Posamezne Številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50.
»TABOR* uhaja vsak dan, razvaa
oeHft!je in prašnikov, ob 18,	*
datumom naslednjega dne trt ' ?| mesečno po po s; ti D semstvo D IS*—, dostavijo	jim
O 11*50, na izkaznic« lv>«. 4JV in s er ati po dogovS>v>ip »\ :r
Naro2a *« pri npravl	1*
MARIUOR, Juručava «Uca itov.U
PeiSftFSriilaJahav IttMvlKl.
M,
Leto: IV.
Maribor, sreda 28. februarja 1923.
Posamezne Številke* Navadne Din —*75f ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO m tih*]* r Ifarf. boru, Jarci čer« ul* it. 4^ L oad-dmpjf Telefon intsrarb- st. 27A
UPRAVA so nahaja v Jurčičevi
■lici št- < pritličja desno. Telo* f«a tt. 2i — SHS poštnoSakavnf raSna Sta«. 11.787.
Na naročila brez denarja aa na •»ira. Rokopisi aa »o vračajo-
Številka: 47
Jasnost mora biti!
Vprašanje krivde so mora rositi, toda poleg tega se mora misliti na korake, ki preprečijo neizogibno katastrofo, ki zadene naše gospodarstvo. Zato je potrebna pred vsem jasnost. Minister trgovine Voja Veljkovič je izdal že leta 1919 navedbo vlade, po kateri Se Stavijo prcino-z°nja neprijateljskih držav pod skrbjo, sekvestre, in se likvidirajo, to je Prodajo. Tudi v Sen Zermenu je stala antanta na stališču, da je Avstrija prelagana država in je Clemenceau sam v dvojem govoru dokazoiml glede imetja avfetrijskib državljanov v nasledstvenih državah, da isto zadene usoda kakor n. Pr. premoženje Nemcev v Franciji, torej likvidacija. Vsled moledovanja avstrijskih delegatov, da bode Avstrija s tem' hničena, j ■> konečno meseca septembra istega leta dosežen sporazum, da se ta avstrijska imetja ne likvidirajo, ampak ‘Vnejo Avstrijcem. Vendar je bila ta Pogodba še ie čez leto dni od naše Vlade •htifieiraaa in je torej mnogo pozneje Piavno stopila v veljavo. Pa še tudi po Cl dobi se rii ukinila sekvestracija Sploš-ampak od slučaja do slučaja proti Plačilu takse za upravo. To dni je ko-hfeno g. S s pel dobil podpis v Beogradu, d* še vsi sekveštri ukinejo.
Avstrijsko posestvo nobeno ni bilo likvidirano, razmi dveh neznatnih 'sluča-^vj ki so pa že potom poravnav urejeni. V^č Pa so likvidirana premoženja germa-httatornih bojnih nemških društev, katerim se ne more priznati značaj privat-®*?a premoženja, kakor pri posamezni-. *u- Tudi tu jc pa postopano zakonito, to Pravi, deloma po Sporazumu z zaStop-Blki teh premoženj, v ostalem' pa povsod po odločbah vlade.
Akoravno je celo Clemenceau povdar-3al prvotno stališče likvidacije in je najdba ministra naše vlade Veljkoviča odbila sekvestracijo in' likvidacijo, ka-,era je še le te dni odpravljena, vendar ® avstrijska vlada že na spomlad 1919 pSegla s posebno naredbo vse naložbe in ®rjatve naših državljanov v Avstriji ot zastavo za vrnitev pri nas sekve-j pranih imetij. Naša vlada Ki našla od-onosti, ta za premagano državo nedo-ustnl korak zavrniti in1 izsiliti njega ^reklic do danes. Sedaj je pa odobrila, J.8® Plačajo te terjatve, našimi ljudem v r?e8ri.0 Majhnem znesku, tako da so v ^ n’c' — Izgubljene. Vrniti pa hoče celo ®®°ženje društev, katera jc 'sania raz-■jg.stlla? Komu? Razpuščenim odborom 1 °yhu nemškim društvom, ki se naj o-nulejol
T° vse moramo izvedeti. Pojasniti s'e vjkatere Slovensko stranke so dale ^ *eni prosto roko. Sumljivo raol-nr(,j . r'kalci, samostojni irf — celo na-*Uo VP Jkiubljana! Mi molčati nc sme-bo " C ljudstvo 3® tu izdano in gmot-to J?	ubito!	Ali naš narod hoče
pjj,bomo videli. To 'ni le zadeva Ra	volitev,	ampak	morda	podla-
tfeti na5e Politike prihodnjih let. Vi-*-—Moramo in -— Se potem' orijentirati!
Sovjetska Rusija in evropski mir.
in	zapadnoevrop-
isti, Vi V® razPravlja o novi nevarno-Rugii. +f®Ti °vropskemu miru. Zopet je
VPraŠaJ ^ ^ ea ogro2a- Ni Se rešeno šauje rn',0v^aloazi3»kega vzhoda, ,vpra-njc n ^*3e, pa še nastopa novo obole-°eividJ ,,!ri3Rm vzhodu«, obolenje, kije kega ^ ° naKtval° vsled vbrizgavanja rus-bkali	strupa. Že par tednov
k3maovJ°P . diplomacijo vprašanja Znano je • ^memelskega) ozemlja. — lin nastal & 3e I?R Njemenovskem ozeni-*Ort)i	Pr°ti antantni provi-
ai p|isyajajo
Konferenca za socialna vprašanja v |.	Beogradu.
Ostre debate in dejanski spopad.
Beograd, 26. februarja. Včeraj se je začela v Beogradu od ministrstva za socialno politiko sklicana konferenca, na kateri so govorili delegati trgovinskih in obrtnih zbornic ter delavskih zbornic. Konferenci jc prisostvoval tudi delegat prometnega ministrstva. Najpo-drobneje se je razpravljalo o razširjenju osemurnega delavnika, glede česar je bilo mišljenje ostro deljeno. Govorilo se
je tudi o odpravi Počne službe v pekarnah, pri čemur so podjetniki stali na st ališču, da se to praktično uc da izvesti. Zastopniki delavstva so nasprotovali tudi temu, da bi bili rudarji podrejeni kompetenci ministrstva za socialno politiko. H koncu so se debate tako zaostrile, da je prišlo do dejanskega spopada med nekim delavcem in delodajalcem.
Italijani izpraznijo Sušak.
Beograd, 26. februarja. Jutri Se sestanejo tukaj jugoslov. in italijanski eksperti. Naši delegati admiral Priča, profesor Šilovič in Rakič so že odpotovali v Opatijo. Istotako so dospeli tja italijanski delegati. Prva seja bo v sredo.
Komisija bo poslovala kaka dva meseca.
B c o g r a d, 26. februarja. Sinoči je Poselil italijanski poslanik Degresi pooblaščenega ministra Ljuba Nešiča, s katerim sta razpravljala o evakuaciji tretje zone in' Sitšaka,
Trgovinska pogodba z Italijo.
Beograd, 27. felir. Včeraj je odpo- Italijo. Načrt pogodbe je liil v glavnih toval v Rim šef trgovinskega ministrstva potezah izdelau že ob’ priliki 'sklepanja Milan Todorovič z ostalimi člani komisi- rapallskc pogodbe. Računa se, da bo ko-je za sklepanje trgovinske pogodbe z misija v dveh tednih končala svoj poseL
Kralj Aleksander podpisal konvencije z Italijo.
Beograd, 26. februarja. Kralj našega poslaništva v Rimu vzel s Seboj Aleksander je včeraj podpisal originalno da jo izroči ministrskemu predsedniku ratifikacijsko listino, na kar jo jc tajnik Musollinjju.
BOiOŽAJ V PORUHKJU Nemci protestirajo.
Berlin, 26. februarja. Nemški po-
Statistika ujetnikov. 3;
Beograd, 27. febr. Glasom uradiie statistike notranjega ministrstva se je
po preobratu vrnilo iz ruskega in it ali-	   po-
jauskega ujetništva 28.000 mož in 130 s*anik v Parizu je dobil od svoje vlade častnikov.	'	nalog,	naj preda francoski vladi protest
no noto radi brutalnega postopanja fram Ugodnosti obiskovalcem Zagreb, zbora, coskih vojakov napram nemškemu prc-
Zagreb, 27. febr. Na intervencijo Zagrebškega velesejma je zunanje ministrstvo izdalo vsem našim konzulatom y inozemstvu nalog, da podele obiskovalcem tega sejma potni vizum po znižani ceni 10 Din. v srebru.
Povišanje sladkornih cen.
Be ograd, 27. febr. Domače sladkor*
bivalstvu v zasedenem ozemlju. (Nemci so bili za časa vojne, ko so sami počeli najhujša grozodejstva, gluhi za vse proteste, kar se jim sedaj, ko čutijo bič na lastni koži, zdi nečloveško! Op. ur.)
Bonar Law o položaju. ■
London, 26. febr. V doljni zbornici je Bonar La\v o položaju v Poruiirju iz-
”	 ’	— ;------*	     v	a	uruiirju	iz-
ne tvornice so zvišale cene sladkorju ha javil, da ni v zadnjih'dneh nikakih večih debelo in sicer za sladkor v kristalih na Sprememb. Francoske oblasti so dobile
migljaj, da brez vednosti angleških oblasti v angleški coni ne smejo nikogar aretirati.
Nove zasedbe.
Frankfurt, 26. februarja. Francozi
21.25 Din., sladkor v kockah na 23 Din,
Kongrosisti kandidirajo v Varaždinu.
Zagcrb, 26. febr. Iz Varaždina poročajo, da v tainošnjem okrožju nastopi
neodvisna lista za nacijonalni sporazum' -..................... „, „„iUO,ja< x. ,.,lucUil
(kongrosisti), katere nosilec je dr. Živko so na novo zasedli ozemlje 'na desnem Bertič, odvetnik in pisatelj v Zemunu, bregu Rena med koluskim in' kobienškim
Italijanska »zelena« knjiga.	čez katero gre železniška pro-
t>u- ki veze Kolu in Mamz. S tem je po-Rim, 26. februarja. Italijanska vlada polnoma sklenjena carinska zapora zaje izdala tkzv. »zeleno knjigo« o pred- sedenega ozemlja. Nadalje so zasedli zgodovini in debatah na antantnih kon- Francozi tudi mesto Mondabour, ki je ferencah v Londouu in Parizu.	bilo	doslej	v angleških rokah.
Poravnava med Avstrijo in Madžarsko radi Burske.
Budimpešta, 26. februarja. Daiies sc je vršila zadnja seja razsodišča v zadevi Burske. Na inicijativo razsodišča so se vršila pogajanja glede poravnave med Avstrijo in' Bursko, ki so dovedla do končhoga sporazuma. Avstrija se odreka zahtevani odškodnini, ki jo jc utrpela vsled zavlečevanja izpraznitve Avstriji prisojenega ozemlja, dočim Se Madžarska odreka odškodnini za državno imetje na tem ozemlju. Razen' tega plača Mad-žarska^ tri milijone švicarskih frankov, za fizičnim in juridičnini osebam povzro-,. šene. »koda	'	^	^	*■*
BORZA.
Curih, 27. febr. (Izvirno.) Pred borza. Pariz 32.90, Beograd 5.15, London 25.07, Berlin 0.0237, Praga 15.77, Italija 25.80, Newyork 533, Dunaj 0.007-175, žigosane krone 0.0075, Budimpešta 0.18, Varšava 0.0105, Sofija 3.10, Bukarešta 2.45.
Zagreb. 27. febr. (Izvirno.) Pariz 6.855—6.375, Švica 19.50—19.55; London 4.88—4.91, Berlin' 0.46—0.47, Dunaj 0.60 -0.70, Praga 3.08—3.095, Italija 4.97—4.99, dolarji 101r-102; Budimpešta, A40—3.48.
ljaki iii Litavei. Diplomati so rešitev zaV-vlačevali in odlagali, dokler ni izbruhnila vstaja. Govorilo se je, da so jo zanetili Nemci. Morda je to bil njihov prikrit sunek proti antanti, luknja, skozi katero so hoteli dati duška svoji iuržnji do Francije. Šele po udušeni vstaji se jc diplomacija spomnila, da je vendar čas, da: se likvidira premirje ob Njemenu irt do« loči končna usoda ozemlja in prebivalstva. Na posebni konferenci so potem razdelili ozemlje med Litavsko in Poljsko, a tako, da sta se čutili obe državi prikrajšani. Posebno ogorčenje pa j* občutila Litva in je začela nastopati pro« ti Poljski, smatrajoč jo za svojo sovr^ž-nico.	;	S	?Aj
V	spor fee je vmešala Rusija: kjer ge dva prepirata, se tretji veseli. Sovjetski diplomati niso nikaki prijatelji malih' državic kot je Litva, njiin je tudi vseeno, kam pripada ta ali oni kos litavsko-polj« ske zemlje. Ker so pa uvideli, da bi so tu utegnilo izkresati nekaj političnega o«, gnja za hladna sovjetska ognjišča, so ge intrigantsko postavili na stran’ Litve ih ji ponudili svojo zaščito. Cičerin je poslal vladi v Kovnem prijazno noto, xi: kateri zatrjuje, da sc razdelitev tievtral« ne cone nc ujema z riško pogodbo in' d$ sedanje stanje ogroža mir na vzhodu.
To noto so izkoristili pariški listi irt zaslutili novo zbiranje viharnih oblakov,; na vzhodu. Nemčija in Rusija se pripravljata. Bližnji vzhod jo zrevolueijoniraii ha jugu in na severu: ob Egejskem hf ob' Baltiškem morju. »Echo de Pariš« vidii v Litvi središče intrig Moskve i« Bcrli« ha, nekak prevodnik niškega in’ nemškega. odpora proti antanti.	/
Pariški listi Sodijo, da je položaj vzhodu pomembnejši od konflikta v. Po« ruhrju. Od vzhoda pride nevihta..,..«; »Temp,s« se poteguje za tako rešitev H«! tavskega vprašanja, da bo Rusija zado« voljna. Še je čas, da se prepreči daleko« sežno zbližan je med Nemčijo in Rusijo«, Rusija in Francija sc morata sporazumeti, zato pa P’rancija oficijelno prizna-sovjetsko vlado.	<*j
Da ne bo zbllžanja med Frailoijo ilj Rusijo, je jasno. Kardinalna francohka; zahteva je: Rusija mora priznati dolgo«, ve, ki jih je prejšnji režim najel v Frah-j ciji. Na tej zahtevi so zainteresirani mali, francoski rentiorji, ki ho'leta in' leta* zbirali prihranke itf jih dajali bankam,! dokler ni prišla insolvenea ruskih upni«, kov, zdrnžena z gospodarsko in politično katastrofo Rusije. Mala buržoazija si bb-vedela ohraniti dosedanji vpliv ha frah’-j cosko politiko napram' Rusiji, in brez* priznanja njenih zahtev ne more biti'1 zbližahja.	!.J
Rusija pa 'niti He računa ffa Fraifcijo,' njeni nameni so prozorni: zanetiti hoče’ kar največ sporov na vzhodu, zato ščuva LUvo, podpira Turčijo, pošilja svoje a-j ge ute daleč v Indijo.	j
Kot politična pikantnost bodi še biffe- j njeno, da jc francoski u It r a-naci onalist; Tartlieu pred par dnevi očital ministr-( skeniu predsedniku Poincareu, da frari-, coske tovarne dobavljajo sovjetski Ru«j siji vojne ae ropi a ne ih sicer hajbrž fe ti« hiin privoljenjem vlade. Poincareova ve«-; čina v parlamentarnem odboru pa jc odklonila Tardieuovo interpelacijo, prednb je prišla pred zbornico, kjer bi morali Poincare odgovoriti. Izgleda tedaj, da je; težko, izredno težko razvozlati vozel ■
evropskih vojnih pi-iprav . .,
Naša škrinjica v maribop-t skem volilnem okrožju
prva!
K
maritJor. zs. reorusrja 1973»
Politične vesti.
f * Izvolitev dr. Periča za ljubljanskega župana je kralj potrdil.
* Radikali pri nas iri radikali drugod.
V	svojem slovenskem listu »Jutranjih Novostih« v Ljubljani, pripovedujejo Radikali vedno, da so za narodno edinstvo na podlagi enakopravnosti, da so za Jugoslavijo in jugoslovenstvo ter odločno zavračajo trditev, da je radikalna stranka velikosrbska in hegemonistična. Tako v Sloveniji, drugače pa seveda drugod. V Osijeku izhaja radikalni list »Straža« in ta «Straža« v eni zadnjih številk pod naslovom »Zakaj ne morem in ne smem glasovati za demokrate« sledeče: »Tega ne smem in ne morem storiti radi tega, ker sem Srb. Komaj smo čakali, da se smemo zopet s ponosom imenovati Srbe in našo državo Šibijo demokrati pa nam hočejo to z ab ran iti ter hočejo, da bi se imenovali Jugosloveni, taaša država pa Jugoslavija!« Sedaj nastane tu vprašanje, kdo piše resnico, o-airoraa kdo laže, ali radikali v Ljubljanit ali radikali v Osijeku? Poštena javnost bo sama uganila.
* Delavsko gibanje. Centralni odbor ‘delavskega sindikata v Beogradu je •imel 25. tm. sejo. na kateri je zavzel svo-;je stališče zoper spremembo zakona o siaščiti delavcev. Zborovalci so odločno protestirali groti odpravi 8-urnika ter zahtevali, da se pritegnejo k pogajanju o spremembi navedenega zakona tudi zastopniki delavskega sindikata.
* Kako postanejo naši Nemci lahko lojalni državljani, nc da hi prenehali biti iredentisti! Na to vprašanje, ki je zelo podobno znanemu vprašanju: »Kako naj fce volk nasiti, a koza ostane cela?« na to vprašanje je odgovoril radikalski kandidat dr. Popovič v Gajdobri v Banatu na ^a način, da je pozval Nemcc, naj volijo radikale s sledečimi besedami: »Za vas Nemce so volitve vprašanje lojalnosti. !Ako hočete biti lojalni državljani, potem morate glasovati za radikalno stranko!« Nemcu, ki hoče torej postati lojalen državljan naše države, ni treba prenehati a iredentističnim rovarenjem, ampak Samo glasovati za radikale. To jo odgovor! To je res salomonska razrešitev te Sra apokaliptičnega vprašanja. Če bo šlo tako dalje, bodo naši radikali raztolmačili kmalu tudi sveto trojico. Smejali bi se, Če bi ne bilo vse to tako žalostno, če ne !bi kazalo, kako daleč so že propadle ne-ikatere naše stranke.
* Položaj v Poruhrju. Vslcd odločnega !francoskega nastopa postaja nemški odpor v zasedenem ozemlju od dne do dne Slabotnejši. Stavke so ponehale in delavstvo se vrača k delu. Prevratne ele-Snente so Francozi po večini izgnali in s item preprečili nadaljno protifra,ncosko Srovarenje. Povsod se vrši stroga kori-irola potnikov in potne prtljage. Na 'dortneunskem kolodvoru so našli v nekem iz Nemčije prihajajočem vlaku za 32 milijard papirnatih nemških mark in plošče za tiskanje mark. Uvedena preiskava je dognala, da je bil denar, ki se Čje seveda zaplenil, namenjen za stavkajoče železničarje. Vsled tega se je uvedla Stroga kontrola potnikov tudi na cestni
Bt. Toman.
Schonherrjeva drama „Ono“.
$, (K premieri v Mariboru.)
r Dvoje oseb, dvoje svetov. Malenkost-In ih na videz, dolgočasnih za oko. V naročju dejanja pa se skriva življenje, ono življenje, ki resnično bije v naših žilah, ki nas mori in tlači k tlom, ki nas dviga In nam odpira perspektive svobodnega poleta v vrnjeno pomlad, v ono pomlad, 'kjer cveto breskve, kjer tički žvrgolijo, kjer ziblje mati svojo ljubezen, kjer ču-Ivata mož in oče nad svojim domom, kjer hitijo narodi braniti domovino, kjer jo človek človeku človek.
Schonherr, pisatelj globoko Intuicije, tna.ni simbolistično prikazuje boj življenja, mrzlega razuma in hladne logike na feni strani, na drugi vročih žil narave, ki nočejo živeti in ljubiti, ki tirajo junake tv smrt, ki zidajo svetišča in ustvarjajo pesmrtna dela. Znanost napreduje, civilizacija raste, a človek je še vedno samo človek. Religija se ni spremenila, modalni zakoni niso iztrgani iz naših src in absolutno gospodstvo človeka na zemlji je bila samo trenotna misel Srečni1,
železnici. Belgijske oblasti So aretirale letskega konzula v Duisburgu, ki je rodom Nemec, ker so našli pri njem tajni telefon, ki je bil v Spijonažne svrhe priključen skrivaj na vojaško telefonsko progo. Železniški promet se vrši redno. Včeraj je bilo več vlakov s premogom odpravljenih v Francijo, Belgijo, Italijo, Holandsko in Švico.
Prerokinja »Straža« se po vsej sili hoče blamirati z novimi neumnimi prerokovanji. V štev. od 2(5. t. m. zopet prerokuje, da bodo »Pribičevičevi demokrati« šli s Pašicem, »demokrati« pa s Pro-tičem. Kolikokrat se je »Straža« blamirala s svojimi vestmi o razkolu v demokratski stranki, pa še vedno ji ni dovolj. Nam je sicer vseeno, ali in kolikokrat se ta otročji list blamira, pribijemo samo to zopetno prerokovanje, ker se bo
— kakor doslej vsa njena prerokovanja
— zopet izkazalo, da je brez podlage.
Radikalsko komunistično bratstvo. Z
dobro poučene strani smo prejeli: Vzroki, zakaj sta minister dr. Laza Markovič ozir. M. Niučič propadla pri kandida-ciji za radikalski Maribor, so čisto drugi, kakor jih navajajo naši listi. Tu niso po sredi Nemci, ampak komunisti, ki so zahtevali, naj sc postavi Stojadinovica, »hominem novimi«, ki ua znani »Obznani« nima nobenega greha... Brez komentarja!
Nemške shode ob meji je začel imeti kandidat Žebot. V nedeljo n. pr. je govoril Zebot na Ščavnici pri Cm u reku nemški. Ker je celo tam uganjal nesramno demagogijo, mu je ugovarjal nadučitelj, g. Jakopec od Marije Snežne, da brani narodno čast. Žebot pa je tamošnje Nemce, ki so seve izključni protidržavni element, nahujskal proti narodnemu obmejnemu delavcu. Oe že poslanci tako delajo v obmejnih krajih, se pač ne moremo čuditi proti državnemu razpoloženju ta-mošnjega prebivalstva. V enakem tonu je govoril Žebot tudi na Sladkem vrhu ob Muri, kjer je tudi skoro poiovica Nemcev, druga polovica pa nemškutarskn. (Radi bi le slišali Zebotovo nemščino!)
Zakaj bom glasova! za narodno radikalno stranko? Pod tem naslovom priobčujejo ljubljanske »Jutranje Novosti« 10 točk, katere je nek hudomušnež jnalo popravil, ter nam jih posIlH ,*da jih objavimo. Te popravljene točke se glase: 1. Zato; ker je bila Narodna radikalna stranka vedno proti enakopravnosti vseli plemen naše ujedinjene države, zahtevajoč enotno Veliko Srbijo. 2. Zato, ker je mednarodni politični položaj naše kraljevine pod njenim vodstvom od dne do dne vedno slabši. 3. Zato, ker NRS skrbi za obubožanje vseli slojev izvzemši koritar-skega. 4. Zato ker je finančna politika NRS vedno stremela za poslabšanje niše valute na korist izvozuičarjev in uvozni-čarjev. 5. Zalo, ker so radikalci vedno podpirali politiko čifutske industrije, dobro vedoč, da se edino na ta način lahko kaj zasluži za volilni fond. 6. Zato, ker'je NRS največja in najbolj znana zastrupljevalka političnega poštenja v naši državi. 7. Zato ker je sin njenega voditelja,
harmoničnih duš, ki so bile v skrbnih rokah narave omamljene od rezultatov svojega razumi«. Največji geniji pa se niso mogli nikdar otresti hipnoze večnosti in ti jen ih zakonov.
To sem hotel povedati, predno preidem k stvari sami.
V	prvi vrsti si dovoljujem, čestitati gospej Bukšekovi in gospodu Bratinu na igralskih in umetniških zmožnostih. Delu ni lahko priti do jedra. V nekaterih momentih sem naravnost občudoval gospo Bukšekovo, zlasti v zadnjem aktu, kjer je razvijala notranjo borbo ženske-matere, ko jo prosi mož za protistrup in koj nato ljubezen' ob mrtvem truplu moža-očeta, v slcdecem trenutku ljubezen do otroka, ob mrtvem truplu —■ velikega zdravnika.
Gospod Bratina je bil neprekosljiv zlasti v četrtem aktu in v momentih, ko se je boril med moško logiko in triumfom svojih del, med strastjo in vzbujajočo se ljubeznijo očeta, ko mn zaigra na obrazu prezir in apatija, ko se ponovno zgrudi ponižan pred svojo ženo, ko ga vnovič premaga življenje.
Delo samo je tehnično pa višku in ak-tuelno.
g. Rade Pasic, priznan svetovni špekulant, ne samo v naši domovini, temveč tudi daleč po svetu. 8. Zato, ker je ona za metodično organizirano korupcijo. NRS je s svojimi iskušenimi voditelji izkazala sposobnost in smisel v vsakem pogledu: demoralizatoričnem, koritarskem in rc-akcijonarnem. 9. Zato, ker NRS, ako je to njej na korist, podpira vsa rovarjenja proti ujedinjeni jugbslovenski domovini, tako na znotraj, kakor tudi na zunaj. 10. Zato, ker je NRS edina stranka, katere cilj vodi k jasni določeni in praktični ko-lHarski politiki, koristni za vse njene voditelje in vse one, ki sc ji v svoji nc-značajnosti prodajo.
Novi primorski apostol — Andrej Gaberšček. Med onimi značajneži, ki so za polno korito prodali svoje prepričanje najbolj reakcionarni in najbolj koruptni stranki v Jugoslaviji, se nahaja tudi zloglasni Goričan Andrej Gaberšček. Pod šifro (polno irnc ga je menda sram napisati) vabi že cel mesec v »Jutranjih No-vinah« nas Primorce, naj bi tudi mi sledili njegovemu zgledu ter se prodali za skledo kaše onim radikalom, ki so ravno te dni pisali v svojih beograjskih Ustih, da nimajo povoda zavzemati se za primorske Slovence, ki bi, če bi se jih osvobodilo, delali v naši državi le zgago. Da-siravno smo mi Primorci trezni, nas vendar navdala jeza in stud, da si upa tako nastopati človek, ki bi bil, da nas ni rešila svetovna vojna, upropastil blagostanje trsočev nas Goričanov, mož, ki ima toliko masla na glavi, da mu bo gorje, če pride kdaj preveč na solnce. Ali res mislite, g. Gabršček, da smo mi Primorci tako neumni, da se bomo pustili zopet nasamariti od vas, kakor smo se dali nekoč? Še osel gre samo enkrat na led! Mislite mar, da bomo šli mi dvakrat? — Ako ste vi postali radikal, ker vam to nese in je koristno vašemu dunajskemu podjetju, je to stvar vaše vesti, nas pa pustite na miru, ker nas prav. nič ne briga, če vam radikali odvzamejo svojo milost rad-i tega, ker nas niste mogel pregovoriti. Radovedni smo samo, koliko vam nese vaše radikalsko apostolstvo med nami Primorci? Ako na vsak način hočete, da pridemo na dan s stvarmi, ki so bile že pozabljene, smo pripravljeni govoriti z vami javno, kjer in kadarkoli.
—	Goričan.
Volilno gibanje v ljutomerskem okraju. Naš kandidat Franjo Cvetko je v ljutomerskem okraju priredil do danes zaupne volilne 'sestanke v Radencih, Veržeju, Gornji Radgoni, Ljutomeru itd. Bili eo povsod prav dobro obiskani, udeleženci so izjavili, da bodo z vsemi močmi delali na to, da bo čim več krogljic padlo v prvo Skrinjico, ki je napredna in’ obeta največ za delavca, obrtnika, posestnika in javnega nameščenca.
Na shodu v Rog. Slatini so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Zbrani volilci izrekajo priznanje iri zahvalo za dosedanje delovanje svojemu poslancu dr. Kukovcu. 2. Pozdravljajo kandidaturi Antona Puklavca in Antona Malgaja za naš srez in hočejo z vso vnemo delovati za časten uspeh pri volitvah. 3. Pozivajo predstavnike JDS v bodočem parlamentu, da sc z vso odločnostjo zavzamejo, da prične mariborska oblast čimpreje deto-
Zena začuti novo življenje, začuti, da je ma,ti. Pesem ji privre iz srca in' avbico kleklja za plod svoje ljubezni.
Mož njen, zdravnik, neizprosno sledeč mrzli logiki, konštatira tuberkulozo pri sebi. Prepričan' je, da zahteva od njega značaj, da ne sme postati nikdar oče. V spomin si kliče najžalostnejše slike iz bolnice, grbavega mladeniča, preplašene njegove oči s široko razmaknjenimi punčicami. »Glej žena, preklinjam svojo mater. ker me je vzdržala pokortcu. če bi imeli ljudje finejša ušesa, to bi slišali, kako otroci preklinjajo svoje stariše!« In' ko zasluti, da je oče: »Vriskati bi moral sedaj. Plesati od veselja. Tako pa, tisočkrat preklet!« Ona pa mu odgovarja: »In če bi res tako prišlo in če bi umrlo cisto zgodaj, ali v najlepšem cvetu, je pa vendar tudi enkrat živelo in je videlo svet in solnce in je občutilo, kako dobri smo mi bili.«
Napetost raste. Mož zlorabi omedlevico svoje žene in ji pod narkozo odvzame plod. In temu sledijo najlepši in najgloblji momenti življenske resničnosti. Ko se prebuja, govori mati: »Zunaj je vse tako krasno, v meni se razcvitn roza... ^ maju, maju prelestnem, misel gladka me boža. Cveti, rasti! .Visoko.
vati iit da pride kopališče Rog. Slatina v last Mariborske velike županije. 4. 7ja kopališče Rog. Slatina jc sestaviti pravilnik, ki bo zdraviliški upravi omogočal delovanje v smislu svobodnega gospodarskega razmaha. 5. Predstavniki JDS v bodočem parlamentu se pozivajo, da S smotrenim gospodarskim delom režijo kmetijstvo in obrtništvo propada.
Odlikovali" č^vskoljtibnega reši' tel ja treh otroli. Njegovo Veličanstvo kralj jc odlikoval z zlato medaljo za gradjanske zasluge gospoda Vinka Glatza, veleposestnikovega sina iz Krče-.vine pri Ptuju, ki je dne 15. januarja tl* z lastno smrtno nevarnostjo rešil tri sanjkajoče dečke v Krčevini izpod ledtf ribnika, v katerega so se pri sanjkanju vdrli. S tem človekoljubnim in požrtvovalnim činom, s katerim so se bavili tudi listi .in javnost, je gospod Glatz rešil dečke gotove smrti.
— Strašen zločin v Jareninl. K tej notici v listu z dno 25. februarja 1923, š£< 45, nam pošilja okrožno sodišče naslednji' uradni popravek: Ni res, da ni naklonil* »oblaslnija« temu peklenskemu dogodki* hitre pozornosti, marveč je res, da j* državno pravdništvo in okrožno sodišč® že v naslednjih minutah, ko je dobilo obvestilo o zločinu, ukrenilo vse potrebno za izsleditev storilcev. Komisije dne 22. februarja ni bilo mogoče odposlati ^ Jarenino, ker je došlo obvestilo o zločinu ob 13. uri, vlak pa se odpelje že ob' 12.57 uri; po noči pa na deželi ni mogoč« obducirati, ker ni dobiti dovolj inoČn® luči. Dne 23. februarja je prispela komi' sija v Jarenino,- sicer res ne ob 1, pač pa ob 2. uri popoldne.
— V Sotli utonil. V Sedlarjevem’ 3® utonil v reki Sotli N. Valenčič, čevljarski mojster v Plaviču na Hrvaškem, šel 3® precej vinjen iz Buč 's lakozvnnega H* kofa v nedeljo zvečer domov. V Prela* skem ni pogodil na brvo, temveč zabredel v brezštevilne ovinke, ki jih Sotla tafl* dela, ter je končno zabredel v vodo. U-topljenca so po dolgem in vestnem isk*' n ju šole v četrtek komaj našli, pri njeH* tudi ves denar in' uro.
— Podravska podružnica Slov. pl«®* društva vabi svoje člane na občni zbof» ki se vrši v soboto dne 3. marca 1923 ob 17. oziroma 18. uri v gostilni g. Fric» Glaserja na Smolniku po običajnimi dnevnem' redu. — Predsednik Davori« Lesjak.
—	Klerikalni shod iia Gornji Poiskal;
\ nedeljo po maši so sklicali klerikalk v Uranjekovo gostilno volilni shod, P* katerem je bilo jedva 50 zborovalcev, P3 še od teh nad polovico žensk in' nedora^ Jo mladine, ki se pač mora pokoravaj župnikovi zapovedi, sicer je joj! Iz Mariv bora so poslali kot govornika priznal največjega demagoga, duhovnika dr. Je' rov? ek a, ker Žebot še ni posvečen in’ ifl*® torej premalo vpliva na ljudstvo, ki.?0 hjlo še pod vtisom’ stvarnega shoda 3f' Kukovca. Dr. Jerovšek je mlatil zna110 klerikalno slamo o avtonomiji, vojašt^1 in ogromnih »zaslugah« SLS za ver«0 ljudstvo. (Seveda, ni povedal, da so & ves čas kujali, ker niso mogli priti k k°'
Močno. Moja ljubezen. Ko bo enkrat potem... In če bi bilo tudi...«
Toda naenkrat se zgane obupno: Ijenje se mi je iztočilo. Duše nimam v? Mrtva sem. V grobu ležim... Oskrunje' valeč telesa! Strašno visoko si se P°v spel. Daleč preko svojih moči. — Te b® že zopet priklicalo nazaj, Te bo že pet privedlo v nižave, tja, kjer se P’8^ jajo ljudje...	_	,
In zdravnik, razdvojen, nezadovoljelt sam s seboj in s svetom, se lovi, oma£u. je in se dviga, omahuje, pade, da %e!\ zopet materinstvo, trpi muke pekla J končno umrje nenaravne smrti. %en{!’ mati pa se poslovi od njega, od — ve 1 kega zdravnika. —
O	stališču znanosti napram delu 3® poročal primarij dr. Černič. Medicin8*^ voda zamore lajšati gorje človeštva s® mo deloma. Moje osebno mnenj® 3®’.1 se dedičnost, pa ne samo pri tuberkulozi, tudi pri drugih boleznih, precej P° n '
zapaz1
ki ®'
potrebnem pretirava. Povsod s® ekonomijo in materinstvo narave, hrani vse, kar je močno in zdravo, a hičuje sama od sebe bolno. Previdnost svet zdravnika sta v kočljivih	^
seveda potrebna. Narava sama Pa 8 r tudi za na^tozo svojih ran
ritom, ki so jih morali po Koroščevem ministrovanju za vedno opustiti!) Izmed Poslušalcev ga je nekdo spomnil na vojne čase, ko so duhovniki blagoslavljali orožje in agitirali, za vojsko, kar je bilo dr, Jerovšeku silno »neprijetno«, ker je na to očividno že pozabil. Ko se je zaletel na agrarno reformo in skušal ovreči dr. Kukovčeva izvajanja, se je oglasil oskrbnik posestev baronice Post, ki je dr. Jerovšeku povedal v obraz, da uganja demagogijo in ljudstvo samo farba. Klerikalci so se branili agrarne reforme, ker so sami prizadeti. (Zagrebški škof bi moral oddati krog 2000 juter zemlje, kar klerikalcem seveda ne gre v račun!) Kavno demokrati so se zavzeli za agrarno reformo in sprejeli tudi do-tične zakone in naredbe, glasom katerih je razdelilo že 50% zemlje veleposestev med revno ljudstvo. Svetoval je dr. Jerovšeku, naj dobro prouči te zakone in preštudira statistiko, ki govori dovolj 3asno. Nastop oskrbnika je navzoče simpatično presenetil, ne pa tudi dr. Jerov-seka, ki je ves rdeč, ko kuhan rak — Ptihnil. Ljudstvo je izpregledalo, kje je laž in kje resnica in se ne da več farbati °d klerikalnih demagogov.
~ Brzojavne in telefonske pristojbine v inozemskem prometu v razmerju 1 frank — 20 dinarjev. Počenši s 15. februarjem tl. je kot enakovrednost franku .določenih 20 (dvajset) dinarjev. Od tega dne so mora toraj plačavati pri vseh hiozemsklh brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka dvajsetkratni znesek v dinarski veljavi.
Dopisi.
Hoče. Med postajo in' Hočami 'stoji ktara zgodovinska kapolica. V njej je ktal umetno izrezljan kip Sv. Jurija, na *°jega stare tradicije so bili Hočani Nikdar ponosni. Pred kratkim pa so pojavili naši mogotci častitljivi starinski kip ven, za steno v sneg in vihar, na hje-*ovo mesto pa moderno Devico Marijo. Ke vemo, v čem bi se bil starinski Jurij Pregrešil, da so ga vrgli iz kapelice, a tedno je, da iščemo zgodovinske umetnine pri tujcih, lastne pa mečemo v sneg. jPamo, da ga naša cerkvena uprava, če ~ ne nazaj v kapelo, sa j kam drugam teravi pod streho. Znajmo ceniti to, kar last naših dedovi — Prijatelj starega "Uri j a.
Mariborske vesti.
Miribor. 27. februarja 1928.
■ te Himen. V pondeljek, 27. trn. še 'je ?°l'očil g. Fran Skaza, uradnik Ljub-Jteške kreditne banke v Mariboru, z "Uc, Maro Vertnikovo, iz znane ugledne °dbine Vertnikove v Mariboru. Obilo *reče!
te Mariborski poročevalee radikalne-*urnala misli, da mora tudi po vsebini shemati prejšnjega poročevalca Jugo-..^vlje, ker so radikali prevzeli tudi ob-. Peskovega glasila. Že od prve Štefke naprej čaka vsak večer na izid ubora« in’ preplanka potem od prve °yice do zadnje društvene vesti vse iz lista, da jih radikali drugi dan .hirajo svojim eitateljem pod rubriko j.11 jborske vesti ~ kot priznani pošte-V^°viči in gentlemani Seve brez toa-. b® vira. Česar ne najdejo v »Taboru«, Pob a še j o naslednji dani še iz »Jutra«! L * ni čuda, da citata to slavno glasi-edini dr. Pfeifer in dr. Grasselli, j. Kaj delajo na okrožnem agrarnem Ja	Hr. Pfeifer, šef mariborskega
farnega urada, poroča v ljubljanskih kjte, da je naročil, svojemu uradniku, roj °rega 3® Par dn’ Suspendiral, ozi-.te. da ne bo popravka, Beveda pri-j, arajpčega, bomo rekli: dr. Pfeifer je Prosil tajnika nasprotne stranke, naj P1 dela kandidatne liste proti plačilu, h -n 5®° ras5skovali, kako Be to Strinja bo? ®n? dostojnostjo in fineso, tudi ne teora raz’skovali, če tega dela nista bila Tist aj zmozna voditelja radikalov ju-Prenki * ^ei*er in dr. Grasselli, ker sta priVt ® telefonom in kupčijami, druj 1 e™u te to, da ima kot vsak *krLnradnik tudi dr. Pfeifer za svojo bo R;on° pla5° vršiti svojo službo, ker Poznel? iP° 18, marcn al’ več mpnje kupčii V-Ti.? bo n‘a »uitebj, nemoralnih
i	dr. i>f ^ a teoč radikalne stranke* temi	mojimi pajdaši, prizna-
teispendiran S0m° aktc Podpisujejo^—
m G. dr. Vilko Pfeifer! Bilo je ganljivo citati Vaš slavospev, kako ste kot »skromen« uradnik darovali rodbini inženirja Vedornjaka 400 kronic, potem ko ste ga suspendirali in' v istem' trenutku spoznali, da Vaš okrožni agrarni urad, kjer Vi tako sijajno delujete, sedaj naenkrat nujno potrebujete kuhinjco, kjer kuha gospodinja od Vas suspendiranemu u-raduiku hrano. Vaša brihtna glaven Vam je celo svetovala, to nenavadno plemenitost objaviti v dveh ljubljanskih časopisih. Videti jc torej, da ste nenavadno plemenit človek, ne glede na to, da ste pri svoji skromni uradniški plači popolnoma zamolčal svoje neuradniško premoženje, ki Vam med drugim celo omogoča z italijanskim majorjem Calma u-staHavljati čokoladne tovarne. G. dr. Vilko Pfeifer! Z ozirom na to vašo priznano plemenitost, Vas torej vprašamo, kaj ste s svojim silnim vplivom v družbi dopustnega državnega pravdnika dr. Grassellija že storili za svoje aretirane pristaše radikale, katerih večina jc v Vaši stranki1? G. dr. Pfeifer! Bili ste toliko velikodušni, da 'ste s sočutjem svetovali političnemu nasprotniku, naj prizna svojo krivdo, ali ste se vsaj toliko brigali za lastne pristaše, ki jih sicer vsalca stranka ščiti v nesreči in težavah, kar ste svojčas colo zahtevali od demokratske stranke. G. dr. Pfeifer! Kaj ste storili, kaj Vam je narekovalo široko srce »skromnega uradnika«?
m Slovensko trgovsko društvo v Mariboru naznanja vsem članom, da se vrši redni letni občni zbor v soboto, dne 3. marca ob 20. uri v kmečki sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
m Načrti za gradbeno loterijo MGA.
V	pondeljek dopoldne je potekel rok za predložitev načrtov za gradbeno loterijo Mariborske Gradbene Akcije. Predloženih1 jih je častno število 18 večinoma lepih, nekaj izredno lepih načrtov. Zvečer se jo sestalo pod predsednikom Stavbenega nadsvetnika Biiumela razsodišče iz gg.: stavbeni nadsvetnik Bilumel, inže-ner Dolenc, arhitekt Schell (kot strokovnjaki) Punst, dr. Valjavec, Zaplotnik, Tiefengruber (iz loterijskega odbora) Pirc zapisnikar. Ugotovila Se je pogreška, da nekateri ponudniki niso ob enem priložili tudi proračunov k načrtom, ampak najbrže v kuverte s tvrdkami. Razsodišče je sklenilo, da naj dotične tvrdke najkasneje do četrtka 1. marca 11. ure dopoldne v pisarni Mar-Stana prodlože proračune v zaprtem ovitku (kuverti) samo z geslom načrta brez označbe tvrdke. Razun tega naj istočasno pred-lože svoj naslov zaprt v kuverti (ne zunaj); tudi na tej kuverti fearno geslo. Ponudniki, ki So svoje opise in plačilne pogoje vposlali pod ovoji označenimi zunaj z naslovi, naj jih med tem osebno zamenjajo z ovitki označenimi samo z geslom načrta. One tvrdke, ki proračunov ne vpošljejo pravočasno, se brezpogojno izključijo.
m Izgubila še je usnjata listnica z večjo svoto denarja, dokumenti, listinami itd. Ker so dokumenti iti' listine za najditelja brez vaake vrednosti, za lastnika pa velike vrednosti, prepušča lastnik najditelju ves denar, ako mu vrne listine. Pošten najditelj se torej naproša, da' dopošlje listine in' dokumente u-redhištvu tiašega lista ali pa kr. policijskemu komisarijatu v Mariboru.
Narodno gledališče.
Repertoire:
Torek, 27. febr. Pri treh’ mladenkah (»Dreimaderlhaus«) ab B.
Sreda, 28. febr. Zaprto.
Četrtek, 1, marca Ono, C kuponi.
Petek, 2. marca. Zaprto.
Sobota, 3. marca. Urh, grof celjski, izv. Proslava skladatelja Viktorja Parme.
Nedelja, 4. marca, ob 15. Pogumni Tonček, izv. znižane dene. — Ob 19 in pol Pri treh mladenkah, izv.
Parmova proslava. V soboto, 3. marca proslavi narodno gledališče v Mariboru 65-letnico rojstva našega skladatelja Viktorja Parme in 401etnico njogove-ga umetniškega delovanja. Pri tej priliki se bo poklonil velezaslužnemu slovenskemu skladatelju častni ped na odprti Speni. Osebre, korporacije oz. društva, k žele takrat osebno častitati skladatelju ali mu pokloniti častna darila, naj se bla-radi raasr^titve pz, sooreda nmt.
meno ali pismeno javiti g. Andro Mitroviču, ravnatelju opere.
»Urh grof celjski«. V soboto, 3. marca se vrši kot slavnostna predstava pre-mijera prve slovenske opere, vglazbil Viktor Parma. Že dejanje te opere je zanimivo, ker je vzeto iz naše zgodovine. Poseben užitek pa bo, poslušati prvo večjo slovensko glazbeno delo, oz. opero (komponirano od 1892—94). Prva vprizo-ritev te opere jc bila 15. febr. 1895. v ljubljanskem gledališču. Uspeh je bil popolen. Prihodnje dni priobčimo zanimiva poročila o tej vprizoritvi.
»Ono*. V četrtek, 1. marca je repriza najnovejše Schonberrjevc drame »Ono«, ki je preteklo soboto jako lepo uspela. Drama je izvanredno zanimiva, dasi nastopata dve osebi, je vendar dejanje močno napeto. Predstava se vrši za ab. C. in je še več sedežev na razpolago tudi za neabonemente!
Dramatična šola. Mariborsko gledališče otvori s 1. marcem dramatično šolo, zvezano s poskusnim odrom. Dame in gospodje, ki imajo smisel in: veselje za gledališko umetnost, naj se blagovolijo javiti pismeno ali ustmeno v gledališki pisarni.
Med izvajanjem vstop hi dovoljen'. —
Že dalje časa so izobešene ob gledaliških vhodih table; Med izvajanjem vstop ni dovoljen; in dasi smo poleg tega i v časopisih opetovano opozarjali občinstvo, naj prihaja točno k predstavam, vendar še ni tistega reda, ki bi bil nujno potreben. Ponovno opozarjamo na to dejstvo ter vljudno naprošamo cenj. občinstvo, da prihaja točno k predstavam, da ne bo opravičenega razburjenja od strani pravočasno dospelih. V interesu gledališča v prvi vrsti 7>a občinst va samega jo, da še s prepoznim dohajanjem ne moti. Zato si naj vsakdo za vsako predstavo, če mogoče, preskrbi vstopnico že pri dnevni blagajni, ki je odprta vsak dan ob 9. do pol 1. in od 3. do 5, ure. Večerna blagajna se odpre eno uro pred predstavo!
kulturam umetnost
x Dramatični večer Zofije Borštnikove v Mariboru. V petek, dne 2. marca ob 20. uri zvečer priredi v gledališki dvorani Narodnega doma dramatični večer naša velika gledališka umetnica ga. Zofija Borštnik-Zvonarjeva. Prednašala bo dramatične pesnitve svojega pokojnega soproga, nepozabnega gledališkega umetnika Ignjata Borštnika, dalje pesnitve Prešerna, Gregorčiča, Šcnoe in Erbena. Dvorana bo zakurjena Vstopnice se dobe v predprodaji pri Zlati Brišnikov! v Slovenski ulici. Zofija Borštnikova! Kdo ne pozna tega imena? Tudi med Mariborčani je veliko takih, ki so jo že imeli priliko videti na odru, malo pa jih je gotovo, ki hi jo vsaj po imenu ne poznali. Z njenim imenom ter z imenom njenega pokojnega soproga jc tesno združena zgodovina slovenske igralske umetnosti. — Zofija in Ignjat sta bila takorekoč vstva-ritelja novega slovenskega gledališča v Ljubljani. Nista pa delovala samo v Sloveniji, dolgo vrsto let sta bila upoštevana in slavljena gledališka igralca tudi na drugih jugoslovanskih odrih. Ga. Zofija je bila več časa prva tragedkinja kraljevega bolgarskega dvornega gledališča v Sofiji. Delovala pa ni le na umetniškem ampak tudi na narodnem polju, bila je vedno navdušena Jugoslovenka ter je prva pozdravila v imenu slovenskih gledaliških igralcev sedanjega našega kralja, ko je kot regent Aleksander prvič obiskal Ljubljano in sploh Slovenijo. Njen pozdrav jc prmca-regenta tako navdušil, da se ji je še pozneje posebej zahvalil. — Maribor sprejme go. Borštnikovo z onim spoštovanjem, ki ga v polni meri zasluži, zato pričakujemo, da bo tudi njen dramatični večer v petek, ki bo nekaj čisto novega za naše mesto, častno obiskan. Ga. Borštnikova si je izbrala s svojim sporedom ravno Maribor kot prvo točko ter otvarja s tem večerom veliko turnejo po vseh mestih naše države.
x Izredni občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani. Te dni se je vršil izredni občni zbor Filharmonične družbo v Ljubljani, ki je bil zelo številno obiskan’. Predsednik Filharmonične družbe sodni svetnik Anton Lajovic je v daljšem govoru podal zgodovinski razvoj Filharmonične družbe ter stoletno skupno delovanje ljubljanskih Slovencev in Nar"'««* ’ V«", im-**-	ko	te	v. le tli
1878. nemški šovinizem začel silno naraščati, so bili Slovenci potisnjeni iz Filharmonične družbe in ista je postala nemško hacijonalno žarišče v Ljubljani. Z ozirom na razne govorice v naših dnevnikih je bila predlagana in tudi soglasno sprejeta sledeča resolucija: Filharmonična družba je bila od ustanovitve 1703 do leta 1872. Slovencem in’ ljubljanskim! Nemcem skupno torišče glasbenih prizadevanj. V 70. letih je naraščajoči nemški nacijonalizem, podpiran po vladnem’ režimu, Slovencem stremečim za svojo glasbeno kulturo ogrenil in onemogočil skupno delo in jih iztisnil iz društva, Ljubljanski Nemci so za časa Avstrije tvorili 20 do 25% ljubljanskega prebivalstva, kar pa je bila le umetna, po nemškem režimu vzdržana kolonija, kajti njihovo število je takoj po prevratu padlo na 2% prebivalstva, ki se je temu primerno tudi krčilo do tedaj izključno nemško članstvo Filharmonične družbe. Upoštevajoč staro pravno stanje, s o Slovenci po prevratu stopili v društvo, ne da bi sc bile kratile pravice v društvu se še nahajajočih nemških članov in' jo bila s tem popravljena historična krivica, svojčas storjena Slovencem ter društvo zopet vrnjeno svojemu prvotnemu namenu, gojiti glasbo na Kranjskem', od katerega namena se je društvo od* tegnilo pod vodstvom nemških nacijo-nalcev. Ker je Filharmonična družba danes važno kulturno društvo stremeče z vsemi silami po povzdigi slovenske glasbene kulture in' ker je sedanje stanja društva ustvarjeno na legalen in' pravo* močni način, zato društvo odločno od« klanja vsako izpremembo, katera bi ho* tela društvo odtegniti sedanjemu plemenitemu namenu, služečemu jugoelo« vanski kulturi in ki bi iz njega hotela napraviti tisto, kar jo društvo bilo pred prevratom, namreč iz njega tvoriti nem* ško nacijoiialno kulturno-bojno pošto« jan ko, naperjeno direktno proti intere* som slovenstva iti s tem' jugoslovanske kulture, naperjeno torej s tem’ direktno proti interesom’ naše države. Pri slučaj* nostih se je priglasil k besedi g. Slavko Ravnik, ki je podrobno opisal kako sni bili leta 1872. iztisnjeni Slovenci iz odbo* ra in od članstva Filharmonične družbe. Zavaroval se je proti očitkom z nemško strani, češ, da so Slovenci po povratku, ukradli Filharmonično družbo. To ni bila tatvina, ampak popolnoma naraven potek dogodkov, ki jih v polni meri o* pravičuje zgodovino družbe. Glasno ja protestiral proti vsakemu spreminjanju današnjega položaja v društvu, in izrekel željo, da bi bilo čuti ta protest današnjega občnega zbora tako v Beograd kakor* tudi daleč tja preko mej naše države, saj so današnji zborovalci nastopili Sa* mo kot branilci svoje lastne posesti. —* Po govoru gosp. Ravnika, ki jo bil spre« jet s fremetičnim aplavzom je predsednik Lajovic zaključil lepo uspeli izredni občni zbor.	!	S
Izpred sodišča.
Tat v župnišču.
Župnik Josip Panič pri Sv. Urbanu, okraj Ptuj, je dvignil dne 19. novembra lan. leta iz posojilnice 20.000 K ter shra« nil denar še istega dne v leSeno blagajno. Dne 8. decembra pa je zapazil, da manjka iz blagajne 8000 K. Župnikov Suni je pedel takoj na 21 letnega organista Ludvika Pečnika, ki je bil pri njem na! hrani. Imel je priliko priti vsak dan vj župnikovo sobo in videti, kam’ je župnik hranil denar ter kje so ključi od le blagajne. Ko mu je župnik o tein primanjkljaju pravil, jc bi! zelo vznemirjen. Dognalo so je, da je veliko popival s svoji* mi tovariši ter imel v zadnjih dneh po' izvršeni tatvini mnogo izdatkov. Meseca oktobra 1. 1. je Pečnik prevzel tudi bla* gajniške posle posojilnice pri Sv Urha* nu. Ko so se po njegovi aretaciji revi* dirale knjige, se je ugotovilo, da je po* rabil 570 K zase, kar sam’ prizna. Okrožno sodišče ga je obsodilo radi hudodelstva tatvine in’ prestopka poneverbe na! 4 mesece težke ječe.
Gospodarstvo.
g Produktna borza v Novem Sadu, 24. februarja: pšenica 450, žito 890, ječmen 315, oves 290, koruza 285, posušena 310, fižol 413, moka »00« 650, za kuha 625; pšenični otrobi 170, tendenca neizpre«
SCrtaffc
%T S V G K*.
Maribor, 28. februarja 1923.
Mihel Zevaco:
Mn %M iii
Markiza Pompadour.
Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra.
‘(Dalje.)	(39)
;A spremenil se je popolnoma. — Ne le obleka, ampak tudi osebna zunanjost se je popolnima predrugačila. — Nosil ni več dolgih ias, ostrigel so je bil, tudi ščetinasta brada je izginila, — in obraz je sedaj gol tembolj kazal trpke svoje poteze, — izgledal je morda manj divje, ali zato pa tem groznejši. Visoko čelo se je skoraj uklanjalo pod silo težkih misli, in
v.	odločnih očeh je tlel čuden ogenj. —
»Ej, prijatelj,« — ga je stresel d’ Etioles. —
»Oprostite, gospod, — na uslugo sem vam!« —
»Dobro, dobro, le pomirite se, — vi imate svoje misli, kakor jih imam pač tudj jaz, — to je razumljivo! — Ali za hudiča, kaj vendar premišljujete1?« —
»Jas nisem premišljeval, — gospo ril, čakal sem vas, kakor ste mi bili ukazali.«
Govoril je mirno, brez posebne uda-snoBti in' ponižnosti, — bolj nekako divje plaho. —
»Torej, — vaša služba se vam ne zdi pretežka, ej 1« — ga je vprašal d’ Etioles.
»Do sedaj pač nisem imel še ničesar za storiti, gospod. — Ponudili ste mi dvesto lir, hrano, stanovanje in obleko, da vstopim v vašo službo kot lakaj...< —
»Ne, — kot tajnik!« —
»Kot lakaj, gospod, — ker nisem dovolj izobražen, da bi postal vaš tajnik. — 'Ali to ni glavno, — sprejel sem službo, da se preživim. — Kaj pa sem pravza-pravl Nič. — manj kot nič! — To je pač naša usoda, — usoda priprostega ljudstva ni...« —
A v tem: hipu je njegov glas, ki je
hotel vzrojiti, — mahoma obstal, vtihnil,
—	le. iz njegovih oči je švignil plamen'. — »Oprostite gospod,« — je mirno povzel, — »liotel sem samo reči, da je o-gromna svota, katero mi daste za plačo!«
»Verjamem prijatelj, saj je plača podravnatelja ministrskega kabineta,« »Torej, kakor sem rekel, je ogromna, in do sedaj mi še niste odkazali, kaj naj storim.« —
»Ničesar!«. —• je odgovoril d’ Etioles. Damieus je pogledal svojega gospodarja pa rekel:
»To je preveč! — Dovolite, da razložim. —- Če mi daste dvesto lir na inesec zato, da ne delam ničesar, bodem imel i nekega dne doJg proti vam, in tedaj.,.«J »Tedaj,« — jc povzel d’ Etioles, — »ue j bo čisto nič spremenjenega. — Juz imam} potrebo ob svoji strani vdanosti, — to je i vse, — in jaz plačam to vdanost. — Vi j mi ostanete vdan', — vaša vdanost, evo ■ to vam je vaša služba! — Jaz bom’ za-' hteval od vas to, kar bi ne mogel zahte-. vati ne od prijatelja ne od služabnika. —J Ako se sprem z mogočneži, — če se Sprem . čeprav s samim kraljem...« —
»S kraljem!« — je ponovil Damicns, in pobledel.—	'	t';]
»Eh, da, — gotovo, tedaj bi vaš vpra-. šal, da mi pomagate. — Ste zadovoljni!«
»Da,« — je odgovril DamienS. —
»A to še ni vse, — videli bodete še, da oni »ničesar« lahko še kaj postane. — 0-ženil sem se, dragi moj!« —	!. > j
Damicns je prepadeno gleda’. — • ' j Tresel se je nekako razburjeno. — f »In — jaz ne zaupam popolnoma svoji soprogi,« — je pristavil d’ Etioles ter ga ,< opazoval z bistrim pogledom. — »Zdi se 1 mi, da me ona ne ljubi.« —	s
•'In vsled tega...« —
»In vsled tega... če se zgodi, da irio-. ram jaz oditi, — kakor na primer ravno* sedaj...«
»Vi odidete,« — je vzkliknil DamienS
z divjim' veseljem, katerega ni mogel zatajiti. — V poročni noči?!« —
»Da, — je še važnejših reči na svetu od ljubezni. — Kaj hočete, tako je! — Mene danes za celo noč zovejo važne stvari; ne morem jih opustiti. — Ali nočem pa tudi, da mi žena ostane sama.« —
»Gospod, gospod!« — je zahropel Da-miens. —
»Kaj vam je vendar!« —
»Ukažite, da moj^am umreti za vas, — ali ne prisilite me, da postanem ogleduh’ za gospo!« —
»Kdo vendar zahteva kaj takega’ — Jaz sem le rekel, da ne marani, da ostane moja soproga sama. — Ne smem, ne morem zaupati kaj takega ne služabnici ne nobenemu drugemu. — Rekel sem vam', potrebujem popolne vdanosti, — in tedaj? Ali me razumete?« —
»Ne,« — je odvrnil Franc 'Damiens ter si obrisal potno čelo. —•
»Pojdite tedaj z menoj!« — je rekel Henrik d* Etioles. — /
In povlekel je za seboj Damiensa v oblačilnico, skozi katera, je malo preje prišel, — skrivna vrata so bila ostala odprta. — In Frane Damiens je videl del spalne sobe. — Streslo ga je po celem životu in sklonil je glavo. —
»Evo, — tam spi moja soproga/; — je govoril rl’ Etioles s tihim glasom. »Jaz moram po važnih opravkih, — gre se za
življenje ali smrt. Zjutraj ob šestih
sem že nazaj. — Medtem1 pa bodete vi,
—	ki niste ne služabnik, ne prijatelj, —•
vi,	ki ste le vdanost, — bdeli tukaj. — Razumete sedaj? — Vi torej ostanete tu!« »Tukaj?« — je plaho vprašal Damiens. »Da, v ti oblačilnici. — Ob, — umirite se, ne da ste ovaduh, — špijott, — ne, — le če b! ravno kdo prišel, — kdo se prikazal.« —
»Ah, ah',« — je zastokal mož S stisnjenimi pestmi! —*
»Vi bodete onega, ki bi si dovolil
vstopiti, — ubili, — kratkomalo ubili, kai kor psa. — Ste razumeli sedaj? —
»Da, — da!« —
»Tudi če bi bila to mogočna oseba!« " »Da, — da!« —
»Tudi če bi bil to 'sam kralj!« —
Na te besede ni Dammicns potrdil, a) čez njegov obraz ja hušknil tako vro» izraz sovraštva, da se je Henrik d’ Etio les sam stresel in usmev mrke zadovolj nosti se je pokazal okoli tenkih ustnie. -»Glejte, tu pustim vrata odprta,« J je še hitro pristavil, — »zato da lahk* nadzorujete spalnico. — Z Bogom.« —■ In hitro je odšel, medtem ko je ost» Damiens uničen pred vraticam v nico.—
Ali Henrik d’ Etioles ni šel daleč. " Ostal je v mali zasebni jedilnici, poten ko je še zaklenil za seboj vrata. — Sas je potem raz stene iieko sliko tor zač^ opazovati skozi nevidno mrežo, ki se H razlikovala od drugega zida, Damien9® »Hočem’, da se v njegovem srcu ra3 vname silna strast, — hočem, da posta« moj suženj vsled svoje Ijubezensk' blaznosti, hočem, da Ludvik — kral' francoski, — dobi. ko pride v to sobo ti? pričakovanega tekmeca! — Da — in k3 kega tekmeca, — mojega lakaja! — * potem',	potem	se morajo pač u
resničiti moje sanje, — maščevanje iti vraštvo, katero mi je kapalo v srce ko žolč, — se bode tedaj nasitilo, raznesi vee, kar mi ostane na poti, kakor strel' uniči vse, kar dobi! — Le še malo trpljenja, — da, — potrpljenja!« — Tako si je neslišno šepetal Henrik 3 Etioles, medtem ko je Damiens n®Pr® mično stal v oblačilnici. —
Mrzlično je trepetal, medtem ko je ogenj in kri udarila v obraz, — pot*; je pa žareča rudeoica zginila itf postal 3 bled.	•«*	;
(Dalje prihodnj&I
mr ARKO
TRIPLl SEC! tmI
iii n—im m——ižl
Sokolstvo.
(o 'člani sok. drnštva v Marilioru Se
opozarjajo, da je izšla 5. in 6. štev. žup-hega vestnika ter se dobiva v društveni Sobi v Narodnem domu vsako nedeljo od 30. do pol 12. ure. Želeti je, da sleherni ibrat in sestra kupi glasilo naše župe. Bratom in’ sestram se priporoča, da se ob navedenem! času naroče tudi na Sokolski glasnik, ki je osrednje glasilo 'Jugoslovanskega sokolskega Saveza v Ljubljani. List se bo naročnikom dostavljal po pošti.
o Za Sokolski dom v Mariboru je daroval br. Fryml iz Tabora na Češkem znesek po čK 100.— m sicer v nabiralnik V Grajski kleti. Vrlemu češkemu Sokolu, ki se spominja tudi naše organizacije, bodi izrečena iskrena zahvala! Naj bi našel med nami mnogo posnemovalcev!
Objave.
§' Telepatija in sugestija vzbuja po ! svojih eksperimentatorjih ogromno zani- j manja po vsem svetu. V G5tzovi dvorani priredi znani telepat Svcngali dne 1.' marca ob 20. uri večer svojih produkcij s sodelovaujem' vojaške godbe. Cene: rezervirani sedeži 25 dinarjev, sedeži: L vrsta 20 Din., II. vrsta 15 Din., III. vrsta 10 dinarjev. Balkon 15 Din., dijaško stojišče 5 dinarjev. Del čistega dobička gre v dobrodelne namene. Vstopnice se razprodajajo na dan’ prireditve, dne 1. marca od 2. popoldne naprej pri blagajni Gotzove dvorane,
§ Mestni kino. »Uganka Gerty Sering« pustolovščina v 5 činih ,v( glavni vlogi Tibor Lubinsky se predvajav, torek, sredo in četrtek.
Mala oznanila !
Vzgojiteljica, simo SUvenka, k tr«m otrokom v starosti od 6 do 10 let, katera j« zmožna pomagati otrokom do 5. razreda ij«dske «ola t*r zna tadi nekaj Si Tati, s« takoj Naslar t npravi, 408 3-J
Skorjo ali črosle dobavlja takoj Mirk* Glaiar, Rafte. — Cena po dogovora. 416 3-1
izgubilo se jo ▼ nedelj* zv*. Žar v Gasposki ulici roča* dalo z monodramam F. N. P*8t*n najditelj se naproia, da ra odda v apravoiitra „Tak*ra\	414
Parni kotel, «t*jH, 7 alm., ▼ prar dobram stanj«, jo na prodaj. Pojasnila daje Karl Zalokar, Tattenbaeh*va sl. S5.
40* J-J
Starajte letnika ,.Zvena" In ..Dem In sveta" kupim. — Foaadba s aaporadbo letaika in cane pod ,Grudeu‘ na lprar«.	400	8-3
Mlgljenlina brivnica s* vsem prip*r*ta. Prvovrstna pvstrei-ka. Tjak*slav »jarin, Jariitava nliaa »-	185*
Din. 500000 išče
zelo dobičkanosno mariborsko industrijsko podjetje. Ponudbe pod iilndustrija" na upravo I
*'S^a’	411	2-1
Priporoma se:
Rajko Zotter
krojač za gospode in dečke MARIBOR
Pristan štev. 6, I. nadstropje (pri Dravi). 413
leblov. soba
z balkonom na glavno ulico, se zamenja za veliko prazno sobo z kuhinjo ali kabinetom tudi na periferiji mosta. Ponudbe pod .Balkon* na upravo. 417
Pristopajte k Jugo slo venski
Matici.
OTROŠKA
MOKA
a	NAJBOLJŠA HRANA-ZA
J, DOJENČKE, OTROKB In 00JILJE
SLADOVNI
KAKA0
KREPILO ZA
BOI NIKE ia REKONVALESCENTE
VSAKE STARO«*" " NARAVN1PSOIZVOM 'IZ ClSteaVSlADA
mtv. 01 o. t* Tvomaco mnho,,,
ZAOMB.KSAVIRSKA CISTA 10.'
Naznanilo.
418. 2-1
Z ozirom na interesno skupnost
Slavenske banke d. d., Zagreb
s
Slovensko banko d. d. UubUana
se
opusti koncem tega mesca podružnica
StoTHBfce tailie i. 1 v liariltarB
Gosposka uSica ter prevzame vse posle imenovane podružnice od 1. marca t« i.
naprej
Ul
Aleksandrova cesta, na kar se posebno opozarjajo vlagatelji, katerih dobro-imetja se prenesejo na Slavensko banko d. d., podružnica Maribor.
V Mariboru, dne 27. februarja 1923«
Slanika m i d. Zli Mi luka i fl. Ljubljana.
fcMfeuk ja	^'Oitosum	Mstdaiki	M.^	4	4