor da je grunt zato tu, da se bo razkosal... Ampak težko se ju bo ubraniti!
Potem pa Giril. Njega bi najlaže pretepel s konjskim bičem! Vsak dan bi ga pre-> teipel, če bi le kaj pomagalo! Ampak — ne! Pretepanje bi bilo čisto zaman in končno ne moreš tepsti fanta, ki ima svojih sedemindvajset let. Povrh bi utegnilo biti... nevarno. Starec je stisnil veke ta videl, kako se je nekoč krušni nož zasadil v hišna vrata. Še zdaj je raza v lesu. Ročaj je potrepetaval ta rezilo je rahlo brnelo z nekim posebnim, visokim in pojočim glasom, kalkor bi kdo
igral na voctao žago. To je bilo takrat, ko se je Ciril prvič napil lin so ga fantje privlekli domov skoro nezavestnega. Oče ga je hotel zjutraj ustrahovati' — priložil mii je zaušnico", potem pa se je obrnil, dai bi šel iz hiše. Takrat mu je švistniilo mimo ušdsa in krušni nož se je zadri v vrata. Kmet se je obrnil in je videl pri mizi stati sina s takim obrazom, kakor bi mu bik) žal, da nož ni zadel drugega cilja. — Mado-na! To na j bo mo j sta! je na vozu togotno pomfelil starec. Toda strahu se je že otresol. Cirila se ni treba -bati. Po tistem se ni nikoli več spozabil. Toda postal je ... kakšen neki je postal? Človek bi smel po pravici pričakovati, da se bo zanimal za grunt, ki bo njegov — on pa nič! Ne moreš se zainesti nanj,. Ko bi mati še živela, bi bi'l nemara boljši. Njo je imel rad.
V misli mu je zarezalo Mi-heltao vprašanje. Preslišal ga je. »Kaj praviš?« ije dejal naglo.
»Kaj bom pravzaprav delala pri vas?«
Z nejevoljnim pogledom jo je oplazil od glave do steg-njenih vitktih nog v rjavih bombažaslih nogavicah. »Dela ti pa res ne bo manjkalo. Jutri pojdem V Zgoš, ti pa boš popoldne pulila repo. Koncem tedna bomo šele proso meli. Pomisli — zdaj bomo šele proso meli!«
»Ja?«
»Ja. In ajda je tudi še v stogu.«
Starec je govoril trdo, iz notranje grenkobe, ki ga je mučila. Zapuščeni grunt mu nikjer ne da miru. Petdeset let je pil njegov znoj in mu v zameno vračal kruha. Starcu se stisne srce vsakokrat kadar se spomni, koliko mu je dajal grunt ta koliko je dajal on gruntu. Poleti, za Jakobov semenj, mu je grunt napolnil kaščo za žito do vrha. Samo loputo je bilo treba odpreti, pa je že v curku tekla siva rž, dišeča po sladkem kruhu, v podstavljeno ponvico! Vreče so bile polne resastega ječmena ta ovsa, ki ga je nasipa! konjem v torbe, kadar je šel vozarit in v drugi kašči so bili merniki in merniki pšenice, težke, debele in rumene kot staro zlato ... Jeseni pa je v hiši dišalo po zrelih jabolkih, v sodih je vrel mošt in iz bakrenega kotla je curljalo žganje. Najprej sadjevec,, potem slivov-ka ta nazadnje trpki tropi-novec. Zmeraj je gospodarja prevzemala zavest; da nobena kaplja znoja ni bila izgubljena, da mu jo je grunt stokrat povrnil. Zdaj pa ga bolijo zapuščene njive, boli ga zemlja, ki ji ne more več dajati niti toliko, kolikor bi ji bil dolžan dati najbolj zanikrn hlapec!
Postrani je pogledal Mihe-16, od katere si najbrž tudi ne more dosti obetati in za-mrmral:
»Je že tako, če si za vse sam.«
»Lenka mi je rekla, da imate sina. Potem pa le niste čisto sami.«
»Ja. Ampak včasih bi bilo bolje, če bi bil še čisto sam,« je rezko odvrnil starec.
Potem sta utihnila. Tudi nad pokrajino je bil razlit globok molk. Včasih ga je pretrgal švist avtomobila, ki je švignil mimo voza in naglo pometil cesto. Potem sta bila spet sama, kakor bi ne bilo na svetu nobenega drugega živega človeškega bitja več. Samo kopita so težko topotala po cesti, voz je zoprno ropotal in Mihelo je še bolj zeblo. Previdno je od-motala konec koča s sedeža in 'si ga ovila okoli nog. Kmet jo je opazoval pri tem početju in skoro zasmilila se mu je. Navsezadnje je le uboga mlada stvarca in hudo je, če se mora tak mlad človek pehati po svetu za kruhom, si je mislil. Najbrž nikoli ni imela dobrega. Skladanje desk na žagi ni za dekle. No, morebiti so v njenih krajih take navade. Tukaj bi nihče niti ne pomislil na to, da bi mlado dekle moglo delati skupaj z ža-' garji. Vsi Žagarji so pijanci..
Še dobro, da mi zapletena v kaj in si nakopala otroka. Ali pa se je zapletla... kdo bi to vedel? Ne, najbrž ne. Saj je videti skoro kot otrok, ko poveša oči in zebe jo. V navalu nenadne dobrohotnosti je vstal in ji vrgel še drugi konec koča v naročje.
»Na! Noge si zavij, da 'te ne bo zeblo!«
»Hvala,« je zamrmralo dekle in zardelo. Presenetilo jo je, da je postal tako prijazen. Ni bila vajena, da bi kdo skrbel zanjo. Do pasu se je zavila v koc. čez nekaj časa ji je bilo prijetno toplo, da bi se rada vozila še daleč, kamorkoli.
»A te še zebe?« je vprašal kmet.
»Ne. Hvala.«
Kmet je nerodno popravil konec koča, ki se je odvihal. »Če bi šla cesta skozi vas, bi se lahko ustavila v gostilni,« je rekel. »Kozarec vina človeka pogreje.«
»Mhm,« je brez zanimanja odvrnilo dekle.
»Pa ne gre nikjer skozi vas,« je skoro jezljivo dejal starec.
»Ne?«
»Ne. Prav do doma ne.« Kmet je utihnil in nekaj pre-mišljal. Potčm je rekel: »Mi- ' slim, da bi morala iti cesta skozi vasi.«
»Seveda.«
»Kajne? Toda ta cesta je samo za avtomobile. In za motorje. Kakor bi je kmet sploh ne potreboval! No, to se vidi...«
»Mhm...«
Miheli je bilo čisto vseeno, kako je s cesto. Zdaj, ko ji je bilo toplo, je postajala rahlo ; dremava in raje bi videla, da bi kmet molčal. Tako bi lahko mislila na zimski plašč in nove čevlje. On pa se je otajal in začel postajati zgovoren.
»Na kmetih je zdaj slabo,« je rekel.
»Slabo?« je malomarno vprašalo dekle.
»Prekleto slabo!«
»Davki, kajne?« je reklo dekle.
»Davki,« je pritrdil kmet. (Mihela je pomislila, da j'e njegov glas tak kot vseh kmetov, kadar govore o davkih. Nemočna jeza in topla vdanost je v njem. Davki so pač potrebno zlo). »Davki,« je ponovil. »In ljudi za delo manjka. Tovarne so jih zbegale. Včasih so delali v tovarnah samo bajtarski, zdaj tudi gruntarski tiščijo vanje.« Za trenutek je utihnil, potem je rekel: »Lepo od tebe, da si pripravljena delati na kmetih, čeprav si že v tovarni. Za deklo bi pa ne marala služiti, kaj?«
»Pravzaprav — ne,« je obotavljate odvrnila. »Premalo bi zaslužila. Sicer pa že dve leti delam v tovarni.«
»Pri strojih?«
»Ne. V blagovnem skladišču.«
Kmet je spet za trenutek pomolčal. »Pred vojno sem poznal neko delavko, ki je bila v blagovnem skladišču in so jo potem .zaprli, ker je kradla. A pri vas kaj kradejo?« je rekel čez čas.
»Mislim, da ne. Vse je zapisano in če bi kaj zmanjkalo, bi naredili preiskavo. In preden, gremo, nas vsak dan preiščejo.«
»Kako — preiščejo?«
»Neka ženska nas preišče. Da bi si ne ovijali blaga okrog telesa.«
»Eh ... A tako prebrisano kradejo?«
»Menda že.«
Na križpotju, kjer se je ozka, kotanjasta občinska pot stekala na državno cesto, sta oba hkrati zagledala mlado dekle, ki je gnalo junčka. Dekle je bilo visoko, oblečeno v širok rjav plašč, na glavi je imelo pisano ruto, pod pazduho pa je tiščalo kartonsko škatlo. Ko je opazila voz, se je ustavila in čakala. Kmet jo je spoznal.
»Gregorčeva Čila je,« je rekel, kakor bi jo tudi Mihela morala poznati.
Voz se je počasi bližal dekletu z junčkom. Kmet je ustavil.
(Se nadaljuje)
-t je juje)

Podatke zbral in napisal: MATJAŽ NATEK
190 LET ŠOLE V ŠOŠTANJU
ZAPIS IZ ŠOLSKE KRONIKE V NADALJEVANJIH
LETOS BO MINILO 190 LET, ODKAR JE BILA V ŠOŠTANJU PRVA ŠOLA. TO JE DOBA, DOLGA SKORAJ DVE POLNI STOLETJI. OB TEM REDKEM JUBILEJU BI HOTEL OSVEŽITI ZA MARSIKATEREGA ŠE NEPOZNANE DOGODKE. TO JE CAS, SKOZI KATEREGA SO ŠLI PRVI PIONIRJI Z NADVSE HUMANISTIČNIMI NAZORI.
Vse vire in podatke pri pisanju tega članka Sem dobil iz šolske kronike II. osnovne šole šoštanj, svoj bogat delež pa so prispevali starejši šaštanjčani s pripovedovanjem. Kronika šolstva, ki je v omenjeni šoli, je pisana v slovenskem in tudi nemškem jeziku. Iz nje sem črpal tudi glavne podatke.
Leta 1774 je izšel »Splošni šolski red za nemške normalne, glavne in trivialne šole v vseh carsko kraljevih dednih deželah.« Po tem zakonu naj bi bile v manjših mestih in trgih, ter pri župnijskih cerkvah in večjih podružnicah navadne osnovne ali trivialne šole. Na podlagi tega šolskega reda je otvoril cerkovnik in organist JANEZ ROSER, z dovoljenjem takratnega župnika Frančiška Ksaverija ETTELA, pri župnijski cerkvi Sv. Mihaela leta 1777 zasilno šolo, ki je postala 22 let pozneje, 1799. leta, redna šola. Cesarica MARIJA TEREZIJA pa je izdala dne 6. decembra 1774. leta »šolsko naredbo«.
Tu so prvi začetki prosvetljeva-nja naših ljudi v Šoštanju. Bralca bodo zanimali podatki in dogajanja, ki so se dogajala pred 190 leti. Zanimivo za vsakogar pa je dejstvo, da pri vsem tem spoznava, s kakšno živostjo in temperamentom je kronist pisal te podatke, ki so še dandanes zanimivo branje.
Prvi učni prostor je bil v leseni mežnariji. Ta je stala tam, kjer je sedanja, ki so jo pozidali 1820. leta. Učno sobo opisuje šmi-heljski župnijski urad v vlogi na okrožni urad, dne 8. aprila 1784. Bila je tako nizka, ozka in kratka, da v njej ni bilo mogoče postaviti treh tabel in šest petsedež-nih klopi.
V	tej začetni dobi je začel poučevati cerkovnik in organist JANEZ ROSER, ki-je imel proti koncu svojega učiteljevanja pomoč v. sinu Frančišku. Leta 1807 pa so se šoli obetali boljši časi. šola se je premestila v trg in dobila prvega »uradnega« učitelja v osebi FRANCA ROSERJA. Zanimivo je, da je premestitvi šole v boljše prostore botraval JOŽEF IGNACIJ WEGUSCH, ki je v svoji oporoki zapustil dve hiši v Šoštanju, kot priboljšek učitelju. Prvo leto po tem dogodku se je pouk vršil v hiši št. 31 (pri Kaplanu), nadaljnjih šest let pa v hiši št. 29, to je pri Totarju. Oskrbo nad šolskimi prostori je prevzela Trška (trg) komuna šo-štanjska, ki je šoli dodelila kasneje nove prostore v občinski hiši na glavnem trjgu in kjer je ta bila vse do tedaj, dokler ni bilo sezidano novo poslopje (brez prizidka) nove šole — sedanje II. osnovne šole šoštanj. Iz podatkov, ki so na razpolago razberemo, da je patronat nad šolo imela gor-njegrajska graščina Ljubljanske škofije (1 tretjina), dočim je ostalo vzdrževanje kril, zlasti med 1864-1-870, šolski cerkveni konkurenčni urad. Šola se je najprej imenovala trivialna, tj. prvotna ali začetna šola. Ko pa je dobil učitelj Peter MUSSI leta'1827 naslov vzornega učitelja, se je po njem imenovala vzorna šola. V takšne šole pa so takrat hodili pripravniki, ki so si pridobivali novih spoznanj za poučevanje. To ime je šola nosila vse do leta 1855, ko je stopil v veljavo naziv vzorna župna šola.
V	tej dobi so poučevali učitelji: Luka Keschpret 1813—1815, Felfcijan Engelbert 1815—1817, Janez Brolich 1817—1818 in končno Peter Mussi 1822—1873. Zanimivo je prebrati nekaj iz ocen tedanjih učiteljev. O učitelju Engel-bertu piše, da je sicer bil dober učitelj, a slovenskega jezika ni bil zmožen. Iz tega je razvidno, da je v tedanjih časih nadvladala nemščina, dočim se je slovenski jezik le malo upošteval. Vsi tedanji učitelji so strokovno bili dokaj slabo izobraženi in so seveda tudi uspehi bili temu primerni.
Šola je v začetku imela le malo učencev. Zabeležen je podatek, da je leta 1822 bilo le 47 otrok, vendar se je število v kratkem tako povečalo, da je bil potreben še en učitelj. Leta 1859 je postala šola dvorazredna in dobila poduči-telja. Takratni podučitelji so bili: Karel Haliger, Jožef Cetina, Jakob Budna, Pavel Maček in Anton Hren. Seveda se je tudi takrat postavljalo v ospredje financiranje šole. Zlasti pa piače učiteljev. Zanimivi so podatki, ki povedo, kakšni so bili prejemki učiteljev in podučiteljev. Učitelj je sprejemal za vsakega šoloobi-skujočega otroka letno 2 goldinarja šolnine. Poleg teh prejemkov pa je učitelj še dobival obresti VVeguschove ustanove v letnem znesku 79 goldinarjev in 24 krajcarjev. Učitelji so obvezno stanovali v mežnariji, imeli v posesti malo njivo, kot podnajemnika pa podučitelja, ki je stanoval v podstrešni sobici z razgledorp na šoštanj in letno plačo 240 goldinarjev.
V takratno šolo so hodili le otroci tistih staršev, ki so sploh hoteli pošiljati otroke v šolo. Največ otrok je bilo iz trga, iz okolice pa le otroci premožnih kmetov. Otroci iz Šoštanja so že zve-čino doma znali nemško, dočim so otroci kmečkih1 staršev govorili le slovensko. Tako je moral učitelj govoriti nemško in slovensko, čeprav je bil učni jezik nemški. Slovenščine na šoli niso učili. Imeli so nemški abecednik, nemško čitanko in računico ter nemški katekizem.
Učitelji so pogosto menjali prostore in okolje. Leta 1854 so postavili pri župnijski cerkvi nasproti kaplanije cerkveno hišo, ki so jo deloma podrli 1925. leta, ko so gradili Slomškov dom (danes kino Kajuh). Proti jugu ležeča soba je imela šolske klopi, tablo in šolsko zidno začetnico. V tej sobi je ob četrtkih od 9. do 12. ure učil kaplan le oddaljene otroke čita-nja, pisanja in verouk, menda vse tja do 1870. leta. Preden pa zapustimo to razgibano obdobje, si oglejmo lik in osebnost učitelja tedanje dobe, ki je Šoštanju prinesel še kaj več kot samo poučevanje otrok.
Peter MUSSI, po njem se je še do nedavna imenovala neka šo-štanjska ulica, se je rodil 26. junija 1798 na Vranskem. Predno je prišel v šoštanj, je služboval v Jelšah in škocjanu in šele 1822. leta prišel v kraj, v katerem je tudi 1875. leta umrl. Poučeval je naše prednike dobrih 50 let. Bil je nizke rasti, resnega obraza in preudaren Slovenec. Takega mišljenja je bil že takrat, ko še drugi niso vedeli, da Slovenci sploh obstajajo. Bil je velikokrat odlikovan za svoje poslanstvo med ljudmi. Ob nedeljah je opravljal ponavljalni pouk! Vnet za poklic in spreten v poučevanju, je imel zavidanja vredne uspehe. Leta 1830 je izšla njegova knjiga »Na-vod za nedeljske šole — kako je treba učiti.« Ta knjiga je bila kasneje še trikrat izdana — dokaz njene vrednosti. Prav gotovo lahko rečemo, da je Peter MUSSI človek posebne vrednosti. Poleg svoje knjige je pomagal A. M. Slomšku pri izdelavi 4 šolskih knjig* Malega berila, Velikega berila za Slovence, Nemške šole in Ponovila. .Poleg vseh teh del pa je še končno dobil naročilo za izdelavo ročne začetnice od ministrstva za uk in bogočastje. Ta vitalni mož pa ni delal samo kot literat in- učitelj. Bil je tudi gospodarstvenik in sadjar. Zasadil je velik prostor ob cesti, ki vodi v šoštanj. Vendar mu tudi to ni bilo dovolj. Začel se je celo ba-viti z sviloprejko. V ta namen je posadil muive. Zaradi slabega podnebja pa je to dejavnost opustil. Umrl je star 76 let. Pokopali so ga na šmiheljskem pokopališču. V znak zahvale in v njegov spomin pa so mu vzidali ploščo (na šoštanjski grobnici).
šport šport šport šport
Rokometaši o svojem delu
Pred dnevi so imeli letni občni zbor rokometaši Partizan-Rudarja Velenje. Iz poročila, ki ga je podal trener tovariš Vlado Pocajt je bilo razvidno, da so z delom in uspehi v preteklem obdobju zadovoljni.
V	tekmovanju v štajerski zoni so v prvem delu dosegli tretje mesto. Poraza v Murski Soboti in Kopru pa sta jim onemogočila boljšo uvrstitev. Mladinci v tekmovanju niso povsem zadovoljili, predvsem zaradi neizkušenosti.
V	sekcijo je včlanjenih več kot 30 igralcev, zaradi neaktivnosti pa so jih nekaj črtali iz članstva.
Za ponovne nastope za točke se je moštvo dobro pripravilo, saj so v zimskem času imeli kar 39 trenin-
gov. Sprejeli so program za bodoče delo — pripraviti moštvo, ki bo v perspektivi sposobno za tekmovanje v slovenski ligi. Mladincem omogočiti tekmovanje v mladinski štajerski ligi (če bo dovolj denarja?). Izvesti mladinsko in pionirsko tekmovanje po šolah. Organizirati turnir v počastitev dneva rudarjev 3. julija.
Vsi člani plačujejo redno mesečno članarino, zaposleni 2 N-dinirja, ostali 1 N-dinar.
V nov odbor so izvolili: Staneta Fideja, Elzo Martine, Gvida Ovnika, Maša Deviča in Milana Kovača. Predsednik sekcije pa je še nadalje ostal Franc Novak. Trenerja sta Vlado Pocajt in Branko Mravljak, tehnični vodja pa Viki Poznič.
ROKOMET
Šoštanj: Štore 25:9 (11:1)
V prijateljski rokometni tekmi je Najuspešnejši strelci za domače so moštvo Partizana iz Šoštanja na svo- bili: Korpnik 4, Bubik 5, Hajsek, jem igrišču premagalo goste iz Štor. Kac in Hribernik po 3 gole.
PRIJATELJSKI NOGOMET
Velenje:Žalec 3:3 (3:0)
Na stadionu v Velenju sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerili enajstorici Velenja in Žalca.
Velenjčani so po uspešnem prvem delu igre, ko so zabili tri gole, v nadaljevanju močno popustili, kar so izkoristili gostje iz Žalca in izenačili
rezultat na 3:3. Domače moštvo ni zadovoljilo, najbolj pa sta se izkazala Filipovič in Trpin.
Gole so dosegli za Velenje: Top-čič, Devič in Kuret, za goste pa: Glu-šič, Goršek in Lakner.
Sodil je Blekač.
JUDO
POLOVIČEN USPEH
V okviru tekmovanja v slovenski judo ligi so se v telovadnici rudarskega šolskega centra med seboj pomerile ekipe Impola iz Slovenske Bistrice, Rač in Velenja.
Domača ekipa je v prvem srečanju izdatno premagala borce iz Slovenske Bistrice 25:10. V drugem srečanju pa so se borili z ekipo iz Rač 20:20. V obeh dvobojih sta se od Ve-lenjčanov najbolj izkazala Usar in Tajnšek z dvema zmagama.
Rezultati:
Velenje : Impol II 7:3 (25:10).
2:0 2:0 2:0 0:2 1:1
Tajnešk : Rebernak Usar : Potisk Divkovič : Ferk Jelenko : Vidmajer Škripač : Lovšak Velenje : Rače 5:5 (20:20).
Jelenko : Gojkovič	1:1
Tajnšek : Bračko	2:0
Usar : Vidmar	2:0
Divkovič : Medvek	0:2
Škripač : Ferk	0:2 Rače : Impol II 7:3 (25:10). Vrstni red: Velenje 3, Rače 3, Impol 0.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Oddelek za notranje zadeve
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.	gotovina 26 N-din, najdena v občinski stavbi;
2.	denarnica z gotovino, najdena v bližini občinske stavbe.
Prosimo lastnike navedenih predmetov, da jih v roku 6 mesecev po objavi razgla«*a dvignejo. Po tem roku bodo las splošnega družbenega premoženja.
Načelnik Martin Tovornik, 1. r.
OBVESTILO
O DOPOLNITVI ODLOKA O OBVEZNEM ODLAGANJU SMETI
Obveščamo vse hišne svete in zasebnike, da vsako prvo in tretjo sredo v mesecu odvažamo smeti z odprtim kamionom. Občani mest Velenje in šoštanj lahko odlagajo vse trde predmete, ki so večji od 10 cm3.
Podjetje je moralo izvesti ta ukrep zaradi stalnih okvar na specialnem avtomobilu.
Občane prosimo, da se obvestila drže.
Uprava Komunalno obrtnega centra Velenje
'Bi&i<y>flo2oe
Nič drugega ni treba storiti, kot izpolniti priloženo anketo in jo odposlatl, pa ste že morda med dobitniki nagrad.
Ne odlašajte! Izpolnite anketo takoj! Odpošljite jo tako, kot piše na anketnem listu! Lahko dobite dve vrsti nagrad:
—	Nagrado ima možnost dobiti vsak, ki bo odposlal izpolnjeno anketo. Obdržati morate »VAŠ KUPON«.
Te nagrade so takele:
1.	nagrada 15.000 S-din
2.	nagrada 12.000 S-din
3.	nagrada 10.000 S-din
4.	nagrada 8.000 S-din
5.	nagrada 5.000 S-din
—	Nagrajevali bomo tudi najboljše pri-
pombe in predloge. Te nagrade pa so naslednje:
1.	nagrada 10.000 S-din
2.	nagrada 8.000 S-din
3.	nagrada 6.000 S-din
4.	nagrada 4.000 S-din
5.	nagrada 3.000 S-din
Imate torej dvojno možnost, da dobite nagrado. Poleg tega boste s tem, ko boste izponili anketo, pomagali izboljšati kvaliteto našega lista.
Zato čimprej izpolnite anketo ln jo oddajte v zbiralno skrinjico pri vratarjih v TGO »Gorenje«, »Chrom-metalu«, na starem ali novem jašku ali v katerikoli poštni nabiralnik na območju naše občine.
Spored tekem II. slov. lige-vzhod spomladanski del
—	26. 3. 1967 Steklar — Fužinar POHORJE — PARTIZAN S. VELENJE — DRAVA Mejnik — Kladivar
Nafta — Grafičar Olimp — Tehnostroj
—	9. 4. 1967
STEKLAR — PARTIZAN ». Fužinar — Drava Pohorje — Kladivar
VELENJE — GRAFIČAR Mejnik — Tehnostroj Nafta — Olimp
—	23. 4. 1967 Steklar — Drava
PARTIZAN S — KLADIVAR
Fužinar — Grafičar Pohorje — Tehnostroj
VELENJE — OLIMP Mejnik — Nafta
—	14. 5. 1967 Steklar — Kladivar Drava — Grafičar
PARTIZAN S. — TEHNOSTROJ Fužinar — Olimp Pohorje — Nafta VELENJE — MEJNIK
—	28. 5. 1967 Steklar — Grafičar Kladivar — Tehnostroj Drava — Olimp PARTIZAN S. — NAFTA Fužinar — Mejnik POHORJE — VELENJE
—	2. 4. 1967 Olimp — Steklar Tehnostroj — Nafta Grafičar — Mejnik KLADIVAR — VELENJE Drava — Pohorje PARTIZAN S. — FUŽINAR
—	16. 4. 1967 Nafta — Steklar Olimp — Mejnik TEHNOSTROJ — VELENJE Grafičar — Pohorje Kladivar — Fužinar DRAVA — PARTIZAN
—	7. 5. 1967 Mejnik — Steklar NAFTA — VELENJE Olimp — Pohorje Tehnostroj — Fužinar Grafičar — PARTIZAN S. Kladviar — Drava
—	21. 5. 1967 VELENJE — STEKLAR Mejnik — Pohorje Nafta — Fužinar OLIMP — PARTIZAN S. Tehnostroj — Drava Grafičar — Kladivar
—	4. 6. 1967 Pohorje — Steklar VELENJE - FU2INAR
MEJNIK — PARTIZAN 6. Nafta — Drava Olimp — Kladivar Tehnostroj — Grafičar
—	11. 6. 1967 Steklar — Tehnostroj Grafičar — Olimp Kladivar — Nafta Drava — Mejnik
PARTIZAN S. — VELENJE Fužinar — Pohorje
NAMIZNI TENIS
Smarčani najboljši
V telovadnici rudarskega šolskega centra sta občinska zveza za telesno kulturo in občinski komite ZMS organizirala tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 66 tekmovalcev iz Pake, Šmartnega ob Paki in Velenja.
Najbolj so se izkazali igralci iz Šmartna ob Paki, ki so osvojili kar tri prva mesta. Pri članih Franc Kol-šek, pri starejših mladincih Janez Prašnikar, pri mlajših mladincih pa Alojz Podgoršek. Med pionirji pa je postal zmagovalec Dušan Krajnc iz Velenja.
Najboljši so prejeli pohvale in praktična darila.
Rezultati:
Člani:
1.	Franc Kolšek, Šmartno ob Paki.
2.	Gvido Premelč, Velenje (RŠC).
3.	Edvard Rauter, Velenje — (Chrommetal).
Starejši mladinci:
1.	Janez Prašnikar, Šmartno ob Paki.
2.	Darko Hramec, Šmartno ob Paki.
3.	Marjan Mastnak, šoštanj — (LIK).
4.	Uroš Zupane, Velenje (RŠC).
Mlajši mladinci:
1.	Alojz Podgoršek, Šmartno ob Paki.
2.	Anton Gor ene, Šmartno ob Paki.
3.	Marjan Matijevič, Velenje (osn. šola MPT).
4.'Bojan	Godec, Velenje (osn. šola Gš).
Pionirji:
1.	Dušan Krajnc, Velenje (osn. šola MPT).
2.	Mirko Klamfer, šoštanj (L osn.
šola).
3.	Vlado Krajnc, Šmartno ob Paki.

Sklad zdravstvenega zavarovanja v letu 1966
PRIMERJAVA DOHODKOV IN IZDATKOV LETA 1966 Z LETOM 1965
V tem sestavku bom prikazal nekatere osnovne pokazatelje poslovanja sklada zdravstvenega zavarovanja za območje občine Velenje v letu 1966, ko se je skupnost borila z velikimi težavami pri financiranju potreb zdravstvenega zavarovanja.
Uvodoma naj omenim, da je sklad za območje občine Velenje zaključil poslovno leto 1966 z 16,234.814,33 N-din dohodkov in z 16,601.970,85 N-din izdatkov, torej je bilo 367.552,52 N-din primanjkljaja, kar pomeni, da znaša primanjkljaj na eno zavarovano osebo 14,06 N-din.
Kje so vzroki za ta primanjkljaj?
Skupščina skupnosti socialnega zavarovanja in njen izvršilni odbor sta si skupaj z zdravstveno službo močno prizadevala, da bi ostali izdatki zdravstvenega varstva v višini razpoložljivih dohodkov, vendar pri tem niso v celoti uspeli. Trije so osnovni razlogi za nastali primanjkljaj:
Prvič: — V mesecu novembru in decembru je bil zabeležen izpad dohodkov zaradi padca izplačanih osebnih dohodkov, če primerjamo ta izpad s povprečno ustvarjenimi mesečnimi dohodki v letu 1966, dobimo za november in december naslednje podatke: povprečno so znašali mesečni osebni dohodki v letu 1966 13,111.080 N-din, dočim so znašali novembra le 12,871.230 N-din in decembra 11,844.870 N-din, kar pomeni, da so bili v novembru za 239.850 N-din in v decembru za 1,266.210 N-din nižji. To pomeni, da je bil izpad realiziranega osebnega dohodka v novembru in decembru za več kot 150 milijonov starih dinarjev, kar predstavlja nekaj nad 10 milijonov starih dinarjev izpada samo na osnovnem prispevku za zdravstveno zavarovanje.
Drugič: — Stroški zdravstvenega varstva so se v letu 1966 dvignili napram tem stroškom v letu 1965 za 8 %. Najobčutnejši porast je bil ugotovljen pri ambulantno-poliklinič-nem zdravljenju (19%), zdravilih (15%) in zobozdravstvu (36%). Pri tem je vredno omeniti, da ima pri postavki ambulantno-polikliničnega zdravljenja zdravstvena služba z našega območja vpliv le na dobri dve tretjini teh sredstev, ena tretina teh sredstev pa je bila porabljena za zavarovane osebe, ki stalno žive izven območja naše občine.
Tretjič: — Stroški za takozvane invalidske dajatve (nadomestila invalidom zaradi manjšega zaslužka na drugem delu, oskrbnine, začasna nadomestila in drugo) so narasli v letu 1966 za 29 % ali od 923.318 N-din v letu 1965 na 1,196.271 N-din v letu 1966.
Če upoštevamo samo zgoraj navedene tri vzroke, torej izpad dohodkov v decembru in novembru, povečane stroške zdravstvenega varstva in povečane izdatke za invalidsko zavarovanje, pridemo do ugotovitve, da že to pomeni več sredstev, kot znaša celotni primanjkljaj.
Kot sem navedel že v uvodu so znašali skupni dohodki zdravstvenega zavarovanja v velenjski občini za leto 1966 16,234.418 N-din ali za 2% več kot so znašali v letu 1965. Pri dveh največjih postavkah dohodkov, tj. pri osnovnem prispevku za zdravstveno zavarovanje in dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje je bil dohodek le za 1 0 o višji kot leta 1965. Občutnejši porast dohodka, izražen v indeksu, je bil zabeležen le
pri prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev in sicer za 22 %.
Pri izdatkih je poleg že omenjenega invalidskega zavarovanja karakterističen še precejšen porast izdatkov za zdravila, zabozdravstvo in ortopedske pripomočke. Indeksi in zneski vseh teh postavk so razvidni iz spodnje tabele. Na ta porast je vplivalo predvsem dejstvo, da je velenjska zdravstvena služba občutno zmanjšala pošiljanje ljudi v bolnišnice, kar je vplivalo na povečane stroške ambulantnega zdravljenja in povečane stroške za zdravila. Na povečanje stroškov zobozdravstva pa so imele največji vpliv cene materiala.
Denarne dajatve sklada so se v letu 1966 znižale napram letu 1965 za 12%. V tej skupini izdatkov so se znižale dajatve zaradi znižanja staleža predvsem postavke za nadomestila za čas nesposobnosti za delo do 30 in nad 30 dni, svoj »prispevek« k temu znižanju pa so prinesli tudi spremenjeni predpisi, saj so delovne organizacije od julija 1966 dalje plačevale nadomestilo za prve tri dni nesposobnosti za delo iz svojih sredstev.
Vse podrobnosti o izdatkih po posameznih postavkah, o izdatkih, ki odpadejo na eno zavarovano osebo ali enega zavarovanca, so razvidne iz spodnjih tabel. Dolžan sem dati le še odgovor, kako se bo pokrival primanjkljaj, ki je nastal v letu 1966.
Zdravstvene ustanove na območju velenjske občine so ustvarile določen dohodek, ki so ga razporedile v svoje sklade, predvsem v rezervne sklade. Ker ta sredstva niso neposredno angažirana, bosta pretežni del primanjkljaja pokrila ZD Velenje in Bolnica Topolšica, približno 5,5 milijona starih din pa se bo pokrilo iz rezervnega sklada skupnosti. S tem so se angažirala s prispevki za socialno zavarovanje (v pretežni meri) ustvarjena sredstva, s katerimi razpolaga zdravstvena služba, za kritje primanjkljaja, da se izogne predpisu izrednega prispevka, ki bi bremenil neto osebne dohodke. Torej, do predpisa izrednega prispevka pri nas ne bo prišlo.
Dolžan sem opozoriti še na težave, ki bodo nastale pri financiranju zdravstvenega varstva v letu 1967. Prispevek za zdravstveno zavarovanje je bil z republiškim zakonom znižan od dosedanjih 7 % na 5 %. Ne moremo pričakovati, da se bo osebni dohodek dvignil tako močno, da bi pokril izpad na dohodkih. Res je, da so delovne organizacije dolžne plačevati nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni v svoje breme, da so nadomestila za izostanke nad 30 dni nekoliko nižja, kot so bila v lanskem letu, da je za določene zdravstvene usluge predpisana soudeležba zavarovancev. Vse to pa še zdaleč ne pokrije razlike, ki je nastala zaradi znižanja osnovnega, s tem v zvezi pa tudi dodatnega prispevka. Ostane torej le možnost, da se izdatki za zdravstveno zavarovanje znižajo na minimum, da se vključi v prizadevanje za znižanje izdatkov sleherni zavarovanec. Le s skrajnim prizadevanjem ne le organov samoupravljanja v socialnem zavarovanju in zdravstvene službe, pač pa slehernega zavarovanca bomo uspeli izdatke prilagoditi dohodkom in se s tem izogniti primanjkljaju ob zaključku poslovnega leta.
Ivo Blekač

tmmAimimm*'
JHLJUJEi m A
... ■ • ....

C m I LO »OCI»Lil T|CH I ZVEZE OSLOVSKO* LJ0D6TVA OSClNB VBbENJf
Lastnik In izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor:
Ivan Fljavl, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan
Sterban, Jože Tekavec, Maruja Trampu«, Alojz ZavolovSek ln Rudi 2evart —
List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna Številka stane 30 novih par ali 30
starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev In SO novih par aH 750 starih
dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje ln 73 novih par ali 373 starih dinarjev
Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozltura
Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal
8», telefon 8-30-87 — Rokopisov ln lotograflj ne vračamo — Tisk ln kllšejl: tir
Celjski tisk Celje.
Dohodki in izdatki
■S«
■JSSr »s«
-— i—i «0
(/> M
M II
T3 \o GO\
cd o a
rt >
o
C
t« >
ca
C3>0
S
o\
O X>
a>
u
c4 g
CtiiO
Z2
vO On
u M	
	0
	ki
ca C •	a C
Osnovni prispevek	10,858.781,35	11,013.310,08	101	1.035,35	1.056,13	420,30	421,18	+ 2,0
Dodatni prispevek	3,072.928,92	3,090.044,94	101	292,99	290,32	118,94	118,17	+ 1,1
Prisp. za zdr. var. upok.	975.440,00	1,187.180,32	122	93,01	113,85	37,76	45,40	+ 22,4
Drugi prispevki	64.948,10	59.963,55	92	6,19	5,75	2,51	2,29	— 7,1
Doh. iz dela prisp. za i. zav.	413.386,67	350.472,86	85	39,42	33,61	16,00	13,40	— 14,7	— 163
Doh. od org. za str. zdr. v.	146.820,54	73.151,65	50	14,00	7,01	5,68	2,80	— 49,9	— 50,7
Pren. pres. doh. iz pret. leta	—	—	—	—	—	—	— —	—
Povr. škode in nepor. izplač.. 27.076,03	10.875,13	40	2,58	1,04	1,05	0,42	— 59,7	— 60,0
Drugi dohodki	3.204,48	3.486,35	109	0,41	0,33	0,12	0,13	— 19,5	+ 83
Dohodki iz pozavarovanja	477.000,00	501.000,00	105	45,48	48,04	18,46	19,16	+ 5,6	+ 3,8
SKUPAJ DOHODKI	16,039.586,09	16,289.484,88	102	1.529,33	1.562,09	620,82	622,95	+	2,1	+	03
Izločitev v rezervo	106.369,33	55.066,55	52	10,14	5,28	4,12	2,11		47,9		48,8
DOHODKI PO IZLOČITVI	15,933.216,76	16,234.418,33	102	1.519,19	1.556,81	616,70	620,84	+	2,5	+	0,7
Zdr. pregled in dr. zdr. pom.	2,209.240,48	2,635.777,56	119	210,64	252,76	85,51	100,80	+ 20,0	+ 17,9
Zdravljenje v bolnicah	4,580.833,01	5,007.447,72	109	436,77	480,19	177,30	191,50	+ 9,9	+ 8,0
Zdravljenje v zdraviliščih	683.028,34	236.061,01	35	65,12	22,64	26,44	9,03	— 65,2	— 65,8
Zdravila	1,155.541,26	1,334.052,92	115	110,18	127,93	44,73	51,02	+ 16,1	+ 14,1
Pregled, nega in zdr. zob	271.912,68	368.619,15	136	25,93	35,35	10,52	14,10	+ 36,3	-f 34,0
Zobotehnična pomoč in prot.	302.891,29	334.113,27	110	28,88	32,04	11,72	12,78	+ 10,9	+ 9,0
Ortopedski pripomočki	105.073,00	140.023,18	133	10,02	13,43	4,07	5,35	+ 34,0	+ 31,4
Izd. za zbolj. zdr. st. z. o.	103.159,90	97.073,40	94	9,84	9,31	3,99	3,70	— 5,4	— 7,3
Skupaj zdravstveno varstvo
9,411.679,96 488.896,30
Povračilo potnih stroškov Nad. OD v primeru bol.
nad 30 dni	1,455.186,92
Nad. OD v prim. noseč., poroda
in skrajš. del. časa	592.726,56
Del prisp. GO za nad. OD
do 30	2,289.335,92
Del prisp. GO za nesr.
pri delu	—
Pomoč za opremo otroka	98.840,00
Povrač. pogreb, str. in p. ob s. 57.234,42
10,153.168,21	108	897,38	973,65	364,29	388,28	+ 8,5 + 6,6
438.082,05	90	46^62	42^01	18^92	16,75	— 9,9
1,431.723,47	98	138,75	137,30	50,32	554,75	— 1,1
946.030,89	160	56,51	90,72	22,94	36,18	+ 60,5
. 1,271.644,85	61	199,28 121,95	88,61	48,63	— 38,8
122.626,98 — 102.700,00 104 89.159,87 157
9,42 5,46
11,76 9,85 8,55
88,61	48,63
—	4,69
3,83	3,93
2,22	3,41
+ 4,6 + 56,6
Skupaj denarne dajatve 4,982.220,12 4,401.968,11 88 475,04 422,13 192,84 168,34 — 11,1
Oskrbnina Zač. nad. do nast.
na ustr. d. m. Nad. zar. zap.
s skr. del. č. Nad. zar. manjš. pl. na dr. d. Str. reh. inv. v pos. zav. Str. prof. reh. invalidnih otr. Udel. pri str. obv. šol. inv. o. Povr. pot. in prev. stroškov Stan. prisp. od OD v zv. z reh. Sod. pri izgr. var. delavnic
213.592,93	198.470,90 93	20,37	19,03	8,27	7,59	— 6,6	- 8,2
40.150,07	90.832,71 226	3,83	8,71	1,55	3,47	+127,4	+123,9
141.330,01	177.364,94 125	13,48	17,01	5,47	6,78	+ 26,2	+ 23,9
435.191,59	605.901,95 139	41,49	58,10	16,84	23,17	+ 40,0	+ 37,6
16.391,94	12.258,58 75	1,56 .	1,18	0,63	0,47	— 24,4	— 25,4
10.525,05	11.302,33 107	1,00	1,08	0,41	0,43	+ 8,0	+ 4,9
19.619,52	56.459,80 288	1,87	5,41	0,76	2,16	+189,3	+184,2
852,56	777,30 91	0,09	0,07	0,03	0,02	— 22,2	— 33,3
45.664,55	42.902,82 94	4,35	4,12	1,77	1,65	— 5,3	— 6,8
Skupaj inval.-krat. dajatve	923.318,22	1,196.271,33 129	88,04	114,71	35,74	45,75	+ 30,3	+ 28,0
Premija iz pozavarovanja Povr. zavodu za vrš. službe Stroški samouprave Drugi izdatki	431.193,87 401.737,89 1.402,18 9.318,86	456.339,67 106 362.750,08 90 3.723,86 265 27.749,59 298	41,11 38,30 0,13 0,89	43,76 34,79 0,36 2,66	16,69 15,55 0,05 0,36	17,45 13,87 0,14 1,06	+ 6,4 — 9,2 +176,9 +198,8	+ 4,6 — 10,8 +180,0 +194,4
SKUPAJ IZDATKI	16,160.871,10	16,601.970,85 103	1.540,89	1.592,06	625,52	634,90	+ 33	+ U
DOHODKI IZDATKI	15,933.216,76 16,160.871,10	16,234.418,33 102 16,601.970,85 103	1.519,19 1.540,89	1.556,81 1.592,06	616,70 625,52	620,84 634,90	+ 2,5 + 3,3	+ 0,7 + 1,5
RAZLIKA	— 227.654,34	— 367.552,52	— 21,70	— 35,25	—8,82	—14,06		
Število zavarovancev 10.488 10.428 Število zavarovanih oseb 25.836 26.149 PRIMERJAVA FINANČNIH IN STATISTIČNIH PODATKOV ZA LETO 1965/66								
Vrsta dajatve		Bilančni znesek Statist, podatek		>o £ <«	CM >ut> C c/> ca i> sS		4-* cS a a	>6 .K 9 V — C/l a, v o C 0, N
Ambulantni pregledi	2,209.240
Zobna nega in zdravljenje	271.912
Zobna protetika	302.891
Zdravljenje v bolnicah	4,580.833
Zdravila	1,155.541
Ortopedski pripomočki	105.073
Pot. stroški in reš. prevozi	488.896
Kop. klim. zdravljenje	683.028
Nadom. oseb. doh. nad 30 dni	1,455.186
Nadomest. noseč, in doječ, materam	592.726
Oprema za otroka	98.840
Pogrebnina in posmrtnine	57.234
P. s. V koloni »statistični podatki« so mišljeni povsod klimatskem zdravljenju so mišljeni oskrbni dnevi.
412.870 49.642 5.168 82.820 205.716 1.799 20.118 20.103 65.278 46.497 675 72
5,35 5,47 58,60 55,31 5,61 58,40 24,30 33,97 22,29 12,74 146,42 794,92
2,635.777 368.619 334.113 5,007.447 1,334.052 140.023 438.082 236.061 1,431.723 946.030 102.700 89.159
422.892	6,23
57.246	6,43
7.019	47,60
73.411	68,21
176.934	7,53
2.253	62,14
16.709	26,21
4.972	47,47
53.550	32,87
58.398	16,19
689	149,05
171	521,40
primeri, le pri zdravljenju v bolnicah in kopališko
MALI OGLASI
PREKLICI
0 Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujejo: Jože Tamše, Zgornji Dolič 63 — številko 207; Jože Peterlin, Kidričeva 16 b, Velen je — številko 143; Maks Maurer, Št. Andraž 46 — številko 114; Silvester Go-rišek, Kersnikova 22, Velenje — številko 379.
#	Frida Kričej, Zavodnje 17, preklicujem ovadbo kraje predmetov sosede Marije Ledinek in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
PRODAM
#	Prodam dobro ohranjen dvo-sedežni moped. Dr. čirič, Cankarjeva 2 b/I, Velenje.
HOTEL »PAKA« VELENJE
KONCERTNA
NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN. RAZEN PONEDEL1KA
IŠČEMO SAMSKE SOBE
Za svoje sodelavce iščemo samske sobe. Stanovalci, ki so pripravljeni oddati proste sobe, naj pošljejo ponudbe na kadrovsko-socialno službo TGO »GORENJE« Velenje.
Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje
Prva potrjena kandidatura
Občinska volilna komisija za volitve odbornikov skupščine občine Velenje je potrdila kandidaturo predlaganih kandidatov v 16. volilni enoti — tovarna usnja Šoštanj. V tej enoti se volita dva odbornika. Za volitve v zbor delovnih skupnosti (skupina gospodarstva) so volivci predlagali tri kandidate: Vekoslava Valen-tinčiča, dipl. pravnika, Franca Kompreta in Rafaela Kopušarja. To je bila prva potrjena kandidatura na področju naše občine.
BRALCI POZOR! ANKETA IN NAGRADE!