Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti nak dan od 11.—12. ure dopolcL
Telefon ŠL 113.
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 63
Maribor, dne 28. maja 1909.
Naročnina listu:
Celo Leto..........12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta..........3	K
Mesečno............ l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Naročnikom. Prihodnja številka „Straže“ izide radi praznikov v sredo 2. junija.
Slovenska posojilnica izgubljena. „Narodnost“ Celjske
zveze.
Prevalje na Kor., 25. maja.
Hranilnica in posojilnica v Prevaljah, ustanovljena leta 1892 po prizadevanju rodoljubnih duhovnikov in zavednih narodnih kmetov, padla je dne 19l. t. m. vsled nepričakovanega zahrbtnega napada v nem-čurske roke. Na dan občnega zbora so namreč med uradno uro tik pred zborovanjem Pristov, Sltermitz in Lešnik brez vednosti drugih odbornjkov-našincev dovolili nasprotnikom 50 glavnih deležev in so si tako zasigurali premoč.
Vse kaže, da se ta zahrbtni napad ni izvršil brez vednosti celjske Zveze, ki je ravno na dan občnega zbora imela revizijo posojilnice. Prišla sta posojilnico revidirat kar dva njena zastopnika, ravnatelj Jošt in potovalni učitelj Stibler. Pa mislite, da sta ta dva zabranila, da ne bi prišla posojilnica v nasprotne roke? Nikakor ne!
Bali smo se za posojilnico, slutili smo nevarnost, zato smo hoteli od posojilnice odstraniti najbolj nevarnega človeka, ki tudi ne zasluži, da bi sedel v odboru slovenske posojilnice, m ta človek je župan Pristov. Bil je nekdaj Slovenec, zato sp ga naši narodni kmetje volili v posojilnični odbor in ga celo postavili za župai^a, a uskočil je v nasprotni tabor, postal je orodje naših najbolj zagrizenih narodnih nasprotnikov in ob zadnjih dežejnozborskih volitvah je bil celo kandidat nemškonacionalpe stranke nasproti Grafenauerju in ga je Deutscher Volksverein priporočal svojim volilcem kot moža, ki je „bekannt deutsch-freiheitlich gesinnt.“; Ker je ta človek dobival pri posojilnici vedno več upliva, smatrali smo za skrajni čas, da se ga odstrani in se posest posojilnice Slovencem zasigura in to bi se tudi zgodilo, ko bi celjska Zveza storila svojo narodno dolžnost. Tega pa Zveza ni storila, in tako so vrgli nasprotniki iz odbora vse naše ođločnohnarođne može, izmed katerih so nekateri sodelovali pri posojilnici že od njenega početka, izvoljeni so ali zagrizeni Štajerčijanci in Pristovi pristaši, ali pa neodločni možje, ki se bodo slepo klanjali Pristovi volji. Tako je posojilnica
za nas Slovence izgubljena. To je pač hud udarec, ki nas tem bolj boli, ker bi se bil dal preprečiti, ako bi storila celjska Zveza svojo narodno dolžnost,. Posojilnica je prav lepo uspevala, imela je v preteklem letu 492.299 K prometa in si je tekom svojega delovanja nabrala nad 24.000 K reservnega zaklada in vse to postane tujca last. .'Ali to ni žalostno! Kako bo mogla celjska Zveza zagovarjati, da ni storila, kar bi morala storiti?
Prevalje so narodno zelo obgrožen kraj; primerjati bi jih mogli St. liju na ■ Štajerskem, sajmo da so razmere tukaj Še bolj žalostne. Občina je v nem-škonacionalnih rokah, šestrazredna ljudska šola, katero obiskuje najmanj 90% slovenskih otrok, je popolnoma nemška, le krščanski nauk poučujejo kate-hetje, ki pa morajo otroke sami slovenski čitati učiti, še slovenski in imajo zato tudi večne ooje z nem-škonacionalnim krajnim šolskim svetom. Naša zaslomba je bila še slovenska posojilnica m Še to so zdaj dobili v roke naši zagrizeni narodni nasprotniki. Ako se bo koroške Slovence tako reševalo tujčevega jarma, potem žalostna nam majka. Celjska zveza, zakrij svoj obraz . . . !
Slovenska vzajemnost.
Mi se držimo načela,, da je v b;.ju ofenziva edino na mestu, ne pa defenziva, vsled tega se v zadnjem volilnem boju tudi na marsijkaj nismo ozirali, kar se je v nasprotnem taboru proti nam uprizarjalo. Sedaj ko imamo boj za hrbtom, laihko tudi o nekaterih zanimivih pojavih obširneje govorimo.
Liberalci se radi bijejo ob prsa, da so oni edino prava slovenska in slovanska stranka. Pri kupici piva, pri slovesnih sprejemih, pri obilnih banketih ne poznajo nobenega mejnega kola med slovenskimi pokrajinami in nobenega razdalja med posameznimi slovanskimi narodi. Ravno sedaj hodi njih voditelj, s podpisom na nemško-Blovenski ppgodbi omadeževani Hribar po Ruskem ter tamkaj poje sla-vpspeve na slovansko vzajemnost in liberalni listi prinašajo; natančna poročila o vsakem koraku slovanskih vzajemnikov,
Mi se radi učimo tudi pri liberalcih, Če vidimo kaj dobrega pri njih.. »Tako se nam je zdelo, da ideja slovenske in slovanske vzajemnosti ni napačna, zato pa smo/ si jo tudi osvojili in začeli uresničevati. V imenu slovenske vzajemnosti in politično-sorodnega mišljenja smo pozvali v zadnjem volilnem boju naše kranjske in koroške brate na pomoč'. In ugodili so rade vol j e naši prošnji ter nam prihiteli
kakor brat bratu v sili na pomoč. Iz srca smo jim hvaležni za ta čin in mislili smo, da bodo tudi naši učitelji v slovanski vzajemnosti, visoko čislani gospodje liberalci, veseli svojih učencev. Toda grdo smo se motili!
Naenkrat so nas naučili naši liberalci pjo listih in shodih, da Kranjci niso naši bratje, ampak da so „kranjski hujskači“, in da Korošcev ne smjfemo pritiskati v bratski ljubezni na svbja srca., ampak da moramo klicati: Korošci vun! Celo dejanske napade so obetali naši liberalci l$oroŠl4ihn in kranjskim bratom!
Mi začudeni gledamo na naše liberalce! Ce nam je Bog ohranil še zdravo pamet, potem si dovoljujemo sklepati, da nas liberalci v enem slučaju gotovo krivo učijo, ali glede slovanske vzajemnosti ali pa glede sovraštva do kranjskih in koroških somišljenikov/! In po naši pameti sodimo dalje, da nauk o sovraštvu do Kranjcev in Korošcev ni pravi nauk, zato pa se ga nismo in se ,ga |tudi ne bomo diržfali.
Slovenska vzajemnost nam ni fraza, ampak resen in vsega napora vreden ideal. Zato ga bomo tudi uresničevali, kjerkoli in kadarkoli bomo mogli. S hvaležnostjo se torej spominjamo pomoči, ki smo jo v zadnjem volilnem boju dobili iz Kranjske in Koroške. Prosimo sajmo, da ta prajktična vzajemnost traja naprej, da se krepi in da nam bodle močna opora v našem boju proti narodnim in političnim nasprotnikom.
Upamo in želimo tudi, da se ta vzajemnost pokaže kmalu v obliki enotne politične!,organizacije vseh Slovencev!
Politični pregled.
Proračunski odsek.
Pri razpravi o justičnem ministrstvu je imel minister Hochenburger daljši govor, v katerem se je posebno bavil z jezikovnim vprašanjem. Povdarjal je tudi, da je najvišje sodišče z delom preobloženo in da bo v kratkem predložil v državni zbornici zakonski načrt, po katerem bi najvišje sodišče ne bilo več tako preobloženo z delom. Kar se tiče reforme kazenskega zakonika, je izjavil minister, da so priprave za nov načrt v justičnem ministrstvu v polnem teku in je upanje, da bo lahko še to jesen predložen državni zbornici. Poslanec Gostinčar je zahteval popolno vpoštevanje slovenščine pri sodiščih v vseh deželah, kjer bivajo Slovenci. Porotnikom naj se privzamejo tudi delavski sloji in naj se jim za to da primerna odškodnina. —
PODLISTEK.
Sin.
Spisal V. R.
(Dalje.)
—	Torej je res, kar je dejal zdravnik. Mati, vi ste oslepeli!
Nemirno in pretrgano je govoril in zopet je padla druga solza na njeno desno roko.
—	Ö Bog! je vskliknila. — Nič več luči, nič več Franceljna, ničesar več ne bom videla — nikoli več . . v
Neskončna žalost in strah sta jo obšla.
In Francelj je govoril pretrgano in tiho dalje, a ona ga ni skoraj umela.
—	Že dolgo ste bolni, mati,, od onega večera pred vsemi Svetimi, in sedaj je že štirinajst dni od tedaj —
Umolknil je, razločno in enakomerno je tiktakala ura na steni in Šipe so pritajeno cingljale, ker jih je stresal veter,
—	Ne bodi žalosten, Francelj, tako je moralo biti — je izpregovorila počasi, in bridka, grenka žalost je za hip odnehala in nekaj kakor tiha udanost ji je prihajalo v srce.
Polagoma je Šlo na bolje. Onemoglost jo je zapuščala, začela je vstajati in hoditi po sobici.
Le luč, svetla luč oči se ji ni hotela vrniti. Francelj je delal po noči in je bil po^ dnevu doma. A bilo je otožno življenje, vse drugačno kakor v prejšnjih časih. Ljubil jo je Francelj, vse bi bil dal zanjo — a srečen ni bil ne on ne ona.
Polagoma in dolgočasno je potekal' adventni Čas in prišel je sveti večer in tedaj je šla s Francelj em prvič po bolezni k polnočnici.
Mnogo ljudi je bilo v cerkvi, lepe božične pesmi so se glasile s kora kakor sladke misli iz lepih, preteklih dni.
Mrzla, pokojna noč je bila, ko sta se vračala domov. Hodila sta počasi in Francelj jo je varno vodil. : Ko sta prišla domov, je prav kmalu prasketal v pečici ogenj in prijetna gorkota se je širila po celi sobi.
Ona je šedela pri mizi in Francelj je zaupno govoril z njo. Nekako v zadregi je bil, kakor bi prikrival kako skrivnost.
Polagoma ji je odkril vse in povedal, da ljubi lepo in dobro dekle. Bogata ni, a ima zvesto srce in ga ljubi z vso močjo dekliške duše. Težko mu je celo življenje brez nje in prav rad bi ji dal roko v večno zvezo.
—	Bog te blagoslovi, Francelj, in ü daj srečo na tem potu! mu je odgovorila počasi in s trepetajočim glasom in mu prekrižala čelo kakor nekoč, ko je bil še otrok.
—	Hvala vam, mama, je odgovoril on ves srečen in jo poljubil.
Prijhodnjo nedeljo je pripeljal Francelj prvič svojo nevesto k materi. Berta ji je bilo ime, stariši so ji bili že v otroških letih umrli in stric je skrbel zanjo.
—	Glej, Berta, moja mati!, je rekel Francelj, ko jo je pripeljal do nje in dvoje vročih, malih ustnic je začutila na Čelu. Prijela jo je za roke, tako drobne in nežne so bile, in jo poljubila potem na lice — —
Lepo dekle je moralo biti, kakor žamet so bila njena lica.
—	Bodita srečna, otroka!, je počasi jizpregovo-rila; pristopil je tudi Francelj in jo poljubil na njene ugasle oči.
Veselo in pa preširno se je potem zasmejala
Berta.
—	Kakor v nebesih boste živeli, mamica, brez skrbi in težav. Saj bo lepo življenje tukaj,_kaj ne, Francelj ?
—	Seveda, ljubica!, je odgovoril on.
Potem je pripovedovala, kakšno je bilo njeno življenje do tedaj, ko sta se spoznala s Franceljem in kako je stric zadovoljen, da je dobila tako pridnega in poštenega ženina.
Crez pol ure je prišel tuki stric, vesel mož z gromkim glasom in trdnimi koraki. Pozdravil jo je in pohvalil svojo Bertko, kakor jo je imenoval, in komodno sedel potem v naslonjač.
Pozno v večer so govorili in pili in določili, đa bo poroka po novem letu kdaj.
Vedno veselejša je bila Berta, stric se je vedno bolj gromko smejal, Francelj je govoril svoji nevestici lepe besede, le ona sama, njegova mati, je bila nekako žalostna. Temno, večno temno je bilo pred njenimi očmi, drugi pa so bili veseli in so tr-kali a kozarci.
Francelj se je nemara nagnil k nevestici in ji šepetal sladke skrivnosti na uho in je pozabil ob tem njo, svojo slepo mater.
Pa saj. ni Čudno. Mlado, vroče srce ima Berta, ljubezni žejno, rudeča in gladka šo njena lica, krog malih usten leži nemara vdan dekliški smeh —; in ona pa je stara in revna mamica, njene oči so mrt-
Kakor vse kaže, ne bo mogel proračunski odsek končati svoje naloge do binkoštnih praznikov. Sicer nobena stranka ne dela posebnih težkoč, vendar pa je oglašenih preveč govornikov, da bi bilo mogoče končati razpravo o proračunu pred prazniki.
Ogrska kriza.
Ministrski predsednik dr. Wekerle je bil sprejet od cesarja v eno uro trajajoči avdijenci. Po av« dijenci se je Wekerle podal v zunanje ministrstvo, kjer se je posvetoval z ministrom za zunanje zadeve baronom Aehrenthalom. Izid Wekerlove avdijence pri cesarju obstoji v tem, da se bodo pričela pogajanja o novem ogrskem vladnem načrtu. Treba je sedaj, da se vršijo pogajanja na eni strani med avstrijsko vlado in na drugi strani med ogrskimi strankami. Danes so izvršitvi tega programa na potu še velike težkoče, ker se tako v Avstriji kakor tudi na Ogrskem opaža zelo hud odpor proti temu programu, Zato vsi računajo s tem, da bodo poganjanja zelo dolgotrajna.
Avstrijska vlada še ni zavzela nikakega stališča napram ogrskemu vladnemu načrtu. Izjavila je samo, da je pripravljena staviti predloge za pogajanja. V avstrijskih krogih izjavljajo, da bodeta oba kabineta odposlala posebne komisije, ki bodo razpravljale deloma na Dunaju, deloma v Budimpešti. Pogajanja bodo trajala gotovo do jeseni. Ločitev av-stro-ogrske banke je a priori izključena, ker nasprotuje stališču krone in avstrijske vlade.
Od druge strani se pa poroča, da bodo skušali rešiti ogrsko krizo z novimi volitvami, ki se bod'o vršile še po starem volilnem/ redu. —p „Olen-Pester Korrespondenz“ poroča, da bo na predlog dr. Wre-kerla pozvan minister Košut k cesarju.
Prepovedan shod.
Okrajno glavarstvo v Dubrovniku je prepovedalo protestno zborovanje proti zagrebškemu veleiz* dajniškemu procesu.
,	Francoski špijoni na Nemškem.
Pred državnim sodiščem v Lipskem se je pričel proces proti Schwengu in tovarišem zaradi! izdaje vojaških skrivnosti. Schweng in Bohn sta obtožena, da sta poskušala francoskemu agentu Renaultu preskrbeti načrt trdnjave Istein. Že;na in mati Schwen-ga sta baje pri tem pomagala. Schweng je vse priznal. Dobil je od nekega francoskega agenta 800 frankov. Med zasliševanjem prič se je lotil Schwen-ga epileptičen napad, zato je bila razprava prekinjena.
Turška zbornica. -
Zbornica se je posvetovala o štrajkovnem zakonu. V interesantni debati, ki se je pri tem razvila, je pobijal notranji minister Ferid-paša nek predlog, s katerim se vlada poziva, naj izdela z_akonski načrt tičoč se delavskih sindikatov. Minister je izjavil, da bi bili socialistični nauki zelo Škodljivi za Turčijo. Ta predlog je bil konečno sprejet.
Smrtne obsodbe.
Smrtne obsodbe nad prvim evnuhom bivšega sultana Abdul Hamida, Dešverom, dalje nad nekim višjim užitninskim uradnikom po imenu Tewfik, nad urednikom „Volčana“, državnim svetnikom Tajarom, Mustafo Tufenkdži, polkovnikom Halilom in urednikom Feizi so potrjene. Ubegli' urednik „Volčana“, Wahdetti, je bil aretiran v Smirni.
Bolgari v Turčiji.
Iz Soluna se poroča, da so cerkev v Gorici s silo vzeli Bolgari. Zraven prihiteliega grškega du-
hovnika, dalje učitelja in vaškega starešino so pretepli, tako da so morali bežati. V Gorico je odposlano vojaštvo.
Položaj v Mali Aziji.
Položaj v Smirni je, kakor se poroča, zelo resen. Uporno gibanje čedalje bolj narašča. Vojaške čete v Damasku se branijo priznati novega sultana. Pričakujejo splošnega ustanka,
Veleizdajniški proces.
Učitelj Mijat Saridže iz Dubice izjavlja, da mu je župnik Opačič rekel, da je Dmitar Ervačanin snel podobo našega vladarja v pravoslavni cerkvi in jo vrgel v neko shrambo.
Predsednik izprašuje pričo, kedaj da je bila sneta slika in če ve kaj o sliki kralja Petra,
Priča Saridža: Slika je bila sneta pred dvema letoma, ko so popravljali cerkev. Župnik Opačič mi je takrat pravil, da je slika izginila, kakor bi bila s preudarkom odstranjena. Sliko kralja Petra ima po večini vsaka inteligentna hiša, v Dubici, a sliši se tudi, da jih imajo kmetje v svojih kočah. Razun tega so pa razširjene sličice v obliki igel, katere se zatikajo v zaveznice. Pri obtoženih je videl te slike samo pri Gliši Vasiču in Moji Hrvačaninu.
Predsednik:	Po komu so bile importirane te
slike ?
Saridža: Po mojem mnenju sta prinesla te slike iz Belgrada Mojo Hrvačanin in Dušan Ervačanin.
Predsednik ga vprašuje dalje, kako da on to ve, ako pozna obraz kralja Petra in kako se zadrže pravoslavni v Dubici.
Saridža pripoveduje, da je videl oba omenjena, ko sta delila slike med ljudstvo. Obraz kralja Petra mu je znan samo iz časopisov. V tistem času, ko je on prišel v Dubico, se je ljudstvo samo nazivalo Graničarje. Leta 1898 se je pričela Širiti srbska trobojnica. Dušan Ervačanin je nosil še kot mal deček vedno srbsko trobojnico za klobukom. On mu je isto vzel s klobuka, radi tega mu je poslal Dušanov oče ono pismo, katero je on priložil spisom. Kakor se je širila trobojnica, tako se je tudi širil razpor med katoličani in pravoslavnimi, a ko se je vrnil Mojo iz Belgrada, takrat so se pričele tudi srbske pesmi popevati. .Ćul je vedno pri vsaki priliki klicati:	Mi
smo Srbi, tukaj je Srbija, vi šokci (proti Hrvatom) pa pojdite proč, ker to je srbska zemlja. Od tistega Časa pa, ko so ti razgrajači poduprti, je vse prenehalo, ko bi odsekal.
Predsednik: Kaj vam je znano o grbih.
Saricfža:	V hišah inteligentnih Srbov se na-
hajajo grbi. Deklice in mladeniči uvezujejo take grbe v svoja oblačila in perilo.
Predsednik: Ali Je v Dubici organizirana kaka stranka in kaj se tam govori o Bosni?
Saridža: Da, pri nas je organizirana srbska radikalna stranka. Pred dvema letoma so imeli sestanek pri Moji Hrvačaninu. V Dubici pravijo, da mora Bosna in Hercegovina na vsak način pripasti Srbiji. Samo čakati je treba, da se Rusija opomore. Seljaki pravijo, da Avstrija ničesar ne zmore. Srbi-vržejo bombe, pa gre Bosna. Sedaj, ko je moral iti sin nekega seljaka v vojsko, mu je oče rekel:	Le
pojdi, sinko, pa glej, da ne boš streljal.
Predsednik: Ali ste vi opazili, da se priprav-lja prevrat?
Saridža : Seveda, saj so meni pretili, ako pride do vojske, bom jaz prva njih žrtev. Jaz sem se tega bal in sem se hotel že izseliti iz Dubice.
Predsednik: Ali se je potem, ko je šel Mojo iz Dubice, nehalo z gibanjem. Ali vam je mogoče zna-
ve in ne občutijo več luči in življenja, le srce je pol no ljubezni do Franceljna, nemara večje, nego je ljubezen .zorne neVestice —
Prišel je dan, ko je pripeljal Francelj Berto za vedno na svoj dom.
—	Glej, vse je tvoje!, je dejal z lepim, močnim glasom, ko sta stopila v stanovanje, moje roke so močne in te bodo branile pred vsem. A tudi ti ne smeš zabiti moje matere! Kakor tvoja lastna mati naj ti bo!
Berta je stopila k njej, se sklonila in jo objela. In čutila je duh poročnega venca in opazila, da ima nevesta solze na licih.
—	Moja otroka!, je Šepetala vsa srečna, ker je bil Francelj srečen. Pozabila je na izgubljeno luč oči, pozabila Bertin preširen smeh in {gromki, neprijeten glas njenega strica, vse je pozabila, ker je čutila, da je Francelj tako srečen.
Potem je prišel tudi Bertin stric, ki je bil izredno vesel, in par Franceljevih prijateljev.
Sedli so krog mize, ona je sedela na Francel-jevi strani. Polagoma je prišlo veselje v družbo, kupice so se dotikale z drobnim, prazničnim glasom, vse je bilo srečno in zadovoljno in tudi pred njo se je odpiralo tiho in mirno življenje.
Pozno je vse končalo, ginjena napitnica Berti-nega strica je zaključila gostovanje.
Res, lepi dnevi so sledili. Berta je bila kakor razigran otrok, polna veselja in sreče. Tudi Francelj je bil zadovoljen kakor v nekdanjih časih.
Ona pa je sedela v sobi na naslonjaču, poslušala pogovore Fraucelja in Berte, v bolj samotnih urah pa so šli lepi, že pol pozabljeni spomini njenih nekdanjih mladostnih dni skozi njeno dušo, in tiha, mirna žalost jo je prevzela, solza ji je zdrknila po
licu in tiho je izmolila očenaš za svojega pokojnega moža ...
Začetkoma so bile talce samotne ure bolj redke, a počasi, počasi so se vrstile bolj pogostoma, sama ni opazila, kako in zakaj.
Mirno življenje je bilo — in vendar — nekaj je stopilo med njo in med Franceljna in nekdanje 'ljubezni ni bilo več. Ona ga je sicer Še vedno tako ljubila kakor nekdaj, toda on ne več.
Nemara je ljubil bolj Berto.
In čudno, tudi Berta ni bila taka kakor tedaj, ko je prišla. Vedno manj je govorila z njo, nekaj kakor prikrita nevolja je bilo v njenih besedah. Tem bolj se je oklepala Francelja. V lepih nedeljskih večerih, ki so prišli spomladi, ga je ljubeznjivo zaprosila, naj gre z njo na izprehod. In on je navadno izpolnil njeno prošnjo.
— Mamica — saj kmalu prideva. In če se zapozniva, vam ni treba skrbeti! Tako se je poslavljal in odšel z Berto.
In tihe, samotne ure so potekale druga za drugo; zunaj je bil nemara lep večer, ves jasen in miren, ljudje so se izprehajali po drevoredih pod zelenečimi kostanji, v katerih je vedno tako šumelo in šepetalo.
Tudi Francelj z Berto je bil nemara med temi ljudmi, ves srečen in ves vesel, — nobene žalobne misli ni bilo v njegovi duši, nobenega žalnega spomina, — niti ne na samotno in zapuščeno materino srce ...
Berta je ljubila cvetje. Dogodilo se je neke nedelje, da je prinesla prve nagelje domov in jih dala v vazo na mizi.
Toda slepa mati tega ni videla, nikdo ji ni ničesar povedal, z roko je zadela v vazo, ki je padla
no, da dobiva Mojo od srbskega kralja plačo ali pa podporo ?
Saridža: Ko je Mojo odšel, se je jelo še močneje gibati srbstvo. Radi denarja sem enkrat govoril z Mojom. On mi je rekel, da imajo v Srbiji dve vrsti denarja. Vprašal sem ga, v kakem novcu on dobiva plačo. Odgovoril mi je na to: Ah, kaj, jaz dobivam dinarje. V Dubici se v obče govori, da je Mojo srbski ogleduh. Posebno sumljiv je postal radi njegovih pogostih voženj v Bosno in Belgrad. Bosanska vlada mu je radi tega zabranila vhod v Bosno. Slišal sem tudi, da dobiva mesečno po 150 dinarjev iz Srbije.
Predsednik:	Ste-Ii kaj /slišali o Gjuri Hrva-
caninu ?
Saridža: Slišal sem od njega, da je rekel v neki gostilni: Evo, tako bo dobil z ndgo naši stari. S tem je mislil namreč na našega vladarja.
Dalje pripoveduje priča, da so se pred volitvami samostalci in radikalci razumeli in so hoteli tudi glasovati za Stojanoviča. Ta pa sam ni hot(3* njih glasov, češ, da bi si s tem odbil katoličane. Mojo je imel v Dubici kupljeno posestvo, Čeprav je stalno v Belgradu. Enkrat je pripovedoval Mojo, da je kralj Peter pri njem v Dubici žgance jedel. Da se pripravlja prevrat, je on že iz tega sklepal, ko je Luka Ervačanin pripovedoval, da ne bo dolgo in se bo nekaj strašnega prigodilo. Kaj da se bo dogodilo, tega on ne sme povedati, ker je tajno. Ljudstvo se je jelo zapisavati v srbske legije in hčerka Ervacanina sama se je zapisala za strežnico ranjencev v srbski legiji.
Votant Pavešič: To je rdeči križ, kamor se je zapisala hčerka Ervačanina.
Po nekaterih vprašanjih zagovornikov je bila razprava zaključena.
Raznoterosti.
Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani se je vršila v četrtek ob veliki udeležbi s celega slovanskega juga. Skupščino otvori državni poslanec dr. Krek, ki v svojem nagovoru najglaša, da še nikdar ni zinil besedice, niti storil nikakega koraka za kako podporo. V notranjem živ/ljenju je moč, Čast in veljava Zadružne zveze. Qbsodi potem postopanje Zveze slovenskih zadrug in izjavi, da takim ljudem boj do skrajnosti! Prečita in odobri se zapisfnik o zadnji Zvezini skupščini.. V imenu deželnega odbora pozdravi skupščino deželni odbornik dr. Lampe z željo, da bi naše zadružništvo rastlo v moči v čast in slavo kranjski deželi. Načelstveni ravnatelj Ivan Traven poda ravnateljsko poročilo,) ki med drugim izvaja, da je imelo načelstvo 34 sej, rešilo je urad-niŠtvo 18.217 dopisov, razposlalo se je 7000 tiskovin in 2220 okrožnic. Poročilo se je odobrilo, kakor tudi poročilo ravnatelja G. Rašice o denarnem poslovanju leta 1908. Predsednik nadzorstva deželni poslanec Lavrenčič predlaga absolutorij in da naj se čisti dobiček tako-le razdeli, da pride v splošni rezervni zaklad 25.000 K, v posebni likvidacijski zaklad pa 16.312 K 43 h. Jako pohvalno poročilo o reviziji, ki jo je pri Zvezi izvršila splošna Zveza kmetijskih zadrug na Dunaju, prečita Zvezin načelnik dr. Krek. O poslovanju Gospodarske zveze je poroča! ravnatelj Gospodarske zveze, Silvester Skerbinc. Revizijsko poročilo p,ri Zveziniii Članicah je podal gospod nad-icvizcr vbadimir Pušenjak.
Udeležba na glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani je bila od strani Štajercev jako častna. Izmed Štajercev je bil izvoljen v načelstvo dr. Hoh-
na tla in se razbila in nageljni so se nemara zmočili in umazali.
Prihitela je Berta, in ko je zagledala svoje po-mandrano cvetje in razbito vazo na tleh, je zajokala strašno in krčevito, kakor otrok, ki se mu je zlomila krasna igračica. Mati se je vstrašila, prišel je Francelj in tolažil Berto in opravičeval mater, a Berta je jokala še dolgo — dolgo.
Poslej Berta ni več govorila prijazno z staro materjo.
Tudi Francelj je postajal osoren, kakor ni bil nikoli prej. Nemirno, težko življenje je nastopilo zanjo, polno žalosti in joka.
Nekoč je prisedel Francelj k njej, ko Berte ni bilo doma. Nekako nezaupljivo je govoril in prikrit nemir je bil v njegovih besedah.
—	Glejte, mati, stanovanje je pretesno za vse tri, je dejal, 'Berta ni več zadovoljna — najamem vam sobico pri kateri vaših prijateljic, plačeval bom vsak mesec —
V zadregi je umolknil.
Ona je zaihtela, ko je slišala te besede.
—	Cernu jočete, mati^ Bolje bo za vas in za naju. Vsak dan vas pridem obiskat. Brez skrbi in v miru boste živeli —
—	Francelj — moj sin! je izpregovorila med solzami, več ni mogla.
Teden pozneje je imela svoje stanovanje v podstrešni sobici svoje prijateljice Marijane, ki je revna in uboga živela ob mali pokojnini po umrlemu možip.
Začetkoma jo je prišel Francelj večkrat obiskat. A njegove skrbi so se množile, redkeje in redkeje je prihajal, konečno ga ni bilo več.
•	(Dalje prihodnjič.)
ujec, v nadzorstvo pa deželni poslanec dr. Karl Verstovšek.
Dr. Korošec je dobil pošteno brco od celjskega dnevnika, ki postane mogoče tudi smrtonosna zanj. Odkril je namreč slovenskemu ljudstvu, da se ta preklicani dr. Korošec letos v proračunskem odseku niti enkrat ni oglasil, ampak raje hujskal po Spod. Štajerskem. Vsled tega je dnevniku tudi manjkalo večkrat gradiva za napolnitev praznili predalov. Zakaj neki je bil dr. Korošec tako neusmiljen in pustil s svojim molčanjem stradati uboge celjske lističe? Naši somišljeniki vedo, da dr.. Korošec letos niti ni ud proračunskega odseka! — Ta napad je torej ravno tako neumen, kakor pred kratkim napad na dr. Šušteršiča, 'katerega je nevednež v celjskem listu grdil, ker se je baje dr. Šušteršič vzdržal glasovanja proti agrarni banki v bosanskem odseku. Dr. Šušteršič je predsednik bosanskega odseka in po opravilniku ne sme nikdar glasovati, ra^ven da di-rimira pri enakosti glasov. Liberalni bebci pa žre take neumne napade z velikansko slastjo. Prosit!
Odložite mandate! Ta klic Robleku, Ježovniku in Ploju ter celi liberalni stranki jako neprijetno doni na ušesa. Ploj izjavlja po dunajskih židovskih (!) časnikih, da ne bo odložil mandata, ker je baje padel v census-kuriji, a za državni zbor je izvoljen na podlagi splošne volilne pravice. Zakaj pa Ploj ni kandidiral v, splošni skupini ? Ker je tam že z vso gotovostjo lahko računil na propad. , Torej, dvorni svetnik Ploj, odložite mandat! Roblek in Ježovnikpa se tolažita v celjskem dnevniku s tem, da je tudi dr. Korošec dobil malo glasov. Seveda, če ni imel resnega nasprotnika in mu liberalci niti, niso upali postaviti protikandidata. Toda zmagal je, kar pa se liberalnim kandidatom v celjskem in slovenjgraškem okraju ni posrečilo. Roblek in Ježovnik, mandate nazaj!
„Narodni Dnevnih“ vpraša, ali še bo dr. Medved kedaj tako drzen, da se bo vsiljeval v slovenska narodne kroge. Na to brezmejno infamijo, ki je v teh besedah, niti nočemo odgovarjati, ker bi se pravilo vodo nositi v Dravo, če bi branili pošteno, plemenito in do skrajnosti požrtvovalno dr. Medvedovo rodo-Ijubje, katero so liberalci; žal že prevečkrat izrabljali v svoje strankarske namene. Mi samo oporni-njamo „slovenske narodne kroge“’, ki takaf pri duhovnikih in sploh naših somišljenikih tako radi beračijo v „narodne“ namene, naj si zapomnijo dotično Številko „Narodnega Dnevnika,‘S’1 Mi si jo bomo dobro zapomnili.
Kukovec . (je dobil precejšnje število nemških glasov, osobito v Studencih, kjer je zanj strastno delal ves socialdemokratični agitatorični' / aparat. Ne smemo se čuditi, da so se nasprotniki slovenske Šole v Studencih tako zavzemali za tistega, kojega geslo’-je: Več nemščine.
Bauka „Slavija“ — pristno slovansko podjetje! Med agitatorji za slovensko-jnarodno-nemšklega soci-aldemiokraštk^ga kanldidalt/a! Kejkovfcai smo opazili v Studencih tudi generalnega agenta — Verasa, Mož je jako dobro znan v Ptuju in Ma|rnbergu, kjer je „deloval za kmete“. Ta mjož je torej agiltitral ramo ob rami z Nemci in socijaldemokrati za Kukovca. V Ljubljani se je njegov Šef, generalni agent ,,'Slavije“ za slovenske dežele, župan Hribar zvezal z Nemci in celo sklenil ž njimi pismjeno pfipgocfbo, v Mariboru pa se pajdaši njegov p o dag eh t z Nemci in socijaldemokrati — { najhujšimi nasprotniki slovenske šole in Slovencev sploh. Ali mislita Hriblar in Veras, da ju taško delovanje priporoča pri slovenskih kmetih?
Lažnjivec ostane Ražnjivec. Ni ga zlahka najti tako lažnjivega in moralno propadlega lista na svetu kot je „Narodni Dnevnik.“ V številki, ki je izšla v sredo dne 26. maja, zopet laže, da so slovenski štajerski klerikalci dne 14. maja agitirali in volili — Krala. Kateri klerikalci-so agitirali in kateri so volili? Povejte imena! Prinesite dokaze, vi ostudni laž-niki! Takšnim propalicam se pristen človek najrajši izogne, ker se ne mara mestnažiti s stikom ž njimi.
Oficijelni nastop prestolonaslednikove soproge. Kneginja Hohenberg bo prihodnji mesec prvikrat nastopila kot kumica avstrijske bojne ladje. Kneginja Hohenberg ho kumica nove hvstHjske bpjine laid j e „Radetzky“.
Letošnji novomašniki' lavahlftinske !Škbfijer. Iz Četrtega letnika bogoslovja bodo letos posvečeni sledeči gospodje: Kuhar Anton iz Ptuja, Rop Franc iz St. "Lenarta v Slov. goricah, Kren Franc iz Št. lija v Slov. goricah in Rampre Fdanc iz Stoperc. Iz 3. letnika pa gospodje: Erhatič Martin oi| Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji, Baznik Ivan iz Sv. Križa pri Kostanjevici na Kranjskem, GeratiČ $van iz Št. Benedikta v Slov. goricah, Lassbacher Anton iz- Negove, Škofič Marko dd Sv, Martina pri/Vfurbergu in Žagar Ivan iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Posvečeni bodo dne 25. julija.
Za volilni sklad: Gospod Skamlec nabral v Ljutomeru 25 K; gospod Franc Slavič 10 K; gospod Fric Horvat 5 K: gospod Jernej Habuc 5 K; gosp. Škamlec, kaplan v Ljutomeru, 7 K; Lepa hvala! — Posnemajte!
Štajersko.
Mariborske novice.
Poštni kontrolor gospod Jakob Polar, je ra lastno prošnjo stopil v pokoj.
Dravski most bodo začeli zidati takoj po binkoštih. Tvrdka Gaertner, ki ima vse delo v rekah, se je obvezala, ga v treh letih izgotoviti.
Postajenačelnik na tukajšnjem kolodvoru Seidler je prestavljen v Inomost. Na njegovo mesto pride J. Kniffl iz Brucka ob Muri.
Izžrebani porotniki za prihodnjo porotno zasedanje ki se bo začelo 14. junija: Henrik Egger, gostilničar; Ivan Holliček, trgovec; Krištof Jüptner, orožniški stražmojster v pokoju; Alojz Knappek, prokurist, vsi v Mariboru. Franc Schütz, pek, Sv. Trojica; Kajetan Heiter, pek, Sv. Lenart; Vincenc Sarnitz, gostilničar, Sv. Lenart; Henrik Solak, posestnik v Zamarkovcu; Franc Bauman, posestnik v Dobrenju; Alojzij Jager, posestnik v Gornjem dolu; Martin Volavšek, posestnik v Gornji Kungoti; Anton Wernig, posestnik v Spod. Hočah; Anton Wretzl, posestnik v Gornjih Hočah; (Jožef Koder, gostilničar v Št. Lovrencu; Mihael Sernc, gostilničar v Rušah; Anton Puki, mesar na Pobrežju ; Mihael Rasteiger, gostilničar, Slov. Bistrica; Franc Wregg, gostilničar, Slov. Bistrica; Franc Zupančič, hišni posestnik, Slov. Bistrica; Karl Sima, trgovec v Peklu pri Poljčanah; Ivan Volanšek, krojač v Peklu pri Poljčanah; Anton Masten, krojač v Ptuju; F. Makesch, trgovec z železnino v Ptuju; J. Wresnig, stavbeni mojster v Ptuju; Tomaž Markovič, gostilničar in posestnik, Zavrč; Franc Bauman, trgovec z dež. pridelki, Ormož; Ivan Bauman, posest, na Hardeku; Tomaž Senjor, posestnik v Senežiču; Franc Bračko, posestnik v Orehovcih; Jožef Novak, usnjar v Ljutomeru; Jožef Rozman, posestnik v Stari vasi; Wiljem Schneider, trgovec v Ljutomeru ; Jožef Mursa, tovarnar na Krapju; Fr. Germuth, gostilničar v Marenbergu; \Maks Hodi, veleposestnik v Sp. Vižingi; Franc Kasper, lesetržeo pri Sv. Primožu na Pohorju. Namestniki: Oskar Matzl, knjigovodja; Ubald Nassimbeni, stavbeni mojster ; Franc Pirhan, trgovec; Franc Reicher, zasebnik; Ferdinand Scherbaum, trgovec; Ivan Sachs, privatni uradnik; Acton Wocb, hišni posestnik; Karl Wolf, drogerist; Ljudevit Zinthauer, barvar, vsi v Mariboru.
Slovenci !i Kakor vsako drugo leto se priredi tudi letos dne 6,. junija v Nar. domu velika slavnost v prid tukajšnje slovenske dekliške Šole in otroškega vrtca. Ker je ta šola, oziroma vrtec za narodni baz voj v Mariboru neprecenljivega pomena in gotovo iskrena želja vsakega domoljuba, da se dekliška šola še razširi, pričakujemo, da bo slavno slovensko občinstvo podpiralo na vse stijani to narodno podjetje. Pripravljalni odbor bo tudi storil svojo djolžnost. Pevske vaje se vrše čedno. Razni oscldjeM, kakor : vinski šotor, kavarna, klet L 'dr, so v najboljših rokah, Razna društva so na delu.. Posebno udje trgovskega kluba si belijo glavo,, kako bi njih iznajdljivi čut prekosil vse druge načrte. Na kegljišču je že zdaj vsak večer prav živo. Vsak poskuša srečo, da bi dobi] vsaj enega bogatih dobitkov. Vsem je še znano, kako ginljiv je bdi preid dvema letoma prizor v veliki dvorani, kjer so priredile š'olsk/e sestre gledališčno predstavo z gojenci otroškega vrtca. Kdo se še danes ne spominja presrečnih obrazov tistih otročičev — tistih rešencev, ki smo jih takorekoč iztrgali nemškemu žrelu. In ravno tako se že naprej veselimo enake predstave, ki jo tudi za letos pripravljajo slaynozjna.ne šolske sestre. Da bo gmotni uspeh te veselice zares tudi veličasten, prosimo cenjene rodoljube, da bi podpirali to slavnost tudi z darovi, naj si bode kake koli vrsto. Od priproste cvetlice, otroške igrače do rujnega vinca — vse se bode porabilo v dober namen. Darovi naj se pošljejo gospej Voušekovi Schillerjeva cesta, Štv. 22.
Ptujske novice.
Samoumor. Dne 6. maja so našli v bližini gostilne Zavec v Krčovini na nekem drevesu obešenega moža, po imenu Slatič. Vzrok samoumora je neznan.
Ogenj. Posestnikoma Janezu in Mariji Podgoršnik v vasi SledlaŠek je dne 21.maja uničil ogenj hišo in gospodarsko poslopje. Rešiti se ni dalo ničesar. Tudi sosedu Seveiju je ogenj napravil veliko škode. Ogenj so baje zanetili domači otroci. Posestnika sta sicer zavarovana, toda škoda daleč prekaša zavarovalnino.
Drugi kraji.
St. Lovrenc nad Mariborom. Dne 25. maja t. 1. je vozil Franc P» j man, hlapec pri lesotržcu Jakobu Novak v Št. Lovrencu, les iz gozda domov. Pri tem ga je konj s kopitom udaril na levo lice in mu strl čeljust. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
V Studencih pri Maribora je neki kolesar na cesti povozil 5 letnega dečka Franceta Szeriac in ga pri tem telesno težko poškodoval. Kolesar, katerega ime je neznano, se je hitro dalje odpeljal, otroka pa prepustil svoji usodi.
Št. Janž na Dr. p. Huda nesreča je zadela našo vas Zatoliče v četrtek 27. maja. Okoli osme ure zjutraj je nastal ogenj, ki se je kmalu razširil. Zgorele so hiše in gospodarska poslopja šestim posestnikom. Škoda znaša okoli
40.000	K.
Sv. Knngota. Včeraj je Janez Klemenčič, viničar v Langentalu, tesal neki les, pri tem pa tako nerodno ravnal, da si je s sekiro vsekal v levo koleno in se pri tem težko ranil.
Pozor, kmetje rogaškega okraja! „Kat. politično društvo za rogaški okraj“ priredi na binkoštni pondeljek, dne 31. maja, popoldne ob pol 3. uri javni društveni shod v čitalnici pri Sv. Križu tik Slatine. Dnevni red: 1. Govor dež. poslanca gosp. Jakoba Vrečko; 2. o odpravi svinjskega katastra poroča gosp. župnik Fr. Šegula; 3. o prodaji lanskega vina govori predsednik; 4. rasni nasveti. Radi 2. točke, o odpravi svinjskega katastra je potrebno, da so vse občine celega okraja na tem shodu dobro zastopane. K obilni udeležbi najnljudneje vabi	odbor.
Trbovlje, v četrtek, dne 27. maja sta Alež Holešek m njegova žena Terezija, rojena Krašek obhajala zlato po-roko s sv. mašo. Umrl je Zupane Jožef, bivši posestnik v 82 letu svoje starosti. Mnogo ljudi včaka tokaj precej let. Imamo starčke, ki že štejejo nad 90 let. — Dobili smo vodovod. Postavila ga je občina. Imeli bomo zdravo pitno vodo, studenčnico, katero smo dosedaj pogrešali. Vodovod že funkcijonira.
Šmartno na Paki. Včeraj smo imeli pri nas občinske volitve. K.iZ.j e prodrla na celi črti. Veselje med občani je nepopisno. Na izid volitve je mnogo vplival nedeljski shod, na katerem je govoril dež. poslanec dr. K. Verstovšek. Ravno ta je nam nasvetoval, da skušamo pridobiti sedajnega župana Da svojo stran; toda ker se je izrazil, da je raj socijaldemokrat kakor zvezar, smo včeraj ž njim obračunali. Cast našim občanom, ki se zavedajo tako lepo svoje pristojnosti do Kmečke zveze! Pačani so zares ponos kmečke organizacije. Dokazali so to zaporedoma v treh volitvah.
Sv. Martin ob Paki. Pomenljiv je letošnji maj za našo občino. Imeli smo trikratne volitve in v vseh treh je Kmečka zveza sijajno zmagala. 27. t. m. je bil pri občinskih volitvah premagan liberalni tabor v vseh treh razredih. Tako plačuje zavedni paški volilec surovosti, ki so se nganjale za časa Ježovnikove izvolitve tudi v naši občini. Volitve so bile sicer mirne, samo agitacija g. barona Henrika Warsberg je bila nekako čudna, da ne rabim hujšega izraza. Kaj takega bi ne pričakovali pri najpri-prostejšem volilcu. Ta čuden gospod je kar na vseh koncih in krajih obeh strank pobral glasove za-se, čeravno drugače strastno neguje liberalno stranko. Ni poslušal blagohotnih opominov od kompetentne strani in zgodilo semnje, kakor onemu, ki je hotel ob enem sesti na dva stola, pa je obsedel v sredi med njima. Tako je prav. Mož, kateremu so osebnosti prvo in načela pa deveta briga, ne zasluži drugega.
Št. Hj pri Turjaku. Dne 25, maja je bila za župnijo Št, lija pri (Turjaku zelo huda ura. Po 5. uri popoldan so prišli od Dravograd^ črez Poharje sem črni, grozeči oblaki, začelo .je bliskati, grometi in kot oreh debela toča padati, ki je vi desetih minutah njive in travnike pobelil^, pa tudi njih plod — tolažilno upanje kmetovalca — popolnoma uničila. — Na planini je, kakor tukaj pravijo, oblak poknil, potoki so silno marastli, sledi premnogih cest, izbrisali, moste in jezove raztrgali in razrušili, več mlinov poškodovali, nekaj jih celo odnesli; si stare struge zelo razširili ali si druge nove napravili. Mnogo njiv in travnikov je odtrganih in podsutih. Koliko škode, koliko ^gube in dela! Najstarejši ljudje se enaktega opustošenja tukaj ne spominjajo, Poslanci, blagovolite potrebne korake storiti, da se obžalovanju vrednemu prebivalstvu pomaga. — Opomba uredništva. Kakor izvemo, sta se takoj včeraj godala na, lice mesta poslanca Pišek in dr. Verstovšek, da si natanko ogledata veliko nesrečo, da bodeta lahko takoj na pristojnem mestu storila vse pjotilebne korake, da se da oškodovancem potrebna podpora.
Mislinja—St. lij. V sredo je bila popoldan v teh dveh občinah velikanska nevihta. Toča je šla tako, da ljudje še ne pomnijo. Uničila je vse žito na polju, tako da se mora človek zjokati, če sam vidi to opustošeno zemljo. Voda je razdrla vse občinske ceste, podrla mline, kovačnice in žage. Takoj v četrtek sta bila na licu mesta poslanca Fran Pišek in dr. K. Verstovšek, ki sta dala županoma obeh občin potrebna navodila in obljubila povsod svojo pomoč. Žalost v občinah je nepopisna. Mislinjski župan se je naravnost jokal gospodoma poslancema, ko jima je razkazoval veliko škodo, katero je povzročila toča in vihar. Drž. poslanec Pišek bode takoj v torek stavil na Dunaju nujni predlog glede podpore, dež. poslanec dr. Verstovšek se je obrnil še danes na namestnijo zaradi pomoči. Ljudje so obupani, zato jim je treba hitre pomoči.
Rožički vrh pri Sv. Jurija ob Ščavnici. Dne 20. t. m. se je v pijanosti zastrupil Tomaž Ritonja. Zapustil je ženo in enega otroka.
Ljutomer. Vsem je še globoko v spominu v volilni s borbi se vršeči Zemljičev shod v Ljutomeru. Take prireditve že dolgo ni bilo v Ljutomeru in je menda kmalu ne bo.. Kdor je na tistem shodu poslušal razne govore, kandidata Zemljiča, večnega študenta Vesenjaka, opazke dr, Grossmana, in tako naprej in jim verjel, je bil gotovo prepričan, da bo cela ljutomerska fara na strani usljoka Zemljiča, — Toda 17, maj je celi slučaj drugače ilustriral. Celih 36 slogašejv in narobnih strankiarjev je bilo za Zemljiča, vsi drugi zavedni /kipet j e so stali kot skala na strani kandidatov K, Z. To se je jezil gospod Kadi, ko je zvedel izid. Imel je Uojda že napisano Čestitko za Zemljiča, sedaj pa je moral to odložiti na nedoločen čas. 01 jej. Pa tudi drugi so pobiti. Tako je lepo govbril g, kandidat. Proč s pivom, je dejal. Ha, to je za naß, so se obliznili vedno žejni navzoči komiji in 'naročili nove vrčke pivja, d’a bi ga prej spravili. Pijmo samo domači pridelek, v)ino,“ je dp-jal dalje g, kandidat. S hvaležnim pogledom ga je ošinil g. Karl in v zahvala zvrnil en kozarec. Njegovemu vzgledu je sledila vsa, malo število broječa navzoča inteligenca. Muro bomo prestavili na Ogrsko, da nam ne bo delala škode, je nadaljeval kandidat. Zopet navdušeno odobravanje. Kandidatu so tekle solze vsled tolikega ginjenja. Pa še huje je bilo, ko je nastopil študent Vesenjaki Rojaki! Delujte složno! Pozabil je pri tem, da je on bil tam sodelavec, kjjer so razbili slog(o in da| je on prav v tem, da se je sloga1 razbila,dobil zaslužek pri Ploju. \o-lite vsi ZemljiČja. Prikimali so vsi Tomiji, ki bodö mogoče za pet let voliloi, pri^i^ali so vsi navzoči
tržani, ne viede, zah-aj, in takfo je bila kandidatura Zemljiiča enoglasno sprejeta. Etfini, jki se je obotavljal, je bil gospod Karl. Ni vedel, ali bi glasoval ali ne. Volilec nisem, je dejal. Pa vendar, glasujem laih-ko, in dvignil je visoko v zrafc svojo ijoko, da je že g, kandidat viidel, da ima tudi v Ljutomeru akibjde-micno izobraženo inteligeinco na svoji strani, proti kateri so kaki nevedni, neizobraženi in privandra-ni kaplani prave ničle. Zemljic je menil, da je že deželni poslanec, pa je prišel ta prešmentani 17. maj ter ptoslal Roškarja in Robičja /v Grtodec, a njega pa v penzijon.
Sv. Urban nad Ptujem. Volilna bitka je končana, pa tndi zmaga zagotovljena, in sicer taka zmaga, da smo lahko ponosni na njo. V celi žapniji je bilo oddanih okoli 180 glasov; od teh sta dobila naša kandidata gosp. Anton Meško, in č. gosp. Josip Ozmec 153 glasov, ostale glase pa so dobili nasprotni kandidati. Iz tega gospod dvomi svetnik lahko sam vidi, da smo mn dne 9. maja na shoda povedali resnico v oči, da bomo volili može, ki kandidirajo na programu Slov. kmečke zveze, ne pa tistih, ki nas samo takrat vidijo, kadar so volitve, kakor hitro pa imajo mandat potem pa nam obrnejo hrbet. Ali je to značajno? Bog živi naša novo izvoljena poslanca gosp. A. Meško in gosp. J. Ozmec! H koncu še omenim, da je občina Trnovski vrh najčastneje volila. Volilcev je bilo 29. Na volišče jih je prišlo 19 in ti so volili enoglasno gosp. A. Meška in gosp.
J.	Ozmec. Splošno pa vsem drugim, ki se niso udeležili volitve, želimo, daj se vsaj do prihodnjih volitev probudijo iz svojega narodnega spanja, mogoče da bo tudi takrat treba prijeti za orožje in se bojevati za blagor slovenskega kmetskega ljudstva.
Št. Vid na Planini. Pri deželnozborski volit vi dne 7. maja pri nas Brinar ni dobil 20 glasov, kakor ste pomotoma poročali, ampak samo 2.
Sv. Marjeta niže Ptnja. Shod na Samošanskem vrhu se je prav dobro izvršil. Navzočih je bilo do 100 oseb. Obširno je govoril č. g. M. Zorko kot sklicatelj shoda. Smeha in živijo-klicev je bilo toliko, da smo pri tem poldrugo uro trajajočem zborovanju bili prav dobre volje, le trije nasprotniki so jo po shodu hitro pobrisali, a shoda niso motili, tudi ne bi nič opravili, ker je hišni gospodar poskrbel za vse slučaje. Shod je zanimiv najbolj vsled tega, ker se je vršil v Plojevi trdnjavi, katera danes stoji popolnoma razrušena. Med zborovalci smo opazili mnogo odličnih gospodarjev, ki študente podpirajo, a se od liberalnih študentov komandirati ne dajo. Zborovalce so pozdravili tudi trije ugledni možje: Jernej Lenart iz Strgojnc, župan Napast od Sv. Lovrenca in Meško iz Polenšaka. Prvi je „Slogo“ postavil na očitno laž, ker ni on kot pogorelec ne vinarja dobil od dr. Ploja; drugi je omenil vrle zasluge kandidata Ozmeca; tretji je s svojo ognjevito besedo pozival k složnosti in odločnemu nastopu. Naš nadučitelj se je torej zastonj razkoračil zjutraj na cerkvenem trgu; mož se je zmotil, ker kmetje niso njegovi šolarji.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 26. t. m. se je priklatil sem elegantno oblečen mož, prišel je v župnišče, v prodajalne in gostilne in povsod zelo umetno na citre brenkal. Vendar to ni bil po poklicu citraš, ampak podoba je nevarano kazala, da je cigan in je kot vohun ali špijon „natikal“ za morebitni napad. Poklican orožnik je zvedel, da je ta Ignac Roj, cigan, ki so ga že leto dni iskali. Imel je s seboj lepega psa in dva noža.
Iz ormoškega okraja. Da je Kukovec zmagal, mislimo, da je gotovo in sicer so največ zakrivili tržani v Središču, ker je tu č. g. dr. Medved dobil samo 4 glase, KuKovec pa 126. 5 volilcev se je odtegnilo, ker niso hoteli Kukovca voliti, a če bi volili dr. Medveda, bi se nasprotnikom zamerili. Zanimivo je, kako je nek naš pristaš volil dr. Kukovca. Ko je nekdo tiščal v volilca, zakaj da je tako volil, je rekel: „Kdo pa bo mi napiso fihpos“. Ne mislite torej sobrati S. K. Z., da so Središčani iz prepričanja volili dr. Kukovca, ampak vsled pritiska.
Iz Gornjegrajskega okraja. Sijajna zmaga K. Z. je naše liberalce grozno poparila. Celo zmaga njihovega pristaša dr. Kukovca jih ne more potolažiti. Naš okraj jim je pa tudi dokazal, kako stoji njihova stvar celo y trgih ! Kajti v celem okraju je dobil dr. Kukovec samo — dva glasa večine! Radi bi bili streljali ob tej „slavni“ zmagi, a — nimajo denarja za smodnik. Svetujemo jim, naj nabašejo v topiče svoje dolgove — to bi bil grozen pok! Zdaj se tolažijo na različne načine. Nek oklofutani, pri sodniji obsojeni liberalni učitelj, ki je opetovano iskal in tudi našel pri duhovaikih pomoč v „raznih“ stiskah, si beli svojo glavo, kdo da je za dr. Medveda glasoval. Ima celo predrznost groziti Medvedovim volilcem! Priče na razpolago.
Pilštanj. Strašen uboj. Na praznik Vnebohoda se je izvršil v Suhodolu pri Kovačičevi gostilni grozen uboj. Fant Janez Novak iz Kozjanske župnije ni ubogal svoje matere, ki ga je opominjevala in prosila, da naj gre k večernicam. Šel je rajše v gostilno in tam popival pozno v noč. Po noči pridejo štirje fanti, njegovi sosedi, ki ga že dalje časa niso radi videli. Izvabijo že vinjenega Novaka iz gostilne in ga napadejo. Začelo se je hujše kot živinsko klanje. Glavo so mu prebili s cepinom, tolkli so po njem z latami in kolmi — in še mrtvega niso pustili, ampak so naprej po njem udrihali. Kdor je videl mrtvega, ni verjel, da bi človek mogel kaj takega storiti. Krivci so šli potem vsak na svoj dom, drugi dan pa jih je že prijela roka pravice. Kaj je vzrok, da se more kaj takega zgoditi? Kaj je krivo da je mladina tako podivjana? Gotovo v prvi vrsti stariši. Morilci so sinovi pridnih starišev, a stariši ne poznajo šibe in otrokom vse prepustijo, bojijo se zamere pri svojih sinovih in tako vzgajajo tatove in morilce. Podivjanosti so krive nepotrebne zakotne gostilne, kjer brezvestni oštirji hočejo vsakega gosta ogoljufati. Nemalo pa je krivo tudi to, da stariši prezgodaj svoje otroke pustijo po svetu, n. p. v rudokope brez vsacega nadzorstva. Domu se vrnejo čisto popačeni; ne gredo v cerkev, delo jim več ne diši, poštene družbe se ogibljejo — in konec je tako strašen.
Goto vije. Gotoveljski naprednjaki pihajo od same jezo. Zakaj pa? Zato, ker je Narodna stranka potolčena in z vso silo vržena na tla,. Diasiravno < so liberalni .kolovodje in njihovi mlftfenoaobneži takjo agitirali za Karba-Goričanovo izvolitev, vendar je tudi v naši mali občini naraslo precej volilcev za kandidata K. Z. Med agitatorji se je odlikovala žena rajnega kandidata Brinarja, Ta gospa zna govoriti, kakor da bi med cedil. Ra poznamo se. .Lak je liberalec, od spredaj prilizovanje, za hrbtom pa zasmeh. In Vi, g. Brinar, Bog je res pravičen, kakor pravite, da poniža one, ki rujejo proti njemu in njegovim namestnikom. In vsega tega slavnega propada Narodne stranke je kriva ta črna suknja, s katero ja izzival Brinar pri nekem govoru našo častito duhovščino, Liberalni backi so visoko letali in so zelo nizko obsedeli. Narodna stranka je dobila od slovenskega ljudstva tako brco., da so se ji takta j polomile kosti in hodi sedaj, kot pohabljeno revše po bergljah osramočena. Živeli poslanci Kmečkje zveze! Mi se pa držimo gesla: Vse za vero, dom, cesarja in trdno stojmo, k,akor nas je Bog postavil.
Svetinje. Nad tako sijajno zmago pri zadnjih volitvah je splošno veselje tudi med našo mladino ; prestan je grozen boj, ki je bil v naši župniji, da pač menda malo-kje tak. Hvala Boga ! Kmečka zveza je tudi tukaj svojo zastavo visoko povzdignila, liöeralna stranka je pa svojo morala, hočeš, nočeš, pobesiti. Živeli naši poslanci in vsi zavedni volilci! Kaj pa mi ? Ali naj po tem srečno končanem boju roke križem držimo? Tega pa ne! Le na delo! Pripravljajmo se na prelep dan, kat or snega še ni bilo nikoli tukaj. V prvi polovici meseca junija se bo vršil v naši lepi župniji mladeniški shod, katerega se brezdvomno udeleži velika množina mladeničev iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev. Svetinjski mladeniči in mladenke, ali ne bomo nič ponosni, da se ta, zlasti za mladeniče velepomenljiv shod vrši ravno v naši župniji ? Na dan torej ! Pokažimo, da nismo več zaspanci ! Ta shod je za nas vse velike važnosti; ne pustimo ga brez dobička v narodnem oziru mimo iti, ampak dobro gs porabimo v našo izobrazbo !
Kandidata Ivana Malusa okrožnica volilcem.
Propali kandidat Malus je spustil rta svoje volilce „tovariše“ okrožnico dt. Bizeljsko, 11. rdajai 1909, katero saj deloma hočemo oteti pogabljenjosti. Uvodom pravi, da stoji kakor skala Ha olajšanje naših .„teženj“; že tu se je kandidat malo urezal. Težnje se ne olajšujejo, ampak treba jih je zastopati, pač pa je Malus najbrže mislil na težave, ne pa na težnje. Dalje: „Kaj takšen Dohter ve, kateri me je pri Vas, iko je mene zastopal. Še očrnil. Kar trgajo me na vse kraje, tako da ravno k Vam nisem mogel sam priti — med tisti narod, Kjer sem nekdaj najrajši bil. Slišal sem, da je dr,. ZabukjovŠek neki rekel, da želim učiteljem še plače povišati! To Vam kar naravnost povem, da se vsak učitelj prokleto moti, če bom šel v svojo lastno' skledo pluvati itd.,“ Kheppča beseda, kaj ne da! Vprašamo pa kandidata Malusa, ali je ali ni podpisal program liberalnonarodne stranke, ki je bil z Malusovim imenom natisnjen v N, D., in po katerem naj bi se liberalni poslanci potegovali za zboljšanje gmotnega 'startu učiteljev? Odgöjvodite, ex-kandidat Malus! Ali ste Vi farbali ljudstvo ali pa N, Dnevniik dr. Zabukovšekat Zakaj pa ne greste pred volilce s programom stranke, kateral Vas je kandidatom postavila? Ali se sramujete zahtev Vače stranke po zvišanju učiteljskih plač? Ali se ne sramujete, da tako pišete o svojih najboljših agitatorjih? Malus dalje trdi, da ga je dr. Zabukovšek na nekem shodu zastopal; dosedaj še ni bilo navade, da si kandidat kot zastopnika najme — in morda celo plača doktorja. Radovedni smo, ali je Malus tako debele v brk povedal tudi celjskim liberalnim doktorjem, ki so ga kandidatom postavili! Malus dalje piše: „.'Jaz sem zdaj prvi (!) kmečki kandidat, kateri sem iz praznega nič dospel do tega, 'da sem res kmet postal, ki se nikakoršne gospode, bodisi pri gobcu, izobrazbi ali žepu ne boji, ki nosi že pred 400 gold, davka, da bi jim v obraz ne zabrusil, kaj je pravzaprav kmet.“ — Saprament, to fla je moška beseda ! Niti pri „gobcu“ se Malus nobenega ne boji, kot se kanldidat prav okusno izraža, kaj Še le pri žepu, saj plačuje 400 gld. davka. Po njegovem mnenju ga tedaj žep posebnd pripordčai za kandidata, saj je prvi kmečki kandidat!! Malus je menda zaspal vse politične boje v zadnjem desetletju v Avstriji, žlasti zaspal zgodovino o postanku raznih agrarnih strank, posebno Kmečkih zvez na Slovenskem, katere so ravno kmetje sami v življenje obudili. Po stari bizeljanskfc navadi se je Malus tudi malo pobahal, pri tem pa se malo zmotil, hajti on da Ieko ne plačuje 800 K davka! Pa to je postranska stvar: saj se najboljšemu gospodarju 'lahko zgodi, da niti približno ne ve, koliko davka plača. Dalje: „Kdo je še v zbornici zaropotal in v obraz povedal, kaj se z našim kmetom dela?“ (Kdo nima pri tem pred očmi sladkega in smehljajočega se Malusa?) „Moj sklep je zoper vsako zvišanje na kmečki hrbet ostro nastopiti, že ker moji sorodniki grozno trpijo!!“ Malus je dalje povzel po pijogramu S. K. Z., da naj država prevzame „stavbo šol saj 80%“ (zakaj pa ravno 80%, ne rta 50 % ali vseih 100% P}, da se» naj saj po deželi poleti uvede poldnevni „nerazdelni“ (prav: nerazdeljeni!) šolski pouk itd.“ Radovedni smo, kaj Malujsova stranka, kaj so njegovi agitatorji učitelji rekli na to. Volilci so pač sami uvideli, da je to le farb|airija, ker Malus kot ka|nllifdat liberalne stranke in učiteljev bi nikdar ne smel teh zahtev zastopati. Veseli pa smo, da se je tudi ’Malus nekoliko
navzel načel in zahtev Slov, Kmečke Zveze! Veliko nevednost kaže kandidat Malus s trditvijo, da se hoče uvesti 10 v davka na 1 1 vina v kleti!! Kdo pa Vam je to natvezil, g, Malus? Dalje tpdi, da vlada predlaga zvišanje davka na žganje za 1 K, v resnici pa le za 70 vin., g. Malus je pač okroglo številki) vzel, češ, saj ni tako natančno! Glede proste kuhe Žganja, se naj g. Mlalus le potolaži; poslanci S, K. Z. so ravno v tem oziru že v svojih številnih predlogih naznanili vladi želje svojih voiiJceA. Exkandidat dalje piše, da dežela vse za Nemce da, ker ni naš zastopnik kmet! To je dobro pogruntal! Ali čujete ex-kandidati dr. Božič, dr. Karba, dr. Ploj, Brinar in G'oričan, kakšno zaupanje ima Malus do vas? G. Malus, povejte nam raje, zakaj pa dopuščate, da take kandidate ne-kmete vaša stranka postavlja? Zakaj pa že tedaj niste zaropotali in svoj upliv „pri gobcu“ pokjazaili; Če v strainki nimate uplijva, pa ga bodete v deželnem zboru imeli ?i! Malus 'dalje piše: „Za nas kmete bo pravi joj, če ne Homo bolj skupaj držali!“ — Zato pa se oklenite Slov, kmečke zveze ter se ne držite fraka Celjanov, Dalje piše: „Dr, Jankovič razume le bolno telo ozdraviti, duhovnik bolno dušo, a jaz pa bolno kmetijo! Dobro, le zdravite svojo bolno kmetijo, ki pa ni tako hudo bolna, Če res plačujete 800 K davka in ste res tako vzoren kmet- V deželnem zboru pa nas bo ziastopal g. dr. Jankovič, ki je na vseh poljih narodnega gospodarstva doma. Koncem Malus piše: „V javnosti bo za naš narod velika sramota, Če bo kmet kmeta zavrgel in gospoda poveličeval.“ G. Malus, povejte rajši svojim pristašem, zakaj je Vaša stranka tako grdo ^pobijala kmeta Pišekm, Roškiajrjia, Terglava, Mešikota, Vrečkota in Novaka in poveličevala gospode dr. Karbo, dr. Ploja, dr. Božica, dr, Kukovca, dalje Goričana in Brinarja! Obžalujemo Vas, Ida svoje lastne stranke ne poznate, — Popečali smo se nekoliko z Vami, to nam menda ne zamerite; kadar bodete zopet kandidirali za Bizeljatnce, bodete pač morali vzeti boljše zastopnike in svetovalce kot ste jih sedaj imeli.
Koroško.
Celovec. Tukajšnji realfini profesor Viktor Slop pl. Kadenberg je imenovan ravnateljem c. kr. realke v Gorici. Italijan po rodu, Nemec po mišljenju. Zopet nemška skala na poti proti Trstu!
Rabelj. Dne 23. t. m. se je otvorila gostilna ob jezeru z majhnim koncertom.
TrviŽ. Pri naboru je od 100 mladeničev bilo potrjenih 20.
Beljak. V Trstu se je skusil umoriti 35-letni natakar Franc Schneider iz Beljaka.
Razpisana je do 24. junija služba kanclijskega uradnika v X. ali XI. čin. redu pri c. kr. dež. sodišču v Celovcu, oziroma pri kakem dragem sodišču.
Št Vid. Naša sodnija išče Ano in Kristino* Einöder kot nezakonska otroka in dedičinji po umrlemu Jožefa Strombergerju. ki je bival nazadnje pri Moravnarju na Mora vini pri Št. Vidu, Kurator je Vid Jež v Št. Vidu.
Živinske bolezni: Krastavi so konji na Trvižu in v Rablju, v Logu pri Beljaku (po 1 hlev) in v Beljaku (v 2 hlevih); svinjska kuga razgraja v Žrelski občini, v Dolnji vesi in na Ceteraji (po 1 hlev), v Selah (2 hleva). Po nemških krajih Koroške imajo ponekod konji mozoliče.
Trg. Hlapec Jan. Turk v Solčavi bil je naši sodniji naznanjen zaradi nedovoljenega lovljenja.
Grabštanj. Tesarski mojster Franc Halar iz Žrelca je povozil s kolesom pri nas otroka in ga je težko poškodoval.
Beljak. V predstojništvo okrajne bolniške blagajne so volili delodajalci gospode: A. Pihlerja; J. Ajhelburga, F. Slatina in kot namestnika P. Hier kopfa. Izmed delojemalcev so bili izvoljeni 'J Maier,
J.	Kuhnik, A. Egartner, F. Belle, P. Leopold in ko' namestnika E. Modričar in K. Krainer.
Celovec. Nemškonacionalci se grozno vesele, ker so zmagali pri volitvah v 3. skupini njih kandi-datje za občinski svet. • Vidi se, da jih je presneto strah pred krščansko-socialriim komunalnim , društvom. In to po pravici. Eden izmed krščanskih soci-alcev, mizar Rudolf Hofer, je itak zmagal, drugi so pa ostali v manjšini, vsi s častnim številom glasov. Upati je, da pri prihodnjih volitvah III, skupina pride krščanskim socialcem v roke.
Malošče. Goreti je začelo v gozdu 'J. Trupeja v Rutah. Sosedi so prihiteli in so ogenj pogasili Škode je 400 K.
(Dobrijaves. Pogorel je po domače Havbic v Ljubučah. Zgorelo je vse. Pri veliki suši je še čudo, da ni pogorela vsa vas. Gasilci so prišli iz Dobrije-vasi in iz Globosnice. Suša je taka, da bode letos še manj krme kot lani-
Goričica pri Celovcu. Na Spodnji Goričici ja nek orožnik zajel 631etnega delavca Aleša Tratnika, ko je blizu Glane hotel oskruniti neko 71etno deklico, ki jo je bil spravil s seboj in jo je upijanil v neki taberni.
Podklošter. V Potrgosi so orožniki prijeli zaradi nekega prestopka proti nravnosti pekovskega pomočnika Toneja Grafenauerja iz Strajevesi in so ga odvedli k sodniji v Trg.
Gospasveta. Zadnjo nedeljo se je peljala najemnica grof Gojsovega posestva v Dolenjivasi iz Gosposvete proti Gosposvetskem polju. Pripeljal se je za njo avtomobil, konj se je prestrašil in je skočil v stran, žena pa je padla iz voza in se je tako pobila, da so jo morali prepeljati v celovško bolnišnico.
Glavni zastop banke „Slavije“ v Mariboru poSilja še zmiraj v popolnoma slovenski kraj v pliberški okolici na Koroškem pisma z nemškim naslovom. Gospoda, malo ve<5 praktične narodne zavesti! „Hej slovanstvo“ pri pivni mizi v „Narodnem domu“ v Mariboru nam ne koristi prav ničesar. Ovitek s samonemškim naslovom vam je zmiraj na razpolago.
_ Prevalje. K poročila o prodaji naše posojilnice naznanjam, da se nasprotnikom v zadnjem trenotku ni privolilo samo 32 glavnih deležev, kakor se je prvotno pomotoma poročalo, ampak 50 deležev. Zmago so še v pozno noč slavili v gostilni Štajercijanca Antona Hribernik p. d. Brančurnika, novoizvoljenega odbornika. Kako sta se pač Jošt in Stibler počutila v tej „narodni“ hiši in v tako „narodni“ družbi. Heil Celjani!
Zavraten napad. Iz Starega dvora se nam piše: Iz ljubosumnosti je pričakal hlapec Teškan monterja Andreja Veršonika ponoči v njegovem stanovanja, ko se je Veršonik povrnil domov od plesa, in ga je napadel z nožem, s katerim mu je zadal na glavo tako rano, da se je revež zgrudil na tla ves krvav.
Gledališče ob Vrbskem jezeru. Sprožili so misel, da bi kazalo letovičarjem v zabavo sezidati med Celovcem in glavnimi centri ob jezeru gledališče za poleti, kjer bi igrali domači igralci in v prvi vrsti domače igre. Da bi se rentiralo, to upajo zatrdno, posebno če dobimo električno železnico okrog jezera. Vprašanje je le, če se bo dobil denar za to podjetje!
Kranjsko.
Liberalni list „Rodoljub" bo priče zopet izhajati in sicer kot, samostojno urejevan tecluik. Istočasno bodo pa izginili iz površja sveta: Notranjec, Naš List in Belokranjec.
Državna podpora .za razstavo dolenjskih vin. Novomeški kmetijski podružnici kranjske kmetijske družbe je dovolilo poljedelsko ministrstvo 1000 kron državne podpore za otvoritev razstave dolenjskih vin na praški razstavi.
Ameriški škof v Ljubljani. Te dn,i se je mudil v Ljubljani kot gost knezoškofa Jegliča ameriški škof Trobec, vrl naš rojak, ki že dolgo let deluje med slovenskimi rojaki v Ameriki.
Mladeniški shod. na Krki. Dne 31. majnika se bodo zbrali krepki in čvrsti mladeniči Dolenjske na mladeniškem shodu na Krki. S tem shodom bo združena tudi javna telovadba telovadnega odseka „Orla“ na Krki. Nastopali bodo kot govorniki domači fantje mladeniči in govorniki iz Ljubljane: načelnik Zveze telovadnih odsekov brat Vojteh Jeločnik, Fr. Terseglav, dr. Lenard. Po shodu se vrši ljudska veselica na prostem.	. i * i
„Slovenski Narod“ hoče povzročiti senzacijo v s\ojo korist, pa navaja med novicami sama taka dejstva, ki povzročajo pozornost akoprav niso resnična. Zadnjič je poročal, da so Nemoi kupili na Selu pri Ljubljani Valpotnijevo hišo, kjer se bo nastavil šul-verein. Posestnik hiše je na to notico takoj odgovoril, da ni niti pičice resnice na tem. Tli se vidi, koliko se sme verjeti bobnajočemu „iSlovenskemu Narodu.“
Škrlatica se je pojavila zadaji čas med šolsko mladino v Sori. Radi neugodnega vremena je zelo veliko otrok zbolelo na tej nalezljivi bolezni. Šolski pouk je na zahtevo okrožnega in okrajnega zdravnika prenehal. Tudi drugače so oblasti odredile naj strožje naredbe, da se nadaljno razširjanje te bolezni prepreči.
Ogenj je nastal v skladišču kosti in cunj imejiteljice gospe Panholcerje v Predilnih ulicah v Ljubljani. Ogenj je zapazil vodja 1. ljubljanskega društva za straženje in zaklepanje gosp. Iran Miklavc, ter še pravočasno naznanil požarni brambi, prodno se je ogeDj še bolj mogel razširiti. Gašenje je bilo zelo otežkočeno radi smrada in dima, ki so ga povzročale goreče cunje. Ne ve se še, kako je ogenj nastal.
Na korist „Aljaževega doma“ priredi slovensko glasbeno društvo „Ljubljana“ dne 6. junija t. 1. veliko ljudsko veselico v vseh prostorih hotela „Uniona“. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo novega „Aljaževega doma“.
I.	slovensko društvo perutninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani, priredi v soboto dne
5.	junija 1909 ob 8. uri zvečer v dvorani „Mestnega doma“ v Ljubljani javno predavanje o perutninarstvu, opremljeno z raznimi škioptiškimi podobami, ter dragi dan to je v nedeljo, dne 6. junija 1909 ob pol 10. uri zjutraj v hotelu „Ilirija“ Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani svoj III. redni občni obor z naslednim vsporedom: 1. Letno poročilo predsednika; 3. branje zapisnika zadnje občne seje; 3. poročilo blagajnika in preglednikov; 4. poročilo knjižničarja; 5. predložitev društvenega imetja; 6. volitve: a) predsednika in njega namestnika; b) tajnika in njega namestnika;
c)	blagajnika; d) knjižničarja; e) svetnika in f) dveh preglednikov; 7. pogovor in odobritev pogojev za ustanovitev uzornih društvenih postaj ter pogojev glede nmne reje malih domačih živali v istih; 8. prosti predlogi in zaključek. Ker bodeta predavanje in občni zbor velevažnega pomena za nadaljni uspešni razvoj prepotrebnega, prvega in edinega slovenskega društva za perutninarstvo in maloživinorejo, vabi podpisani odbor vse čč. člane društva in zanimance vse slovenske maloživinoreje, da se predavanja in občnega zbora tembolj zanesljivo udeleže, ko jim je v to sedaj podana ugodna prilika, ker se je društvo ravno v boljšo priročnost svojim članom preselilo iz daljnega Tržiča v osredje naše mile slovenske domovine v — belo Ljubljano.
Anton Lehrman Za odbor:	Peter Miklavčič
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
&W Širite „Stražo" 'SNG
Primorsko.
Volilno gibanje za deželnozborske, oziroma mestne volitve v Trstu je v popolnem teku. Vse stranke se krepčajo za volilni boj in prirejajo shode in zaupne sestanke. Posebno proti laški lažiliberalni stranki so ljudje obrnili vse svoje moči, da jo kolikor mogoče oslabe, kajti ona kot najmočnejša stranka je imela do sedaj vlado v svojih rokah, pa ni storila za tržaške Slovence ničesar, za razne laške in nepotrebne lahonske naprave je pa kar sipala občinski denar. Cas je že, da bi se prešernemu lahonn pristrigle peruti.
Poneverjanje pri davčnem nradn. Pri davčnem urada v Sinja v Dalmaciji so prišli na sled velikim poneverjenjem in sicer na ta način, da so zaprte davčne vrečice z označeno vrednostjo po 100 kron na pošti in na glavarstvu odprli, ker so se jim zdele prelahke. Pri takoj uvedeni preiskavi je manjkalo 12.000 kron. Davčnega oskrbnika in kontrolorja so takoj odpustili in uvedli proti njima kazensko postopanje.
Za povzdigo tujskega prometa je avstrijska rivijer-ska dražba osnovala avtomobilsko zvezo med Trstom in Istro. Ta zveza z Istro je zato velikega pomena, ker je najhitrejša in najkrajša in bo šla preko Pazina, Livade, Oprtlja, Gradina, Sv. Antona, v Koper in Trst ter obratno.
Morsko kopel, kamor zahajajo mnogi tujci, posebno iz Kranjskega in Štajerskega, ob valolomn v Trstu, so otvorili prejšnji pondeljek.
Iz Opatije se nam poroča, da se Nemci strašno tam šopirijo. Seiaj so si ustanovili družbo, katera misli osnovati v Opatiji nemško banko.
Istrska deželna razstava. Za deželno razstavo v Istri, ki bo letos otvorjena, vlada med vsemi Jugoslovani veliko zanimanje. Zlasti Primorci se bodo v velikem številu ndeležili te razstave. Ministrstva kako r finančno, nančno in ministrstvo za javna dela so že obljubili predsedstvu razstave svojo pomoč. Ministrstvo za javna dela bo odposlalo v začetku meseca junija nekega višjega nradnika v Koper, da bo pregledal načrte in razpored razstave, ter določil še potrebno, kar bo primanjkovalo.
Proti državnim nemškim ljudskim šolam v Primorju. Praški list „Union“ piše o teh šolah tako-le: Ko pride ta stvar v razpravo v proračunskem odseku, bo slovanskim in italijanskim poslancem v dolžnost, da nastopijo z zahtevo, naj se nemške državne šole v Trstu in v Primorju, kakor nezakonito ustanovljene, ker jih morajo vzdrževati posamična kraljevstva in dežele, ali odpravijo ali pa naj se urede tako, da se na teh šolah za italijanske in slovenske učence ustanovi primerno število pararelk z ital. oziroma slovenskim nčnim jezikom. Kajti, tega se vendar ne more zahtevati od davkoplačevalcev, da bi sestavili v kontribucijo za ponemčevanje nenemške mladine.
Narodno-obrambno delo.
Slovenci, spominjajte se svojih obmejnih bratov! Med volilnim bojem in hroščem nismo slišali obupnega klica od naše meje, zdaj ga pa ne smemo več preslišati. Naši narodni nasprotniki delajo z vsemi silami. Njihova denarna sredstva rastejo od dne do dne. Vrste, ki naskokajo našo zemljo, se množijo in strinjajo vedno bolj. Rasti mora tudi naš odpor, množiti se morajo naša sredstva. Somišljeniki, prirejajte sedaj, ko se je vrnil mir v našo domovino, veselice v prid šentiljskim in sploh obmejnim Slovencem. Pošiljajte darove za društveni dom v St. Iijn! Nabirajte za obmejni sklad S. K. S. Z.! Obmejnim bratom v pomoč!
Schulvereinske podružnice, katerih Je sedaj že nad 1570, marljivo delujejo. S posebno hvalo se omenja ženska ljubljanska podružnica, ki 'šteje 392 članic ter je lani nabrala 1108 K članarine.
Za Schulverein so med drugimi* prispevali: štajerski deželni odbor 400 K, mariborski okrajni odbor 200. K, konjiška šparkasa 20 K, cmureška špar-kasa 100 K, občina Vojnik 20 K. Tako se gospodari s slovenskim denarjem.
Nemški Schulvereiii obhaja dijugo leto svojo tridesetletnico. Odkar obstoji, je že izdal nad 2 mil. kron za nemške šolske zgradbe in sploh #a pospeševanje nemškega šolstva v slovanskih pokrajinah. Delal bo Še intenzivneje, ker mu Roseg-gerjeva ustanova obeta tekom pet let prinesti 2 mil. novih dohodkov. Rosegger je, kakor znano, sprožil misel, naj bi 1000 Nemcev vložili vsak po 2000 K, in tako bi bil gorenji znesek zagotovljen. Podpisalo je dosedaj že nad 50 ustanovnikov, med njimi tudi občina mesto Ptuj, ki ima kljub svojim ogromnim dolgovom dovolj denarja za takšen naroden šport.
Novi nasprotniki. Ce primerjamo povprečni prirastek' slovenskega prebivalstva na Štajerskem in Koroškem v letih 1881 do 1883 s prirastkom v letih 1901 do 1903, vidimo, da smo v, zaJdnjiih 'dvajsetih letih' znatno nazadovali. Ce se od Števila živorojenih otrok odšteje slučaje smrti, se je 1901—1903 slovensko prebivalstvo nasproti nemškemu pomnožilo v razmerju 10.6 c 6.5, to je: nai jtfisoč Sljivqncev prihaja prirastek 10, na tisoč Nemcev 6 oseb. Pred 20 leti pa je bil naš prirastek 254 krat večji od nemškega. Torej velik korak nazaj! Nemškega „Schulvereina“ podružnice so se zadnje leto pdmnožile za 200 novih! Na fobčnem 'zboru celjske podružnice „.Südmarke“ smo slišali dr,. Ambroschitscha, (da je wSüdmarka“ baš vsled iniciative celjske pddru^nfpe osredotočila vse svoje delovanje na ju^no 'Sflajers(koi. „Lega Na-zionale“ tudi rapidno raste. In zdaj smo še dobili novega, mogočnega sovražnika. Prod dvema mesecema se je ustanovilo novo nemško „obrambno“ društvo „Ostmark“, ki ima nafd sto podružnic z najmanj po 50 Članovi. Vseh Članov je nad 5000. Ustainovni-kov ima Že 57, med prvimi sta župani dr. Lueger in
nemški minister rojak dr. Schreiner, Mnogo občin je novemu društvu že pristopilo z znaitnimi prispevki. Ustanovila se je že c dl a vrsta ženskih, dekliških in akademičnih podružnic. V ^,iOstiöarki“ je prostora za vsakega Nemca brez ozira na politično prepričanje. In pri nas? Trma nezrelih radikalcev je oz nhše šolske družbe z divjo silo izgnala slovensko ljudstvo, radikalci sami pa so preslabi in prezpsp^nl, da bi kaj uspešnega storili. Treba bjp najti potov, da se ohranimo, sicer bodočnost ne bo vieČ naša,
THE. izkaz za „Šentiljski dem“. Od 24. marca 'do 20. maja 1909. Volilu» komisija t Malni K 8, udje bral. društva Ponikva K 270, Fr« ne Horvat iz Gradušeka, nabral K 7-20, Mladeniški sestanek 25. marca v Maribora K 12'10, Miha Golob, kaplan Št. Hj 6 K, dr. F. Lukman, Maribor K 1, dr. Josip Vošnjak na Visolah K 10, uprav-ništvo „Slovenca“, Ljubljana, zbirko K 20, Fr. Schreiner, kaplan, Hb-berna, nabral K 514, Neimenovani v Spielfeldu K 5, Alfonz Požsur, kaplan, darilo vojniških rodoljubov K 20, F. Ogrizek in J. Zajec r Dramljah K 4, Juro Zabukošek nabral na veselici društva v Ponikvi ob j. ž. K 6'30, upravništvo „Slovenca“, Ljubljana, zbirko K 13574, Semeniški gojenci v Mariboru po Al. Rezman K 33’54, Ivan Lančič, Gornja Radgona K 5, upravništvo „Slovenca“, Ljubljana K 136 07, Fr. Kren, bogoslovec, darilo mariborskih gg. bogoslovcev K 23, Matija Koren, župnik, Žalec K 30, Fr. Gosak, kaplan K 5, dr. Makao Vraber K 5, Stefan Rojnik, Gradec K 10, Ratoslav Rozin, nabral v Ptuju K 4 67, Alojzij Zamuda, kaplan Vransko 3 K, P. Joahim Ferk, kapacin domači a v Gorici nabral K 25, Ivan Roškar, drž. in dež. poslanec, K 20, Fr. Penič, gostilničar Koprivnica, dobljeno stavo K 3, Hranilnica in posojilnica Jesenice, Kranjsko K 20, Alojzij Rakun, nabral med rodoljubi v Rečici K 7. bogoslovci v Mariboru K 3, upravništvo „Slovenca“, Ljubljana zbirko K 85-68, Ivan Klun, trgovec Škofja Loka, Kranjsko, vsled neke poravnave K 5.	_
Skupaj v tem izkazu K 767'34. Vsega skupaj K 2795 54. Ce še k temu pridenemo K 2600, ki je določila „Naša Straža“ v Ljubljani za naš „dom“ znaša vsa nabrana svota K 5395 54. — Vsem bratom in sestram dragim našim, ki s tako, zares občudovanja vredno domovinsko ljubeznijo se spominjajo nas trpečih obmejnih šeniljskih bratov: našo najsrčnejšo zahvalo za vso požrtvovalnost! Najlepš» zahvala pa Vam bo, mile sestre in bratje drag . ko bo že letos stal sred Št. lija naš in Vaš tolizaželjeni in tolipotrebni „dom“! Da se nam pa to vse posreči, prosimo vso Slovenstvo: Bodite nam in našemu Št. liju še tudi nadalje naklcnjeni 1 Bog Vas živi! Na zdar!
Št. Ilj v Slov. goricah, dne 20. maja 1909.
Za stavbeni odbor: Franjo Žebot, Franjo Thaler, t. č. predsednik
Razgled po svetu.
Največji spomenik izumirajvčim Indijancem. Iz
New Yorka poročajo: Rodman Wanamaker, sin največjega trgovca v Nev Yorku, John Wanamakeija, je priredil lep banket v počast polkovniku William P. Codyju, oziroma „Buffalo Billu“. Tem povodom je naznanil gostom v nav-dušepem govoru, da bodo newyorškej luki kmalu dobili še večji spomenik, nego je oni ki predstavlja boginjo Svobode in ki stoji na Bedloe's Islanda v luki. Potem je govoril tudi polkovnik W. F. Cody, kateri je izjavil, da je izvedel, da se bavi Wanamaker z načrtom, čegar namen je izdelati velikanski kip Indijanca, kateri bode staj ob ustja reke Hudson in ki bode izdelan tako, da bode z obema rokama pozdravljal v Ameriko prihajajoče zastopnike raznih narodnosti. Ta pozdrav bode ižražen ravno tako, kakor so nekdaj Indijanci pozdravljali prve naselnike, kateri so prihajali na naše obalo.
Koliko se v Avstriji zakadi?, Vi pjretekflem letu se je za* kajenje izdalo v Avstriji 247 milijonov kron, torej za 554 milijonov, več nego prejšnjega leta? Vkljub temu, da so izdatki za kajenje poskočili, se je vendar tobačnih izdelkov za 465.000 kg manj razprodalo, kar se razlaga tako, da so kadilci kupovali v primeri s prejšnjim letom boljše vrste tobaka. Nekateri trdijo, da je to okolnost pripisovati splošnemu izboljšanju življenskih pogojev. lOid smodk se je največ pokadilo tujih, namreč 466 milijonov, potem slede porto ribe, katerih se je 208 milijonov izpremenilo v dim; za tem pridejo viržmke, ki so avstrijska posebnost, in tdh se je prodalo 176 milijpnov, itd. jNaravjiost ogromno se popuši svailčic. Na prvem mestu stoje t. zv. „šport“, katerih se je popušilo sS^oro 254 milijardi, cenenih „,dram“ pa skoro 1140 milijonov. Potem slede „diame“ (350 m|l|j), ^gpske“ (191), „Memphis“ (145), „Sultan“ (72) itd. Največ se zakadi, kar je naravno, v obeh iiajbogatejših deželah države* na Cešaem in Doljnem Avstrijskem, kjer se je za okoli tri milijone več pokadilo nego v prejšnjem letu. In vseh smodk se je v Avstriji popušilo nad 122854 mil., in od tega jih odpade na Češko 422,488.480 in na Dolnje Avstrijskem, kjer pride povprečno na vsakega prebivalca K 7.66 izdatkov za tobak. Izkupiček za smodke se je državi pomnožil za 6.4%, pri sval-čieah pa za 11.1%.
Veliki izgredi v Kraljevem gradcu. V pondeljek so se dogodili veliki izgredi v vojašnici 18. peh. polka. Drugi bataljon omenjenega polka je leta 1809 tudi sodeloval v bitki pri Aspernu. V pondeljek zvečer je torej ta bataljon imel na dvorišču vojašnice veselico v spomin stoletnice te bitke. Na to veselico so imeli pristop tudi civilisti in svirala je mestna meščanska godba. Zabava se je vršila v najlepšem redu in miru, dokler ni godba zaigrala himno „Hej Slovani!“ Kakor hitro je godba pričela igrati to himno, so se meščani dvignili in pevajoč spremljali to godbo. Zapovedujočemu poročniku Nemcu to ni bilo po volji in je takoj odredil, da se nadaljno igranje himne ustavi. Češke rodoljube je pa ta odredba poročnika tako razljutila, da so ga začeli psovati. Na to so vojaki s pomočjo redarjev izgnali meščane iz vojašnice na ulico. Tu je nastala uprav bitka med meščani, vojaki in redarji. Mnogo meščanov so zaprli. Boje se, da se izgredi v kratkem ne' ponove, ker so meščani h, zelo razkačeni radi zadnjega dogodka.
Napaden vlak. V Omahi so roparji napadli pacifik-ekspresni vlak, zvezali železniško osobje, ter oropali poštni voz. Vozove so medsebojno razvezali,
ter potem odhiteli z ropom na brzih konjih kar brez sledu.
Veleizdajniški proces je pričel strašiti že tudi po Bosni. V Zenici so prepovedali trgpveu Aleksiču prodajati razglednice z slikami kraljeviča)1 Marka, Miloša Obiliča, Branka, vile itd. Ta strah je pač brezpomemben.
Hudi potresi po celi južni Ameriki. Iz držav Peru, Čile in Bolivija prihajajo vesti o zelo močnih potresih. Več mest je po teh vesteh popolnoma porušenih. Misli se, da je bilo pri Item tudi mnogo človeških žrtev, ali o tem Še ni natasnčnejih poročil.
Carigrad. Po zadnjem štetja ima turška prestolnica s predmestji 1,131.000 prebivalcev. Od teh je pol milijona Turkov, ostali so Grki, Armenci, Bolgari, Židje in druge narodnosti. V Carigradu je 224 večjih in 664 manjših džar mij (molitvenic); 144 raznoverskih cerkev in 41 sinagog. Hiš je 180.000, 24.000 dučanov (prodajalen), 188 velikih in 177 verskih šol; velikih trgovin je 483, kopališč 169 in 45 mohamedanskih čitalnic. Psov, ki prosto letajo po ulicah, ter mrhovino in drugo nesnago pobirajo, baje štejejo do 200.000.
State poljske kompozicije so našli v Jagelonski knjižnici v Krakovu. Zbirka, katero je našel dr. Adolf Clybinski obstoji iz dosedaj še nepoznanih dvoglasnih in troglasnih kompozicij. Sodeč po značaju teh pesmi, so one nastale okoli leta 1400 ali pa še prej od glasovitega in najstarejšega poljskega glazbenika Nikolaja Radomskega, ki je umrl okoli 1450. Nekatere kompozicije nosijo podpise Rambovski in kažejo jasno slovanski značaj in blago melanholijo poljske elegije. Te kompozicije so jako dragoceni prilog za poznavanje slovanske glazbe v onih časih. Najditelj dr. Chybinski jih bo zbral po vrsti, ter jih bo izdal potem v zvezkih za širše občinstvo.
Dinamitna eksplozija v Albanyu. V kamenolomu v bližini Fort Albanya na Hudsonskem zalivu je nastala pri razstrelitvi neke skale taka eksplozija, da je zletelo v zrak 1000 funtov dinamita. Pri tej nesreči je bilo 25 oseb mrtvih, med njimi lastnik kamenoloma sam in njegova dva brata. Neke vesti pravijo, da so se še mnogobrojni drugi delavci ponesrečili. Eksplozija je nastala vsled močnega potresa pri razstrelbi skale.
Mickiewicz med Portugalci. V Lizbonu je izšla nedavno knjiga Candida Figneirid-a pod naslovom „Figuras literaris“ (Literarne slike). To je zbirka pesnikov in pisateljev, katere je pisec sam sestavil, ali jih pa izbral iz literarnih listov Portugalskih. V lepem številu so zastopani tudi Slovani in med njimi na prvem mestu največji in najslavnejši pesnik poljski Mickiewicz. V nekoliko smelih potezah oriše Figneirid velikega pesnika kot neusahljivi izvor velike duševne moči, katero je on črpal iz duše poljskega naroda. V tej knjigi je prevedena cela „Oda mladosti“ in tudi nekaj mest iz „Panä Tadeucza“. Z veliko simpatijo govori avtor o tem slovanskem velikanu in izražaje poljskemu narodu kakor tudi vsem Slovanom svoje simpatije.
Poštni promet na Francosko. Avstrijsko - ogrska trgovinska zbornica v Parizu, ki je med štrajkom poštnih uradnikov vzdrževala poštno zvezo preko Bruselja, naznanja, da je poštna zveza po stari črti zopet normalna in se priporoča, navadno ekspedicijo pismov po pošti, kakor po navadi, odpraviti. Drugače bi se poštne pošiljatve preko Bruselja preveč zakasnile.
Z bombo nbil brata. Kmet Tomaševič iz Veljušice v Srbiji je bil ob zadnji mobilizaciji tudi pozvan pod orožje. Ko se je vrnil domu, vzel je s sabo nekaj bomb. Te dni se je skregal z bratom in v jezi vrgel proti njemu bombo, ki se je razpočila. Brat je bil takoj mrtev.
Zgorela plinarna. Zgorela je plinarna tvrdke Tom-schik v Toplicah na Češkem.
Samonmor očetovega morilca. V pankraških zaporih se je obesil 26-letni kaznjenec Emil Slanicka, ki je leta 1901 s svojimi brati usmrtil lastnega očeta.
železniška nesreča v Illiboki. Na postaji Illiboka je zavozil osebni vlak v voz, v katerem je bilo pet konj, ki so vredni 75.000 kron. Konji so deloma ubiti, deloma so se splašili. Usmrčen je konjiški varuh, nevarno ranjenih je šest oseb.
Stoletnico smrti Haydenove, ki je uglasbil avstrijsko cesarsko himno, bodo praznovali 31. maja t. 1.
Petrov dvorni fotograf v konknrzu. Iz Belgrada poročajo: Dvomi fotograf Lukahvič je v konknrzu. Pasiva znaša 100.000 frankov.
Veseli zapori. Iz Liberty, Mo., v Ameriki poročajo:
J.	K. Parsons, zastopnik državne komisije, katera mora skrbeti za to, da se jetnikom v državnih zaporih dobro godi, je obiskal tukajšnje zapore, da tako dožene, se li skrbi za jetnike tako, kakor je predpisano. V zaporih je pa bil samo en jetnik, toda ta ni bil doma, kajti pazniki so mu naznanili, da je odšel v mesto in vzel ključ zapora seboj, kajti moral je obiskati nekega znanca. Parsons se je prepričal, da je tukaj za jetnike dobro skrbljeno in vsled tega je takoj odpotoval. Res ameriško!
Dve cerkvi in 110 hiš je zgorelo na Ogrskem v Vasaros Domba v okraju Baranya. Več oseb je ranjenih.
Za nezvesto ženo odškodnino. V New-Yorku zahteva tobačni tovarnar Jack Bells od zobozdravnika dr. Walkerja 50 tisoč dolarjev odškodnine, ker mu je izneveril soprogo.
Novi Zeppelinov zrakoplov danes ali jutri napravi svojo prvo 24 urno poizkušno vožnjo.
Zveza nemških časnikarjev je imela v nedeljo, dne
23.	t. m. v berolinskem državnozborskem poslopju prvo sejo svojih odposlancev. Na zborovanje je prišlo več kot 1000 časnikarjev iz vseh delov Nemčije.
Spomenike nemških pesnikov so oskrunili. V Bi-berach na Nemškem so oskrunili neznani zločinci spomenike pesnikov Schillerja, Goetheja, Uhlanda in Wielanda. Vsem so na spomenikih odsekali nosove.
Strela ndarila v cerkev. V cerkev v Ovili na Portugalskem, kjer so bili verniki ravno zbrani pri svetem opravilu, je udarila strela med deževnim nalivom, ter ubila mašnika pred altaijem in tri osebe. Nastala je grozna nesreča, v kateri je bilo 27 oseb težko ranjenih.
Močan požar v Sibiriji. V Novonikolajevski v zapadni Sibiriji je upepelil požar 700 hiš. Telefonična postaja, poslopja oblastij in bank, kakor tudi velika večina prodajalen je uničenih. Škode je več milijonov rubljev.
Leva roka. V Kraljevcu se je zavzel prof. Walter Simon za to, da pride tudi leva roka do veljave. Ustanovil je skupno z nadzornikom Tromnau om tečaj za to. V teh tečajih morajo otroci pisati, računati, risati tudi z levo roko in po kratkem času se je spoznalo, da so postali učenci enako pripravni delovati z obema rokama. Razstava je dokazala, da ne zaostajajo izdelki izvršeni z levo roko za onimi, kateri so bili dovršeni z desno roko.
Ljudsko šolstvo v Avstriji stane na Češkem 51,726.209 K, na Moravskem nad 18,000.000 K, v Šleziji 3,739.437 K. Od 121 milijonov, katere zahteva ljudsko šolstvo, gre 107 miljonov učiteljstvu. Na vsakega prebivalca pride na Češkem 712 K, na Moravi 6 45 K, v Sleziji 4 57 K. Najmanj v Dalmaciji P36 K. V celi Avstriji je učiteljev 69.555. En učitelj pride na Češkem na 278 prebivalcev, na Moravi 286, na Doljni Avstriji 295, na Pred-ariskem 309, v Salzburgu 310, v Tirolih 342, Koroški 353, v Gorenji Avstriji 413, na Štirskem 445, v Sleziji 462, na Goriškem 493, v Trstu 548, v Bukovini 578, v Galiciji 644, v Kranjski 685, v Istriji 831, v Dalmaciji 863. Te razmere tudi pojasnujejo bogastvo in omiko v dotičnih deželah.
Narodno gospodarstvo.
Pomen gospodarskega načrta za gozd.
Današnje splošne gospodarske razmere nas silijo v to, a'a se rodna zemlja, naj si bo na njej že ta ali ona kultura, ohrani rodovitna, ali da se pridelek na njej po možnosti zviša: zato se mora tudi z gozdom gospodariti po onih načelih, ki so primerna za to, da se njegov reden pridelek ohrani, oziroma, da se ta pridelek za sedanje in bodeče čase zagotovi. Ta ohranitev in zagotovilo vsakokratnega letnega pridelka nista važna samo v zasebnih gozdovih, ki so last kakega posameznika, ampak ‘ pred vsem tudi pri onih gozdovih, do katerih nima pravice samo gospodar, ampak tudi drugi upravičenci, ki imajo svoje pravice na gozdu. Zato obstaja za za-nimance dolžnost, da se ogibljejo vsega, kar bi na trajno porabnost gozda kakorkoli . neugodno znalo uplivati.	! ; ; iis M .
Ker so pri izpolnjevanju teh dolžnosti zanimanj ne le samo neposredno udeleženi, ampak tudi skupnost, in sicer v večji ali manjši meri, se morajo gospodarske omejitve, ki se določijo z ozirom na velikost porabnega gozda in na način, kako se gozd rabi, določiti v posebnem gospodarskem načrtu.
Gospodarski načrt obsega zdaj krajšo, zdaj daljšo dobo, a nikdar nad 20 let, ter se mora po pre-' teku te dobe obnoviti.
Gospodarski načrt, določa, kakor omenjeno, ne le trajno vsakoletno porabno velikost ozemlja skupnega gozda, ampak tudi način, kako se izrablja, posebno pa uspešno varstvo zoper vse, kar bi lahko (gozdu na ta ali oni način škodovalo.
Ne le, da se mora določiti način porabe onega lesa, ki je zrel za sekanje, določiti se mora tudi, kje je treba gozd iztrebiti, pomladiti, izredčiti, določiti je treba način zboljšav in napravo raznih potrebnih zboljšav. Določiti se mora tudi spravljanje stelje ia gozda in določiti tudi, koliko se bo po gozdih paslo, Ker lahko paša ali stelja v yeojb ali manjši meri uplivata na les, se morata v soglasju s postavnimi določbami urediti po kraju in času tako, da je njim škodljiv upliv kolikor mogoče majhen,
Za manjše gozdove, s katerimi se vsled njihove velikosti, lege, kakovosti, prometnih zvez, ne da urejeno gospodariti, zadostuje, dasi to ni v nobeni postavni določbi določeno, če se splošno opiše njih kakovost in razmere, ki lahko na ta ali na oni način uplivajo na obrat, ravno tako se naj razložijo načela, po katerih se bo v bodoče ž njim gospodarilo in način in mera njegove normalne izrabe. Gospodarski načrt je ravno tako'1 kot pri manjših gozdovih opis gospodarstva, obvezen za oba dela, za lastnika in upravičence.
K sklepu še omenimo, da je za krčenje, kakor sploh za vsako spremenitev kulture pri služnostnem gozdu ne le potrebno dovoljenje oblasti, ampak da je potreben tudi soglasen dogovor vseh upravičencev, ker bi spremenitev kulture lahko spremenila pridelke upravičencev.
Stanje setev. C, kr, poljedelsko ministrstvo je izdalo izkaz o stanju setev v prvi polovici meseca majnika, po katerem je stanje jako povjbljno in , se upa na srednje ugodno letino. Ozimine so bile od ostrega in neugodnega vremena Iv začetku aprila precej oškodovane. Najbolj so pa zavirali rast setev sneženi zameti meseca majnika. Zgodnje sejana rž je močno pognala in ako bo sedaj vreme toplo ostalo, bo zelo dobra žetev. Na CeAkem jel pšenica jako dobro uspevala, rž manje; v drugih deželah razun Galicije in Bukovine, kjer je setev, jako pomanjkljiva, je stanje setev pšenice in rži vrlo dobra, ječmen in oves sta v južnih deželah, dleloma tudi v alpskih deželah radi suhote slabo in počasi pjogagjala, ali tam, kjer je bilo dosti mokrote, sta pa hitro in močno pognala. Na Češkem in Moravskem se je setev, dobro in normalno razvijala, le djež in pa sneg v za-
četku meseca majnika sta toliko povzročila na nekaterih krajih v slano, da je postalo žito nekako suho-rumeno. Posebno je bilo to opažati pjri ječmenu na Gornjem Avstrijskem. V Primorju in v Dalmaciji je stanje ječmena in ovsa jako jpoVoJjno, Koruza je na Nižje Avstrijskem, na Štajerskem, posebno proti južnem Štajerskem in na Koroškem že skoraj p,ri kraju z rastjem, na južnem in južnozapaldnem Moravskem pa še v, najlepšem rasfjju. Za najsade krompirja po sudetskih in karpatskih pokrajinah, kakor tudi v goratih krajih alpskih d|ejž(el, je bilje pa vreme v sedanjem Času jako neugodno. V Galiciji in Bukovini so še le zdaj začeli polagati krompir, ker jim zelo primanjkuje dobrega krompirja za nasad. Na Spod. Štajerskem, Kranjskem, v Dalmaciji in Primorju so že okopali krompir, katerega so v aprilp posadili. V, Dalmaciji krompir celo prav dobro uspeva. Detelja je na nekaterih krajih v južlnih, goratih krajih rasdi suhote bolj slabo uspela. Dveletna rudeča detelja^ se je najbolje obnesla na Tlirolskem, v drugih deželah pa jako slabo. Enoletna rudeča detelja in celoma tudi lucerna so dobro razvite in so radi tega tudi -bolje premagale mraz in neugodno vreme. Vinska trta zimskega mraza ni tako dobro prenesla, kakor se je v začetku mislilo. Najbolj so trpele trte v bolj nizkih legali in one stajre» trte, katere so bile že od uši napadene; tako na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem, Južnem Tirolskem, Primorskem in Moravskem. Posebno v okrožjih B|olcan, Neumarkt je je nastopil mraz z dso strogostjo! Škode na trtah imajo 50—89%), kar bo zelp slabo uplijvalo ,na letošnjo pridobitev. Tudi na sadje je slabo vreme zadnjih Časov neugodno uplivalo. Samo v Primorju in v D(al-maciji, dalje tudi v odprtih dolinah na Tirolskem pro* ti jugu je bilo drevje v polnem cvetju in je jako dobro odcvetelo, kar bo prineslo v jeseni obilo sadja. Zelo mnogo so škodovali drevju zajci in pa miši, ki so oglodali dtebla in korenine, zlasti se ljudje pritožujejo rajli tejga po celem Štajerskem in Nižje-Avstrijskem. Vobče bo letošnje sa/dje sredinje dobro obrodilo, jabolka pa celo slabo. Ogrške setve so jako slabe, redke in zlasti plevela dosti. Edino rž je malo bolja, pa še ta je zelo mala, nizka in slaba. —• Hmelj je izdr,a)v in močan in ima močne vzrastke. Rezanje se je povsod večinoma že končjalp in late postavile. Žida se je tudi začela že napeljavah. V nekaterih krajih so uši mlaido brstje poljoneajle in ako ne bo ugodnega vremena bo letošnji nasad hme-tja v tistih krajih pokončan.
Gojitev sviloprejk v Bosni in Hercegovini. Že dolgo časa je gojitev sviloprejk v Bosni in Hercegovini udomačena, 10 d ptridobiljenili vkbkonov odmota-na svila, se je prej ponajveč uporabila doma. Sedaj je pa vlada jela delovati na to, da se gojitev razširi PD vsej Bosni, da si s tem ljudstvo pridobi novih dohodkov, posebno poljedelci v takih časih, ko jim najbolj primanjkuje denarnih sredstev. Deželna oblast je poskrbela za to, da se vzgojno mjurbine mladike v deželnih eraričnih sadjerejških šlolajh, prosta razdelitev njih mjed ljudstvo, in da se preskrbi za gojitelje popolnoma brezplačno potrebna mjiožiba svilo-prejkinih jajčic. Deželna oblast je odrejdila nadalje, da mora vsaka šola- imeti vzorno vzgojevališče, da dobi mladina na deželi smisel za vzgojo in rejo sviloprejk, dalje da podeli pridnim rejcem premije in jim pomaga razpečavati prMdbb/ljene kokone. Murbi* nih mladik in sadik se je razdelilo več kiot pol milijona ter so se po večini nasadile ob cestah, potih in javnih nasadih. Kako pa dela skupni finančni minister Burian, da bi Bosno sjpravil v popolno gospodarsko odvisnost od Ogrske, kaže dejstvo, da dobe rejci potrebna jajčica samo od ogrskega inšpektorata za rejo sviloprejk v Bosni in Hercegovini, ki ima svoj sedež v Szjekszardu na Ogrskem. Tam' se odkupijo tudi pridobljeni kokoni. ZJa vzdrževanje vzornih vzgojejvališč se vsako leto razdele prispevki iz deželnih zakladov. Prošlo leto je bilo V Bosni in Hercegovini 14 okrožji z 188 rejci, ki so se po 57 se-liščih bavili s svilorejo. Za rejo se je porabilo vsega skupaj 2446 gramov jajčic iz katerih ee je pridobilo 3113 kilogramov kokonov. Od kokonov so porabili rejci zase približno 2000 .kilogramov, ostanek so pa prodali na inšpektorat v Szekszardu, 14 rejcev je dobilo premij v skupntm znesku 365 kron, Z veseljem se donšitatjra, 0(a) sd domačini veidnjol tjolj brigajo za svilorejo in upati je, da se ta domača industrija razcvete i,n obogati narodno bogastvo dVeh dežel. Seveda mora avstrijska svilna industrija dobro paziti na to, da dotjička ne bo> spravila v Žakelj ogrska nenasitna industrija.
Velesile in mednarodna trgovina. Zelo interesanten je primerljaj stališča obeh industrijalnih držav Anglije in Nemčije v mednarodni trgovini zadnjih 15 let. Leta 1890. je imela Anglija uvoza in izvoza 73 56 milijard in še delež 20-8%, a leta 1906. je iznašala mednarodna trgovina 125.35 milijard in je delež padel na 15-4%. Delež Nemčije se je v istem času dvignil od 111 na 12'4%. Prednost Anglije pred Nemčijo je upadla v tem času od 9 7 na 5%• Stanje trgovine zadnjih let je sledeče: 1900: Anglija 19-1%, Nemčija 12 T %! 1902: Anglija 18 5%, Nemčija 11*3%; 1905: Anglija 17-4%, Nemčija 11'9%; 1906: Anglija 17 4%, Nemčija 12-4°/0. Na Angleškem se razloči torej od leta 1901. neko stalno padanje, na Nemškem pa naraščanje odstotnega deleža. Francija je zelo nazadovala medtem, ko je Amerika napredovala.
Mednarodna zveza trgovcev železnine seje osnovala v zadnjem času. Ustanovno zborovanje se ho vršilo v krat-keta v Bruselja.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarj e v. Drugače se ne odgovori.
Zelo ugodna prilika!
Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 5 minut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Zidanmost je oddaljen 1 uro, trg Kadeče */2 ure. V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu.
Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi -samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	91
Izkušen samski organist ob enem tudi cerkovnik se takoj sprejme v Leskovcu pri Ptuju.	lil
Ugodna prilika! "9Q
40 m ostankov različnega snkna, samo izvrstno blago za 15 K proti povzetju. Dolgost ostankov: 4 — 16 m. Kanavaz 40 m za 17 K odpošilja Pik Vilhelm, Bronov ob Metavi, Češko.	114
Platneni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu, — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so najcenejši pri izdelovatelju Jožef Anderšek v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. 40 m najboljšega sukna stane 16 K.	112
Pomislite, predno naročite, kako blago dobite! Samo pri meni dobite 40 m kanavasa, oksforda, barhenta ostanke cefirja za 16 K. Dolgost ostankov 6—16 m. H. Breč, tkalnica Nohod.	113
53
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v ÜAMBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni
jApOOOC Restavracija XXXXjjJ
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Prva prodajalna domačega snkna, kakor sukna za gospode in gospe, je pri tkalni ški zadrugi
„Vzajemnost“ Hmoy ob Metavi (češko).
30 m različnega sukna, platno, oksfort, cefir, kanavas itd. (v vsaki hiši vporabno) se vpošlje za 15 K. Vzorci in ceniki zastonj. Od 25 K se pošilja franko. 105
Za birmo priporoča moderne in.aajbol]še slike
Josip Rosenkranz
Grajska ulica 28 nasproti nem. gledališču.
Lepa hiša se zaradi družinskih razmer proda. Naslov v upravn.
II M..m....
Kavo,
žgano in nežgano pošilja po poštnem povzetju v vrečicah po 5 kg poštnine in carine prosto na ise kraje trgovina „Merkur“
I.	Bilc, ilirska Bistrica pri
Reki.
Santos 12 K 50 v. San Domingo 14 K. Poseben cenik se pošlje zastonj in franko.	io9
Za nakup priporočamo tvrdko
M. G. Nepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
lllIlMIlIlIlllllllllilMllllllS
HMF" Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
86 priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, JT posebno altamih in bandernih slik, križevih po-yjr tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- žž ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ^ H času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- 55 dK Sa dela, popravljam tudi umetniško stare nmetne K slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj JT za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
X
23,
V trenutku
Ignac Božič
narodni krojač v Maribora,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 3	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi.
uniči
ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obme na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalne družbe v Žalcu.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in kulantno izplačilo oškodovanim!
Kdor želi trpežno vrhno suknjo,
naj se obrne z zaupanjem na izdelovalca
FRANC STRNSKY v Lišni,
pošta Nemacka (Moravsko).
7 vrhnih sukenj s poštnim povzetjem pp 1 E 20 vin. komad. Kdor knpi enkrat, kupi zopet. V zalogi je principijelno trpežno snkno. Vzorci se ne pošiljajo. 103
Tovarna za žice in mreže
Kunte F. Strašice, Češko
priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, otirače za črevlje, specijalitete žičnih žimnic itd.	102
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ka debelo.	Uda drobno.
Blahut Ivan
O v Bukovici pri Frideku (Šlezija) o
pošilja izvrstno čisto platno vseh vrst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popust. 104
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. . . Slovensko platno m. .	.
Savinsko platno m. .	.
Vojaško platno m. .	.
Domestih platno mrhko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K fraako.
Ljudska hranilnica in posojilnica ? Celjn, »
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/»% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5°/# do 57,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
: Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
(}	Brezplačno reševanje vseh zadev.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v lariiom,
registroma zadruga 2 noomejeno zavezo
Grajski frg šf. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Denarni promet je teinom o^euuneeečnega poslovanja čez en milijon kron,
Hranilne vloge
ee sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila m dajojo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 48/4°/9, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5Vs% i° na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
drain® sr®
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvseisli praznike. — V uradnih arah se eprcpm» in izplačuje denar.
pojasnila m 4a|®Je
in prošnje sprejemajo vsak delavnik
dopoldne in od 2.-
od 8 -b. popoldni
■II.
Pocojltoie« lama Ondi na razpolage domr«č® branlln« naiSralnlk«.
Sveta birma
pouk in priprava za ta sveti zakrament
Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, velja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv poduk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. — Naročnina se lahko pošlje v znamkah.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Maribora.
za solo in dom! Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84

P
Iji/
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
mARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
-V'}
ar
4Ć
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: ::.
Izdelujejo se tndi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
8 sloTenskimi ploščami, čistim in U1 cblllUlUlltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenski brivec!
Prečastiti dnhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupnjem lase.
IVAN BERGLEZ y brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Hotel
O MeMejj cerkvenega orodja in posode O
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognjn. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojimi
Pohištvo I!
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščaije; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
p ,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
i se priporoča za obilni obi^
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila y Maribora.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadrnga Celje",
Edino narodno kamno-
Stavbena in nmetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, pnliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJE
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ’ali betoniranih :: :|rodbinskih*grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udeja-:::	vanje napisov v iste. :::