PRIMORSKI DNEVNIK
,
Abb. JiJ’]ačana v gotovini p AA «.
Postale i	- Cena 90 IIT
Leto XXIX. Št. 97 (8'499)
TRST, sreda, 25. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seJe t/kal* tiskarni tDoteritobn Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskana partizanski dnevnik v zasužnjeni Evrop*.
Ob 25. aprilu
Dro&ja
’’ e zgodovinskih
nevarnost,
da se dogod-
jtpV, Jjj' ------- ■
zivije-i So bili pomembni v lo ČlovP«tnelcega naroda ali ce-{®°tipnr, tva> spremenijo v ste-zivegj avljanje spominov ^ poet . vinskega dogodka niirii- ei° mrtva stvar, ki ^ega, Ve^ ničesar življenj-
^tajah^ii1 letih je morda ?.resWj„ia nevarnost tudi za Jludskpi„nle obletnice vseli ozira odP°ra v severni Ita-faiističnnrna. osvoboditve izpod ^ tod/3) ln nacističnega jar-L . letos te nevarnosti
da
LT So sPet nazorno ^črie »L. nevarnost faši-
restavracije ni *
S, daTtavraciie “ še mi-5'jeijl0 nf vedno lahko pričaka reni.v^de desničarskih sil ?* Sanske ustanove in ^taiva llkansko ustavo. Ta r^lnom^6 razvija seveda v kot drugaonih okoliščino	bila tista v letih
^ ^ n011;.Atoda njen druž-Vssm ltldni smisel je isti.
*?tl0v ItJr^0 združenje partije v^Je - ANPI _ K l°Wški jiJ* vrstah v tržaški, K?°Šo sim, videmski pokrajini “°rc&v ^venskih partizanskih Ptosiavi 9 e 12 dal o 0b letošnji L' riaSriIa Proglas, v /0hovnn do'hesedno rečeno: Sokrati/. Se . sklicujemo na ^Vest it;,.;1?0 m antifašistično w ebrami,Janskih državljanov republikanskih u-h^tim vs&m odkritim in N« sp0?vanevr°m, M bi jih Iti P^oelac dkoPati». Na koncu še v ' Padaljujo: «Fašizem, A 9a jv, az';ih oblikah gnezdih	življenjskih po-
ja doaa^!ZbeneSa in politič-k° Pobijat/1!3 v Italiji, mor ar Zavesa n do njegovega do-sii ijudski?01?23- To je obve-ob t0«_b _ln demokratičnih
te^v, „in demoki Uti 5,. m 25- aprilu«.
Sia fiez0Vnnoi.v Italiji, oH Tr-ri°venij0 0riskc in Beneško >o g do Trbiža, se zave-
■at3vljan?aVaSl ponovl!e-
t,,a Priča ’ ,Ker smo bili dolga slične ^hastega vztrajanja 2?% oijjpafolnosti v zvezi s *uPhaJ^^tojem naše narodne 2adn-	1 tMi ji.
M1 dogodki v Milanu,
rale 0rirV Bimu pa niso J^tičjjg az zmedenega in ra sil “Panja neofašistični ^goči]/3"101™11- ki hi 31. tem,/*1 Povratek na o
foLj/firta k on del Premišljene-f^hmnn rvativnih sil, ki z. drugimi medna-a2v°i dnm ^ skušajo zavreti v Italiji. Prevratn^?fnost fašistič-
večfa ?ltva je torej
Vojt* Ieyijka^rem živimo, se litra- globoko konca zadnje UlS? sile ,*0 spremenil. Pc-tbeČu gošnnri 80 bo,trovale ve-{Stt^kemu in dru-
Pe , Ztiačatfl JU’ zaradi svo-S>Cta “ao več zmož-
SvoMč^ druž-
st' ftar!kemu prevmt-tiig Ja poe] , v®1 poskusi za-C' ker hablJanja demokrat PriZarlo,, to poglabljanje
^ inSS° d°l0čene raz'
ab«11}0 na^m^3 v Italiji posti/0 j ena f ^fbaarodni ravni z ^ ozil.f0aČlsti6nih polfaši-C, v Q0oia vojaških reži-
^UrčSld (daJ1’ šPaniji- Por-btiri i ki	govorimo o
St^da Evrrf1- ze,mljepisno ne toda leži ob atil^lšina morju), z naj-'bib^kega5 ^vJan-’em vloge bv/10 vestinPa,kt,a> Potem z 1^4/a smo° rfhko zaključi-tou2usu ukinnPnca Ponovnemu kČ0 v nČ^Panja zahodne Ev-biou/enaijo “'n° kombimaoije, ^ Lacija0 za tem, da bi de-kjeržaPisana tala le.PuhIa fra-Sv0l,Pa bi J, raznih ustavah,
Vatiw r°kah°^ ajSt obdržali v bčlvhj kkab določem konser-sile do’očene druž-
DiS Pa d°l0Ceni 1judje-tij6kracij0 P10 za resnično de-
krenun-16 za P°giablja-
CSi	ev vsakdanje za-
bs^^je deln?eposredne Parte-kgrajanju ^ega človeka pri S\1)1 bil	dlmžbe, kjer
J Prost 1-aak človek vedno tn/^v v n svoboden.
^torč^ičasf/1 1,etu Proslavlja-Chpos°e kmečke punte Je Č,?venski zemlji. Od 1'^ bavad^110, ved stoletij.
„sPomin m cloveku ne živi Sk^e ue	na tiste dogodke,
V°knS^. d0 zgodovin-žaves£taciJe’ toda v na-tfij° .ostali Matija
'bi \ZllPis?nf^kl ln drugi Pun-s/ V ^ani z velikimi črka-
b«tv bili ^bšji zgodovini t&hi^ialci arDZetJ oasledniiki in W zat!ev0lluci0'navnih ho-S,V novih11/11 naših Predni-fke^6- Osvrč ^merah sodobne kiii^ Par/rin0dl1^1 boj sl°ven-najtPc.0a: s katerim smo neJc povezani, je
najboljši dokaz za to veliko zgodovinsko resnico.
Taki, kot smo zrasli iz našega zgodovinskega boja za naše narodne in socialne pravice, smo danes v spremenjenih političnih razmerah, potem, ki že več kot četrt stoletja nadaljujemo boj proti istemu sovražniku izpred petdesetih let. Zato doživljamo sedanja politična dogajanja v Italiji z veliko večjo prizadetostjo in budnostjo kot drugi ter se z vsem srcem pridružujemo vsaki akciji, ki ima namen zavreti pot vsakršni povrnitvi kakršnih koli oblik fašistične vladavine.
Vsedržavno združenje partizanov Italije je pripravilo ljudsko peticijo za razpust fašističnih organizacij. Dolžnost vsakega našega človeka je, da podpiše to peticijo. Samo z besedami ne bomo razbili fašizma, toda ustvarjanje široke antifašistične fronte z raznimi oblikami boja bo lahko preprečilo prevratniške poskuse.
S temi mislimi in s to zavestjo se tudi slovenski pro-tifašdsti in bivši partizanski borci pridružujemo današnjemu slavju italijanskih demokratičnih in osvobodilnih sdil.
VLADIMIR KENDA
DR. VIOLA BO KMALU ODPOTOVAL V GENOVO
Milanski preiskovalci na sledi drugim fašističnim skrajnežem
Čedalje bolj verjetne povezave med milanskimi neredi in spodletelim atentatom na brzec Turin-Rim - Fašist Petrini zavrača vse obtožbe
MILAN, 24. — Danes zjutraj so se nadaljevala zasliševanja v zvezi s tragičnimi dogodki, ki so se pripetili 12. aprila v Milanu in med katerimi je bil ubit policijski agent Antonio Marino. Namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Viola je nadaljeval s preiskavo, da bi ugotovil krivce in tiste, ki so jih poslali na ulice. Nekaj pred 11. uro je Viola odšel v zapor San Vittore, da bi spet zaslišal mladega fašističnega pretepača Davida Petrinija, ki je znan v milanskih fašističnih krogih kot «Cucciolo».
Petrinija obtožujejo sodelovanja pri pokolu, ker menijo, da je izročil Vittoriu Loiu in Mauriziu Murelli-ju, neofašističnima škvadristoma, ki drug drugega obtožujeta, da sta zakrivila smrt agenta Marina, torbo, v kateri so bile ročne bombe. Zasliševanju je prisostvoval mladeničev zagovornik odv. Ma-gliani. Kaže, da je Viola zaslišal tudi Loia in Murellija. Za sedaj ni predvideno soočenje med obtoženci.
Čedalje manj jasno pa Je zakaj ni Viola še zaslišal fašista Pietra De Andreisa, za katerega pravijo, da je bil glavni organizator demonstracije MSI, v kateri je policaj Marino zgubil življenje. Murellija
liliuiiiiiimiiiiitiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiirtinniiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuii
URADNI OBISK PREDSEDNIKA VLADE V TOKfU
Dragi dan pogovorov Andreotti - Janška
V ospredju vprašanje energetskih virov • Cesar Hirohito sprejel italijanskega ministrskega predsednika
TOKIO, 24. — V drugem dnevu | v politične namene, kar bi bilo v uradnega obiska italijanskega miri- nasprotju s povojno japonsko ustavo.
strskega predsednika Andreottija v Japonski je bil danes govor o vprašanjih energetskih virov. Predstavnik italijanske delegacije je izjavil, da so bili pogovori v zelo prisrčnem vzdušju in da je bil večji del posvečen izključno gospodarskim in trgovinskim temam.
Andreottijev obisk sovpada z okrepljeno japonsko diplomatsko dejavnostjo. V teh dneh so namreč časopisi pisali o potovanju ministrskega predsednika Tanake v ZDA (julija), v SZ (avgusta) in v Evropo (jeseni) ter v številne azijske prestolnice. Danes se je izvedelo, da bo japonska vlada kaj kmalu začela pogajanja s Hanoiem o priznanju sevemo-vietnamske vlade. Čez štiri dni bo japonski zunanji minister Masajoši Ohira odpotoval v Evropo, kjer se bo sestal s predsednikom Titom v Beogradu, z generalnim tajnikom evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Parizu in končno bo imel v Bruslju vrsto pomembnih pogovorov s predsednikom komisije evropske skupnosti Ortolijem.
Med današnjim pogovorom sta Andreotti in Tanaka omenila tudi odnos s Kitajsko ter odnose med Kitajsko in glavnimi zemljepisnimi področji. Govor je bil tudi o stikih med SZ in Kitajsko. Kar zadeva SZ sta Andreotti in Tanaka preučila razvoj odnosov obeh držav z Moskvo ter morebitne skupne pobude za njihovo o-krepitev. Andreotti je obvestil Tanako tudi o svojem pravkar minulem potovanju v ZDA in se je še zlasti ustavil pri finančnih in denarnih zadevah na predvečer pogajanj o novih tarifah.
Pomemben del pogovorov sta oba ■državnika posvetila tudi Latinski A-meriki, kjer obstajajo velike možnosti za skupne pobude. Posebno velike možnosti so za naložitev zasebnega kapitala z vladno pomočjo v Braziliji in Argentini, kjer sta italijanska in japonska prisotnost že dokaj občutni.
Po zaključku pogovorov s Tanako, je bil Andreotti gost v cesarski palači, kjer ga je sprejel cesar Hirohito. Sledilo je kosilo, katerega so se udeležili vsi člani italijanske delegacije.
Po sprejemu pri Hirohitu je Andreotti na čelu italijanske delegacije obiskal tovarno «Nippon electric com-pany», kjer proizvajajo med drugim elektronske aparature za selekcijo in avtomatsko razvrstitev pošte ter za kontrolo onesnaženja ozračja.
Jutri zjutraj, po srečanju z zunanjim ministrom Ohiro, bo predsednik italijanske vlade gost v studiu japonske televizije, kjer ga bodo inter-vjuvali. Zatem bo na vrsti srečanje z vidnimi predstavniki japonske industrijske konfederacije.
Hirohito odložil potovanje v ZDA
TOKIO, 24. — Japonska tiskovna agencija «JIJI» je danes v posebnem dopisu iz Washingtona poročala, da je japonski cesar Hirohito odložil svoj obisk v ZDA za nedoločen čas. Zunanje ministrstvo je kasneje pojasnilo, da je cesar preložil svoje potovanje zaradi nasprotovanja opozicijskih strank, ki trdijo, da bi vlada lahko izkoristila cesarjevo potovanje
Hirohito bi moral obiskati ZDA pred koncem letošnjega leta.
Konferenca o razorožitvi
ŽENEVA, 24. — Na prvi seji konference o razorožitvi po velikonočnih praznikih so govorili delegati Švedske, Japonske in Pakistana. Vsi trije so obravnavali vprašanje podzemeljskih jedrskih eksplozij. švedski delegat je predložil delovni dokument, v katerem našteva vse različne teme, o katerih bi lahko razpravljali na skorajšnji seji izvedencev. Pakistanski delegat se je dotaknil jedrskih eksplozij v miroljubne namene in podčrtal potrebe po mednarodnem pravilniku za take eksplozije.
bo namestnik državnega pravdnika zaslišal spet jutri. De Andreisa, pa kot kaže, v četrtek.
Po vesteh iz sodnijske palače, naj bi dr. Viola v prihodnjih dneh odpotoval v Genovo, da bi ugotovil skupaj z genovskim namestnikom državnega pravdnika Barile-jem morebitne povezave med milanskimi neredi in spodletelim a tentatom na vlaku Turin - Rim, zaradi katerega so za zapahi trije fašisti in sicer Nico Azzi, Mauri-zio Marzorati in Francesco De Min. Po nekaterih glasovih kaže, da so prihajale ročne bombe, ki so se jih poslužili milanski fašisti v Milanu iz vojaškega oddelka v Imperij, kjer je Azzi služil vojaški rok.
V teku so preiskave, da bi ugotovili, kam je zginil četrti fašist, ki je bil zapleten v atentat na vlak, pri katerem je eksplozija detonatorja ranila Nica Azzija. Gre kot zr.ano za 27-letnega Giancarla Rognonija, ravnatelja krožka in časopisa «La feni-ce», glasila zloglasne fašistične organizacije «0rdine Nuovo» ter glavnega pomočnika podtajnika MSI Franca Servella. Med prvimi zasliševanji r.aj bi De Min, ki je nekaj časa zanikal, da pripada desničarskim organizacijam, zatrjeval, da je včlanjen v napredno sindikalno organizacijo CGIL. Policija je njegove trditve kaj kmalu postavila na laž. Omenil je tudi mimogrede, da je raje v rokah policije, kot na svobodi kot Rogno-ni, ki bi se mu utegnilo pripetiti kaj neljubega. Izrecno je omenil smrt znanega fašista Calzolarija, ki je u-tonil v 20 cm vode, nekje v okolici Rima. Calzolari je bil eden glavnih organizatorjev spodletelega fašističnega državnega udara, ki ga je pripravljal «čmi princ* Junio Valerio Borghese.
De Min naj bi govoril še o potrebi neredov v Genovi, kjer fašistične spletke po julijskih dogodkih 1960, ko je padla Tambrorijeva vlada, niso nikoli imele uspeha. Po teh izjavah se je De Min zelo verjetno zavedel, da se je preveč izpostavil in se je zaprl v trdovraten molk. Preiskovalci niso od takrat mogli iz njega izvleči več ničesar.
Dr. Viola je tudi danes zastonj čakal, da bi se mu predstavila fašista Rosati Fracastelli in La Scala. Oba bi moral zaslišati kot priči zaradi mi-
njerji ju do sedaj nista mogla izslediti. Zelo verjetno ju bo dr. Viola, če se mu r.e bosta v prihodnjih urah predstavila, uradno zasumil. Medtem se je izvedelo, da je zasliševanje Davida Petrinija trajalo štiri ure. «Cuc-ciolo* je baje vztrajno zanikal, da bi kdaj koli izročil Loiu in Murelliju ročne bombe.
Namestnik rimskega držav, pravdnika dr. Sica je danes zaslišal Achilla Lolla. Tokrat sta bila prisotna tudi Lollova branilca Mancini in Leuzzi -Siniscalchi, ki sta včeraj predložila zahtevo po osvoboditvi svojega varovanca zaradi pomanjkanja indicij krivde ter zaradi domnevnih nepravilnosti v preiskavi.
Minic obišče Čile
BEOGRAD, 24. — Na vabilo al-skega zunanjega ministra Clodomira Almeyda bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic sredi maja uradno obiskal Čile.
Nerešen spor med uslužbenci in ministrstvom za pošto
RIM, 24. — Dokončne rešitve sindikalnega spora med uslužbenci poštne in brzojavne službe ter ministrstvom za pošto je še vedno daleč. V mnogih italijanskih mestih so se sicer poštni uslužbenci vrnili na delo, toda v mnogih drugih so še v teku stavke, ali pa jih prizadeti nameravajo napovedati v prihodnjih dneh. Zdi se, da obstaja v okviru najpomembnejših sindikalnih organizacij poštnih uslužbencev določena razcepljenost, ki sili nekatere člane teh organizacij, da nadaljujejo samostojna stavkovna gibanja. To velja posebno za nekatere organizacije v južni Italiji, v Rimu in celo tudi v Turinu. Na vsak način glavne sindikalne organizacije, se pravi CGIL, CISL in UIL nadzorujejo celotno stavkovno gibanje ter v teh dneh vodijo razgovore s predstavniki vlade. Na splošno prevladuje mnenje v teh sindikalnih organizacijah, da se vlada noče odreči svojemu načrtu, da bi rešila celotno vprašanje samo s čisto knjigovodskega stališča, se pravi s čim-manjšimi stroški za državno upravo. Vlada skuša pri tem popolnoma ignorirati zahteve poštnih uslužbencev tudi v vidiku daljnoročnega razvoja poštne službe.
MOSKVA, 24. — Sovjetska tiskovna agencija TASS poroča, da bo glavni tajnik KP SZ Leonid Brež-njev obiskal Zahodno Nemčijo med 18. in 22. majem. Vest so potrdili tudi v Bonnu.
V SOBOTO. 28. T. M. V TOLMINU
Prvo srečanje srednješolske mladine z obeh strani meje
V športnih srečanjih se bodo s svojimi vrstniki onstran meje pomerile ekipe liceja «Prešeren» in trg. zavoda «Zois» iz Trsta - Slovenskih dijakov iz Gorice ne bo?
TOLMIN, 24. — Pobuda, da bi prišlo do vsakoletnega srečanja primorske srednješolske mladine, je naletela na vrsto pričakovanih in nepričakovanih ovir. Končno se bo letos vendar uresničila dolgoletna želja in bo prišlo do prvega srečanja srednješolske mladine. Za letošnje prvo srečanje je bil zelo posrečeno izbran Tolmin, saj sovpada to srečanje s proslavami ob 260-letnici velikega tolminskega punta. Zato bo tudi srečanje mladine potekalo v tem vzdušju, liki in vzgledi puntarjev nam še vedno kažejo pravo pot v boju za naše narodnostne pravice.
Organizacijo letošnjega srečanja si je prevzela tolminska gimnazija. Zato je ravnatelj te gimnazije prof. Jesenšek razposlal pravočasno vabila v Gorico, Novo Gorico, Trst, Idrijo, Ajdovščino, Koper in Piran ter Postojno. Tega srečanja pa se na žalost verjetno ne bodo udeležili dijaki iz Gorice, Kopra in Pirana. Prav škoda je, da bo mla dina teh šol oropana koristi, ki jih prav taka srečanja prinašajo, zla-
............................
OB 28. OBLETNICI UPORA PROTI FAŠIZMU IN NACIZMU
DANES V ITALIJI MANIFESTACIJE LJUDSKEGA ODPORA PROTI FAŠIZMU
Socialisti postavljajo kot pogoj svojega sodelovanja z vlado likvidacijo fašističnih organizacij
lanskih neredov. Policija in karabi-tov in starejših bratov za poglab-
RIM, 24. — Ob 27. obletnici, ljanje in nadaljnji razvoj demo-osvoboditve Italije je podpredsed- '	" ’	** 1
nik vlade ter obrambni minister Mario Tanassi naslovil na vse pripadnike italijanskih oboroženih sil poslanico v kateri poudarja posebno, da so se oborožene sile borile v letih oboroženega odpora proti fašizmu in nacizmu skupaj s partizanskimi enotami ter sploh z vsem ljudstvom za svobodo in za neodvisnost Italije.
V svojem pozivu Tanassi poudarja, da danes italijanske oborožene sile predstavljajo jamstvo za neodvisnost države in da so zveste svobodnjaškim in demokratičnim idealom, ki so tesno povezani z razvojnim procesom italijanskega naroda. Na kraju minister Tanassi poziva italijanske vojake, naj nadaljujejo tradicijo svojih oče-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZUNANJI MINISTER TUNIZIJE V SFRJ
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Tunizijski zunanji minister Mohamed Masmu-di ,ki je danes prispel s skupino funkcionarjev tunizijskega zunanjega ministrstva v Beograd na razgovore o jugoslovansko - tunizijskih odnosih in aktualnih mednarodnih vprašanjih, je ob prihodu izjavil, da je zelo zadovoljen, da je po dvanajstih letih ponovno v Beogradu. Poudaril je, da imata Tunizija in Jugoslavija zelo dobre odnose, to je «odnose posebnega prijateljstva«. Masmiudi je v odgovoru' na vprašanje novinarjev rekel, ' da Tunizijo zelo zaskrbljuje položaj na Bližnjem vzhodu, ki bi se utegnil sprevreči v nov tip hladne vojne.' Stalno se govori o razorožitvi na svetu, toda istočasno se po besedah tunizijskega zuna-
njega ministra, stalno povečuje boroževanje v Sredozemlju. Mas-mudi je izrazil upanje, da bo bodoči sestanek neuvrščenih na vrhu prelomnica v politiki in dejavnosti neuvrščenih in poudaril, da politika neuvrščenosti postaja vedno bolj izrazitejša moralna in P0-htična sila. Tunizijski zunanji nii-nster je izrekel priznanje Jugoslaviji in njeni politiki, posebno predsedniku Titu, za njegovo zavzemanje za rešitev položaja v Sredozemlju in zagotovitve miru in varnosti na svetu sploh. Neposredno po prihodu v Beograd so se pričeli razgovori med Masmu-dijem in zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem in njunimi sodelavci. Dopoldanski pogovori so bili posvečeni dvostranskim odnosom. Obojestransko Je
bilo ugotovljeno, da gospodarsko sodelovanje zaostaja za političnimi odnosi in za možnostmi, ki obstajajo za gospodarsko sodelovanje. Med razgovori je bilo dano več predlogov in bilo preučeno več možnosti za povečanje blagovne izmenjave in razširitev drugih oblik gospodarskega sodelovanja. V nadaljevanju razgovora, sta ministra s sodelavci obravnavala vprašanja dvostranskih odnosov in tudi izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o politiki neuvrščenosti in pripravah za konferenco neuvrščenih na vrhu, ki bo letos na jesen v Alžiriji.
B. B.
(Na sliki: jugoslovanska in tuni zijska delegacija ob delovni mizi).
kracije v Italiji. Svoj poziv zaključuje med drugim tudi z vzklikom na čast odporniškega gibanja in svobode.
Jutri zjutraj bodo po vsej Italiji številne manifestacije ob 25. aprilu, dnevu osvoboditve severne Italije. V ospredju so razne pobude Vsedržavnega združenja partizanov Italije — ANPI, ki je v tem trenutku posredni nosilec antifašističnega odpora prot’ vsem poskusom, da bi desničarske sile utegnile izvesti kakršenkoli poskus prevratniškega dejanja v državi. Naj omenimo samo, da bodo predsednik ANPI Boldrini in poslanca Zaccagnini in Pertini govorili v Milanu. Številne manifestacije bodo seveda tudi v drugih italijanskih mestih.
Proslave 25. aprila so seveda sprožile po vsej Italiji precejšnje polemike glede tolmačenja pomena tega dneva v italijanski zgodovini Pri tem so seveda mnenja precej deljena. Naj omenimo predvsem mnenje poslanca Paola Vittorellija, ki pripada glavnemu odboru PSI.
Vittorelli piše v svojem uvodniku v listu «11 lavoro«, ki izhaja v Genovi, da mora vsakršna vlada, kateri bi bilo pri srcu zunanje sodelovanje, ali celo sodelovanje pri vladi socialističnih sil, pripraviti resen načrt za likvidacijo fašističnega prevratništva v Italiji.
V	svojem govoru je Vittorelli poudaril potrebo po izglasovanju zakonskega osnutka glede preiskave vseh oblik fašističnega delovanja, ki naj bi omogočila italijanskemu parlamentu, da ima pregled nad vsemi temi dejavnostmi v državi. Nadalje bi morali vsi vladni organi poskrbeti na podlagi enotnih smernic za ugotavljanje morebitnih stikov uradnikov javne uprave s fašističnimi krogi.
V	zvezi s proslavo 25. aprila moramo omeniti še članek poslanca Luigija Longa, predsednika KPI, ki ga bo danes objavil list «L’Unita». V svojem članku Longo trdi, da je v teku poskus, da se izkoristijo razni atentati in zločini, do katerih je prišlo v zadnjih dneh, v okviru dejavnosti MSI ter vohunskih in provokator-skih središč, za slabljenje demokratičnih in odporniških sil v državi. Vsa ta dejavnost naj bi o-krepdla težnje za preobrat v desničarskem smislu, kar naj bi privedlo spet na oblast najbolj konservativne in reakcionarne italijanske kroge. V tej zvezi je Longo izjavil, da današnja Andreottijeva vlada predstavlja reffio nevarnost za vsakršno demokratično dialektiko v italijanski družbi. Longo pravi nadalje v svojem članku, da Italija zahteva danes vlado, ki naj bi odločno hranila demokracijo v državi ter razbila vsak poizkus fašističnega prevratništva.
Zaključen obisk senatorjev ZDA v SZ
MOSKVA, 24. — Glavni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je v Kremlju sprejel sedem ameriških sena-
Med bivanjem v SZ so se ameriški parlamentarci sestali tudi z ministrom za zunanjo trgovino Pato-ličevom. Med pogovorom, ki so ga Američani imeli z Brežnjevom, jim je ta potrdil pripravljenost Sovjetske zveze za okrepitev in razvoj gospodarskih in trgovskih stikov z ZDA, Rji naj bi temeljili na dolgoročnih dogovorih. Ameriški senatorji so danes odpotovali v Varšavo, od koder se bodo napotili še v Češkoslovaško, Madžarsko, Avstrijo in Belgijo.
Korak naprej k pomiritvi
Pakistana in Rangla deša
BEOGRAD, 24. — Veleposlanik Ban-gla deša v Beogradu Doha, je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je ponudba Indije in Bangla deša o izmenjavi ujetnikov korak k miru in boljšemu razumevanju na indijski polcelini. S sklepom o vrnitvi ujetnikov v domovino, razen 195 vojakov in častnikov, katerim bo zaradi težkih zločinov sojeno, Indija in Bangla deš izražata voljo po obnovitvi prijateljstva in dobrega sosedstva na podlagi suveremh pravic in enakosti vseh držav. Veleposlanik Doha je izjavil, da bo proces proti 195 obtoženim za zločine javen, in da bo vse dokazno gradivo dano na razpolago uglednim mednarodnim pravnikom, ki bodo povabljeni na proces.
Deflacija Severne Koreje prispela v Jugoslavijo
BEOGRAD, 24. — član zveznega izvršnega sveta Trpe Jakovljevski je danes sprejel ministra za prosveto Severne Koreje Kima Seuk Kia, ki je sinoči na čelu severnokorejske delegacije prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Severnokorejska delegacija se bo zadržala v Beogradu do 27. aprila in bo med tem časom poleg razgovora s Trpom Jakovljevskim in z drugimi jugoslovanskimi funkcionarji, obiskala neke kulturne ustanove v Beogradu.
sti, ker krepijo narodno zavest in pospešujejo prijateljske stike med mladino. Srečanje bo v soboto, 28. aprila. Ob 9. uri se bo zbrala mladina na «Brajdi», kjer so lepo urejena številna igrišča. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja tolminske gimnazije se bodo zvrstila športna tekmovanja v odbojki in košarki, kjer se bodo pomerile moške ekipe liceja F. Prešeren iz Trsta, gimnazije iz Nove Gorice, trgovske akademije Ž. Zois iz Trsta, gimnazije iz Idrije in Tolmina. V malem nogometu se bodo srečali Nova Gorica, Idrija in Tolmin, v šahu pa Postojna in Tolmin. Ženski ekipi iz liceja F. Prešeren in trg. akademije Ž. Zois iz Trsta se bosta srečali v odbojki, v košarki pa ženski ekipi iz Postojne in Tolmina. Ob 12. uri bodo zaključena vsa športna tekmovanja, saj bo mogoče odigrati istočasno več tekem, ker je na «Brajdi» na razpolago več igrišč. Po kosilu se bodo od 12. do 16. ure zvrstili ogledi naslednjih razstav: razstave o velikem tolminskem puntu, razstava literarnih del na temo «Kmečki upori na Slovenskem« in filatelistične razstave. Od 16. do 18. ure bo v dvorani kina kulturni program. V kulturnem programu bodo sodelovali prvaki slovenske Opere in dijaki gimnazij in drugih višjih šol. Kulturnemu programu bo sledila prosta zabava, ki bo omogočila dijakom, da se bodo še bolje spoznali in navezali prijateljske stike. Na prvem srečanju bo verjetno napovedan čas in kraj drugega srečanja v prihodnjem šolskem letu. Ravnatelj tolminske gimnazije je v razgovoru zaupal, da je že vse nared in da pričakuje, da bo to prvo srečanje srednješolske mladine oo-teklo v najlepšem redu in veselem razpoloženju, le muhasto vreme bi znalo kaj pokvariti.
Obe preiskavi, v zvezi z milanskim umorom policijskega agenta in atentatom na stanovanje misovske-ga predstavnika Matteija, potekata brez presenečenj. Namestnik milanskega državnega pravdnika Viola bo v prihodnjih dneh odpotoval v Genova, da bi ugotovil morebitne povezave med neredi v Milanu in spodletelim atentatom na brzec Turin • Benetke.
Danes bo v Rižarni osrednja proslava 25. aprila, ki jo prireja tržaška občina. Proslave bodo tudi v Miljah in na Goriškem, kjer so že včeraj počastili spomin padlih s polaganjem vencev.
Sinoči je tržaški pokrajinski svet potrdil sklep o ustanovitvi slovenske
torjev, ki se te dni mudijo v SZ. I paralelke pri zavodu «A. Volta«.
Lon Nolov režim zavrača pogajanja s princem Sihanukom
PHNOM PENH, 24. — Ameriški velebombniki B-52 so danes močno bombardirali postojanke kamboške osvobodilne vojske takorekoč v samem predmestju Phnom Penha. Iz kamboške t prestolnice poročajo, da se je bombardiranje začelo približno ob 4. uri. Številni prebivalci so zapustili svoje domove, saj je obstajala nevarnost, da bi ameriške bombe zadele samo središče mesta. Bombardiranje se je zaključilo ob 6. uri in je poleg Phnom Penha hudo prizadelo tudi trgovsko središče Takhmau, 8 km južno od glavnega mesta.
Kamboški minister za informacije Keam Reth je ponovno potrdil stališče svoje vlade, ki zavrača sleherna pogajanja s princem Norodo-mom Sihanukom. Kamboški minister pripisuje okrepitev bojev v deželi pronicanju severnih Vietnamcev. Keam Reth je obtožil hanojsko vlado, da se še vedno poslužuje Hošiminhove steze, ki drži skozi laoško ozemlje, da bi oskrbovala osvobodline enote v Kambodži z materialom in ljudmi. Moral pa je priznati, da so vladne čete na številnih področjih naletele na močan odpor «rdečih Khmerov«.
V kamboški politični krizi je prišlo včeraj do odločilne prelomnice, ko je ljudska skupščina podelila vladi zelo široke pristojnosti. S to odločitvijo, ki so jo senatorji in poslanci sprejeli skoraj soglasno je bila odprta pot k ustanovitvi razširjenega predsedstva, katerega člani so poleg kamboškega diktatorja Lon Nola še trije udeleženci državnega udara, pri katerem so strmoglavili princa Siha-nuka: In Tam, Sirik Matak in Cher.g Heng. Slednji so kot pogoj za svojo udeležbo v predsedstvu zahtevali odstranitev generala Lon Nola, predsednikovega brata ter razpustitev ljudske skupščine, ki so jo sestavljali izključno predstavniki socialrepubli-kanske stranke, ki jo vodi sam Lon NoL
Saigonska vlada in ZRN sta dosegli sporazum, po katerem bodo o-svobodili prvo skupino civilnih jetnikov. O tem poroča danes saigonski vojaški glasnik, ki pravi, da so sporazum dosegli med sejo dvostranske vojaške komisije, ki je bila v južno-vietnamskem glavnem mestu.
Delegacija ZRV v Saigonu je uradno demantirala vest, ki jo je objavilo južnovietnamsko vojaško poveljstvo, po kateri naj bi bil general Tran Van Tra, vodja delegacije ZRV v okviru štiristranske vojaške komisije, v zaporu v Har.oiu.
Iz Hong Konga sta odpluli dve nosilki helikopterjev, ki sodita v sestavo skupine ameriških ladij, ki je skrbela za nevtraliziranje min v se-vemovietnamskih vodah. Obe enoti sta prispeli v Hong Kong prejšnji teden, ko so Američani prekinili nevtraliziranje min v sevemovietnaro-skih pristaniščih.
TRŽAŠKI DNEVNIK

DANES MNOŽIČNO ZBOROVANJE V RIŽARNI
Protifašistični ustavni red v odgovor poskuse nasilnega prevrata desnice
Na osrednji proslavi 25. aprila bosta govorila inž. Miloš Kodrič in tržaški župan inž. Marcello Spaccini ■ V Miljah bodo na shodu govorili Imbeni, Lucijan Volk in župan Millo
Letošnja obletnica 25. aprila poteka v znamenju proslav spomina padlih za svobodo in demokracijo v Italiji in istočasnega obujanja protifašistične dejavnosti s ciljem, da se prepreči in v kali zatrejo krvave provokacije skrajne desnice in razpustijo fašistične organizacije. Temelj vsake antifašistične enotnosti pa je, v naših krajih, trdna enotnost vseh demokratičnih sil, vzajemna antifašistična solidarnost Slovencev in Italijanov.
Združenje partizanskih borcev ANPI je ob «dnevu odporništva* izdalo proglas, v katerem vabi prebivalstvo, naj se v polnem številu in enotno udeleži proslave v Ri-1 žarni, ki jo prireja tržaška občina s pristankom okoliških občinskih u-prav, pokrajine, sindikalne federacije in borčevskih združenj.
«Tako bomo množično odgovorili na poskuse fašističnega prevrata v Italiji*, ugotavlja ANPI v svojem proglasu. Pri tem poudarja združenje borcev, da so njegovi člani položili včeraj zvečer lovorove vence na grobove in spomenike padlim v narodnoosvobodilni vojni, obenem pa je protifašistični odbor v Trstu, v katerem so predstavniki vseh demokratičnih in naprednih strank in organizacij, začel s - pobiranjem podpisov pod peticijo predsedniku republike, zbornice in senata, da se doseže razpust fašističnih organizacij. Peticijo bodo podpisovali v mestnem središču, na Borznem trgu, v drevoredu in pri Stari mitnici po vnaprej določenem koledarju.
Osrednja proslava dneva odporniškega gibanja pa bo vsekakor zborovanje v Rižarni, ki ga prireja tržaška občinska uprava. Tu> se bodo zbrali protifašisti, katerim je Rižarna simbol mučeništva naših narodov in obenem najresnejši opomin vsakomur, ki bo hotel kdaj obuditi osovraženi in že zdavnaj zgodovinsko obsojeni «novi red» ricinusovega olja, krematorijev in množičnega preganjanja.
Pred samo proslavo v Rižarni, ki se bo pričela ob 10.15 ,bo delegacija občinskega odbora in protifašističnih političnih skupin položila lovorove vence pred spomenike žrtvam nacifašističnega nasilja: v spominskem parku pri Sv. Justu, v Ulicah Ghega in Massimo d’Azeglio, na strelišču na Opčinah in v Bazovici. Odposlanstvo bo z venci odšlo izpred občinske palače na Trgu Unita ob 8.30 in se bo vrnilo v Rižarno, kjer bo polaganje vencev ob 10.30. Takoj zatem bo trojni verski obred: opravili ga bodo katoliški, pravoslavni in judovski svečenik. Sledil bo pozdrav v slovenščini, ki ga bo prebral bivši deportiranec v Buchen-waldu inž. Miloš Kodrič. V italijanščini bo imel uradni govor na proslavi tržaški župan inž. Marcello Spaccini.
Ob priliki je občinska uprava dala nalepiti po mestnih ulicah in okolici lepak s pozivom: «še enkrat 25. aprila izpričujemo občuten spomin na osvobodilni boj, ki predstavlja eno izmed najbolj slavnih strani italijanske zgodovine.
Proti vsakemu nasilju, ki teži k prevratu omikane demokratične dialektike, vrednotimo pomen republiške ustave, ki je sad odporništva ob katerem se morajo vsi državljani navdihovati in zgledovati. Še enkrat se 25. aprila spomnimo vseh, ki so padli za svobodo, pravico in mir.»
Protifašistične organizacije pa so dale nalepiti lepak preproste vsebine, v katerem pozivajo k podpisovanju skupne peticije za prepoved in razpust fašističnih organizacij. Geslo letaka je: «25. april 1945 — vedno*.
Pomembna protifašistična proslava ob priliki 25. aprila bo tudi v Miljah. Prireja jo «svet odpor-ništva», ki združuje demokratične sile miljske občine. Ob 9.30 bo delegacija odšla izpred županstva z venci pred spominsko ploščo Almi Vivodi v Trstu in Liberu Mauru v Starih Miljah. Zatem bo ob 11.30 zborovanje na Trgu Marconi. Manifestacijo so odložili za pol ure glede na poprej napovedani urnik, ker se bodo predstavniki mestne uprave udeležili skupne proslave v Rižarni.
stavo o odporniškem gibanju, bosta ob 11. uri pred spomenikom padlih na Trgu Liberta in nato pred spomenikom na Trgu XXVI. julija prisotna za deželno upravo odbornik za kmetijstvo Comelli in podpredsednik deželnega sveta Pellegrini. Tudi v Vidmu bodo položili vence z napisom «Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina*.
V	Gorici bosta na odprtju fotografske razstave in na spominski svečanosti ob 25-obletnici podelitve zlate kolajne mestu, za deželno u-pravo prisotna odbornik za finance Tripani in svetovalec Cocianni.
V	Pordenonu se bodo svečanosti ob 25. aprilu začele ob 10. uri na Trgu Ellero, kjer stoji spomenik padlim borcem. Deželni odbornik za urbanistiko De Carli bo položil na spomenik lovorov venec deželne u-prave.
V KROŽKU «CHE GUEVARA*
0 procesu proti krivcem 'Za zločine v Rižarni
Krožek «Che Guevara* prireja v petek, 27. aprila, ob 20. uri v sedežu v Ulici Madonnina 19 predavanje tajnika deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja profesorja Galliana Fogarja, na temo: «Tržaška Rižarna v okviru nacistične zasedbe in skorajšnji proces proti krivcem*. Navedena bodo številna pričevanja.
postajo, kamor se bodo pripeljali tudi delovni tovariši iz drugih mest dežele. Od tod bodo v sprevodu krenili po mestnih ulicah do Goldonijevega trga, kjer bo zborovanje. V popoldanskih urah bo sindikalno posvetovanje.
V okviru stavkovnega boja osebja avtobusnih podjetij bosta javne prevoze prekinili ta teden dve stavki. Prvo bodo izvedli jutri popoldne, od 14. do 17. ure, druga pa med samo sindikalno manifestacijo v petek, in sicer od 9.30 do 14.30.
Tržaška občina prireja s pristankom pokrajinske uprave, okoliških občin, združenj deportirancev, političnih preganjancev in borcev, federacije sindikatov CGIL - CCdL - UIL — CISL
PROSLAVO 25. APRILA V RIŽARNI
Spomin osvoboditve izpod fašističnega in nacističnega jarma po uporu demokratične Italije nujno vodi v Rižarno, ki je danes spomenik odporništva. Tu je bilo edino uničevalno taborišče v Italiji, tu se je totalitarno nasilje izražalo v najbolj krutih oblikah. Med zidovi Rižarne, ki so sveti v spominu množic, se bomo spomnili vrednot, ki so jih izpričali padli za demokracijo in antifašizem, katerega vrhunec predstavlja odporništvo, leglo svobode. V Rižarni se izbriše vsaka stranska značilnost pred svetim ognjem usmiljenja in obujanja najvišjih nravstvenih in državljanskih vrednot italijanske republike in mestne skupnosti.
Spored:
—	ob 10.15 se bodo udeleženci zbrali na prireditvenem prostoru
—	ob 10.30 polaganje vencev na kraju mučeništva; sledijo katoliški, pravoslavni in judovski verski obred ter kratek pozdrav Miloša Kodriča, bivšega deportiranca v Buchenwaldu. Osrednji govor bo imel tržaški župan inž. Marcello Spaccini.
Vabljeno je prebivalstvo in vse protifašistične politične sile.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniuiiiiiiiiiiii
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Jutri in v petek stavka avtobusov
Napovedali smo že, da bo v petek zjutraj deželna manifestacija uslužbencev zasebnih in javnih avtobusnih podjetij za korenito reformo prevoznih storitev v naši deželi. Na to manifestacijo vabijo stavkajoči tudi druge delavske kategorije in prebivalstvo, ki na lastni koži občuti posledice desetmesečnega sindikalnega spopada za novo delovno pogodbo v prevoznem sektorju.
Stavkajoče osebje prevoznih podjetij se bo zbralo pred tržaško železniško
Svetovalci vseli skupin, razen fašistov, odobrili ustanovitev slovenske paralelke pri 4. Volta>
Dr. Boris Iskra novi pokrajinski svetovalec ■ Predsednik Zanetti ostro obsodil fašistične zločine
Na sinočnji seji je pokrajinski svet z večino glasov, proti sta namreč glasovala samo misovska svetovalca, odobril sklep pokrajinskega odbora o ustanovitvi slovenske paralelke pri industrijskem tehničnem zavodu A. Volta. Zadevno vlogo je pokrajinska uprava že odposlala šolskemu skrbniku, da jo posreduje v Rim za dokončno odobritev.
O tem vprašanju se je
nje v družbo. Omenil je dobo fašističnega zatiranja in ukinitev slovenskih šol, žrtve in velik delež Slovencev v boju proti fašizmu in nacizmu, nato pa je očital KD in levosredinski upravi krivdo da je tako pozno prišlo do tega ukrepa. Izjavil je, da bo njegova skupina glasovala za odobritev sklepa, če bo dobila zagotovila, da se bo po-
tim obsodbam spet na svobodi. Pri tem jih niti ni motilo, da je kot navaden tat romal v zapor neki drugi simpatizer omenjene skupine. Za «proslavo» so si izbrali predvečer 25. aprila, kot scenarij pa monumentalno stopnišče nad Goldoni jevim trgom.
Tako se je skupina štirih golo-
bradcev odpravila po Ulici Capito ' kraj na zavzela na pristojnih mestih Una k stopnišču. Od daleč jih je razvi a za čimprejšnjo ugodno rešitev in če ' spremljal «starejši» Claudio Luin.
Nad stopniščem so razobesili
diskusija, v katero so posegli ne- ,	,	, ,
kateri predstavniki skupin in na- co zavod postal avtonomen, zadnje še predsednik pokrajine dr. j Predsednik Zanetti je odgovoril, Zanetti. Prvi je spregovoril sveto- 1 da nihče ne more očitati sedanji valeč KPI dr. Boris Iskra, ki je I pokrajinski upravi, da se ne za-ob začetku seje, po običajni for- nima za pravice slovenske narod-
malnosti zasedel mesto svetovalca inž. Coste, ki je podal ostavko, ker je bil izvoljen v tržaški občinski svet.
Iskra je prikazal stališče svoje stranke glede šolstva na splošno ter je poudaril, da se enakopravnost narodnostne skupnosti izraža tudi v možnosti šolanja v vseh vrstah šol, ki jih potrebuje za svoj kulturni razvoj, in enakopravno vključeva-
iriiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillini|Ii|f|||||ii|||||||„ll||l,|ll|III|,II|,II|||I|||mi|II1I|||||||||||||
POZIVI ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA
Ob 11.30 bo torej na glavnem trgu zborovanje. Govorili bodo vsedržavni tajnik Zveze komunistične mladine Renzo Imbeni, pokrajinski odbornik Lucijan Volk v slovenščini in župan Gastone Millo. Nekaj po poldnem bo s trga krenil sprevod do občinskega spomenika padlim borcem, kjer bodo položili venec.
Predstavniki dežele na današnjih slovesnostih
Včerajšnjih proslav 28-letnice o-svoboditve v Gorici se je za deželni odbor udeležil odbornik za finance Tripani. V imenu deželnega sveta se je svečanosti udeležil svetovalec Cocianni. Prisoten je bil tudi odbornik za higieno in zdravstvo Devetag. Na glevnem pokopališču in v spominskem parku so položili lovorova venca z panisom «Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina*.
Danes dopoldne ob 10.30 bosta na svečanosti v Rižarni prisotna za deželno upravo odbornik za delo in načrtovanje Stopper in podpredsednik deželnega sveta Pittoni. V Vidmu, kjer bo predsednik poslanske zbornice Pertini odprl raz-
Podpisi pod peticijo ANPI za razpust fašističnih tolp
Stališče častnikov in vojakov, ki so se borili proti fašizma in nacizmu
Tržaški protifašistični odbor je pozval vse antifašiste naj se udeležijo današnje manifestacije v Rižarni. Pri tem pripominja, da je udeležba tembolj pomembna, ker smo dandanes priča «črnemu prevratniškemu načrtu* v Italiji. Prav je, trdi antifašistični odbor iz Trsta, da meščani tudi na ta način dokažejo svojo privrženost idealom boja, ki se je pričel pred tridesetimi leti.
Nadaljuje se podpisna akcija, ki jo je započela ANPI, za razpust fašističnih organizacij. Peticijo predsedniku republike je podpisalo že več desetin univerzitetnih docentov, stotine študentov, tisoči delavcev. Zbiranje podpisov se v mestnem centru ni pričelo včeraj, kot prvotno napovedano, ker je podpisovanje na odprtem preprečilo slabo vreme. Tako bo antifašistični odbor postavil mizo s peticijami v četrtek od 17. ure dalje v Drevoredu XX. septembra. V petek od 16. do 19. ure bodo podpise zbirali na Borznem trgu, v soboto popoldne pa pri Stari Mitnici.
V zvezi s peticijo so svoje stališče zavzeli tudi častniki in vojaki, ki so se borili v CIL (Corpo Italiano di Liberazione), čigar organizaciji predseduje član protifašističnega odbora polkovnik Ugo Longo. V daljši resoluciji obsojajo fašistično prevratniško dejavnost in infiltracijo reakcionarnih elementov v državnem aparatu. Za vse ! to je kriv politični razred, ki že 25 let vodi Italijo in dopušča obnavljanje fašističnih organizacij. Infil-trirani elementi v državnem in vojaškem aparatu, kakor tudi v krogih visoke finance, pogojujejo — po mnenju organizacije povratnikov CIL — tudi politično življenje države, ki drsi v reakcionarna obeležja.	j
Zato se organizacija povratnikov CIL ne samo strinja s peticijo
ANPI, temveč tudi vabi ostale organizacije povratnikov (ANCFAR-GL, ANET, ANRP), deportirancev in podobno, naj se izjasnijo o peticiji ANPI za razpust fašističnih organizacij. Logično bi bilo, da bi take «poluradne» in «uradne» organizacije povratnikov morale podpreti peticijo. V nasprotnem primeru pa bo javnosti razumljiva in jasna njihova prava politična narava.
Tridnevno zborovanje predstavnikov FEAO
Danes se bodo zbrali v Trstu predstavniki, približno sto evropsko - ameriških organizacij (FEAO — Federation of european - ameri-can federations), ki bodo razpravljali o bodočih stikih med Evropo in Ameriko. Shod bo jutri odprl predsednik FEAO odv. Jan G. van Heurck iz Antwerpna. V petek in soboto se bodo razprave nadaljevale s posegi številnih uglednih domačih in tujih govornikov, vmes pa si bodo kongresisti ogledali znamenitosti Trsta in dežele.
nostne skupnosti, da sklep pokrajinskega odbora ni prišel prepozno, da pa so bili osnutki predlogov predloženi pokrajinski upravi malo pred določenim rokom in da skraja niso bili dovolj jasni. Zagotovil je, da se bo pakrajina zavzemala za čimprejšnji začetek delovanja nove šole, obenem pa je o-pozoril, da bo treba dobro proučiti njeno specifično vsebino, tako da bo zares ustrezala potrebam slovenske mladine.
Pokrajinski svet je nato soglasno odobril predlog, da se pooblasti predsednik pokrajine, da v določenem roku predloži prošnjo za soudeležbo pokrajine pri razdeljevanju sredstev iz socialnega sklada pri finančnem ministrstvu za sanacijo proračunov krajevnih ustanov. Pokrajinska uprava bo v ta namen morala še predložiti načrt za sanacije svojih proračunov. O tem pa bo pokrajinski svet še razpravljal.
Na dnevnem redu je bil tudi sklep o najemu posojila 487 milijard lir za kritje primanjkljaja iz leta 1971, toda ni bil odobren, ker so bili nekateri svetovalci večine odsotni in je za odobritev glasovalo 11 svetovalcev, proti pa 9.
Ob začetku seje se je predsednik poklonil spominu pokojnega sen. Tessitorija, deželnega odbornika Enza Mera in inž. Bartoli-ja, nato pa obširno in občuteno govoril o današnji proslavi v Rižarni ter opozoril na fašistično nevarnost in ostro obsodil fašistične zločine. Položaj je resen, terja odgovornosti in enotne napore za ohranitev vrednot, na katerih sloni in se razvija demokracija, da bo o fašizmu ostal le spomin.
transparent z napisom «AN zmaguje* in nacisbcno runo, obenem pa zalučali primitivno sestavljeno bombo (kovinasto škatlo s karbidom in vodo), ki se je razpočila in opozorila mimoidoče na njihovo početje, ki pa ni ušlo tudi aktivistom bližnje federacije KPI. Ti so golobradce zalotili, jih primerno nagnali v beg in zaplenili transparent. Tega so, skupaj z ostanki kovinske škatle, ozročili agentom političnega oddelka kvesture, ki so kmalu nato prihiteli na mesto. Politični oddelek kvesture zadevo sedaj raziskuje.
Jutri v srednji šoli na Opčinah
Obisk recitatorskega maratonca M. Kneževiča
V našem uredništvu se je včeraj oglasil zanimiv gost, evropski rekorder v recitiranju stihov, Milan Kneževič, pesnik in gledališki recitator iz Beograda, sicer pa Črnogorec po rodu. Prišel je v spremstvu mladega španskega pesnika R. D’Aragona. Vendar njun obisk ni bil v zvezi s Kneževiče-vim svojevrstnim rekorderstvom, pač pa v zvezi s prirejanjem re-citacijskih ur po izboljševalnih skupnostih in šolah v okviru mednarodnega leta knjige.
Milan Kneževič je v organizaciji Društva književnikov ter z organizacijskim sodelovanjem Mladinske knjige iz Ljubljane, Književnih no-vin iz Beograda, revije Tovariš in založbe NOLIT ter pod pokroviteljstvom predsednika Društva književnikov Jugoslavije Cirila Kosmača z več ekipami obiskal že 198 šol v Sloveniji. V teh ekipah so izmenično nastopali slovenski pesniki in pisatelji Tone Pavček, Ciril Kosmač, Ivan Potrč, Branka Jurca, Herman Vogel, Marko Kravos pa še Zvonimir Golob iz Zagreba pa Poljakinja Helena Lazanska, Japonec Honda Hirojaša in Španec R. D'Aragon ter še drugi poleg seveda Milana Kneževiča. Običajno so bili v ekipah po trije člani, po en slovenski in en tuji pesnik ter Kneževič sam.
Obiska take ekipe bodo, kot nam je povedal Milan Kneževič, jutri deležni dijaki nižje srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah, potem pa še dijaki nekaterih drugih šol na Tržaškem in Goriškem. Dijaki se bodo v okviru tega obiska, ki je predviden za čas ene šolske ure, seznanili s poezijo neposredno iz ust avtorjev, obenem pa tudi s potrebno razlago pesmi samih kot obdobij, v katerih so nastale. Sodeloval bo tudi španski pesnik R. D’Aragona.
Za informacijo še podatek: Milan Kneževič drži svoj evropski rekord v recitiranju z nepretrgano rec’tac:jo, ki je trajala 30 ur in 15 minut. Na voljo ima 137 avtorjev in skupno okrog 53.000 stihov. Recitira v srbohrvaščini, ma-kedavščini, slovenščini, angleščini, ruščini, latinščini in starogrščini.
Mučeniki tržaške Rižarne
Na Radiu Trst A bo danes, 25. t.m. ob 15.45 dokumentarna oddaja o dogodkih v Rižarni. Delo, ki ga je pripravil Jožko Lukeš, bodo izvajali člani Stalnega slovenskega. gledališča v Trstu.
OBVESTILO
Glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze se bo sestal jutri, 26. t. m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu.
Ker zaradi stavke poštnih nameščencev vabila niso mogla biti pravočasno dostavljena, velja to obvestilo kot vabilo vsem članom glavnega odbora.
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori prvič v domači dvorani p.d. «1. Cankar*, Ul. Montecchi 6, jutri, 26. aprila ob 21. uri in v nedeljo, 29. aprila ob 18. uri dramsko epizodo Arkadyja Leokuma «So-vražnika?*.
Predstavo so pripravili: režiser A-drijan Rustja, scenograf Robert Ota, kostumografinja Lučana Pribac, lektorica Mira Sardoč ter prevajalec Miloš Vauhnik. V glavnih vlogah nastopata Sergej Verč in Boris Mihalič, igralec na orglice pa je Danilo Glavina.
VERDI
S koncertom, ki ga bo dirigiral Luigi Toffolo se bo v petek, 27. t. m. ob 21. uri začela spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi. Koncert, na katerem bo nastopil tudi znani bolgarski pianist Aleksis Weis-senberg, bodo ponovili naslednji dan ob 16. uri.
POLITEAMA ROSSETT1
Od jutri do 29. t. m. bosta Garinei in Giovannini predstavila na odru Politeama Rossetti komedijo Neila Simona «11 prigioniero della seconda strada*, v kateri bodo nastopili Renato Rascel, lepotica Angela Good-win, Zoe Incroci, Nais Lago, Nietta Zocchi in Mario Carotenuto.
V Avditoriju v Portorožu je do 26. aprila drugi del
MEDNARODNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA
ZA DRUGI MEMORIAL dr. MILANA VIDMARJA
Na čmo-belih poljih se bori 18 velemojstrov in mednarodnih mojstrov iz 8 držav. Igralni čas je od 16. ure do 21. ure, za prekinjene partije pa od 10. ure do 12 ure. Prosti dan, ko se igrajo le prekinjene partije, je danes, 25. aprila.
Vse ljubitelje šaha vabita šahovska zveza Slovenije in
Zavod za turizem Portorož
.............................
Z ZAMUDO ZARADI BURJE
Tanker «Agip Sardegna» odplul na krstno vožnjo
Z novo ladjo (253.000 Ion j je ladjevje ENI preseglo milijon ton bruto nosilnosti
«Avanguardistom»
spodletela
nesmiselna provokacija
Prosluli škvadristi «Avanguardie nazionale* so očitno hoteli proslaviti dejstvo, da sta njihova voditelja Scarpa in Sussich kljub nešte-
Obvestilo izletnikom na Malto in v Tunis
Vse udeležence tradicionalnega izleta »Primorskega dnevnika« na Malto in v Tunis obveščamo, da bo odhod iz Trsta v Pulj. kjer se bomo vkrcali na ladjo, v soboto, 28. aprila ob 13. uri z avtobusi izpred sodnijske pala če na Foru Ulpianu.
Izletnike prosimo, da dvignejo pri vratarju Primorskega dnev-nika v. Ul. Montecchi 6 podrobne programe in vozovnice.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiEUMiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiuiiiuiiiimii
ŠKODA PRESEGA MILIJON LIR
Mladi pobalini razdejali zapuščeno opensko mitnico
Po prijavi sodišču so jih izpustili na začasno svobodo
Marsikdo, ki je1 včeraj dopoldne i Odpeljali so ju na komisariat, šel ali privozil mimo zapuščene {kjer so ju aretirali pod obtožbo
mitniške stavbe blizu bezbolskega igrišča na Trbiški cesti pri Opčinah, se je vprašal, kaj neki se dogaja v notranjosti. Pritlična stavba je sicer zapuščena, od kar je stopil v veljavo davek IVA, je pa še povsem uporabna in so jo celo nameravali preurediti v turistično agencijo. Včeraj pa je v notranjosti treskalo in razbijalo kot da bi hišico podirali.
Na delu pa niso bili občinski uslužbenci, ki naj bi začeli preure-jevati prostore, ■ pač pa skupinica mladoletnih pobalinov, ki so se zabavali s tem, da so razbijali vse to, kar se je razbiti dalo. Nekdo pa je obvestil agente openskega komisariata. ki so prihiteli na kraj. Uspelo jim je, da so ujeli samo dva pobalina, 19-letnega Dina C. in 17-letnega Claudia G., ki sta še uničevala pohištvo.
poškodovanja v obtežilnih okolno-stih. Fanta sta priznala, da sta se udeležila pobalinskega pohoda in sta tudi povedala imena ostalih: 17-letni Paolo B., 17-letni Fabio D. in 18-letni Sergio C. Policisti so vse v kratkem izsledili, jih zaslišali ob prisotnosti staršev in jih nato prijavili sodni oblasti. Službujoči namestnik državnega pravdnika je imenoval odv. Giac-china za uradnega branilca, in ta je vložil prošnjo za izpustitev vseh na začasno svobodo. Sodnik za mladoletne je prošnjo sprejel in tako so se mladi pobalini kmalu po poldnevu znašli na svobodi.
Vseeno pa se bodo morali zagovarjati pred sodniki zaradi prekrška kazenskega zakonika, njihovi starši pa bodo morali poravnati škodo, ki po prvih cenitvah presega milijon lir.
Petrolejska velikanka (253 000 ton bruto nosilnosti) «Agip Sarde-gna», je včeraj odplula iz ladjedelnice «Italcantieri» v Tržiču, namenjena v Lizbono, kjer jo bodo sprejeli v dok, da bi na njej opravili še tista dela na zunanjem delu trupa, za katera na našem področju ni na razpolago ustreznih naprav. Zaradi burje, ki je v dopoldanskih urah pihala na Pancanškem zalivu, je ladja odplula iz Tržiča z nekajurno zamudo.
«Agip Sardegna* je bila zgrajena v tržiški ladjedelnici za družbo SNAM, ki ima svoj glavni sedež v Milanu in ki deluje v sklopu ENI. Ladjo, ki jo bodo vknjižili v genovski luki, so začeli graditi julija 1972. leta. Sredi decembra so v dok spustili vodo, tako da je ladja prosto zaplavala. Enaka petrolejska ladja «Agip Sicilia*, prav tako zgrajena v Tržiču, pluje že nekaj mesecev pod isto zastavo.
Novo ladjo so zgradili pod nadzorstvom strokovnjakov italijanskega pomorskega registra in «Ameri-can Mureau of Shipping*. Ladja razpolaga z 12 bočnimi in 6 centralnimi cisternami s skupno prostornino 320.900 kub. metrov. V dolžino meri 248 m, v višino 26.60 m, v širino 52 m. Pri polni obtežitvi bo lahko plula s hitrostjo 16
Občni zbor Kmetijsk« zadruge
V Prosvetnem domu na Proseku je bil sinoči redni letni občni zbor Kmetijske zadruge iz Trsta. Po poročilu upravnega odbora, ki ga je podal predsednik A. Markovič, poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik S. Orel in po obrazložitvi glavnih postavk iz bilance poslovnega leta 1972, ki jih je prisotnim zadrugarjem in gostom podrobneje razčlenil tajnik A. Kodrič, se je razvila živahna razprava, v katero so posegli številni člani. Njihovi posegi so zajeli nekatera pomembna vprašanja iz življenja in delovanja zadruge, ki se v zadnjem času krepi tako po obsegu opravljenih poslov kakor tudi po raznolikosti novih pobud.
Občni zbor je soglasno potrdil obe poročili in bilanco, ki izkazuje čisti dobiček 1,591.815 lir ter sklenil, naj se polovica tega zneska odvede v redni rezervni sklad, druga polovica pa v sklad za propagandne pobude. Na koncu je občni zbor potrdil za nadaljnji dve leti mandat štirim odbornikom (Markoviču, Kodriču, Gregoriču in J. Sancinu) ter izvolil za novega člana odbora ing. S. Sancina name-vozlov.
sto dolgoletnega zaslužnega odbornika M. Grbca. O poteku občnega zbora bomo še podrobneje poročali
V veljavi deželni zakon o šolstvu
V Uradnem vestniku dežele Furlanije-Julijske krajine štev. 14/1973 je bil objavljen deželni zakon štev. 25 z dne_ 2. aprila 1973, ki vnaša vrsto deželnih posegov za razvoj šolstva. Zakon je že stopil v veljavo.
Zakon določa za področje šolstva po 2,1 milijarde lir na leto za letošnje leto in za 1974 in 1975, 620 milijonov za leto 1976 in po 120 milijonov na leto za razdobje od leta 1977 do 2007. Gre za deželno pomoč na področju univerzitetnega študija, za znanstveno raziskovanje, za nabavo didaktičnih in znanstvenih naprav ter za prirejanje posebnih študijskih tečajev. Z istim zakonom je deželna uprava nakazala 4 milijarde lir za gradnjo novega študentskega doma v Trstu (dva taka domova že obratujeta v našem mestu). Dežela daje nadalje na razpolago nova finančna sredstva za potrebe slušateljev na fakultetah, ki prihajajo v Trst iz drugih središč naše dežele, ki se hranijo v univerzitetni menzi. itd. Končno daje zakon na razpolago krajevnim upravam finančna sredstva za opravljanje raznih storitev v korist visokošolcev iz naše dežele. Manjši zneski so namenjeni razvoju študijskih dejavnosti v okviru višjih srednjih šol.
SPD TABOR — Dramski odsek Opčine
V soboto, 28. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah ter v nedeljo, 29. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah
C. GOLAR
DVE NEVESTI
Veseloigra
Režija ANTON PETJE Vljudno vabljeni!
Kino
Nazionale 15.00 «FrateUo CoIU|^.' Compare Orso e Comar Walt Disneyeve risanke.	j
Fenice 15.00, 17.15, 19. > pon-serpente*. Yul Brjmner,	film-
da in Dirk Bogarde.	non
Grattacielo 14.30 «L’uomo Lino seppe tacere*. Barvni Ventura in Lea Massari-Excelsior 10.00 m 1 • Barvna «Fliper contro i pira'1* risanka.	9n 20.20»
Excelsior 14.30,	16-20.	• ' jjlla
22.20 «Malizia». Tina Arnnonb ^ Brignone, Angela Bu.ce' , jg, letom-Prepovedano mladini P°° della
Id,. M «»■ “"jSi terra* Barvni	Montaiban.
Dowall in Riccarao drjan0 Ce Ritz 15.00 «L’emigrante*. Barvtf ientano in Claudia Mon.
film-	, r^r un lup0>'
Aurora 15.00 «Trappola Pf ^^godo. Barvni film. Jean Pa ^ letom-Prepovedano mladim P	mam
Capitol 15.00 «Anche | jn Giu' giano fagioli*. Bud Spencer liano Gemma. Barvni _oarisci e Cristallo 15.00 ‘Spruzza, špara*. Walt M®«** annoi* c°-Filodrammafico 15.0° «Gl1 on0re»-scialunga. disonorata	FraDco-
sr •***
Moderno* 1410	.
ni- film. Igra
Vittorio Veneto 14-30	1
omicidio per uno študent^ „
| film. Igrata Massimo
Martin Balsam. m.v0nte»-Abbazia 15.00 «Senza m Gravina-Trintignant, S. Audran,
Barvni film.	safari	P®
Astra 15.00 «Tarzan.e un ^don duto». Barvni Mm-
floott.	chiamereffu
Impero 15.00 «u° MeIat0 ul drea*. Manangela Manfredi. Barvni	^s>-
Ideale 14.30 «1	Ne«*’3"
Barvni film. Igrata in Graham KilL	_____-
KINO NA 0PČIN5!!
predvaja danes ob l5^ jES, «LA BANDA Dl J&S* smTt na Sejal je preplah m svojem najbolj z skem pohodu.
Včeraj-danes
Danes, SRED-V 2
DAN VSTAJE V iTAto ^
Sonce vzide ob 5.0^ l4.02 "^45
19.04
na
Viiuc —	14,02
vzidedfui hbza2fe-°b
ČESuv
BIRME 1973	. & m
Presenetljivo
ZLATNINE - ZLA seIK0 - Velika izbira ur Posebni popusti.
Urama in zlatarna^ ^
cjuitori0 *
Trieste. Largo Sa»
Trst
Prosvetno društvo «1. GRBEC« Škedenj
priredi v petek, dne 27. t. m. ob 20. uri
FILMSKI VEČER
na katerem bodo predvajali filma iz osvobodilnega boja
—	DOKAZ POD ZEMLJO
—	1 NI 3
K obilni udeležbi vabi odbor. Vstop prost!
Razstave
Čelno trčenj'e
zaradi spolzke ceste
Sinoči okrog 20. ure je bilo precej težav s prometom po Ul. Brigata Casale pred smodnišnico, kjer je iz cisterne steklo nekaj nafte, ki se je razlila po asfaltu. Cestišče je seveda postalo skrajno spolzko in avtomobilisti so v kratkem obvestili policijo o nevarnosti. Ko pa so prihiteli na kraj uslužbenci cestnega podjetja ANAS, je bilo že prepozno: pripetila se je prometna nesreča, ki na srečo ni imela hudih posledic. 42-letni uradnik Marijan Vuk iz Vojkovega nabrežja 22 v Kopru je zdrsel na asfaltu s svojim fiatom 124 in trčil v fiat 850, v katerem se je vozila 56-letna Maria Colenc por. Pertot iz Ul. Bo-nomea 249. Pri trčenju se je Vuk samo laže poškodoval in v bolnišnici so mu dali le prvo pomoč, na kar ga je žena spremila domov s taksijem. Pertotova se ni ranila.
Uslužbenci ANAS so cesto po suli s peskom.	I
V	«Kraški galeriji« razstava del slikarja Jožeta Cesarja.
V	galeriji Rossoni razstavlja svoja dela slovenski slikar Silvester Godina, ki je pripravil kakih trideset olj V glavnem gre za cvetje in pokrajine.
V	Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška štev. 20. razstavlja Deziderij Švara.
V	umetniški galeriji »La Lanteraa« bo Jože Ciuha razstavljal svoja dela do 4. maja.
Prosveta
Ansambel «Kraški cvet* priredi jutri, 26. aprila 1973 ob 21. uri v prosvetnem domu v Bazovici zabavni večer. Sporedu bo sledila prosta zabava s plesom. Vabljeni vsi vaščani in ljubitelji domačih in narodnih viž.
PD «F. Prešeren« - Boljunec priredi jutri, 26. aprila ob 20.45 v srenjski hiši predavanje fotoreporterja Maria Magajne o boljunskem maju in dolinski majenci. Predavanje bo spremljalo veliko število barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni!
------------------"Ija ternPf‘u.4
i Vreme včeraj: naj' jj, uo b, 12.7, najnižja 10’9’k 1004.2.	^
stopinje, zračni pr 15 km s S 62-rahlo narašča, veter	Uaga ^
33 km na uro, vzh ^ ^1, odstotna, padavine • . lo raz^ , bo oblačno, morje ^lQ stoPw temperatura n»rja
ROJSTVA IN SMRTI ^ v Dne 23. in 24. aprila ^ pa Trstu rodilo 16 otx0 ’
30 oseb.	■ stanis!aV gjj-
UMRLI SO: 75-letm ^
60-letna Pia Giacchfn!ietni seppina ZavadlaL do Cecj»e ’ ce Zanier, 72-letni RIC 74.ietni ? sjco. letni Basilio Gant, Angelo sco Cernetich, 6&l?“LrlIzzs- “g.ietiu 54-letni Umberto Raenco, e fo-Eugenia Bertob vd ^ MajjV' Antonio Vecchi, .ietni „8. S1' schiatti vd. Viola, peveglia » por-chia, 76-letna	Srd>$>
monetti. 46-letna FernaAntonia \0ci» Deissenberg, 29-letna gl.jetna tteo 2C-letni Paolo Biond.	^ M	^
Frausin vd. Ubaldmr	fraJ
Vesnaver, 93-letna ^ Tra«*V Bonifacio, 79-letna	g r0e'
87-letna Ameba ^imonedr.jetr11 Pierina Sturolo v • -^pcles. .gjett1 secev star Cristian1	viW°^, trucc'.°
Maria Bemardon P°p letni	6 -
Giordano C0*16''32’ v0	D^0 !lb.	6'
Proietti, 51-letm Savo	T0ac»
letna Lidia Tonuzza P
letni Pietro Lavince^_
—
DNEVNA SLUŽBA ^
(od 13- do l*' l2. (
Vielmetti, Borz™
Ul. Rossetti 33; A^3 g^Ana3' re, Largo Piave .
S. Anna 10 (Kolonko'	rN
N°Č^ Sfdo 8-30)Oa^°’
Jod 19.3»	l6. O^vr
1 čel m
(0d 19.30
Biasoletto,
Ul. Bemirn 4; Al na 11; Sponza, UL jan).
Po kratki bolezni nas
je nenadoma zapustil naš
VLADIMIR MIRKO PERIC
gostilničar
Pogreb bo jutri, 26. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti štev. 35.	hče'%
Žalujoča žena Anica z sin ®L. Delta z možem in hčerk«, jB 0tP z ženo, sin Zdravko z otrok0 . koma, sin Iztok z ženo ,rlIžino nečaka Anči in Oskar
drugo sorodno
Slivno, Nabrežina, 25. aprila 1973
GORIŠKI DNEVNIK
PO DVEH MESECIH SKRBNIH IN RAZBURLJIVIH PREISKA V
Razkrinkana tolpa stanovanjskih tatov: trije v rimskih zaporih, dva pa mrtva
Skupno so ukradli v našem mestu 50 milijonov lir blaga Dva sta umrla pri trčenju med zasledovanjem v rimski okolici
sJ}* tatov, ki je v zadnjih me-šetn ^radla več stanovanj v na-
2a s» in se pri tem izkazala linico pravih profesionalcev, razkrinkali. Agenti le-
80 odkrili samo nekaj «droh-lO.^al tatvin je bil v soboto,
Weg °ddeika so aretirali tri ta-djjj ■ druga dva so sicer zastekli?.. m.ed zasledovanjem z av-oba t1 njihov avto trčil in ddtato Podlegla poškodbam. Od pa „ Plena 50 milijonov lir ti*)ic».
10, Vai tatvin je bil v ouulhaj fiokiw'rUaria letos, ko so hlad-v la predrzni tatovi vlomili v rj]an2vanje Pietra Di Pretoria ja v' Ituma 23, Vittoria Canciani-ChjfigRomagna 4 in Umberta fedu v? V Miramarskem drevo-Vrpj Ukradeno blago je bilo vs^T° uad 16 milijonov lir. V ^'derih so se poslužili iste °t)€ne6 v^oma in hladnokrvnega, 1*5* Pa vljudnega ravnanja s da bi’, so jih opazili na delu, tako ne vzbujali sumov.
. Rasle
S^'0 nedeljo, 18. februar-flji .• v®rli v drugi dve stanova-
iv/r . V'J- v siariuvdinja vrueua
36, w«>rija v Ul. Tor S. Piero Co^jJ^halda Magrassija v Ul. V<j. ^tiAaie 25 in Anne Zanini bil piJ>rain')^e ravnotam. Tokrat je Bost r? s!cer Polj omejen, vred-tniijj Pa j® vseeno presegala 5 tatovi °V '*r' 'Lida to nedeljo so
sled,'1 jPUatili za seboj pomembno odkrit] Povedla do njihovega v plJa' Reki stanovalec poslopja
•t t' \ .č\rv*w. -_; _ i	or •	___
njihiC Uommerciale 25 je opazil tablicn S1 zabeležil evidenčno šal, kau R°ma E 31083) 111 iih sli-
sk,
SO se pogovarjali v rim-
*genti
narečju.
^ tržaškega letečega oddel-kol6ge ^aProsili za pomoč rimske vest, j ln. ti so jim posredovali Padala ^ ^ evidenčna tablica pri-Sa
nekemu fiatu 500 ki so Avto7k-anCi okradli že leta 1969. Pa L A §a je opazil stanovalec, ■atovj .tl zelo velik. Torej štirje ■ n'rru?™or se jih je udeležilo 12 Rima” • Podvigov, so bili 2 nfcrarj ln so se vozili v avtu N^adeno tablico.
i^šave150?9®! tega so se začele pre-, hiaria VseJ Italiji. V noči 19. v ’ tor?i en dan P° zadnjih ^ ob' •S? tinančri stražniki izvid-pPazjjj !2“°du avtoceste pri Rimu ^katef^biv avto znamke BMW, Ve]pi- 80 se vozili štirje mlade-av, 1 jim, naj se ustavijo, P^al; J®’ ki so ga pozneje identi-vCotleja ■ ““-letnega Salvatoreja Co-h beg, .12 Rima, pa se je pognal /!%' ga je stalo življenje. Po b*b Ceg*!?1^!1 zasledovanja po praz-Fphja, ],j . v okolici Rima, zasledo-H3 je 1®. kilo izredno dramatično, jzthi
la^l
v°znik, v upanju, da bi se je „2?s^edovalcem, vozil brez
H«ltu jjj avto zdrsel na mokrem a-v? niogj,Se zaletel v obcestno drevo, ri- etiič i -S^ bila mrtva šofer in .(kali ’ ** ie sedel ob njem. Iden->ega Sa za Sandra Meschina, ^čta ,et -t2 Rima. Po pričevanju spj . ažnikov je sedel na pred-1,1 haj ezu in, ko so veleli šofersko tp^ Ustavi. je imel pred seboj
n?9 n; bilo
so :“Cen
P*ii,
vrečo. V razbitinah av-da 7'*“.vreče, iz česar so skle-'ataačen J° i® med begom odvrgel. o1 Se Vn»-rre®ted ob cestah, koder t.0, kgf .*J’. ni rodil sadov, verjetji, se je rnedtem zbralo veliko ^tespj vrečo nekdo našel in jo
bllad'
?i*b	ki sta sedela na zad-
r^tnicn	80 PrePoljali v bližnjo
flrab so ■ V kionterotondo. Identifi-.6tHja p. 23 24-letnega Maura Co-0^ ^ ’ma in za 19-letnega Mas-; ?nto p«, 2arinija iz Castelr.-uova di kovajc- ^'mu. Proti njima pa pre-^1° so j,,n,so imeli dovolj dokazov, kip,, morali izpustiti na svobodo, bj.^dtem
2^ kjer 5Pa 80 nekateri stanovalci
sT? njihovi P°iaviIi tatovi- sp°-
it. Je snpf 6 8l*ke- še več, 16. marca sb,S nodohnPt>iavila skupina tatov, ki tri^Vanip ?, tehniko okradla najprej klaJ^esco 7rruccia Buttignonija v k?? so ni aaslednjo nedeljo, 18. 2K R°fchi 2radH stanovanje Giorda-2bežali chissana v Ul. Locchi 12 in
iti aprHa snubil0”1 16 milijonov lir. slcer v bla sPet na delu v Trstu stanovanju dr. Spigna v
Ul. Martiri della Liberta 19, kjer so ukradli 8 milijonov lir blaga.
Preiskovalci so zasumili nekega znanega rimskega tatu, 21-letnega Maria Molinarija, ki je bil prijatelj štirih že identificiranih tatov. Rimski agenti so mu pregledali stanovanje in odkrili del plena zadnje tatvine v Trstu in še razne druge stvari, za posest katerih ni imel Molinari utemeljenih razlogov. Domnevajo, da je to del plena tatvine, ki so jo v istih dneh izvedli v nekem stanovanju v Vidmu, kjer so ukradli blago za približno 5 milijonov lir vrednosti. V stanovanju je Molinari hranil tudi vrsto vlomilskega orodja, ki je točno odgovarjalo tistemu, s katerim so vdrli v tržaška stanovanja.
To je prepričalo tržaškega namestnika državnega pravdnika dr. Bren-cija, da je izdal zaporni nalog proti Molinariju in proti preživelima tatovoma prvih podvigov v Trstu. V Rim so se podali podčastniki tržaškega letečega oddelka Furlan, Geromella in Luongo, katerim so se v Rimu pridružili še drugi agenti. Molinarija so takoj zasledili, razno sorodstvo, ki je
bilo zbrano v njegovem stanovanju, pa je skušalo na vse načine ovirati agente, da bi medtem Molinari lahko zbežal. Ko so ga ujeli in prepeljali v zapore v Rebibbiji, pa si je poskusil prerezati žile z britvicami.
Tudi aretacija Corettija je bila. razgibana: izvedeli so, da biva v nekem velikem poslopju v obrobni in revni rimski četrti in prav vsi stanovalci so prisegali, da ga niso nikoli videli. Tako se je moral vodnik Furlan «preleviti» v agenta zavarovalnice in pod pretvezo, da mora pregledati poslopje, da ugotovi stabilnost podpornih zidov, je pobrskal od kleti do podstrešja in končno odkril Corettija. Edinole Lazzarinija so aretirali brez težav, ker so ga prepoznali agenti neke izvidnice, ki je vozila po rimskih ulicah in v nekaj sekundah so mu nataknili lisice.
Kljub aretacijam pa agenti tržaškega letečega oddelka, pod vodstvom načelnika oddelka dr. Petrosina in ob sodelovanju rimskega letečega oddelka nadaljujejo s preiskavo, da bi odkrili morebitne druge člane tolpe «gentlemanskih» tatov.
TRŽAČANA TRČILA V FRANCOSKI AVTO
Resne posledice trčenja na povratku s potovanja
Oba brata so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jima ugotovili zlom kolena
Velikonočni prazniki so se žalostno zaključili za brata Mocolo. Odpravila sta se na izlet po bližnji Istri in včeraj popoldne sta se vračala v Trst. Ko sta privozila z avtom giulia alfa romeo do Kozine, namenjena na mejni prehod pri Pesku, pa je v njun avto čelno trčil francoski avtomobil, ki je privozil iz nasprotne smeri.
Pri trčenju sta jo Tržačana iz-kupila:	36-letni natakar Romano
Mocolo iz Ul. Carpineto 10 si je zlomil pogačico v levem kolenu in ranil po obrazu, njegov starejši brat, 46-letni invalid Giovanni Mocolo iz Ul. Pasquale 71, pa si tudi zlomil levo koleno in se porezal po rokah.
Oba so prepeljali z jugoslovanskim rešilnim vozom v tržaško bolnišnico, kjer so ju sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 60 dneh.
Uklenjflia tihotapca zbežala čez mejo
Na velikonočni ponedeljek dopoldne se je na mejnem bloku pri Pesku pripetil neobičajen dogodek. Dva italijanska državljana, ki sta bila zaradi tihotapstva uklenjena v lisice na jugoslovanski strani meje, sta izkoristila trenutek nepazljivosti carinikov in uklenjena prebe-žala v Italijo.
Omenjena italijanska tihotapca so zasledili skupno s tretjim pajdašem po uspešni akciji obmejne milice in carine iz Kozine. Ujeli so jih v avtomobilih z vtihotapljenimi oblačili, ko so se mudili v Lipici. Ko pa so vse tri pripeljali uklenjene na mejni blok, da bi jih izročili carinikom, je dvema uspelo pobegniti.
Ker sta italijanska državljana, ju seveda italijanska obmejna policija ni hotela izročiti jugoslovanskim organom. Nasprotno, poma-
gali so jima, da so se znebili... nadležnih lisic.
Jugoslovanskim carinikom je o-stal tretji tihotapec in plen: trije avtomobili in vtihotapljena oblačila.
HRANILNICA IN POSOJILNICA na Opčinah
VABI
svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 29. aprila ob 10. uri v zadružnem sedežu na Opčinah, Bazoviška ulica 2.
V KROŽKU «MORANDI»
Fotografska razstava o grškem odporništvu
Odbor za solidarnost z grškim ljudstvom vabi na dokumentarno jo-tografsko razstavo o borbi grškega ljudstva proti fašizmu, za mir in demokracijo, od 1936. leta do danes. Razstavo, ki bo v kulturnem krožku «Rodoljo Morandi» na Trgu Stare mitnice 11, bodo odprli danes, 25. aprila ob 18. uri.
Razstavljena bodo tudi dela Ge-tulia Alvianija, Tojfola Anzila. Au-la, Carla Giussija. Tonina Cragno-linija, Pina Mocchiuta in Marcella Sandrellija. Izkupiček prodaje bo šel v prid grškega odporniškega giba \i. Razstava bo odprta do 3. maja.
Tržaška občina išče kopališke čuvaje
V poietni sezon* bo tržaška občina, kakor vsako leto, zaposlila tudi letos določeno število kopaliških čuvajev. Vsi, ki bi se radi v poletnem obdobju zaposlili na tržaških plažah in imajo ustrezen patent kopališkega mojstra, morajo nasloviti na oddelek za osebje tržaške občine (Trg Unita 4, II. nadstropje, soba št. 93) prošnjo na navadnem papirju. Kdor nima navedenega patenta, si ga lahko preskrbi v uradih tržaškega pristaniškega poveljstva.
Urnik trgovin
Danes, 25. aprila (obletnica osvoboditve) — Vse trgovine bodo zaprte.
Brivski in frizerski saloni bodo ves dan zaprti.
• Združenje nudistov «Liburnia» organizira L maja izlet na Crveni otok pri Rovinju. Odhod z lastnimi vozili ob 7.30 z Verdijevega trga. Od Rovinja na Crveni otok z motornim čolnom. Povratek v Trst isti večer.
Za vse informacije je na razpolago združenje «Liburnia» vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure v svojem sedežu v Ul. Imbriani 12, tretje nadstropje.
Del pleua,^ki«Mrga-adkrili v Molinarijevem stanovanju
VČERAJ; NA PREDVEČER DRŽAVNEGA PRAZNIKA
Na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši svečana predaja ostankov treh padlih
Čast sta jim izkazala oddelka jugoslovanske ljudske armade in italijanske vojske ■ Ostanke treh padlih garibaldincev so nato prenesli v Štarancan
Veliko ljudi se je zbralo včeraj opoldne na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši, kjer je bila svečanost ob priliki prenosa posmrtnih ostan ; kov treh v Sloveniji padlih gari-: baldincev iz Štarancana. Obmejne | oblasti so promet za približno pol i ure ustavile, zaradi česar sta i na obeh straneh nastali dolgi ko- J Ioni avtomobilov.
Posmrtne ostanke Feliceja Cet-tula, Giuseppa Marija in Erminia Cimitana so zastopniki jugoslovanskih vojaških oblasti in Zveze bor-, cev NOB prinesli iz pokopališč v Novem Mestu in v Idriji, kjer so trije garibaldinci doma iz Štarancana, med osvobodilno borbo padli. Do meje je posmrtne ostanke treh | padlih, ki so jih v lesenih skrinjah nosiili njihovi bivši soborci, spremljala jugoslovanska vojaška | godba in oddelek jugoslovanske l armade. Vojaki so na bloku padlim izkazali zadnjo čast.
Na italijanski strani meje je bila postrojena častna četa 53. pešpolka «Umbria», ki je nastanjena nekje v bližini Gorice (v tej četi je bil tudi naš rojak Robert Ter-pin iz Podgore) in manjši oddelek vojakov 82. pešpolka Torina, ki so od jugoslovanskih vojakov sprejeli skrinje s posmrtnimi ostanki treh garibaldincev. Vojaški kurat je ob prevozu blagoslovil tri padle, nato se je sprevod pomaknil na začetek Ulice Alvlano, kjer so skrinje položili na vojaški tovornjak s katerim so jih Drepeijali v Štarancan.
Svečanosti na meji se je udeležilo, kot smo že uvodoma omenili, veliko ljudi. Novogoriško občino je zastopal podpredsednik skupščine dr. Vinko Mozetič, z jugoslovanske strani so bili prisotni številni zastopniki zlasti bivših borcev. Med italijanskimi zastopniki smo opazili predvsem zastopnike bivših partizanov in organizacije ANPI. Goriško občino je zastopal skupno z nekaterimi funkcionarji podžupan Ferruccio Fantini, ki je tudi prvi položil cvetje na skrinje s posmrtnimi ostanki treh padlih. Prisoten je bdi podžupan iz Štarancana Giuseppe Del Degan. Prisotni so bili tudi podpredsednik pokrajine Waltritsch ter občinski svetovalci Brajnikova, Chia-rion, Pirellova ter zastopniki vseh rodov vojske in policije
PISMO UREDNIŠTVU
Pomanjkljivosti smetarske mestne službe v Gorici
Kam s trdimi predmeti, ki ne smejo v plastične vreče?
Skrinje s posmrtnimi ostanki izročajo predstavnikom vojske
Občinska uprava v Gorici postopoma razširja svojo smetarsko službo tudi na predmestja, kar je vsekakor hvalevredno delo, saj so bili v tem oziru marsikateri mestni predeli zanemarjeni. Vendar pa ne moremo reči, da so vse novosti, ki jih občinska uprava vpeljuje, j tudi dobre, oziroma take, da izboljšujejo dosedanji položaj.
Tako na primer ugotavljamo v Stražicah, da so pri nas uvedli plastične vreče za pobiranje smeti in odpadkov. Slabo pri tem pa je, da v take vreče ne smemo polagati nobenih trdih odpadkov, vključno, steklenih kosov, pločevinastih škatelj in podobnih odpadkov, ker bi taki predmeti lahko raztrgali vreče. Dejstvo pa je, da so ravno take vrste odpadki, ki bi se jih radi znebili, pa jih nimamo kam dati. Zato bi bilo mnogo bolje, če bi tudi pri nas nadaljevali s pobiranjem smeti in odpadkov po starem sistemu s pločevinastimi posodami za smeti.
Tudi glede pometalnih strojev, ki naj bi odpravili pometače in pocenili ter izboljšali to službo, i-mamo svoje pomisleke, ker smo ugotovili, da taki stroji, ki so povrh vsega še zelo dragi, opravljajo to delo površno in neredno.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB 25. APRILU
Danes popoldne v Standrezu osrednje partizansko zborovanje
Zjutraj bodo zastopniki borcev in drugih organizacij položili vence pred spomenike padlim
Snočne proslave tw pokrajini in v Sovodnjab
Stavka uslužbencev občinskega avtobusnega podjetja
Uslužbenci občinskega avtobusnega podjetja bodo jutri in pojutrišnjem stavkali nekaj ur zaradi obnovitve njihove delovne pogodbe. Avtobusi torej ne bodo vozili v četrtek, 26. aprila od 14. do 17. ure in v petek, 27. aprila od 9. do 17. ure.
OBVESTILO
Glavni odbor Slovenske kulturno • gospodarske zveze se bo sestal jutri, 26. t. m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu.
Ker zaradi stavke poštnih nameščencev vabila niso mogla biti pravočasno dostavljena, velja to obvestilo kot vabilo vsem članom glavnega odbora.
Na današnji dan, pred 28. leti, se je italijansko ljudstvo oboroženo dvignilo in zapodilo naciste in fašiste iz vseh večjih zasedenih mest v severni Italiji, iz Milana Turina in Genove.
Sinoči so bile v nekaterih krajih proslave. Danes zjutraj bodo proslave v raznih občinah, osrednja proslava, ki jo prireja ANPI, pa bo popoldne v Štandrežu na glavnem trgu.
Ob 8. uri bodo vence položili pred spomenik padlim v Števerja-nu. Avtomobilska kolona bo nato krenila proti mestu. Ob 8.45 bodo vence položili pred spomenik v Pevmi, ob 9. uri pa na pokopališče v Podgori. Zastopniki ANPI, SKGZ in mladine bodo kasneje položili cvetje pred ploščo ustreljenim na gradu in nato še na partizansko grobnico na pokopališču. V Doberdobu bo danes zjutraj svečanost na glavnem trgu. Prisotni bodo zastopniki občinske uprave in bivših partizanov, ki bodo položili vence pred spomenikom padlim. Ob 11. uri bo v dvorani občinskega sveta uradna svečanost. Govoril bo župan.
Osrednja jutranja prireditev bo v Štaraneanu. Tu bodo ob 11. uri odkrili spomenik - grobnico na glavnem pokopališču. Vanjo bodo položili posmrtne ostanke treh padlih garibaldincev, ki so jih včeraj, kot poročamo na drugem mestu, prinesli čez mejo.
Popoldne ob 14. uri bo pokrajinsko zborovanje v Štandrežu. Prireja ga ANPI ob sodelovanju domačega prosvetnega društva «Oton Župančič* in drugih organizacij. Na
sporedu so kulturne in športne točke. Nastopil bo moški pevski zbor domačega društva prav tako mladi recitatorji. Ob 17. uri bosta spregovorila poslanec Albin Škerk in prof. Andrea Gaggero, član osrednjega vodstva ANPI.
V dvorani pokrajinskega sveta je prof. Toso iz Vidma imel včeraj zvečer priložnostni govor o pomenu odporniškega gibanja. Tedanji odpor proti nasilju v vsej Evropi je povezal z današnjo željo po mirnem sodelovanju med narodi v vsem svetu. Dejal je, da ne sme biti vsakoletno omenjanje odporništva le navadna komemoracija, stremeti moramo vsak dan k boljšemu, strpnejšemu in demokratičnemu sožitju. Govornika, ki ga je malo pred koncem vojne nacistično sodišče v Gorici obsodilo na smrt, je predstavil predsednik dr. Chientaroli. V dvorani so bili prisotni zastopniki partizanskih združenj, pokrajinski odborniki in sodelavci, zastopniki raznih občin, prefekt dr. Molinari, poslanec Menichino, deželna svetovalca Bergomas in Co-cianmi, načelnik vojaške posadke general Castagna, podkvestor in zastopniki raznih redov vojske.
Pred to svečanostjo so zastopniki pokrajinske uprave položili venec pred ploščo v židovski sinagogi, ki spominja na izgon v internacijo več desetin goriških Židov konec leta 1944. Svečanosti so prisostvovali pokrajinski svetovalci (med njimi podpredsednik Waltritseh ter svetovalca Ferleti-čeva in Jarc). Zastopnik židovske skupnosti Rosenbaum je izrekel zahvalne besede za to spo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimmmiiiimiiiiTiiiuimiiiiimiiiimiiimimiiimimiHtiiiiiiimimiimiiiimmiiimiiiiiii
PODOBE IN VTISI IZ GORNJEGA POSOČJA
OSEMSTO LET BOVCA
Stare ženice govore francoski ali holandski jezik - Vse nove gradnje morajo biti v skladu s staro tipično arhitekturo - Prihodnje leto v Bovcu nova telovadnica
Bovška kotlina je velika plana i jetjih zaposleno 400 delavcev.
kotanja v Gornjem Posočju, ki je v zemljepisnem pogledu v marsičem podobna Bohinju. Sega nekako od vasi Soča pa do trdnjave Kluže ob predelski cesti ter preko Bovca do Žage ob cesti proti Kobaridu. Prvotni prebivalci so živeli od živinoreje in pastirstva, pa od gozdov in njiv na spodnjih obronkih gora. Pozneje se je ob teh dejavnostih začela uveljavljati prometna vloga Bovca in tuji trgovci so začeli uporabljati prehod čez Predel. Ko pa je kmetijstvo upadlo in so gozdove osiromašili, so Bovčani začeli odhajati na delo v tujino. V 18. in 19. stoletju se je zelo razvilo krošnarjenje. Postopno je prenehalo, potem pa so se začeli moški zaposlovati kot rudarji v bližnjem Rajblju, pa v Nemčiji in drugod po Evropi. Ženske so odhajale v tujino kot služkinje.
Ljudje hranijo veliko spominov na obdobje, ko so hodili na sezon-sko delo v tujino. Tako znajo starejši moški vsaj po dva tuja jezika, v Boycu pa lahko srečaš tudi stare ženice svetovljanskih manir, ki še zmeraj dobro govore francoski ali holandski jezik. Toda ko se Bovčani ozirajo v preteklost, se spominjajo predvsem bede. «Ne morete si predstavljati, kakšna revščina je vladala v Bovcu še pred petdesetimi leti,* mi je pripovedovala Gizela Smielowska, pionir modernega turizma v Gornjem Posočju. «Se-daj pa imajo vsi prebivalci delo,* je nadaljeval pogovor predsednik Turističnega društva Ciril Jonko in povedal, da je v treh bovških pod-
Bovška kotlina je eno naših najlepših območij, «cvet cvetov*, kot jo je označil tuji turist. To je predvsem splet majhnih in velikih dolin, ki je vsaka na svojski način zanimiva in izvirna. Posebno mikavnost ji daje reka Soča s pritoki. Ta pisani svet v kotlini pa obkroža neprekinjena veriga gora, tako da se zdi, kot da hočejo ohraniti in zaščititi v'so lepoto in mikavnost Gornjega Posočja.
Najbolj pomemben je gotovo Bovec, ki vso svojo prihodnost in pričakovanja vidi v turizmu. Blizu so doline Lepena, Bavšica, Možnica, Koritnica in druge. Dolga in zanimiva je nadalje Dolina Trente, po svoji arhitekturi in velikih turističnih možnostih pa sta pomembni še vasi Soča in Čezsoča. Sploh gre za obsežno območje, ki bo sodilo v okvir zaščitenega naravnega parka Julijskih Alp.
Bovec je znan iz turističnih prospektov in vodnikov in ga zato ni treba posebej podrobneje opisovati in predstavljati. Prav pa je, da poudarimo nekatere posebnosti in dosežke, ki so v obdobju hitrega turističnega razvoja Gornjega Posočja posebno zanimivi. To središče ima 1409 prebivalcev, skupaj z okolico pa 2710. Ljudje slove tudi po veliki čistoči in skrb zanjo je že postala del splošne kulture. Vse nove gradnje morajo biti v skladu s staro arhitekturo, ki se odraža v znani bovški hiši. Za to hišo je značilno, da ima alpske elemente, vendar tudi nekatere vplive mediteranskega območja. Znanstve-
niki ob tem pripominjajo, da je bovška hiša tip zase med hišami na Slovenskem, ki ga bo treba še podrobneje proučiti in opredeliti.
V Bovcu imajo za goste na voljo 320 ležišč, in sicer v hotelu «Alp», penzionih druge kategorije in v zasebnih hišah. Turistične zmogljivosti pa bodo v nekaj prihodnjih mesecih povečali za nadaljnjih 270 ležišč. Zlasti bo pomemben hotel visoke B kategorije s 240 posteljami ter s pokritim plavalnim bazenom, ki bo sploh prvi na Goriškem. Odprli ga bodo proti koncu maja. Ob že omenjeni 800-letnici Bovca pa bodo v tem središču dobili tudi novo telovadnico, v Čezsoškem logu pa most čez Sočo.
Toda tisto kar vzbuja največje zaupanje v turizem in že več let drami fantazijo Bovčanov, je sistem žičnic, vzpenjač in drugih naprav za ovrednotenje zimsko - športnih možnosti in zmogljivosti kaninskega pogorja. Projekt so sprva smatrali za neuresničljivo vizijo nekaj posameznikov, ki jih je vodil neutrudni magister, gozdarski strokovnjak in poslanec v osrednjem jugoslovanskem parlamentu V. Klanjšček iz Tolmina. Toda sedaj osrednjo kabinsko žičnico že grade in do jeseni je bodo skupaj z dvema sedežnicama in dvema vlečnicama tudi preizkusili. Bovec bo torej v prihodnje imel tudi zimsko turistično sezono, ki bo lahko trajala od novembra pa celo do konca maja. Na kaninskem pogorju je namreč pozimi obilo snega in snežna odeja traja še v pozno pomlad, i-	Marijan Drobež
minsko prireditev. Pokrajinski zastopniki so nato položili venec pred spomenik padlim partizanom na goriškem pokopališču. Še prej so na isti spomenik položili venec zastopniki deželne uprave, goriške občine in organizacije ANPI. Župan De Simone je v spremstvu številnih občinskih svetovalcev položil vence tudi v židovski sinagogi, na pokopališčih in pred spominskimi ploščami v občini.
Tudi v Sovodnjah je bila proslava dneva odporništva že siinoči. Zastopniki občinske uprave s podžupanom Jankom Cotičem na čelu in zastopniki bivših partizanov so položili venec pred spomenik padlim Nato je sledila v Kulturnem domu proslava, ki j0 je priredila sekcija AN Pl, ki združuje bivše partizane s Peči, iz Rupe in iz Gabrij. Priložnosti govor je imel predsednik sekcije Oskar Malič. Dejal je, da je danes, kot v času borbe potrebna enotnost vseh antifašistov. Prisotne, ki so do kraja napolnili dvorano, je v imenu pokrajinskega odbora ANPI pozdravil Avgust Lenardič nato je gledališki igralec Danilo Turk - Joco recitiral nekaj partizanskih pesmi. Vrteli so tudi film iz partizanskega življenja, ki ga je posnela pred časom, ljubljanska televizija.
Torej bi tudi v tem oziru bilo potrebno kakšno izboljšanje.
Sledi podpis
STALNO SLOVENSKO GLEDA-LIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Ivan Pregelj
TOLMINCI
po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče priredil Filibert Benedetič V petek, 27. t.m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici Abonma red A, B, C.
Razna obvestila
Goriška občina javlja, da je razpisala javen natečaj za dodelitev dveh mest vzgojitelja pri zavodu «0. Le-nassi*. Zainteresirani bodo morali vložiti prošnje najkasneje do 12. ure dne 20. junija. Za vsa podrobnejša pojasnila se je treba obrniti do županstva.
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Ultimo tango a Parigi*. M. Schneider in M. Bran-do. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 15.00-22.00 «11 magnate*. L. Buzzanca in R. Schiaffino. Barvni film.
CENTRALE 15.15—21.30 «6 gendarmi in fuga*. L. De Funes. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.15—22.00 «Giovan-r.ona coscialunga*, E. Fenech in P. Franco. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
VITTORIA 15.15—22.00 «Sezione nar-cotici*. B. Perkins in P. Allen. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 14.00 «Le inibizioni del dottor Gaudenzi, vedovo con il com-plesso della buonanlma*. Barvni film.
EXCELSlOR 14.00 «Fratello homo, sorella bona*. Barvni film.
PRINCIPE 14.00 «11 prode Ar.selmo ed il suo scudiero*. Barvni film.
!\ova Gorica
SOČA «Plačanec Indio Black*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Umor v bazenu*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Bliskoviti upor*, ameriški barvni film — ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
ŠEMPAS «Ben in Charly*, italijanski barvni film — ob 20.
KANAL Prosto.
V petek, 27. aprila bodo zaradi del pri kanalizaciji zaprli Ulico Della Fornace. Ulica bo verjetno ostala zaprta 5 dni.
Obvestilo izletnikom na Malto in v Tunis
Vse udeležence tradicionalnega izleta «Primorskega dnevnika* na Malto in v Tunis obveščamo, da bo odhod iz Trsta v Pulj! kjer se bomo vkrcali na ladjo, v soboto, 28. aprila ob 13. uri z avtobusi izpred sodnijske palače na Foru Ulpianu.
Izletnike prosimo, da od jutri, 26. aprila dalje dvignejo na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV. Maggio 1/L podrobne programe in vozovnice.
DEŽURNA i.l KARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore. Ul. F. Rossel-li, tel. 72340.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Severo Ger.ti-lini, Travnik 37, tel. 5457 in dr. Karel Rutar, Travnik 55, tel. 2213. Za Krmin in okolico je dežuren dr. Pavšič.
DEŽURNE TRAFIKE Ul. Garibaldi 5, Ul. 24. maja 21, Ul. D. D’Aosta 175, Drevored 20. septembra, Trg Tommaseo 1, Ul. Car-ducci 47, Ul. Veniero 2, Ul. E. Toti
4,	Livada 16. Verdijev korzo 26, Trg
5.	Giorgio 35. Mihaelova ulica 79, Ponte Romano 4, Ul. LungTsonzo Argentina 93.
Prispevki
Vilma Bregant daruje ob obletnici smrti matere 10.000 lir za partizanski spomenik v Podgori.


/O
#v°°,
w . * *■
e?

PRIMORSKI DNEVNIK
4
25. aprila 1^73
ZA INFLACIJO IN INDOKINO SEDAJ SE TO...
«Škandal Watergate» bo čedalje bolj neprijeten
Nixonovi najožji sodelavci niso le vedeli za vohunstvo, pač pa so ga celo sami pripravili • Zadevo bo prevzel sedaj v pretres tudi 6enat
NEW YORK, 24. — Nixon in njegova administracija se ubadajo v glavnem s tremi vidnejšimi problemi. Dva problema sta v splošnem znana. Prvi problem je inflacija v ZDA in ustrezni odmev v svetu; drugi problem je problem vojne v Indo-kini, ki se kljub sklenitvi premirja noče in noče poleči. Vedno bolj «ne-prijetno popularna* in zato vedno bolj neugodna pa postaja tudi tretja zadeva namreč — škandal Water-gate.
Za tiste, ki tega še ne vedo, so škandal Watergate imenovali politično vohunjenje štaba demokratske stranke, vohunjenje, ki so ga organizirali nasprotniki demokratov, to se pravi Nixonovi republikanci. Demokrati so vohune zalotili v lanskem juniju in sicer neke noči, ko so «teh-niki» zamenjavali zastarele in postavljali modeme aparate za prisluškovanje na sedežu demokratske stranke v Washingtonskem hotelu «Watergate». S preiskavo in z u-streznim sojenjem so zavlačevali vse do konca volitev. Na sodišču, v začetku letošnjega leta, pa so obtoženci kar zapovrstjo priznavali vse, kar so jim očitali. S tem so se pač izognili podrobnejšemu raziskovanju zadeve in zato se ni tedaj niti sodno še manj pa javno odkrilo, kdo je pravzaprav neposredno naročil prisluškovanje, pa čeprav je bilo vsakomur že od samega začetka jasno, da vodijo sledovi tega nečednega početja v republikanske vrhove, morda celo v samo Belo hišo. Sodni proces je očitno dokazal, da so hoteli škandal zadušiti in da so obtoženci prevzeli nase krivdo oziroma da so raje molčali kot govorili, ker so bili za to tudi pošteno plačani.
Ta domneva se je v kratkem izkazala kot dejstvo. Eden od glavnih obtožencev, James McCord — verjetno zato, ker je dobil premalo denarja, — je začel «peti». Odkril je namreč, da so bili vohuni dejansko le plačani agenti, ki so na sodišču prevzeli nase krivdo, ker bi sicer bilo zelo neprijetno, če bi dopustili sodišču, da bi globlje vrtalo v zadevo. Mož je tudi priznal, da je za vse to vedel tudi John Mitchell, šef Nixonove volilne kampanje. Še več, v času, ko je bil Mitchell pravosodni minister, je bilo v njegovem kabinetu več sestankov z nekaterimi sodelavci o pripravah za vohunjenje. Dogovarjali so se pač o vohunjenju demokratske stranke.
Mitchell je bil nekoč Nixonov sodelavec v odvetniški pisarni, ki sta jo skupno vodila, dokler ni bil Nixon 1968 prvič izvoljen za predsednika ZDA. K Nixonovi zmagi na volitvah je veliko pripomogel prav Michell, ker je bil načelnik njegove volilne kampanje. Zato je postal tudi pravosodni minister in javni tožilec v Nixonovi administraciji. Ko so se lani pripravljale nove volitve, je Mitchell dal ostavko na ministrski položaj, da bi ponovno vodil Nixono-vo volilno kampanjo. In kakor se je sedaj ugotovilo, je že kot pravosodni minister začel organizirati Nixo-novo kampanjo in Nixonovo zmago na volitvah.
Ko je izbruhnil škandal Watergate, je Mitchell «iz osebnih razlogov* zapustil politiko in se ponovno vrnil v svojo odvetniško pisarno. Po priznanju, ki ga je dal McCord, Mitchell pravi, da se je na treh sestankih v njegovem kabinetu sicer govorilo o morebitnem vohunjenju demokratov, da pa je bil on vedno proti temu in da je celo prepovedal, da bi se kaj takšnega počelo. Neki visoki funkcionarji Bele hiše — pravi Mitchell — pa so kar ignorirali njegovo prepoved in stalno prihajali v njegov kabinet z načrti o vohunjenju.
Najnovejša Mitchellova izjava pa je v nasprotju s trditvami, ki jih je dal pod prisego in ko je trdil, da nima niti pojma o vohunjenju na račun demokratov. Sicer še ni javno dokazano, vendar se trdi, da «ne-ki visoki funkcionar Bele hiše* ni nihče drug kot Nixonov šef kabineta Bob Haldeman, to je eden od «treh velikih Nemcev*, ki so najbližji svetovalci predsednika Nixona. Ostala dva cvelika Nemca* sta Nixonov svetovalec za zunanje zadeve Kissin-ger ter svetovalec za notranje zadeve Erlichman. Prav tako še ni dokazano, pa čeprav se o tem že veliko govori, da so se poročila o rezultatih vohunjenja zbirala v Hal demanovih rokah.
Ko je škandal izbruhnil, je imel Haldeman veliko dela, da bi se o zadevi ne govorilo. Iz volilnega sklada je dal denar, da se skupi molk* in da se plača honorar branilcem obtožencev. Dokazano je, da je denar — šlo je za 175.000 dolarjev — osebno prenašal John Dean, prav tako Nixonov svetovalec in prav tako po poklicu pravnik. In zares «tragikomično» je za toliko opevano ameriško demokracijo, da je predsednik Nixon poveril prav temu Deanu nalogo, da sodno razišče škandal Watergate.
Nixon je 29. avgusta lani na vrhuncu volilne kampanje kategorično trdil, da ni bil noben funkcionar Bele hiše zapleten v ta incident. Sedaj, deset mesecev pozneje, pa se je izkazalo, da so Nixona «prevara-li* sami njegovi najtesnejši sodelavci.
Sedaj, točneje 7. t. m. je Nixon končno priznal, da so tudi nekateri ljudje iz njegove najožje okolice bili v zadevo zapleteni. Izjavil je; «21. marca sem zaradi resnih obtožb, ki so priklicale mojo pozornost, izvedel intenzivno raziskavo o vsej zadevi... Prišel sem do pomembnih odkritij.* Nixon ni povedal, do kakšnih odkritij je prišel, vendar je dodal, da bo vsakogar, ki je bil vpleten v škandal, odslovil, brž ko se bo to odkrilo.	. , .
Čeprav je že mesec in vec dm.
odkar je to obljubil in tudi izvedel «intenzivno raziskavo*, ni do preteklega tedna bil nihče od Nixo-novih sodelavcev v Beli hiši neposredno omenjen. Danes se obtožbe ustavljajo v Nixonovi predsobi, kajti prispele so do šefa kabineta. In tu se bodo verjetno tudi dokončno ustavile, kajti v splošnem menijo, da Nixonu ni bilo treba, da bi se vmešaval v tako «neznatne» zadeve kot je zadeva vohunjenja nasprotne stranke. Razen tega v volilni kampanji kandidati zares ne morejo vedeti, kaj vse se na njihov račun počne.
Neverjetno pa je, da bi Nixon o vsem tem ne bil vedel prav nič. Neverjetno je, da bi Mitchell ne bil povedal Nixonu vsaj nekaj, kar je vedel, da ni John Dean, ki mu je Nixon poveril preiskavo, niti z besedo ne bil omenil Nixonu, kaj se je v zvezi s tem pletlo. Tudi v primeru, če bi se dokazalo, da Nixon osebno ni nič vedel in da ni v vsej tej zadeva osebno sodeloval, se bo
težko otresel odgovornosti za to, da se je obdal z ljudmi, ki se ukvarjajo s tako umazanimi posli. Hkrati pa da mu je bilo treba deset mesecev, da jih je odkril v svoji ne-l>osredni okolici, vtem ko je na njih ves čas kazala javnost. Pa no le sama javnost, pač pa tudi sodišče in sam ameriški senat.
Raziskava o škandalu se bo nadaljevala pred sodiščem in pred senatom. Stene laži in polresnic so se zrušile ali se bodo zrušile. 15. maja se bo pred senatom začela vrsta preiskav in zasliševanj. Pred komisijo se bodo zvrstili vsi, ki kaj vedo o škandalu. Neka televizijska mreža bo neposredno prenašala izjave zaslišanih. Pričakuje se, da bi se mogla «TV predstava* zavleči nekaj mesecev. Pričakujejo se s tem v zvezi številne ostavke in to v sami Nixo-novi neposredni okolici. Vse to pa bo logično zamajalo ugled republikanske stranke, pa tudi ugled Nixo-na. Toda volitve so že zdavnaj mimo in Nixon bo vladal dalje...
Motiv iz Ricmanj
(Foto M. Magajna)
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Marija Jurič-Zagorka:
Prerokovanje pri Kamnitih vratih
Očitno je uspeh prvih osmih knjig hrvatske pisateljice Marije Jurič - Zagorke čarovnica z Griča v slovenščini opogumil Državno založbo, da je pripravila novo serijo knjig te priljubljene hrvatske pisateljice v slovenskem prevodu. Marija Jurič - Zagorka (1873 -1957) je v svojem burnem življenju napisala okrog 35 romanov, 17 gledaliških iger ter številne pripovedne in druge tekste. Ob vsem tem pa je bila prva hrvatska novinarka ter borka za ženske pravice. Med najbolj znanimi njenimi romani je čarovnica z Griča, ki smo jo, kot rečeno, dobili v slovenščini pred kratkim, roman Kraljica Hrvatov in pa Gordana. Ta roman nam zdaj posreduje v slovenščini tudi Državna založba. Pravzaprav gre za ciklus romanov, ki jih združuje naslov Gordana, oziroma v slovenščini Prestol Matije Korvi-na. Prvi roman tega cikla pa nosi naslov Prerokovanje pri Kamnitih vratih in sam obsega tri knjige. Ta roman je torej zdaj izšel kot prvi roman novega cikla. V lepi opremi Matjaža Vidica in v pre-
vodu Zdenke in Ksenije Lovec ter Vladimira Vajde.
Roman Prerokovanje pri Kamnitih vratih je neke vrste zgodovinski roman, ki posreduje bralcu epizodo iz hrvatske zgodovine, ko je na Ogrskem in Hrvatskem vladal kralj Matija Korvin. Gre za vprašanje nasledstva Matije Korvina, ki v svojem zakonu ni imel otrok, pa je prestol hotel ohraniti svojemu nezakonskemu sinu Ivanu. Tega podpirajo tudi Hrvati, sam kralj pa je sklenil poročiti ga s hčerko milanskega vojvode. Toda proti temu organizira spletke kraljeva žena, pa tudi sam Ivan ljubi Gordano. Okoli borbe za prestol se odvija ves roman, v katerega vpleta pisateljica tudi ljubezenske zgodbe, vse pa preseka nenadna kraljeva smrt, s katero se tretja knjiga romana tudi konča.
Roman Prerokovanje pri Kamnitih vratih je torej ljubezensko -zgodovinski roman, namenjen širokemu krogu manj zahtevnih bralcev. Gre za podobno delo. kot ga izdajajo druge založbe, deloma iz komercialnih razlogov, deloma pa tudi zato, da preprostejšim bralcem posredujejo kolikor mogoče
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiitiiiiiiiitiifT«(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiriiaiiiaiiiiiii4iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«tiiiiiiiiiiiiaaaii*iii>aiiiiiiiiaiB>i*iiiBi>iiiiii*iiii*iii>i*iiiii>i>ii'>ii»*iiiii*iii**iiiiiiiiii>iiii*iiii>iiBii>iiiii*iiiiiifiiiii«i«ii**a*a>>aai>iia
PROBLEM, KI ZANIMA VEDNO VEC LJUDI
«Vso noč ni zatisnil očesa»
PRIRODNA BOGASTVA SO VČASIH DEŽELI V SKOPO
DRUŽBE, KI SO BRAZILSKE
in vendar je kar trdno spal LE PO BRAZILSKEM IMENU
Kaj pravi sodobna medicina o nespečnosti in kako se ta zdravi
Sredi noči smo, v nedoločenem trenutku tistega nedoločenega obdobja, ki gre od polnoči do prvega	svita. Ravnokar	ste	se
zbudili iz težkih sanj, mora vas je tlačila in še zdaj si niste na jasnem, ali morda še sanjate ali pa ste čisto budni. Za trenutek ste kot paralizirani, še glave ne morete obrniti proti nočni o-marici, da bi pogledali, koliko je ura. Polagoma se osveščate, vendar se vas polašča grozljiv občutek, o katerem ne veste, ali bi ga	pripisali	sanjam	ali	pa
spominu na resničen tragičen dogodek.
Sedaj	je strah	mimo,	polastil
pa se je vaš mučen občutek nemira. Ura kaže 2.25 in se na tiho pridušate — učinek uspavalnega sredstva je trajal komaj slabe tri ure! V resnici se zdaj" slabše počutite	kot pa	tedaj,	ko	ste
legli: zopet tisti srhljiv občutek, zato hočete kaj spet zaspati in pogoltnete novo uspavalno pilulo...
Tako za tako imenovano «ne-spečenostjo od uspavalnega sredstva* trpite. Ljudje, kakor ste vi, so bili nedavno predmet temeljite zdravstveno - psihične študije, katere izsledki so res zaskrbljujoči; dokazali so namreč, da so uspavalna sredstva ne le nekoristna, marveč škodljiva, kajti postopoma se jim tako privadite, da brez njih sploh v posteljo več ne ležete, razen tega njih učinek počasi šibi. Izsledki omenjene študije so dejansko sledeči:
—	številna uspavalna sredstva pokvarjajo reden potek spanja in povzročajo, da se prizadeti ponoči večkrat zbudi ves preplašen, z občutkom groze, pogostejše jemanje takih sredstev pa še pomnoži prebujanje;
—	uporaba uspavalnih sredstev bi morala biti omejena zgolj na primere nespečnosti zaradi bolezni, bolečin in drugih specifičnih činiteljev;
—	kronično nespečnost, ki hudo škoduje zdravju, bi moral zdraviti specialist, in sicer bi ta moral v prvi vrsti ugotoviti njene vzroke;
—	večina ljudi, ki jih tare nespečnost, se nespečnosti lahko iznebi z rednimi telovadnimi vajami in ... pametjo, namreč tako, da znajo izkoristiti neprespane ure.
Bolezen lahko uspešno zdravimo le, če vemo, za kaj pravzaprav gre. Zato se moramo pobliže seznaniti tudi s pojavom nespečnosti. Slednja nikakor ne pomeni popolnega pomanjkanja spanja, kajti to je dejansko nemogoče. Prizadeti običajno rad potarna: «Vso noč nisem zatisnil očesa*, a to se mu le zdi. Nespečnost pomeni, da zvečer dolgo ne moreš zaspati, da se zjutraj prezgodaj zbudiš in da se čez noč često prebudiš in spet toliko časa ne moreš zaspati, da postaneš nervozen. A v vsem ostalem času spiš, in to trdno!
Toda kaj je pravzaprav spanje? Na to vprašanje nam odgovori e-lektro - encefalograf, ko zaznamuje različno stopnjo intenzivnosti električnega delovanja možganov. Pri zdravem odraslem človeku pomeni dobro prespana noč — v znanstvenem «žargonu» — seštevek petih ali šestih električnih «valov», katerih vsak traja približno 90 minut. Ko zaspiš. oo-temtakem zdrkneš v jedro električnega vala, ki mu učenjaki pravijo «delta». Krivulja se potem dviga, dokler ne trči v tako imenovani stadij REM (iz angleškega izraza «rapid eye mo-vement*, ki pomeni «nagel premik vek»), nakar prek vmesnega stadija zopet pade v drugo «delto*. V stadiju REM najintenzivneje sanjaš, sicer so sanje tu in tam mogoče tudi v stadijih «delta» in vmesnih.
Kakšna je vloga omenjenih stadijev v spanju, še ni bilo natanko dognano. Stadij «delta» je morda najvažnejši. Razen tega ga človek, ki trpi za nespečnostjo,
tudi najlaže nadomesti s spancem v drugih stadijih. Stadij REM s sanjami pa je v neposredni zvezi z življenjskimi izkušnjami in znanjem dotičnega: pri otrocih traja namreč ta faza delj časa kot pri odraslih ter se z leti krajša. Obenem je ta stadij bistven. Pri ljudeh, ki samo tega ne prespijo, se namreč dogaja, da se njihov spanec pospešeno vrača k REM.
V tem je tudi razlog, da z uspavalnimi sredstvi često dosežeš ravno nasproten učinek od onega, ki si ga želel. Razen redkih primerov namreč taka sredstva povsem «izločijo» stadij REM in tako povzročajo nemirno spanje in občasno prebujanje z občutkom nemira. Tudi večina pomirjevalnih sredstev, pa tudi alkohol in zdravila za živčne bolezni znatno omejujejo trajanje REM. Anthony Kales, docent za psihiatrijo na Pennsylvania State University, zagotavlja v tej zvezi, da je treba lepo število samomorov zaradi uživanja uspavalnih sredstev, kakor tudi smrti, zaradi nesreč pripisati prav tistemu občutku panike, ki se polasti človeka, ko trpi za nespečnostjo in si pomaga zato z raznimi zdravilnimi pripomočki.
Zdaj pa poglejmo, kaj nam pravzaprav povedo raziskovanja okoli možganskih električnih valov. Pri takšnih raziskovanjih se znanstveniki poslužujejo oseb, ki zaradi nespolnosti trdijo, kot smo že prej poudarili, da «vso noč niso zatisnile očesa*. Elektro-encefalograf pa je v vseh podobnih primerih dokazal, da ti ljudje spijo in to č°sto bolje kakor tisti, ki se bahajo, da SDijo kot polhi. . . Res pa je, da ni njiliov spanec reden: stadiji REM so pri
njih krajši kakor pri drugih, a v vmesnih stadijih je spanec nemiren in često se ti ljudje prebudijo, čeprav za kratek čas. V bistvu gre torej pogosto zgolj za psihozo, kajti prizadetim se zdi čas, ko ne morejo spati, desetkrat daljši, kakor pa je v resnici. To je vredno premisleka. Hkrati pa dajemo tistim, ki slabo spijo, pet koristnih nasvetov:
Skušaj ugotoviti pravi vzrok, nespečnosti! To je seveda prvi nasvet za tiste, ki ne marajo uspavalnih sredstev. Razlogi nespečnosti šo lahko fiziološke ali psihološke narave, često so odvisni od raznih bioloških dejavnikov, V prvi vrsti si moraš izprašati vest oz. pogledati vase, ali ni morda kaj narobe s teboj v kateremkoli smislu. Zatem pojdi "k'zdravniku ter z njim odkrito pokramljaj, četudi ti je morda nerodno, — Možno je npr., da ti žena kaj nagaja, pa tega nočeš razkriti — kajti posvet s specialistom je v vsakem primeru boljše zdravilo od uspavalnega sredstva, ki te lahko zasužnji, pomaga pa ne.
cimveč telovadi! To je najbolj preprosto in najuspešnejše sredstvo proti nespečnosti, če boš polovico časa, ki ga potrebuješ za kosilo, porabil za zdrav sprehod, ali če boš zvečer med vračanjem iz službe tudi malo hodil (ne pa se samo peljal z avtomobilom ali avtobusom), tedaj boš gotovo bolje spal. Nikakor pa se ne smeš utruditi tik preden ležeš!
Živi, kakor zahteva tvoj organizem! Spoštovati moraš potrebe in zahteve lastnega organizma. Često ne moreš dobro spati, ker greš preprosto prezgodaj v posteljo. Urnik naj ti določa organizem, ne pa ura.
Spat pojdi vselej ob usti uri, a pred tem opravljaj ena in ista opravila! Čeprav se ti občasno zazdi tvoj «vsakdan» monoton, to konec koncev le koristi spanju. Res je pravilen rek «Spoštuj svoje navade*. Če si ponoči lačen, lahko kaj zaužiješ, vendar ne sladkarij, ki ti ne bodo dale spati; na -sprotno ti bodo beljakovinaste jedi še koristile. Znano je npr., da vpliva mleko na nekatere ljudi kot pravo uspavalno sredstvo. Pomaga ti tudi topla kopel tik preden ležeš, ne sme pa biti vroča ali mrzla.
Predvsem pa — zdravo pamet! Če res na noben način ne moreš zaspati, tedaj ne glej v prazno in ne ostani križem rok. Čitaj, napravi kakšno delce, ki si ga že davno mislil, pa ga iz lenobe nisi, piši daljnemu sorodniku, ki mu morebiti po tolikih mesecih nisi odpisal; misli, kako boš jutri j pripravil prijateljem preseneče-
I nje____Ako te tarejo problemi,
j osredotoči svoje misli na ene-t ga in ga pretehtaj. Če se ti zdijo | opravila, ki te čakajo naslednje-I ga dne preštevilna, jih razporedi v seznam po njihovi važnosti, skratka, «angažiraj» se z nečim!
Ko pa bi kljub vsem tem nasvetom ne mogel zaspati, pomisli, da v resnici spiš dlje, kakor se ti zdi. ..
— s g —
Kako znajo predstavniki bogatega soseda zakon zaobiti
Mnogi sociologi so že napovedali, da bo prej ali slej prišlo na južnoameriški celini do razčiščevanja. Vtem ko se določeni krogi nekaterih dežel tako rekoč potegujejo za «prijateljstvo» «bogatega velikega severnega soseda*, se drugi krogi kar se le da otresajo njegovega objema. In odtod razni pretresi v nekaterih deželah, odtod trenja, ki se nato izcimijo v stanje, kakršno so doživljali v Čilu pred nedavnim, tik pred parlamentarnimi in med parlamentarnimi volitvami, čeprav so tovrstna dogajanja neprijetna, so z druge strani tudi razumljiva, posebno v primerih, ko vlada v deželi izključno zakon profita. Ko so na primer določeni ameriški poslovni krogi morali iz Čila, so poiskali novo možnost uveljavitve nekje drugje, v bližini čila, na isti celini. In to se dogaja na ogromnem področju Amazonije. To se pravi v Braziliji. Vredno je ponovno se u-staviti ob tem primeru.
Amazomja je tisto področje Brazilije, koder se vijejo tokovi Amazonke in njenih pritokov. Ker je A-mazonka velika reka, obsega Ama-zonija več kot polovico vse Brazilije, ki je tudi velika dežela.
In čeprav se čudno zdi, so velikanska področja tega velikanskega dela Brazilije več ali manj .že v tujih rokah. Tu so namreč odkrili obsežna nahajališča železne rude, boksita, mangana, urana in drugih surovin in rudnin. Mednarodni koncerni in razne mednarodne družbe so se potrudile, da bodo ta velikanska bogastva eksploatirale. Ker pa gre v več kot 90 odstotkih za tuje družbe, tuja podjetja, bi bilo nesmiselno pričakovati, da se bodo pri eksploataciji teh bogastev ravnala po tistih načelih, po katerih se po navadi ravna dober gospodar. Tujim družbam ni do tega, da bi o-hranili deželo v kar se da normalnih razmerah. Njim gre le za to, da v najkrajšem času in ob najmanjših stroških največ zaslužijo. In zato dobesedno nekontrolirano ropajo brazilska bogastva, rušijo pri-rodno ravnotežje, uničujejo živalsko in rastlinsko bogastvo, morijo celo indijanske skupnosti, ki se niso hotele vključiti v tako imenovani civilizirani svet.
Glede poslednjega so se slišale že ostre obtožbe, pa tudi številna opravičevanja, češ da se Indijanci iz teh plemen kar sami ponujajo na delo, družbe pa da zares ne morejo nič proti temu, če Indijanci ves zaslužek zapravijo v alkoholu. Seveda je to izgovor, ki smo ga mogli slišati tudi od severnoameriških odgovornih krogov, ko so iztrebljali indijanska plemena na področju ZDA, kjer se sedaj skušajo popraviti napake preteklosti v obliki neuspelih rezervatov. Toda pustimo to zelo delikatno vprašanje in se vrnimo v sedanjo dobo
Uradna sporočila govore, da so leta 1970 odkrili na pogorju Los Caragnas v brazilski zvezni državi Para velika nahajališča železne rude, nahajališča, ki da so še bogatejša kot tista, ki so jih odkrili v državi Minas Gerais: geologi so izračunali, da je na področju Los Caragnas najmanj 700 milijonov ton železne rude prve kakovosti in pet
Horoskop
Pogled na Miramar (Foto M. M.)
............iiiiiinmiiiiiiiiiiiiiii.................
Previdnost je bolj potrebna kot kdaj koli.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Prevzeti boste morali nove odgovornosti, s katerimi se boste ponovno uveljavili. Krasno razumevanje doma.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Kljub vsem oviram ne smete popustiti, ker boste gotovo uspeli. Razčistite neko čustveno motnjo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ni čas, da bi si prevzemali nove odgovornosti. ko imate starih preveč. Ostra diskusija v družini.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vztrajajte do konca, ker si boste zagotovili vsestranski uspeh. Ne izgubite priložnosti, ki se vam nudi v ljubezni.
OVEN (od 21. 3. da 20. 4.) Držite Se vnaprej določenih načrtov, ker se boste izognili napakam Zelo prijetne ure proti večeru.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Preden se za kaj odločite, dobro premislite. Neka novost bi mogla povsem spremeniti vaše čustvene odnose.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Držite se vpeljane poti in prišli boste daleč. Sreča je na vaši strani. Ljubosumni boste.
RAK (od 22. 6 do 22 7.) Premislite, predno se za program odločite. V čustvenih zadevah boste doživeli razočaranje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne navdušujte se nad vsako malenkostjo, ker bi to pokvarilo končni učinek. Nekdo vam bo dokaza), da vas ima rad.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite iskreni, kajti edino tako boste uspeli. Nekdo bo iskal priložnost, da bi se z vami sprl.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22 10.) Bodite trdni, hkrati pa realno gle-dajte na stvar. Vsako prehitevanje se bo maščevalo. V čustvenih zadevah uspeh.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21 11.) Vsako tveganje bi vas vrglo iz tira.
milijard ton rude srednje kakovosti. To trdijo geologi, ki so delali na račun «Companie Meridional de Mi-neracao*. Naj nas portugalsko ime dr be ne moti. Družba, o kateri je iovor, ima kaj malo zveze z Brazilijo, ker je le podružnica a-meriške velikanske družbe «U.S. Steel*, ki je največja jeklarska družba na svetu.
V območje tega rudnega bogastva grade Brazilci železniško progo. Brazilska vlada se trudi, da bi izkoriščala «svoja» prirodna bogastva. Toda premalo ima sredstev. Zato to progo, ki bo dolga nič manj kot 700 km, gradijo ZDA, ki pripravljajo s tem pot za odvažanje železne rude in tudi drugih surovin, ki jih je ta del Brazilije poln.
Na področju Rondčhfe pa so odkrili velikanska nahajališča bakrene rude. Geologi računajo, da imajo možnost eksploatacije enega milijona ton dobre bakrene rude. Ameriški tehniki in geologi pa so na področju Amazonije odkrili tudi ležišča boksita. Natančnejša merjenja pravijo, da gre za nahajališče 40 milijonov ton prvovrstnega in nad 200 milijonov ton drugovrstnega boksita.
Ameriška družba «U.S. Steel* se je pojavila na področju Amazonke leta 1966. Seveda ni poslala v džunglo posameznih geologov, pač pa je izkoristila najsodobnejša sredstva. Geologi so z raznimi svojimi pripomočki in inštrumenti preletavali «karakteristična» področja s helikopterji in celo letali. Verjetno so dobili «napotila* iz dobro obveščenih virov, saj je znano, da moremo odkrivati nahajališča rudnin ali petroleja tudi s pomočjo naprav, ki krožijo okoli Zemlje v umetnih satelitih. Naj bo kakor koli, helikop terji in letala družbe «U.S. Steel* so preletela vso divjino, vso džunglo, skozi katero tečejo trije večji pritoki Amazonke.
Ko so predstavnika družbe «U.S Steel* Johna Trimaineja vprašali, kako so dobili koncesijo za eksploata-
cijo, je izdal način, kako je severnoameriška jeklarska družba izigrala brazilsko zakonodajo. Rekel je:
«Braziiski zakon onemogoča nakup velikih površin brazilske zemlje. Fizična oseba sme kupiti le 5000 ha zemlje. Omenjena nahajališča železne rude pa se raztezajo na površini 160.000 ha. Zato smo našli drugo rešitev in sicer tako, da so na ime direktorja in 31 starih funkcionarjev družbe odkupili po 5000 hektarov zemlje, za ostalo bo poskrbel naš brazilski «družabnik» in sicer «Compania Vale do Rio*.
To početje tujega kapitala v Braziliji marsikomu ni po volji. Brazilski človek sicer ne more poseči v zadevo, zato se na račun te politike brazilske vlade širijo govorice in zbijajo šale. Brazilski humorist M. F. Aeunara je napisal sledeče: «Obiščite Amapo preden ne izgine*. S tem je hotel nazorno pre-dočiti strahotne posledice, ki jih pušča za seboj eksploatacija ameriške družbe «Bethlehem and Steel*, ki v Amapi koplje manganovo rudo. Amapa je četrti rudnik mangana na svetu. Geologi so ocenili, da znaša zaloga manganove rude 300 milijonov ton.
Pravzaprav je vsa Brazilija «na prodaj*. Še najbolj seveda področje Amazonke. Domači posestniki že niso več sami lastniki ker često nastopajo pred javnostjo kot predstavniki tujih družb. Tudi znano zahodnonemško avtomobilsko podjetje Volkswagen ima tu svojo podružnico. V imenu Voik-wagna nastopa v Braziliji družba «Union Paulista de Bancos*. ki bo v kratkem razpolagala v Arna zoniji s 180.000 kv. kilometri površine. Podjetje «Suia - Mišu* se je polastila že 678.000 ha površine in nadzira že 90 odst. tamkajšnje proizvodnje sladkorja. «Madeiras Gerais de Amazonia* pa je le portugalsko ime tvrdke, katere lastnik je Američan Robin Hollie Meglohn. ki je «odkupil» 400.900 ha površine. Itd.
.	nek®
zanimivo, privlačno m in iih meje sprejemljivo branj	sffl0
tako navadijo na knjigo- Z teb že večkrat zapisali, da P a. tako imenovanih zabavn	i;ube-
nih, pa naj gre za ‘‘“dovin-ženske zgodbe ali pa za vorjti ske pripovedi, ne morem S pa
o umetniški vrednosti de,	^ s;
gre vendar za knjige, . ^
pridobile življenjsko pravico ^
zato zavzemajo svoje m	ta.
v slovenskem založništvu.	ffl0
“ d"“'£jV
ko delo in vzeti tudi najnovejši, je Jurič v slovenščini.
Sl. Ra-
bo
Roman o koncu človeštva
BOLOGNA, 24. - Ver^Tel «
marsikdo z zanimanjem jSSj. roko knjigo z naslovom <<j	^ag-
mi», ki jo je napisal A ' s\ano-giari, direktor pokrajinske » ve za gostinstvo in turiz . logni in ki je izšla pm ^o «Nazionale» v Parmi. H ki nesporazumov, gre za r „anta-bi lahko nosil podnaslov . pa stična znanost v Emi up ^ncK tudi naslov «Hipoteza človeka».	v	,gi 0ča
Alcide Spaggiari tocn°,gaajanje okolje, v katerem se v za vrši, in poudarja, aau . v okolje v Emiliji, konkr Reggio Emilii ter \P°^eriena* pozornost avtorja je USJr-'eje cez človeka, čez nekaj let, 1	ng
dve desetletji in pol,	ti'
prelomu ne le stoletja, a e {eto sočletja. Začeli bomo P* a $e 2000 in več. V tem času bodo na svetu dogaja'teh-ske, izredne stvari. M'cbe-nika in moderna tehno^ r0Sti tata spremembe, ki si človek ne more niti zami ^
Zamislil si jih je	«go-
giari, ki v svojem r°™Tne * tavlja, kako bo, ko c‘oV, 0trese\ več moral delati, ko se o ^ ve£ sleherne potrebe, ko ne ^ . n;ei vedel, kaj pomeni P°™ffiTres-ko bo na vsem svetu zai nični mir, ko bo vsemu ^re\)uje, zagotovljeno vse, kar P sve\a, ko bo človek ostal g°sP° ; pa, skratka ko bo človek — pg za-človek bo umrl zato, ke , doščeno vsem njegovim , prea in potrebam, ker ne. bo ■	^ ga
seboj nobenega cjl]a’nhrornel bilo vredno doseči. ™ ne h° umrl bo, če ne bo alt K imel kaj početi.
Dva zadnja predsta'.	in
veškega rodu tavata P° ■' rjrodo, se brez moči znajdeta P? , ct;; m ki jo je človek dolgo	pTe-
uničeval, ki pa je ni %0hoWa
magati in se je sedaj ra kg( in razživela, da je boj smrt‘i° kdaj koli prej. Pred s . ^gPg-pa se zadnja predsl0*’”’ * novi1’1 škega rodu znaideta P	no»
človeštvom. V viziji Q .	ignski,
par, nov tip moškega	pnt
ki v popolnem svetu ,.cf s • novemu ciklu človešt . f,jla preživela tisto dobo. s0 V1 zanju zelo nevarna. ■ io0 kol ostanek živalstva . z apostolih «normalniht, ljua • no smrtjo izumrejo■
Listanje novega dela u® 0,oče' da se je avtor ustom P ■ fan',a' nem misticizmu, kajti ideja, 0 slični roman zaključuje ^akšu0 če bo leta 2222 na svetu se p0-
mora h bo nekaterih O" $l,0]l
bitje, se bo co novnih nalog, v oporo v veri, us vesti, veselja pa v tem, tilo težo. duševno moro delu, nedovoljenem P
veri, usmerjanje^
Dobro,
znanost.
da gre za
jantas'
:tičn°
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Jutranja glasba; 9.00 Praznična matineja; 10.00 Simf. plesi; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Jožko Lu-keš: Mučeniki tržaške Rižarne; 16.25 Pesmi odporniškega gibanja;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.30 Koncert; 19.15 Radoslava Premrl: Pomlad leta 1942; 19.35 Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.30 Simf. koncert; 20.50 Nove knjige; 22.15 Zabavna glasba.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Pisana glasba;
9.00	Otroški kotiček; 9.15 Orkester in zbor; 10.00 Melodije; 11.15 Ansambel Tibor; 11.30 Orkester Casadei; 11.45 Poje Sammy Davis; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Literarna oddaja; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Vokalno instrumentalni ansambel; 15.45 Plošče; 16.40 Orkestri; 17.00 Primorska poje 1973; 17.45 Gojenci koprske glasbene šole; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.40 Ritmi za godala; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba; 22.10 Jazz; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.20 Kratki teden: iz Firenc; 14.00 Odporniško gibanje; 15.10 Glasba za mladino; 16.40 Partizanske pesmi; 17.00
SREDA, 25. APRILA 1973
«Sončnica»; 19.00 Prenos nogometne tekme špartak (Praga) — Milan; 19.25 Nogometna tekma Der-by C — Juventus.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.30	Poročila; 7.40 Marisa San-nia in Junior Magli; 8.40 Operna glasba; 9.15 Orkester; 9:50 Na-danjevanka: «G. Mazzini*; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Pisan spored; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Neapeljske melodije; 15.35 Glasbeno - govorni spored; 17.00 Glasba in šport;
18.00	Telefonski pogovori; 20.10 Klasiki lahke glasbe; 21.00 Plošče; 22.43 Fogazzaro:	«Piccolo
mondo antico*.
III.	PROGRAM
9.30	Bartokove skladbe; 10 00 Koncert; 11.30 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Beethoven in Kreutzer; 14.20 Čajkovski: «Dumka»; 14.30 Portret avtorja: Enescu; 16.15 R. Bachel-li: «Nostos»; 17.20 Enotni razred; 17.35 Moderni jazz: 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 21.30 Četrt stoletja od smrti Alfreda Casella.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini: 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz Bohovega «Mefistofela»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Komorni zbor; 15.40 Violi-
nistka G. Marffy ' š,f^burn3
16.00	«Vrtiljak»; 16-40 4gbena ga-slov. avtorjev; 17.10 G g0von-lerija; 17.45 Jezikovni P fasbene
18.00	Aktualnosti; 18-15 or; 19-00 vinjete; 18.30 Naš raz® m simf°' Lahko noč. otroci ; ff ^ nični orkester; 22.la p n0kturn°' jazza; 23.05 Literarni " lasbe-23.15 Jug. pevci zabavn «
ITAL TELEVIZ J/*mrčeS 12.30 Poljudna z?0aa° Dnevmk,'
13.00	Ob
oijuuud.	. pnev““V
13. uri:	dog?d.
14.00	Prenos športnega‘ ]ajšel ka; 17.00 Spored za 3ram &
17.30	Dnevnik; 17-4a Fr°|neVnik'
mladino; Partizanski	5	n]o-
18.45 šport in kronike- __ ju-gometna tekma Derby ^ pri ventus; 21.15 Dnevnik- * poeV-mer Don Minzoni,
II. KANAL	$
21.00 Dnevnik: 2L20-tek-computer*; 22.20 Nog iv/gian-ma špartak (Praga) ,*
JUG. TELEVIZIJ* z 8.20, 11.00 TV v soli^. jg.05 nasmehom na pot "	(j0	P;'
Obzornik; 18.20 Od f' osnovu1^ ma; 18.45 E. Kardelj o spre vzrokih in smereh us ‘	23-8
memb; 19.45 Risanka, • £r0Z TV dnevnik; 20.30	Cou"
film; 22.00 Nogomet uei ty - Juventus.	wh.A
KOPRSKA BARVNA Ju 19.25 Nogomt: Derb^C- ^ ventus, v pavzi Forp • Glasbena oddaja: jezeru*.
sMel1’ j
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Namizni tenis
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V FIUGGIJU
Vesnaverjeva in Rebulova klonili šele v finalu dvojic 2. kategorije
V mešanih dvojicah Miličeva in Malesci izpadla v četrtfinalu - B. Košuta med osmimi najboljšimi drugokategorniki
'lern^?®' ^4- — Danes so na držav-ka‘egoriVenStvU odiSrali tekme 2.
niko-
slovenskih predstav-
uK.0V ir,	v-noivin Hltualav
ki Se v nastopal le Boris Košuta, RriDomiu-uYrstd med prvih osem.
i?«
je treba, da je konku-
fS'1; t
deliiu ?. žkega nasprotnika v Šarita \ 10 ®a le odpravil s 3:1. Ko-tiji j:® naptopal tudi v 1. katego-žen'eir.^er je klonil bolje razpolo-setih “ertoncellu šele po petih šuta Jr, -boških dvojicah sta Ko-st0 p loreani zasedla osmo me-Slo
raj 5?fke Predstavnice so si vče-v 2 .berile nravico, do nastopa cah. -Kuriji pri ženskih dvoji-Zaigjaj 1 danes so igralke Krasa ^Pričal Ze^° d°bro in so dosegle iv - Kovan uspeh. Vesnaverjeva sta namreč klonili Se-
lu ftpk, ,an uspeh. Vesnaverjeva le v t; °.va sta namreč klonili še-Grec: aa*u močni dvojici Sanco — Žigon 2;t- Soigralki Blažinova in
Ven(Ja°V^t)a sta imeli težji žreb, ^f° in
se vs-^no uvrstili na 7. , bosta udi oni nastopili Cah. 0^'egoriji pri ženskih dvoji-igralj sl°venski dvojici sta zada el° dobro in sta dokazali, kušeni fV tei disciplini precej iz-
‘fernn *er 4>0sta trd oreh marsika-Ziut -Paru-
vatije bdo na sporedu tekmo-^kategn-^f^Hih dvojicah pri presej _ w}®b. Močna dvojica Ma-"""'iiii ll1® Pa je. na žalost, zgu-
ll,|i"iiimilmmmimill,imillllllim
E2MAČI ŠPORT
danfs
25. APRILA 1973
TCNIS
8.30 Prvenst««
tudi Sokol
* * *
ODBOJKA
in Kras
10 3A1, Moška divizija
Aurorav Rema
aanzaccu
Olympia
2- Moška divizija
10.30
S. G;a“_ 'WU, Rocol 61
v Trst,.,
,acomo ___
?.30
A
Breg
* * *
tu. Elizejske poljane
Bor
* * *
io.30*‘ Jenska divizija
SokDi ^brežini FARIT B
10 3n	*	* *
10.30	*	* *
UGss V Tllstu. pri Banih
s|oga
10.30	*	* *
h ° '* Dolini
~~ FARIT a
* * *
re9 B
nogomet
10.30 v MLADINCI
* * *
10-30 Naraščajniki
Gaja J' p3dričah ^urisina
* * *
začetniki
TCstu- Ul Flavia S T 6^9
^•45
6 da s
. košarka
k 30 v f1-0ŠKA DIVIZIJA
llbCdas 'rstV Ul. deIla Valle
Kontovel
'30 , „ ***
CS| v Mi|jah
" Polel
^■30 n
'"»C,*,
., dečki
Kontovelu
~~ Inter 1904
9-3o	* * *
&of ^ Trstu, U|
'♦alsider
del la Valle
bila že v četrtfinalu, kjer je klonila dvojici Scarabino — La Gioia s 3:2. Pripomniti moramo, da je ta par igral z lesenimi loparji in je tako popolnoma zbegal Miličevo in Malescija. Drevi bodo na sporedu še tekme iz 1. kategorije, kjer bo nastopala tudi Miličeva pri posameznicah ter Miličeva skupaj s Francesco Marconejevo pri ženskih dvojicah.
REZULTATI
2. KATEGORIJA MOŠKI — posamezno Košuta — Migliarini	3:2
Košuta — Di Guida	3:0
Košuta — Manoni	3:0
Sardelli — Košuta	3:1
MOŠKI — dvojice Košuta in Floreani — Formi-ca in Macerata	2:0
Košuta in Floreani — Rodella in Rodella	2:1
Mancaniello in Sanzio — Košuta in Floreani	2:1
ŽENSKE — dvojice Vesnaver in Rebula — Valente in Valente	2:1
Žigon in Blazina — Bocale in Brustia	2:1
Vesnaver in Rebula — Filardi in Lai	2:1
Ilauser in Badini — Žigon in Blažina	2:0
FINALE
Sanco in Greci — Vesnaver in Rebula	,	2:1
1. KATEGORIJA MOŠKI — posamezno Bertoncello	—	Košuta	3:2
MEŠANO — dvojice Scarabino in La Gioia — Malesci in	Milič	3:2
Zvonko Simoneta
HOKEJ NA KOTALKAH
Dne 28. aprila se bo pričelo italijansko prvenstvo A lige v hokeju na kotalkah, kjer bo letos prvič nastopila tudi UGG (Unione Ginna-stica Goriziana), ki si je lani priborila vstop v najvišjo ligo. Goričani bodo prve tri tekme odigrali na tujem, ker je njihovo igrišče (telovadnica v dolini Korna) zasedeno zaradi razstavišča Espomego.
Prejšnje dni so goriški hokejisti preverili svoje moči proti trem drugim ekipam A lige na turnirju v Trstu. Goričani so osvojili ta turnir in so premagali obe "iKoštvi iz Trsta, ki nastopata v A ligi.
V prvi tekmi prvenstva se bodo Goričani srečali v Rimu z ekipo Aeronautica, ki nastopa prvič v A ligi-
P. R.
Danes tekmovanje za VN osvoboditve
RIM, — Pod pokroviteljstvom dnevnika «Lunita» se bo jutri odvijala po 163 km dolgi progi kolesarska dirka za «Veliko nagrado psvobodit-ve». To je ena izmed najvažnejših prireditev za amaterje in tudi letos bo konkurenca temu primerno velika. Poleg najboljših italijanskih amaterskih kolesarjev (dirka bo tehničnemu vodstvu služila tudi pri izbiri za italijansko reprezentanco) so svoje sodelovanje napovedale tudi reprezentanca Sovjetske zveze. Poljske, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, ČSSR in letos prvič ZRN in NDR. Tekmovalo bo tudi nekaj posameznikov iz Kanade ter po en Danec, Etaopec, Novozelandec in Anglež.
KOŠARKA
BARI, 24. — V zadnjem kolu izločilnega tekmovanja za evropsko mladinsko prvenstvo je Jugoslavija premagala Italijo s 64:53, Romuni ja pa Izrael. Jugoslavija je tako osvojila prvo mesto s tremi zmagami, s po eno zmago pa so ji sledile Romunija, Izrael in Italija (ki se

VICENZA, 24. — Vodstvo nogometne ekipe Lanerossi je izjavilo, da ne bo umaknilo svoje enajsterice iz ligaškega tekmovanja. Nekateri člani vodstva so bili namreč mnenja, naj bi zaradi dogodkov v zadnjih tekmah ekipo umaknili iz prvenstva.
PLAVANJE
V 14. tradicionalnem plavalnem srečanju med mladimi plavalci Slovenije in Furlanije - Julijske krajine so visoko zmagali italijanski plavalci z 82:66.
PREDZADNJE KOLO
Nogometaši Milana so tudi v Pragi nadaljevali s pripravami na današnje srečanje z enajsterico domače Sparte
Danes odločilni spopadi v treh evropskih pokalih
Od italijanskih in jugoslovanskih ekip bodo nastopili Ju ven tu s, Miian in Hajduk
Danes bo na sporedu predzadnje poglavje evropskih nogometnih pokalov. V povratnih dvobojih polfinalnih srečanj bo namreč padla odločitev o letošnjih finalistih, rezultati prvih tekem pa so bili taki, da imajo vsi nastopajoči nekaj možnosti.
Pokal prvakov
Še najbolje se godi Juventusu, ki je z zanesljivo zmago (3:1) na domačih tleh vsaj psihološko precej na boljšem kot Derby Coun-ty, katerega igralci bodo morali startati na visoko zmago. Lanski prvak Ajax je doma zabeležil le skromen uspeh 2:1, zato pa bi ga lahko Real v Madridu izločil. Vseeno bi pa trdili, da bodo Nizo-

VIDMARJEV MEMORIAL
Oster in zanimiv hej v posameznih partijah
Barle ima možnost osvojiti mojstrski naslov - Jutri zaključek tekmovanja
PORTOROŽ, 24. — Danes je bilo | v portoroškem avditoriju na spore- i du predzadnje 16. kolo. V posameznih partijah je bil boj izredno oster > in zanimiv. To posebej velja za partijo Barle — Csom. Partija se je na koncu končala z remijem, kar je vsekakor velik uspeh za Bar-leja. Če bo Barle v zadnjem kolu remiziral proti Ivkovu, bo postal novi šahovski mojster. Zadnje kolo, ki bo v četrtek, bo končno odgovorilo na vprašanje, ali bodo dobili višje šahovske naslove Csom (velemojstrski), Razuvajev (mednarodnega mojstra) in Barle (.mojstra). Tudi Quinteros lahko dobi velemojstrski naslov. Vse kaže, da bo tudi zadnje kolo zelo razburljivo in ostro.
IZIDI 16. KOLA	
Puc — Portisch t,	0:1
Quinteros — Suetin	remi
Ciocaltea — Matanovič	remi
Smejkal — Tatai.	U0
Radulov — Minič	remi
Parma — Ivkov	remi
Barle — Csom	remi
Partije Planinc — Osterman in Gligorič — Razuvajev so bile pre kinjene v boljših pozicijah za Planinca in Gligoriča, čeprav bosta težko realizirala svojo prednost (posebej to velja za Gligoriča).
Če Razuvajev remizira to partijo bo izpolnil normo za mednarod nega mojstra.
LESTVICA PO 16. KOLU
1.	Portisch	12,0
2.	Quinteros	10,5
3.	Csom in Smejkal	10,0
5.	Gligorič	9,5	(1)
6.	Suetin	9,5
7.	Parma	9,0
8.	Ivkov in Matanovič	8,5
10.	Razuvajev	8,0	(1)
11.	Planinc	7,5	(1)
12.	Radulov	7,5
13.	Minič	7,0
14.	Barle	6,5
15.	Tatai	5,5
16.	Ciocaltea	5,0
17.	Osterman	4,0	(1)
18.	Puc	3,0
Jutri, v sredo, bo prost dan. Zadnje 17. kolo pa bo v četrtek od 9. do 14. ure v portoroškem avdito riju.
Nikolič
VATERPOLO
BEOGRAD, 24. — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Beogradu, katerega je organizirala beograjska TV, je zmagala Madžarska. V odločilni tekmi je premagala pomlajeno ekipo Jugoslavije s
tako ne bo udeležila sklepnega tur-1 tesnim izidom 6:5. Tretja je bila
nirja v ČSSR).
I Zah. Nemčija, 4. pa Nizozemska.
HOKEJ
Italija šele peta
MONTREAUX, 24. — Portugalska reprezentanca je osvojila končno zmago na tradicionalnem evropskem pokalu v Montreauxu. Drugo mesto je osvojila njena večna tekmica Španija, Italijo, ki je popolnoma razočarala in je pristala na petem mestu, pa sta prehiteli še Nizozemska in ZRN.
AVTOMOBILIZEM
Matre in ferrariji najhitrejši
KOŠARKA
V l MOŠKI DIVIZIJI
Kontovel in Polet tudi danes v boju za prvenstvene točke
Prvenstvo dečkov pred koncem - Nepričakovan uspeh Kontovela v Ptuju
1. DIVIZIJA
I ti mednarodnega turnirja. Ker pa Že danes bosta ponovno zaposle- j ekip iz Linza in Šentjurja ni bilo,
Ptuju, kjer bi se morali udeleži | Po tekmi so bili naši košarkarji
MONZA, 24. — Tudi v dnevu poskusnih voženj za dirko na 1000 km, veljavno za prvenstvo športnih vozil, so avtomobili matra in ferrari dokazali, da je končna zmaga domena teh dveh znamk. Najboljši čas je namreč dosegel Cevert na matri s poprečno hitrostjo 255,146 km na uro, pred ferrari-jem, ki ga je vozil Ickx, dvema drugima voziloma matra (Pescaro-lo in Beltoise) ter dvema ferrarije-ma. Na sedmem mestu je pristal
ni v tem prvenstvu obe naši peterki: Kontovel in Polet.
V ponedeljek sta bila oba naša predstavnika poražena. Zopet je bilo jasno, da je prvenstvo izenačeno. Miljsko moštvo, današnji Poletov nasprotnik, ki je sodilo med slabše ekipe, je v drugem kolu povsem nepričakovano z visoko razliko premagalo Cianocolori. Openski košarkarji, ki so v dramatični tekmi s Servolano zgubili z eno točko, bodo zato morali dati vse od sebe (in od vsega začetka), da bodo lahko enakovredno igrali proti današnjim nasprotnikom. Kajti prav popuščanje v prvem polčasu je bila do sedaj največja hiba naše ekipe v tem prvenstvu.
Kontovelci so se z gostovanja v Ptuju Vrnili zadovoljni.''Premagali so namreč domačo ekipo (50:49). Bili pa so utrujeni. Kljub temu so zadnjem' Rroti ekipi Grandi 'Mbtori 'zhšgVali dokaj dobro in so poraz obdržali v več kot častnih mejah.
IZIDI 2. KOLA: GMT - Kontovel 44:28, Polet — Servolana 78:79, Cianocolori — CGI 47:72, Ferrovia-rio — Libertas 109:74.
LESTVICA: Ferroviario in Servolana . 4. Polet Libertas, GMT in CGI 2, Kontovel in Cianocolori 0.
DANAŠNJE KOLO: Libertas — Kontovel, CGI — Polet, Servolana — Ferroviario, GMT — Cianoco lori.
najboljši gulf mirage, na 15. lola in na 16. alfa romeo.
Del dirke bo danes prenašala tudi italijanska TV (ob 14. uri).
TENIŠKI KLUB GAJA obvešča svoje člane, da je vpisovanje za pomladanski klubski turnir ob torkih in petkih od 19. do 20. ure na sedežu kluba. Vpisovanje se bo zaključilo 8. maja 1973.
Istočasno obvešča člane in nečlane, da bosta teniški igrišči od 1. maja dalje na razpolago izključno članom kluba po sledečem urniku:
Prvo igrišče od 18.—22. ure. Drugo igrišče od 20.—22. ure-
OBVESTILO
ŠD Polet priredi pod okriljem repentabrske občine občinski del mladinskih iger v umetnostnem kotalkanju. Tekmovanje bo na sporedu v soboto, 28. aprila ob 15. uri na ploščadi ŠD Polet na Opčinah, Ul. Ricreatorio št. 1.
DEČKI
Prvenstvo dečkov se bliža koncu. V predzadnjem kolu bosta zaposleni le ekipi Bora in Kontovela v B skupini. V A skupini pa bo Polet počival.
Borovci bodo igrali proti močni ekipi Italsidra, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice in uvršča najvišje igralce v tem prvenstvu.
kontovelci pa se bodo spoprijeli kar s prvim z lestvice, s še nepremagano ekipo Inter 1904. Kontovel bo igral na lastnem igrišču ob 9.30.
PRIJATFL.ISKA TEKMA V PTUJU
Kontovel — Drava 50:49 (29:28)
DRAVA PTUJ: Filipič 6, Serona 2, Valenzo 2, Maučič 5, Kosič 2, Radečevič, Modlak 3, Kovač, Kotor 2, Sulkovič 8, Kravina 18.
KONTOVEL: Daneu 6, Kafol 2, Kante, Zadnik 14, Lisjak, Starc 24, Kralj 4, Persi.
SODNIKA: Turin in Centrih iz Ptuja.
Kontovelci so v soboto gostovali
so odigrali le prijateljsko tekmo z domačo ekipo Dravo iz Ptuja. Naši košarkarji so povsem nepričakova no zmagali. Bil je to prvi večji uspeh Kontovelcev, ki so šele pred kratkim začeli z gojenjem te panoge.
Kljub utrujenosti zaradi dolge vožnje so Kontovelci igrali dobro. Predvsem sta se izkazala Starc v napadu in Zadnik pri lovljenju odbitih žog. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in izenačeno. V poslednjih minutah so si Kontovelci priigrali prednost petih točk in to vodstvo jim je zadostovalo, da so z zmago zaključili tekmo, čeprav so domačini proti koncu začeli s presingom. Kontovelcem so sicer odvzeli del prednosti, a to jim ni zadostovalo za žVri&fo.
deležni prisrčnega sprejema. Vodstvi obeh ekip sta se dogovorili za povratno srečanje na Kontovelu. Obenem pa sta tudi izrazili željo, da bi postala taka srečanja (tudi z mladinskimi ekipami) med obema društvoma tradicionalna.
ZSŠDI V LJUBLJANI
Sinoči je v Ljubljani v prijateljski tekmi domača Olimpija v mini-basketu premagala reprezentanco ZSŠDI z 69:36 (29:22).
b. 1.
TELOVADBA
Dne 12. in 13. maja bo v Gre-noblu 10. evropsko gimnastično pr venstvo za moške. Na stopili bodo tudi trijg . najboljši jugoslovanski telovadci.
zemci verjetno prebrodili tudi to oviro, saj domačini tokrat ne bodo mogli izbrati tako pasivne taktike.
Pokal pokalnih prvakov
Precej priložnosti imata prav outsiderja polfinalnih srečanj. Tako Hajduk kot Šparta sta bila na tujem poražena s pičlim 1:0 in bi lahko izločila na domačih tleh Leeds, oziroma Milan. Tak podvig pa bi bil zanje izreden uspeh, saj sta nasprotinka deležna dosti večje pozornosti in priznanj.
Pokal UEFA
Borussia iz Monchengladbacha je z zmago 3:0 verjetno zaključila «debato» s Tuentejem, Id lahko računa le na prestižni uspeh pred svojim občinstvom. Predvidevanja pa so tvegana za drugi spopada za angleški derbi med Liverpoolom in Totterhamom. Obe moštvi sta kakovostni, Angleži pa so v nogometu tako nepreračunljivj (v pozitivnem smislu), da je pri njih nogometna hierarhija vedno v razvoju.
KOŠARKA
ZA NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA
Ignis - SimiMnthal ob 18. uri po IV
BOLOGNA, 24. — Vse je nared za tretji, odločilni dvoboj med Simmenthalom in Ignisom, ki ju tudi 26 kol dolgo prvenstvo ni moglo ločiti na vrhu lestvice. Sploh se že tretje leto zaporedoma dogaja, da se dva italijanska košarkarska velikana poslužujeta za medsebojne «obračune» tretje tekme. Ker pa sta se letos srečala tudi v pokalu prvakov, ta dogodek morda, nima tistega izrednega prizvoka, na katerega smo navajeni.
Ignis bo na vsak način nastopil s popolno postavo, saj je Meneghin kljub poškodbi v prejšnji tekmi s Simmenthalom igral že v nedeljo. Med Milančani pa je v dvomu predvsem nastop Iellinija. Seveda, bodo potem igrali vsi...
Tekmo bo mogoče jutri spremljati tudi po televizijskih zaslonih, in sicer neposredno ob 18. uri po drugem sporedu.
Bliža se nova plavalna sezona. Plavalci se nanjo že vneto pripravljajo
Or.
J^ander
8,9'Peter
Partizanski zdravnik 8
e§a> pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
se (j—:
lt;a]Cod jjj	in postaja vse bolj nevarno. Čimprej morava
Lgvjam resaPreJ do bataljona. Tod nimava več kaj iskati. Če * Za	haiu	bolnice postavljajo zasedo, bodo kmalu tu.
ti r*fkrbljen 56 bjamejo. Take in podobne reči sem mu bral Q, obraza. Obrnila sva se in krenila po drugi po-
»oti ST' ^ PriŠla'
je ,.:d se spet ozirala po jagodah in za gobami, kajti
V	s^hikala ‘*U° vsernu zahteval svoje. Molče in previdno sva SoJ°je Protl robu gozda v smeri izvidnice. Vsa zatopljena
ko ln nabiranie iagod sva skoraj preslišala neke gla-V^hj e k bridanie močneje približalo, sva postala po-glas Kmalu je bilo razbrati, da so to glasovi dveh de b>la Sva sp,,U S°deč sta bili namenjeni naravnost proti nama. W.v te^ t;zala vsak m svojo smreko, saj prostor, kjer sva > ^delj enutku' m bil dovolj gosto zaraščen, pa bi naju
*H( jfrio Se
°kler s**1* ie b°1je> da nikomur ne izdam svoje prisotno-
V	doietl e R6 Prebijem do bataljona. Nič ne veš, kaj te
tak'n - r^a So iu 1 badjam nalašč poslali, da spravijo B ac® kakšnega partizana domov. Ustavili sta se Itajj. ia-spo „r,ay P°d smreko, na kateri sem bij jaz. Sedaj sem ^®hov, So ?al bbce: «Metod, Peter, pojdita domov, ni več 26 °dšli». Pomislil sem, da sem imel prav, ko se
nisem hotel izdati. Saj to, da ni več Italijanov v Loškem potoku ni v skladu s tem, kar sva še včeraj doživljala z Markom. Včerajšnji promet na cesti in zaseda fašistov okoli bolnice je govorila prej za to, da so Italijani še tu razen, če so odšli ponoči. No, midva sva spala, pa tudi sicer ne bi mogla slišati hrupa avtomobilskih motorjev za hribom v dolini. Tako tem Klicem nisem verjel.
Marko pa me je šepetaje nagovarjal: ((Stopiva dol, kaj se bi bala dveh deklet tu sredi gozda!» «Ne,» sem se branil, «bo-va že ugotovila, za kaj gre.» Očitno je drugače videl situacijo kot jaz. Močno me je že mikalo, da bi se jima javil kljub vsemu. Bili sta prvi osebi iz vasi, ki sem ju videl po dolgem času. Vendar sem trdno sklenil, da se morava le sama prepričati o tem. kakšna je situacija v vasi. In če bi šel v vas, bi šel le zvečer, ne pa čez dan, ko te lahko vsak vidi in spozna.
Kmalu so dogodki pokazali, da se nisem zmotil. Medtem sta dekleti odšli počasi naprej, klicaje venomer Metoda in Petra. Kmalu sta se izgubili v gozdu in njun glas je zamrl v daljavi.
Kasneje sem zvedel, da sta se Metod to Peter odzvala na klicanje. Ofenzivo sta srečno prestala, skrivajoč se nekje v o-kolioi bolnice, kot smo se domenili. Kako sta se potem, ko sta za kratek čas odšla domov, znašla v internaciji, nisem nikoli zvedel. Po razpadu Italije sta se spet vrnila v vrste borcev NOB
Z Markom sva se spet spravila nad jagode ta maline, zraven pa napeto prisluškovala, če bi na cesti odkrila hrup avtomobilov ali kak sumljiv šum italijanske patrole. Dan se je že naredil, sonce je spet začelo neusmiljeno pripekati. Bila sva bliže robu gozda v smeri proti vasi Hrib, nekako na mestu, kjer je bil položaj bolnične izvidnice. Oprezovala sva okoli sebe za visokimi smrekami, ki bi nama nudile varno zatočišče, če bi se nama sovražnik približal. SJdenila sva, da se od tod ne premakneva, vse dokler ne bo kazalo drugače. Mimo
sva ležala v varstvu gostega grmovja in molče čakala, kaj nama prinese novi dan.
Iz položaja, kjer sva ležala, je bilo videti po senožeti proti Hribu to Beli vodi. Nedaleč od tu se je vijugala cesta, ki vodi po dolini od Hriba proti Glažuti To cesto je bilo treba prečkati, nato pa se vzpeti po pobočju nasprotnega hriba proti Beli vodi. Da bi nama uspelo premakniti se vsaj do te vasi! Pri Janezu Mikuliču, ki je bil dober terenec, bi že zvedela, kaj je novega. Morda bo celo vedel kaj povedati o svojem bratu Tonetu, ki je bil eden od osebja bolnice. Njemu sem zaupal, saj sem se v tej hiši oglasil vedno, kadar me je pot vodila skozi Belo vodo. Morda je on izvedel, kaj se je zgodilo z ranjenci. Tu bo tudi kaj za pod zob! Res, bil je že skrajni čas, da prideva z Markom do kakšne hrane.
Do Bele vode ni bilo niti dober streljaj daleč, toda vas je bila nedosegljiva. Priti čez čistino in prek ceste je bilo ta dan nemogoče. Kmalu zjutraj so pripeljali prvi kamioni nekaj desetin vojakov. Kot včeraj so tudi danes poskakali iz vozil to se napotili v hrib proti gozdu. Za njimi so prišli še drugi. TU se niso napotili v gozd, le ustavljali so se in nato nadaljevali pot proti Glažuti to verjetno še naprej. Tudi z nasprotne strani so prihajala vozila to se izgubljala proti Hribu. Pot ni bila nikoli dalj časa prazna. Kam so odšli vojaki, ki so se prvi pripeljali to krenili v gozd pri Mrtalozih, nisva mogla ugotoviti.
Kazalo je že, da bo minil cel dan v napetem pričakovanju, kdaj naju Italijani odkrijejo. Toda to se ni zgodilo. Vse okoli naju je bilo živo, le sem na to vzpetino se ni nihče podal. Morda je bila preveč izpostavljena to zato manj sumljiva. Počasi sva se z Markom toliko znašla, da sva si dodobra ogledala ves teren in preučila, po kateri pota bi se splazila bliže proti cesti in jo nato v ugodnem trenutku prekoračila.
Sonce je bilo že visoko to vročina naju je neznosno žgala. Začela sva se pomikati proti grebenu hriba, ki je bil tik nad cesto. Nisva prišla daleč, ko sva zaslišala pred nama nerazum-
ljivo govorjenje. Stisnila sva se k drevesu to napeto oprezovala v smeri glasov. Prihajali so vedno bliže. Kmalu je bilo videti skozi gosto vejevje kolono vojakov z naperjenimi puškami. Počasi so se pomikali proti nama. Srce sem začutil v grlu. Niti ozreti se ni bilo več časa. če naju sedaj opazijo, bo gotovo po nama. Zadržal sem dih to pričakoval, kaj bo.
Kakih deset metrov pred nama se čelo kolone ustavi. Vojaki se razgledujejo okoli sebe, nato pa zavijejo levo, globlje proti gozdu. Oddahneva si.
Pred nama je bila kratka čistina to morala bi jo prečkati, če sva hotela priti na greben. Ni nama preostalo drugega, kot da se potegneva zopet globlje v gozd.
Dan se je že nagibal. Vročina je jela popuščati. Žeja je postala neznosna. Suha usta so se lepila. Ustna sluznica je bila tako razsušena, da so se v ustnih kotičkih že pojavile razpoke. Prej tega niti občutil nisem, sedaj pa, ko sem si s požirkom vode razmočil usta, me je zapeklo. Hudo je prenašati žejo: dosti huje kot lakoto. Oba skupaj sva zjutraj imela i* še slab liter vode. Zato sva sklenila, da je ne pijeva več kot po požirkih, kadar bo žeja le prehuda. Morda sva z vodo štedila še preveč, ker nama je je do popoldne ostalo še več kot polovica čutarice. Toda kdo ve, koliko časa bo treba še ostati sredi italijanskih zased to kolon.
Počasi, meter za metrom sva se neslišno plazila med drevjem to gostim grmovjem. Spotoma sva pobirala jagode to maline. Začelo se je temniti. Niti opazila nisva, kako daleč sva utonila v gozdu. Utrujena od napetega oprezovanja sva sklenila, da prespiva tu še eno noč, jutri navsezgodaj pa se prav zagotovo prebijeva čez cesto.
Drugega dne, bil je torek, sva se spravila čisto do mesta nad cesto na koncu grebena. Brž ko se je zasvitalo, sva bila že tam. Položaj je bil odličen. Pod seboj sva videla velik del ceste.
(Nadaljevanje sledi J
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» t SF?lL P°same2na številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ
25. aprila 1973
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/^ «ADIT» . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon u.
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^.na^asj,
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Ma ' j 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar0	gpj,
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija Pr
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT
SEJA GLAVNEGA TAJNIŠTVA KAIRSKE VLADNE STRANKE
SPREMEMBE V NOTRANJEM USTROJU ARABSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Stopanje se napetost med Izraelom in Francijo - Poziv SZ arabskim državam
KAIRO, 24. — Na seji glavnega tajništva Arabske socialistične zveze, egiptovske vladne stranke, so začeli proučevati predlog za preureditev stranke. Ena izmed glavnih točk predvideva pregled vseh članov socialistične zveze, kar bodo naredili tako, da bodo morali vsi sedanji člani vložit; nove prošnje za včlanjenje. Imena prosilcev bodo objavili na oglasnih deskah v strankinih sekcijah in kdor se s seznamom ne bo strinjal bo lahko vložil priziv.
Tajništvo je med drugim zavrnilo predlog, naj bi bile julija notranje strankine volitve in sklenilo, da bodo volitve šest mesecev kasneje, ko bodo že pregledali seznam članov. Govorili so tudi o novi definiciji besed «kmet» in «de-lavec», kar je v Egiptu zelo važno, ker tako v stranki kot na ljudskih skupščinah veljajo prej določena razmerja med raznimi poklicnimi skupinami državljanov. Sklenili so,
DEVICE IN IVA
Angleškim tovarnarjem, ki proizvajajo «pas devištva», se obetajo hudi časi. Britanske zdravstvene oblasti ga namreč nočejo vključiti v seznam pro-tikoncepcijskih sredstev in ga ne bodo več razdeljevale na državne stroške vsem, ki ga želijo. S tem odlokom pa so pasove vključili v seznam oblačil, kar bo tovarnarje stalo precej drago, saj bodo morali plačati 10-odstotni davek na dodatno vrednost (IVA). Tovarnarji se temu seveda proti-vijo, saj so bili doslej povsem oproščeni davka, tudi v primeru izvoza; pas devišlva namreč izvažajo v 29 dežel, med drugim na Deviške otoke. Celo Sovjetska zveza je naročila primerek, pa čeprav le za muzej. Po drugi strani pa oblasti pravijo, da «deviškega pasu» skoraj nihče ne uporablja za namen, ki ga to «sredstvo» ima, ampak za okras, kot podstavek za cvetje, kot ključavnico za avtomobilski volan in kot... stojalo za toaletni papir.
DOKAZ
Kateri dokaz, da je nekdo izvršil tatvino, je boljši, kot to, da ga najdeš «pri delu». Tako si je mislil tudi neki Nea-peljčan, ki je opazil dva nič kaj dobro obetajoča neznanca, ki sta skrivaj postopala okoli sinove hiše. Skril se je pod posteljo in čakal, da sta se tatiča priplazila v sobo. Pri sebi je imel seveda lovsko puško in lahko si predstavljate, kakšno presenečenje sta doživela mlada «ljubitelja tuje lastnineč.
da ne bodo več priznali naziva «delavec» tistim, ki so opravili zrelostni izpit višje srednje šole, četudi so bili takrat že zaposleni kot delavci. Iz seznama delavcev bodo izključili tudi vse državljane, ki so zaposleni pri sindikatih ali javnou-pravnih ustanov ter tiste, ki i-majo pravico, da nalagajo kazni drugim delavcem.
Na vojaškem področju je edina novost govor egiptovskega vojnega ministrh generala Ahmeda Ismai-la, ki je med včerajšnjim govorom v oficirski šolfi dejal, da je vojna z Izraelom «neizogibna» in dodal, da se bo «Izrael uklonil edino trdni egiptovski obrambi in akcijam , njegovih napadalcev*. Obenem pa je ministrski podpredsednik Abdel Kader Hatem izjavil, da je predsednik Sadat odredil, da mora biti vse egiptovsko gospodarstvo na razpolago vojski.
Sinoči se je v Kairo vrnil zunanji minister El Zajat, bi je izrazil zadovoljstvo nad sprejemom, ki so I mu ga pripravili člani varnostnega sveta OZN v New Yorku «izvzemši vedenje ZDA» in poudaril, da «za ZDA pomeni ravnovesje enakost med napadalcem in napadenim, kar ni nič drugega kot jasna opredelitev za Izrael*.
Danes pa je jordanski veleposlanik pri OZN Šarat poslal pismo glavnemu tajniku OZN Wa.ldheimu, v katerem ostro protestira proti’ veliki i vojaški paradi, ki jo namerava Izra-el prirediti v Jeruzalemu, šarat' je parado ocenil kot «žalitev duhovnih vrednot svetega mesta*.
Medtem se stopnjuje napetost med Izraelom in Francijo. V Tel Avivu namreč pričakujejo odgovor na pismo ki so ga poslali v Pariz z zahtevo po pojasnilu o premestitvi nekaj letal vrste «mirage» iz Li bije v Egipt, že dejstvo, da je i-zraelski minister pozval francoske ga veleposlanika k sebi prav na Veliko noč in mu izročil «točne podatke o prehodu letal iz Libije v Egipt*, dokazuje, da je stvar zelo resna. Francija uradno še ni odgovorila, v Parizu pa se šušlja, da ni Izrael predstavil nobenih dokazov. To je vzbudilo veliko razburjenje v izraelskih krogih, saj je Aba Eban večkrat zatrdil, da o dokaznem gradivu ne more biti nobenega dvoma. Kljub temu je malo verjetno, da bi Francozi pristali na tako izsiljevanje in opazovalci menijo, da je Izrael izzival polemiko le zato, da bi zatonila v pozabo resolucija OZN, ki obsoja izraelski napad v Bejrutu.
- tunizijske izjave ki so jo objavili v Moskvi ob zaključku obiska tunizijskega zunanjega ministra Mas-mudija v Sovjetski zvezi.
Grške oblasti odredile zaplembo treh časopisov
ATENE, 24. — Grška sodna o-blast je obtožila urednika in izdajatelja časopisa «Vradyni» zlorabe tiska, ker sta objavila povzetek govora, ki ga je imel v Parizu bivši ministrski predsednik Karaman-lis. Časopis so zaplenili, obtoženca pa se bosta morala zagovarjati pred sodiščem zaradi «spodbujanja k uporu*. Oblasti so iz istega razloga zaplenile še dva lista «Thes-saloniki* in «Athens News», ki izhaja v angleškem jeziku.
PRED OTVORITVIJO NOVE CESTE V PAjMj
Izreden promet ohromil francosko prestolnico
Po mestu vozi dnevno 700 tisoč vozil, 110 0 soc pa je parkiranih na prepovedanih n^s
Združene države Amerike je prizadel izreden val slabega vremena, ki je povzročil veliko škodo. Osrednji predeli Wisconsina so poplavljeni in stanje se ni še izboljšalo. Na sliki je neki prebivalec mesta Greenfield v Wisconsi nu, ki čisti z blatom zapolnjeno stanovanje
PARIZ, 24. — Francoska prestolnica je ohromljena. Promet narašča iz dneva v dan in nebene možnosti ni, da bi lahko v doglednem času rešili to vprašanje. Eden izmed odgovornih funkcionarjev u-rada za promet pri pariški prefekturi je dejal, da je «edina rešitev ta, da prepovemo avtomobilom vstop v mesto*.
Ta šaljiva pripomba se utegne spremeniti v resničnost, če obla sti ne bodo nemudoma kaj ukrenile. Doslej je bilo storjenega le malo. Jutri bo ministrski predsednik uradno odprl «Boulavard peri-ferique», 35 kilometrsko cesto, ki povezuje mesto s predmestji. Cesta je stala 2 milijardi frankov (približno 250 milijard lir), dela pa so trajala 17 let. V tem času so zgradili 83 viaduktov in podvozov. Vendar pa je to le kapljica, ki se velemestu skoraj ne bo poznala.
c«iiivi>iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiaiiiiiiiiiiiiiiTiiiliiiiiiiiiiiiil|liai«iiiiiiiiiaiiIii,lr*i,«i,l,iiTg,,itiaii,iiil|l,iiiiiiii,,liiiili,,ii,li,I,l,u<VB,iiii,iiiiiiil,I,RB,lfli,l,lllflliiraailllllii(lil|liaIv*vIvt*lllill,ilial,l,l|l,iiiii„Ii,i,Mi,i«,illiliiiiiaiii«uiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii>iiiiiRNN>BN»B
SINDIKATI KOVINARJEV SO NAPOVEDALI SPLOŠNO STAVKO ZA 4. MAJ
PREISKAVA 0 TELEFONSKEM PRISLUŠKOVANJU
Zaostritev socialnega spora v Franciji Za koga so vohunili
,	tpi	cesti
Res	je sicer, da	bo P?	J	voZil,
vozila tretjina vseh Parl daljšalo to pa bo le nekoliko P°da ^ V životarjenje pariškega pr gra(3ili zadnjih letih s0.	vpraša-
že pet cest, ki naj bi res ^gču nje , vendar se prometu mesta to skoraj ne P°zn * Drečno V	Parizu	kroži	dnevno	poP^j
700	tisoč	vozil.	Zadostuj	,,e[eZ.
dež, okvara na podzemskijja niči, kaka protestna,..roan’ bnosti. ali sprejem tuje politične poča-ki želi s polaganjem vento r stiti spomenik neznanem pri slavoloku zmage, . d ,, ],-enib ustavi vse do najbolj predmestij.
jutri.
27
Cesto, ki jo bodo odprli ^ je je moč ponoči Prev® prornet minutah. Podnevi pa Dp ;za še zelo počasen, saj okoli t jo niso zgradili obroča av
morajo tovornjaki
,teka
zaradi nepopustljivosti Messmerjeve vlade
Danes bo francoski parlament razpravljal o zakonu Debre, ki je bil povod za ostre protestne demonstracije študentov - Cerkev napada Pompidouja z desnice
O Bližnjem vzhodu je b'!o govor tudi v Sovjetski zvezi Kaže, da so sovjetske oblasti pozvale arabske države, naj ne odgovarjajo na napade in provokacije, ampak naj najprej utrdijo svoje vojaške in politične sile v prepričanju, da bodo prej ali slej arabska ozemlja osvobojena. Poleg neuradnih vesti, je to tudi vsebina, skupne sovjetsko
PARIZ, 24. — Francoska vlada je izvaja industrijska vozila za Re-bila sestavljena komaj pred do- , nault in v tovarni Peugeot v Saint brim mesecem, a v tem kratkem ča- j Etiennu.
su se je soočila z dvema proble- V tej zvezi se je delegacija sin-moma, ki ogrožata njen sam ob- j dikalistov danes sestala s poseb-stoj. Na eni strani je stavka de-1 nim svetovalcem ministrskega pred-------	! sednika Messmerja za socialne za-
lavcev francoske državne avtomobilske industrije na drugi pa študentovsko gibanje, ki je s kontin-gentnega boja proti zakonu Debre (gre za zakonski osnutek, ki ukinja možnost bdgoditve služenja vojaškega roka) preraslo v množično gibanje za bolj demokratično družbeno ureditev in ki še je povezalo z delavci za dosego svojih ciljev.
Sindikalne in študentovske organizacije so že napovedale, da bo 1. maj dan enotnega in množičnega boja delavcev in študentov za reforme in socialni napredek.
Spor med delavci in upravo podjetja «Regie Renault* je v teh dneh dosegel svoj višek. Uprava vztrajno zavrača vsakršen stik s sindikalisti in 25 tisoč od skupno 85 tisoč specializiranih delavcev podjetja v tovarnah v Flinsu. Bou-logne Billancourtu, Sandouvillu in Le Mansu stavka ali pa je v dopolnilni blagajni. Proizvodnja zaradi tega močno trpi, saj računajo, da podjetje zgublja nad tisoč vozil dnevno. Kritičen je tudi položaj v tovarni SAVIEM, ki pro-
iiiiiiiiiiii..iiiiii.iiii„i„„i„„„1i1I„„„llllIllI1I1I1IlllllllllllllII1I„1I11111,I11II11IlllllllllIlllllluI1Illliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii.1IllmmllI„
GOVOR ČILSKEGA PREDSEDNIKA SALVADORJA ALLENDEJA
Enoten nastop komunistov in socialistov pogoj za novo družbeno ureditev v Čilu
Govor podpredsednika kubanskega ministrskega sveta ob 40-letnici ustanovitve čilske socialistične stranke - Pripadniki organizacije MIR zasedb’ ministrstvo za javna dela
SANTIAGO DE CHILE, 24. — Pripadniki čilske skrajnolevičarske izvenparlamentame organizacije MI R so danes za nekaj ur zasedli ministrstvo za javna dela v Santia-gu. Manifestanti so zapustili poslopje šele po osebnem posegu predsednika Salvadorja Allendeja.
Izvenparlamentarci so se zbrali pred ministrstvom še pred svitom in so vdrli v poslopje. Zabarikadirali so vzhodna vrata, tako, da funkcionarji niso mogli v službo. Zahtevali so od vlade, naj jim poveri upravo ministrstva, zlasti pa naj se zavzema za izboljšanje življenjskih pogojev občasno zaposlenih delavcev.
Takoj ko je bil obveščen o manifestaciji, se je Allende osebno odpravil - na ministrstvo v spremstvu telesne straže in ministra za javna dela Martonesa. Stopil je v poslopje po stranskem vhodu in se je skoraj eno uro pogovarjal z manifestanti, ki so po srečanju miroljubno zapustili ministrstvo.
Allende je takoj po sestanku z manifestanti odločno obsodil njihov nasilen poseg. «Dobro se zavedam — je dejal čilski predsednik — da so življenjski pogoji delavcev skoro nevzdržni, zavedam pa se tudi, da njihovi problemi ne bodo rešeni, če bodo pripadniki organizacije MIR u-pravljali ministrstvo za javna dela. Poseg manifestantov me je razžalostil. Njihovo dejanje je moralno zelo podlo, ker so dobro vedeli, da jih vlada ne bo kaznovala*.
Manifestacija pripadnikov izven-parlamentarne organizacije je posledica težavnega gospodarskega položaja v državi MIR je večkrat os-
tro napadel vladno koalicijo «Uni-tad popular*, češ da se ne zavzema dovolj odločno za pravice delavstva. Izvenparlamentarna organizacija trdi. da vodi vlada centristič-no in konservativno politiko ter ne stopi odločno na prste velekapitalistom in srednjim podjetnikom, ki so v veliki meri odgovorni za gospodarsko krizo v Čilu.
Včeraj so v Santiagu s slavnostno sejo centralnega komiteja socialistične stranke uradno proslavili 40-letnico ustanovitve čilske socialistične stranke. Proslava je bila zelo pomembna, ker je poudarila pomen Ciotnega nas.uja komunistov in socialistov za gradu;o socialistične družbe v Čilu Pomen tega enotnega rastnpa niso poudaril, le domači govorniki pač pa delegati vseh socialističnih in komunističnih strank Latinske Amerike, ki so v imenu svojih partij prinesli pozdrav čilskim tovarišem. Poseben pomen je imel v tem smislu poseg kubanskega predstavnika Carlosa Rafaela Rodrigueza, podpredsednika ministrskega sveta v Havani in člana tajništva kubanske komunistične partije. Med drugim je Rodriguez dejal: «Č(lenci ne smejo pozabiti, da braniti revolucijo v Čilu pomeni delovati za širše in močnejše latinskoameriško revolucionarno gibanje. Predpostavka pa je enotnost med vami socialisti in vašimi brati komunisti, za katero ste se odločili na podlagi analize volilnih izidov. Če gledamo na dogajanje v vaši državi v luči naše revolucionarne izkušnje, lahko trdimo, da ni revolucionarnih alternativ vladi predsednika Allendeja in koaliciji «Unitad popular*. Obstajajo le reakcionar-
ne in oligarhične alternative Revolucija, ki bo pregnala iz Latinske Amerike imperializem ne bo imela lahkega dela in ne bo sledila eni sami poti*.
Besede kubanskega voditelja so bile namenjene predvsem tistim silam v čilski vladni koaliciji, ki so pred volitvami zahtevale odločnejše uresničevanje socializma v državi. Posebno pa so bile namenjene-levičarskemu gibanju MIR, katerega je Kuba do pred nekaj leti podpirala. MIR se je v svoji dosedanji politiki vedno skliceval na kubanske izkušnje, ko je skušal ustvariti al ternativo Allendejevi vladi.
V intervjuju z listom «Chile Hoy» je predsednik Salvador Allende sam izrecno poudaril pomen enotnega nastopa socialistične in komunistične stranke za gradnjo novega družbenega reda v Čilu. «Sodim, da je enotni nastop socialistov in komunistov, najpomembnejši dogodek zadnih 15 let v Čilu — je dejal predsednik — saj daje prav ta enotni nastop moč vladni koaliciji «Unitad popular*, ker ta nastop predstavlja enotni nastop delavskih sil».
Na javnem zborovanju pa je podtajnik za notranje zadeve Varga izjavil, da desnica pripravlja načrt za ponovne izgrade, ki bodo podobni oktobrskemu prevratniškemu rovarjenju. Varga je nadalje dejal, da nekateri levičarski skrajneži iščejo pretveze, g katerimi bi opravičili spopade med Čilenci. Na ta način bi preslepili brezposelne delavce in jih nahujskali proti vladi. Od tega seveda bi delavci ne imeli nobene koristi, pač pa samo škodo.
deve. Delavski predstavniki so zahtevali srečanje s samim Messmer-jem, a ta se je opravičil, da jih ne more sprejeti.
Po pogovoru s funkcionarjem so sindikalisti izjavili, da so razočarani. Messmerjev svetovalec je namreč odobril nastop uprave podjetja «Regie Renault*, ki je zaostrila spor s tem, da je zaprla tovarno v Flinsu, namesto da bi začela pogajanja z delavci in ublažila napetost.
V tej zvezi je vladni predstavniki izjavil, da se vlada noče vmešavati v sindikalni spor, namignil pa je na možnost ponovnega odprtja tovarne v Flinsu, s čimer naj bi uprava podjetja dokazala svojo dobro voljo za rešitev spora. Zaradi nepopustljivosti vlade in tovarnarjev sta sindikalni konfederaciji CGT in CFDT napovedali za 4. maj «vsedržavni zahtevni dan*, ko bodo delavci kovinarske stroke množično stavkali in podprli svoje tovariše, zaposlene pri državnem avtomobilskem podjetju.
Opazovalci pa ne izključujejo, kljub uradni izjavi vlade, da bo skušal Messmer skrivaj posredovati v sporu med delavci in Renaultom. Namen tega skrivnega posega bo preprečiti zaostritev delavskega boja v trenutku, ko je vlada pod pritiskom levice in cerkve. Messmer se namreč boji, da bi požar socialnega boja razplamtel in prizadel vsa področja francoskega gospodarstva. Po drugi strani pa Messmer noče javno posredovati, ker se boji, da bi navidezna «po-pustljivost* vlade dala povod za verižno reakcijo na vseh gospodarskih področjih.
Messmerjeva vlada namerava prav tako ostro odgovoriti na zahteve študentov glede zakona Debre. Jutri bo o tem zakonskem osnutku razpravljal parlament in politični opazovalci so prepričani, da bo večina, kljub notranjim sporom in pritisku levice, izglasovala zakon brez velikih popravkov. Ker je predvideno, da bodo študentje o-stro reagirali in jih bodo delavci pri tem podprli, je minister za šolstvo Fontanet, na izrecno zahtevo predsednika Pompidouja, odredil vrsto represivnih ukrepov. V svoji okrožnici ravnateljem višjih šolskih zavodov in rektorjem univerz je ukazal, naj zaprejo vse zavode in fakultete, v katerih bi prišlo do izgredov. Policija je dobila nalog izgnati dijake iz vseh zasedenih šolskih poslopij: najbolj aktivnim študentom bodo odvzeli štipendijo, njihovim družinam pa družinsko doklado. Študentje, ki bodo zaradi aktivnega udejstvovanja v študentovskem gibanju zanemarili učenje, ne bodo smeli opravljati izpitov. Očitno je, da hoče Pompidou s silo streti študentovsko gibanje, zaradi katerega se je leta 1968 močno zamajal De Gaullov stolček. Vprašanje pa je, če mu bo to uspelo v tem trenutku, ko so tudi delavci stopili na plan in ko levičarske stranke pozorno sledijo premikom v bazi, da bi ne bile kot leta 1968 potisnjene ob stran socialnega in političnega dogajanja v državi.
S tem pa še ni konec vseh Pom-pidoujevih in Messmerjevih težav. Prejšnji teden sta namreč katoliška in protestantska cerkev skupno izdali dva dokumenta, v katerih odkrito in ostro napadata vladno politiko. Gre za napad z desnice, ki ima na piki predvsem franco-
sti in nesodelovanja v blokih ter stališče, ki ga je Pariz zavzel do bližnjevzhodnega vprašanja.
Zakaj sta dokumenta prišla na dan v teh dneh, tik pred zaostritvijo francosko - izraelskih odnosov? To vprašanje so časnikarji postavili avtorjem dokumentov in cerkvenim dostojanstvenikom, vendar pa nanj niso dobili zadovoljivega odgovora. Zanimivo pa je, da so zahteve cerkve enake zahtevam močnih krogov na Zahodu, ki pozivajo Francijo naj spremeni svojo o-brambno in bližnjevzhodno politiko.
Nekega dne se bo bržkone zvedelo, do kolikšne mere je vse to povezano in dogovorjeno, zlasti še, ker se je katoliška cerkev v De Gaullovih časih upirala, čeprav ne odkrito, nekaterim vidikpm francoske politike.. Toda tako kot sedaj se ni nikdar vedelo zakaj to počenja in s kom je domenjena.
RIM, 24. — Pietro Valpreda, a-narhističnf aktivist, ;d je prebil tri leta in pol v zaporu pod obtožbo pokola v milanski kmečki banki na Trgu Fontana, se je danes v vasi San Donato Milanese oženil z 22-letno rimsko univerzitetno študentko Lauro Reggi.
rimski detektivi?
Preiskovalni sodnik Pizza ti jih je obtožil širjenja tajnih vesti, ki so zadevale varnost države
MILAN, 24. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Patrone, ki vodi preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju v Milanu, je danes začel preučevati odredbo rimskega kolege Pizzutija, ki zahteva vse sodne akte o preiskavi. V tej zvezi se je izvedelo, da je rimski sodnik obtožil novih prekrškov detektive, ki so že zaprti zaradi prisluškovalne dejavnosti.
Vse kaže torej, da bo rimski sodnik zmagal v sporu za teritorialno pristojnost in dosegel združitev obeh preiskav. Kaže,- tudi, da je dr. Patrone, ki je bil prejšnji teden trdno odločen obdržati si zbrano dokazno gradivo, radikalno spremenil svoje stališče. Pred dokončno odločitvijo pa se bo moral prej posvetovati z namestnikom državnega pravdnika dr. Riccardel-lijem, ki je začel preiskavo v Milanu. Možnosti sta dve: ali Patrone izroči sodne akte rimskemu sodišču, ali pa se mora obrniti na kasacijsko sodišče, ki bo moralo odločati o sporu.
htevali, da se jim dodeli vodstvo nreiskave o protizakonitem prisluškovanju tudi zaradi povezave pre;skavo o škandalu ANAS. Za dokončno od'očit,ev pa bo treba počakati še nekaj dni, da dr. Patruno prouči zahtevo rimskega kolege Pizzutija.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiininininnnijti
Po vesteh iz rimskih sodnih krogov je dr. Pizzuti, ki vodi preiskavo v Rimu, obtožil nekatere osumljence širjenja tajnih vesti, ki so zadevale varnost italijanske države. Kdo so obtoženci in na podlagi kakšnih dokazov jih je preisko-
valni sodnik obtožil ni znano. Med preiskavo je sodnik že zbral vrsto indicij, ki bi se lahko sedaj prelevile v dokaze, s katerimi podkrepiti obtožbo.
Kot je znano so preiskovalci zbrali nekaj dokaznega gradiva med preiskavo v uradih detektivov Au-gusta Fataleja in Alessandra Mor-ganteja. V uradu slednjega so zaplenili načrte francoskega lovskega letala «mirage» in načrte novih ita lijanskih izvidniških čolnov, medtem ko je detektiv pravočasno skril magnetofonske posnetke telefonskih pogovorov socialističnih in komunističnih funkc!onarjev. Preiskovalci so nadalje ugotovili, da je Fatale nadzoroval telefone veleposlaništev arabskih držav, ni pa še znano kdo mu je to naročil.
V prejšniih dneh je bila na rimskem sodišču vrsta sestankov na visoki ravni. Po nepotrjenih vesteh se je teh srečanj udeležil tudi mi lanski državni pravdnik dr. Paule-Kaže, da so rimski sodniki za
Gradnja «mestnih avtocea je[,njč zelo počasi, delno žara , ker nih ovir, delno pa tudi ’ načrtovalci niso predvide pariz velikega razvoja Pr°me 'bival; ima namreč 5 milijonov V . vSj cev v samih predmestjih, s* mo; pa so zaposleni v nies gkoz> rajo zato dvakrat dnevno središče.	samen>
Poleg tega živi v _ mestu ^ še 4 milijone ljudi m tu . v jluž-rahljajo avtomobile za ^°rozutnlP bo in nazaj. Popolnoma ra^ y je torej zastoj, ki ,se. doseg®1 dneva v dan. Promet J	je
že najvišjo stopnjo, P?	po za'
možna le popolna Para~- 'v pred' stojev prihaja že daleč mestjih.	n,rkimi
Vprašanje zase so P rkiran,k stori. Ob pločnikih Je P katerih dnevno 340.000 vozil, mestih; 110.000 na prepovršni« pred avtobusnih postajališči"i	. str«'
glavnimi vrati raznih pp J na par-žarjev, ki moraio paziti	pakiranje, je 1.679, ki P	tern
rejo tolikega dela. Ob v^.^ avtt'
število potnikov v m®?1r, števi' busih krrči za 3 odstotke__lnr7nl-ce pa
lodzemske
■emin ja _ ir
-......- --- s° vf število
kaj let prenatrpam.	..
5 odstope j--, pa
^dzemske	^
pa se ne spreminja m s že ne-povečati, ker so vsi L°fo,7;i0 ljudj;
lo potnikov p»
93 MRTVIH NA ITALIJANSKIH CESTAH
RIM, 24. — Prometne nesreče, ki so se pripetile od velikonočnega petka do ponedeljka letos, so terjale 93 smrtnih žrtev, lani pa je bilo 152 žrtev. Ranjenih je bilo 3.174 (lani 3.688). Vseh prometnih nesreč je bilo 2.089, od katerih 88 smrtnih. Podatki kažejo, da so letos italijanske ceste terjale manj žrtev kot lani, vendar pa moramo upoštevati, da se bo masovni povratek pričel šele jutri. Cestna policija je ocenila, da je v zadnjih dneh krožilo v Italiji 8 milijonov vozil.
Ob priliki objave teh podatkov, cestna policija in italijanski avto-klub ponovno pozivata voznike k previdnosti. Njihovo sodelovanje je neobhodno potrebno, da se preprečijo nesreče.
Tudi danes je prišlo do vrste prometnih nesreč. Omenimo naj le eno, ki se je pripetila na avtocesti Trst - Benetke v bližini Latisane. Neki avtomobil iz Mode-ne je trčil v pred njim vozeče
sko politiko nacionalne neodvisno-1 vozilo, ki se je vndo. Trije pot-
niki so se rešili, četrta, 70-letna Oliva Gacomin iz Quera pri Bel-lunu pa je zgorela.
Vreme se je ponekod zopet poslabšalo, kar še ovira promet. V Alpah zopet sneži in na Višarjah je zapadlo 15 cm snega. Sneži tudi v Kanalski dolini in na Nevej-skem ’ sedlu, v vsej Furlaniji pa dežuje. Kljub slabemu vremenu pa se promet redno odvija.
Na sliki: ena izmed številnih prometnih nesreč, ki so se pripetile v Italiji med velikonočnimi prazniki.
Soočenje med C. Orsijem in misovskim voditeljem iz Ferrare
FERRARA, 24. — Padovski državni pravdnik dr. Aldo Fais, ki vodi preiskavo o delovanju «Odborov za solidarnost s Francom Fredo* in atentatu na sinagogo v Ferrari je
danes soočil v zaporu v Ferrari znanega fašističnega pretepača Claudia Orsija s krajevnim voditeljem MSI Claudiom Borghijem in z notarjem Robertom Brighentijem. Po vesteh iz padovskih sodnih krogov je bilo soočenje zelo dramatično in obtoženci so skušali zvrniti krivdo drug na drugega.
Kot smo pred časom že poročali, je bil Orsi aretiran in odpeljan v milanski zapor na ukaz preiskovalnega sodnika D’Ambrosia. Osumljen je da e organiziral protizakonit laboratorij, v katerem So izdelovali bombe za Fredovo organizacijo.
TEHERAN, 24. — Iranski arheologi so danes izkopali v Persepoii kos strehe, ki je nekoč pokrivala neko palačo perzijske prestolnice. Gre za 5 m dolgo in 4 m široko na pol ožgano cedrovo ploskev, ki naj bi mnenju znanstvenikov potrjevala, da je okrog leta 330 pred našim štetjem Aleksander Veliki požgal Perzepolo.
z iastninf
ki se vozi v siuzuu z e.a & sredstvi, s	a v
letno. Sicer sa]
SPra^bU£ni
fant
službo
nrevoznimi 6,5 odstotka času ni velike je hitrost mestnih km na
pa 25 kixi li« —	. . n'
' udobnimi javnimi P
25 km na uro.
rep11
m udobnimi	“ ^nče
sredstvi pa bi bilo	f.
Aati prebivalce, da i poda^1 tomobile doma.
pa bi stala preuredi	jf, a
vozov več kot gradnja tocest.	,	„ ki se J
Poleg teh problem0^*,; eSn parske oblasti nIS% ” ati, da ■■ lotile, je treba uPostfZ/ na & promet v Parizu se Je.d prestol mitivni stopnji. FratlC°skkjer #*£ ca je- edino velemesto. « . tfek
fori niso še sin.hr°.n l,0ral ure'l tronski center, ki P1 «place . ti promet na srednje glav*1 1’Etoile* kjer se stekaj de]oVal
nariških cest, ni Proračun za parisKo mrežje je trikrat
nikoH	o-
% 5
sz&z&jr&fs
da je list «L’ExPreS^nmeta ^ <mreditvi nariškega P ka le logika*. _
---— anPaC
Tiskovna konferenca
Pomanjkljivosti
. kih letak ',
- Na tisk°Jh1civi>fi,h.
ifalijans
RIM, 24.
renči združenja italijanss ^ pilotov ANPAC je Pnr£Vjffn berto Pellegrino ponev ^ jtalijl sistem vodenja pote . aStruk ^ Dredvsem letališke enj,n le
eu „,,10 F.
predvsem
Združenje je že pr zel° re<. označilo 16 Ieta is„pria, da spLt. manjkljiva in nePT'f£Li prf0e mejo stalno naraSCgroZili, ih
Piloti so takrat zagr on,enJ®
bodo več pristajali poskrb' letališčih, če vlada ^aj^111 fV potrebna dela v ci takrat1-rt, Zaradi tega sklepa J .nraVil n^ ^
Zaradi tega nister za

.. zaht-e se-
ki ffJčO!S
pehf
žin*rtXratni
“prevoze pr«1 ki predvideva 220 ®dar Pa gele
----------------- krl111	namembi zakonika, kl.J^jeta
in ki je bil sestavljen
ne ustreza sedanjim Obrazložil je Pred'°fniu\e stavil ANPAC m zdru ^ sti, ki jih imajo sodOem je Pe^
v drugih državah-	njjhoV
grino poudaril, da ■ g0Ip vi log ne sklada s Prt4t°egvajo fifl-organov, ki ne ,up roduktNn® jg-benega pomena m' P .Q civila0eIi<i vesticije, ki Pos,tad1žavah ^jr«' talstvo v drugih d	progr®1110O-
izmed prvih mest, P ne b° . .-gi) nju». Do izboljšanja Pa pripraga. glo priti, dokler ne braZdelil novi zakonik, ki b , , na nl. pa lišča v kategorije g ® oben^ih pomen in infrastruk ’ leta ^ poskrbel za koordma^ rinlsk®j, kompleksov,	in
(Ciampino - riumj sa). skega (Linate - MalpenS*'